PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacan* * v gotovini P„ O P 1;_ Abb postale I gruppo ” V^CIlcl OO UJP Leto XIX. St. 87 (5462) TRST, petek 12. aprila 1963 Nobenega upanja za podmornico «Thresher» ki jo je pogoltnil ocean skupno s 129 ljudmi Podmornica je delala potapljalne poskuse v veliko globino - Na kraju potopitve bodo spustili v globino nad 2500 metrov batiskaf «Trieste» Posebna komisija bo izvedla preiskavo o vzrokih nesreče WASHINGTQN, 11.— Ameriška mornarica je preteklo noč javila, da se jedrska podmornica «Thresher», na kateri je bilo 129 ljudi, ni vrnila v svoje oporišče in jo pogrešajo. Podmornica je delala redne poskuse potapljanja blizu Bostona. Stik z njo so zgubili včeraj ob 15. uri po srednjeevropskem času. Danes so sporočili, da imajo podmornico za dokončno zgubljeno. Takoj nato so poslali na tamkajšnje področje ladje, letala in podmornice z nalogo, da iščejo pogrešano podmornico. Ocean, kjer se je podmornica zadnjikrat potopila, je globok 2560 metrov. Na podmornici je bilo 16 častnikov, 96 članov posadke in 17 civilistov. Civilni tehniki pogostoma potujejo na podmornicah, predvsem da sodelujejo pri kolavdaciji po njihovi reviziji. Podmornica je med najmodernejšimi napadalnimi podmornicami. Opremljena je z najmodernejšim orožjem; dolga je 85 metrov in odriva 3750 ton. O. borožena je tudi z orožjem «Sub-toc», ki je kombinacija torpeda in balističnega izstrelka. Poganja jo jedrski reaktor «Westinghouse», ki ga ohlaja voda pod pritiskom. Hitrost podmornice je 20 vozlov na površini in 35 vozlov pod vodo. Njena avtonomija znaša 96.000 kilometrov. Na gredelj so postavili drugih 13 podmornic iste vrste, toda do sedaj so jih splavili samo šest. Današnja nesreča je prva, ki se je dogodila jedrski podmornici. Načelnik pomorskih operacij admiral George Anderson je danes na tiskovni konferenci izjavil, da so mnenja, da je podmornica dokončno zgubljena z vsemi 129 ljudmi na krovu. Dodal je, da ni nobene možnosti, da bi jo rešili. Pomorske enote, ki so iskale podmornico, so našle kose plutovine in plastike na področju, kjer so že sinoči in danes opazili oljnat madež. Na vprašanje, ali je možno, da je na podmornici še kdo živ, je Anderson odgovoril, da je Po njegovem mnenju to nemogoče. Sporočil je dalje, da bo mornarica poslala na kraj nesreče batiskaf «Trieste». ki bo iskal potopljeno podmornico. Sporočil je tu- Včeraj se je zgodila ena največ-jih nesreč, ki jih je zabeležil tisk v zadnjem času. V ZDA se je blizu Bostona, potopila ameriška jedrska podmornica «Thresher» s 129 ljudmi (16 častnikov, 96 članov posadke in 17 civilistov), ki ležijo sedaj v globini 2560 metrov. Načelnik pomorskih operacij admiral George Anderson je povedal, da ni nobene možnosti, da bi jih rešili; da ni možno, da je na podmornici še kdo živ; da so po nesreči ostali živi morda samo nekaj minut; da o morebitnih vzrokih nesreče noče diskutirati; da pa izključuje domnevo o jedrski eksploziji na podmornici; da se nikoli ne bo zvedelo, kaj se je v trenutku nesreče dogajalo na podmornici; da bodo pri preiskavi upoštevali možnost sabotaže ali sovražnega dejanja, in končno, da v trenutku nesreče ni bilo na tistem področju nobene sovjetske podmornice, nobene ladje in tudi ne ribiške ladje. Na kraj nesreče bodo poslali batiskaf «Trie-ste», ki pa bo zelo težko lokaliziral podmornico. Drugi dramatični dogodek včerajšnjega dneva pa je atentat na alžirskega zunanjega ministra He-mistija, ki se sedaj bori s smrtjo in živi le s pomočjo umetnega dihanja. Atentator je po neuradnih vesteh alžirski učitelj, ki se je pred petimi dnevi vrnil iz Francije in je sedaj pod policijskim nadzorstvom. Značilno je, da so pred kratkim izvršili atentat na laoškega zunanjega ministra, ki je bil prav tako član nevtralne vlade kot alžirski zunanji minister Hemisti. Papeževa enciklika «Pacem in terris» je imela v vsem svetu precejšen odmev. Glavni tajnik OZN L Tant je včeraj dejal, da je enciklika v skladu z načeli in smotri OZN. Nato pa je še sporočil: da je sedanje stanje v Laosu dediščina preteklosti, in da mora Štirinajst držav, ki jamčijo lao-ško nevtralnost, najti rešitev; da na Srednjem Vzhodu ne bodo zmanjšali števila čet OZN na področju Gaze; da mora evropsko skupno tržišče voditi tolerantno in pozitivno politiko, ki naj bo odprta navzven; končno je povedal, da bo letos obiskal Madžarsko. Ameriški državni departma je sporočil ,da so prezgodnje novice iz Pariza, da je bil dosežen sporazum o ustanovitvi atlantske jedrske sile, kar potrjujejo tudi v Parizu, kamor je včeraj prispel ameriški tajnik za obrambo Mc Namara, ki se je sestal z Deanom Ruskom in s tajnikom NATO: govorili so prav o atlantski jedrski sili ob navzočnosti vojaških poveljnikov NATO. S Kube pa je prišla pomirljiva vest. Fidel Castro je namreč izrekel priznanje ameriški vladi, ker je sprejela ukrepe za oviranje delovanja kubanskih kontrarevolucio-llarjev; vendar pa poudaril, da je s tem uresničila samo enega od Petih pogojev, katere je kubanska vlada postavila za trajen mir na kubanskem področju; toda ame-r' ki sklep je pozitiven in pomeni ■Jurak naprej na poti zmanjšanja e ""arnosti krize in spopadov. Se-daj morajo ZDA prekiniti še kršitev in napade na kubansko revo-?'?’Jo in Kubo samo,* di, da je posebna komisija mornarice začela danes preiskavo o o-koliščinah, v katerih se je dogodila nesreča. Podmornico so v mesecih, ki je bila v ladjedelnicah v Portsmouthu, popolnoma revidirali po dolgi preizkusni plovbi v lanskem letu. Drugi dve podmornici iste vrste, in sicer «Permit» in «Plunger» sta dobili ukaz, naj prekineta poskušnje s potaljanjem, dokler ne bo preiskovalna komisija ugotovila morebitne pomanjkljivosti ali šibkosti pri zgraditvi trupa te vrste podmornic. Podmornica «Thresher» je začela novo vrsto potapljanj pred tremi dnevi. Prvi dan se je omejila na manjše globine, včeraj pa bi morala doseči največjo dopustno globino, o kateri je Anderson izjavil, da «mora ostati tajna«. Vendar pa je dodal, da dejstvo, da je bila podmornica na področju, kjer je morje globoko nad 2.500 metrov, je jasen dokaz, da se je podmornica lahko potopila do izredne globine: «bila je med najhitrejšimi podmornicami.« Dalje je Anderson izjavil, da bi morala podmornica ostati v stiku s protipodmorniško ladjo «Sky-lark«, ki jo je spremljala, in sicer s podmomiškim sistemom komunikacij. Pogoji za take komunikacije niso bili včeraj najboljši, vendar pa se ni opazila nobena napaka, dokler ni nenadoma prenehal vsak stik podmornice z omenjeno ladjo, «prav v trenutku, ko se je bližala največji globini, ki jo je imela doseči«. Admiral je izjavil, da bo preiskovalna komisija upoštevala tudi dve možnosti: sabotažo in sovražno dejanje. «Gledo prve možnosti,« je dodal Anderson, «se mi zdi zelo ne- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItlllllllllll VČERAJ V LJUBLJANI Spominska slovesnost ob 10. obletnici smrti Borisa Kidriča Kidričeve nagrade so prejeli: Ivan Kuščar, Jovan Hadži in Milica Valentinčič LJUBLJANA, 11. — Ob 10. obletnici smrti narodnega heroja Borisa Kidriča je bila danes na grobnici narodnih herojev v Ljubljani spominska slovesnost. Ob tej priliki so položili na grobnico številne vfence; med drugimi venec predsednika Tita in družbenih političnih organizacij, zvezne , skupščine, CK Zveze komunistov Jugoslavije, CK ZKJ Slovenije in izvršnega odbora SZDL Slovenije. Komemorativne slovesnosti so se udeležili podpredsednik Edvard Kardelj, Miha Marinko, Viktor Avbelj, Franc Leskošek, soproga pokojnega Kidriča Zdenka Kidrič in številni drugi zastopniki političnih in družbenih organizacij ter okrog 10.000 Ljubljančanov. Danes so bile komemorativne seje v številnih podjetjih, ustanovah in šolah v Jugoslaviji, ki nosijo ime Borisa Kidriča. Republiški svet Slovenije v Ljubljani se je ob tej priliki sestal na slovesni seji Sklada Borisa Kidriča, na kateri so razdelili letošnje Kidričeve nagrade in nagrade za tehnične iznajdbe. Na seji, katere so se udeležili podpredsednik zvezne skupščine Leskošek in dr. Pavle Gregorič, predsednica zvezne skupščine Vida Tomšič, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj in številni drugi državni in politični zastopniki, je o revolucionarnem liku in povojnem gospodarskem organizatorju Borisu Kidriču govoril član izvršnega komiteja CK Slovenije Boris Ziherl. Na podlagi sklepa upravnega odbora Sklada so bile razdeljene tri Kidričeve nagrade: prof. dr. Ivanu Kuščarju; akademiku dr. Jovanu Hadžiju in profesorici dr. Milici Valentinčičevi. Poleg tega je bilo dodeljenih še sedem nagrad iz Sklada Boris Kidrič in dve nagradi za znanstveno-tehnične iznajdbe. Todorovič pri Gromiku VARŠAVA, 11. — prvi tajnik CK Poljske združene delavske stranke Vladislav Gomulka je danes dopoldne sprejel šefa jugoslo. vanske delegacije na 5. zasedanju poljsko-jugoslovanskega odbora za gospodarsko sodelovanje, podpred. sednika zveznega izvršnega sveta Mijalka Todoroviča. Razgovora se je udeležil tudi podpredsednik poljske vlade Pjoter Jaroševič. Dveurni razgovor je potekal v prisrčnem in prijateljskem ozračju. Jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom Mijalka Todoroviča se je danes opoldne vrnila v Beograd. ZAGREB, 11. — Prebivalci Zagreba, Reke in nekaterih drugih primorskih krajev so danes bili priča nenavadnega pojava, ko je z neba pričel padati blaten dež. Strokovnjaki hidrometeorološkega zaveda Hrvaške so pojasnili, da gre za prah iz Sahare, ki se je I pomešal z dežnim oblakom. mogoča, toda je ne moremo izključiti; drugo pa bi izključil, toda kljub temu jo bomo upoštevali.« Glede možnosti, da se je podmornica ponesrečila zaradi napake pri sistemu jedrskega pogona, je admiral izjavil, da ni nobenega znaka glede te možnosti. Izjavil je tudi, da bo zelo težko, da bi batiskaf «Trieste», mogel lokalizirati podmornico, ker ima zelo omejeno možnost premikanja Uspeh iskanja je verjeten, samo če bodo z naivečjo natančnostjo ugotovili področje, kjer so našli oljnate madeže, ki so pripadali podmornici. Ce bi «Trieste» uspel priti do podmornica, bi jo lahko fotografiral in jo opazoval od blizu, toda ne bi je mogel privezati, da bi -jo potegnili na površje. Anderson je tudi izključil možnost, da bi se člani posadke mogli vrniti na površje iz take globine. Admiral ni hotel diskutirati o morebitnih vzrokih nesreče. Na vprašanje, ali je možnost osebne napake pri potapljanju, ni izključil'take možnosti, dodal pa je' • Nikoli ne bomo vedeli, kaj se je v tistih trenutkih dogajalo v podmornici.« Ladje, letala in podmornice nenehno nadaljujejo iskanje, kljub močnemu vetru in zelo razburkanemu morju. Iskanje se nadaljuje predvsem, da bi ugotovili kraj, kjer se je podmornica zadnjikrat potepila, da bi na tem mestu spustili v globino batiskaf «Trieste». Andersen je tudi izjavil, da je treba popolnoma izključiti domnevo o jedrski eksploziji v podmornici. Prav tako je treba izključiti možnost radioaktivne okužbe ali drugih nevarnosti za plovbo zaradi morebitne poškodbe pri jedrskem reaktorju podmornice. Tudi visoki komisar komisije za jedrsko energijo Lieberman je izjavil, da radioaktivnost jedrskega reaktorja podmornice ne bo nevarna za plovbo po oceanu «in za proizvode, ki jih dobivamo iz morja, vštevši ribe«. Dodal je, da je s stališča varnosti najboljše mesto za odložitev jedrskega 'reaktorja prav globina oceana. Lieberman je izjavil, da je reaktor ostal relativno cel na dnu oceana. V primeru puščanja energije, ki jo proizvaja celica, ki vsebuje uran.ibi morska voda z ogromnim pritiskom v tej globini avtomatično ohladila atomsko gorivo in bi mu preprečila^ da se nevarno razkraja. Tudi če bi iz reaktorja uhajali razkrajalni plini in delci jedrskega razkrajanja, bi se porazgubili in razredčili v oceanu. Ce pa hi se reaktor in cela podmornica dobesedno zdrobila, bi bila nevarnost žarčenja še manjša, ker bi se uran porazgubil in ne bi bilo nobene nevarnosti take verižne reakcije, ki bi lahko povzročila jedrsko razkrajanje. Francosko posojilo Španiji PARIZ, 11. — Francoski finančni minister Giscard D’Estaing bo 20. aprila odpotoval v Španijo, kjer se bo pogajal o francoskem posojilu Španiji. Posojilo bo verjetno znašalo 150 milijonov dolarjev, da omogoči izvoz francoskega blaga. Enako posojilo je Francija dala Mehiki. V Parizu pravijo, da spada posojilo Mehiki in Španiji v okvir splošne politike za spodbujanje izvoza orodnih dobrin iz Francije, s tem da Se francoskim odjemalcem dajejo dolgoročna posojila po nizkih obrestih. ........................................................ ZARADI SLABEGA PRIDELKA SLADKORNE PESE Vlada je začasno uvozno carino za znižala sladkor Drugih 30 električnih podjetij pod upravo ENEL - Sullo: «Polemika RPI glede Federconsorzi ni povsem nekoristna» Novclla o potrebi okrepitve enotnosti delavskega gibanja RIM, 11. — Na današnji seji ministrskega sveta so začasno znižali uvozno carino na sladkor iz sladkorne pese in sladkornega trsa, da bi se izognili neugodnim posledicam, ki hi jih imela na domačem tržišču slaba letina sladkorne pese v lanskem letu. Na predlog ministra za industrijo in trgovino Colomba pa so sprejeli ustrezne odloke, s katerimi se postavlja nadaljnjih 30 električnih podjetij pod upravo ENEL. Gre za manjša podjetja, povezana s Večjimi podjetji, ki so bila že postavljena pod upravo ENEL. Proizvodnja teh 55 podjetij je znašala leta 1961 34.287.266.784 kWh, tj. okrog 56,6 odst. celotne proizvodnje električne energije in okrog 76,9 odst. proizvodnje podjetij, ki jih zajema zakon o nacionalizaciji. Od 30 podjetij, ki so jih z današnjimi odloki postavili pod upravo ENEL, jih je 24 proizvajalo, 6 pa razdeljevalo električno energijo. Ob zaključku seje je Fanfani želel ministrom, sodelavcem v javni upravi, in v imenu vlade, vsemu prebivalstvu vesele / velikonočne praznike. V razgovoru z novinarji je zakladni minister Tremelloni dal po seji vlade pojasnila v zvezi z odlokom, ki bo določil višino odškodnine za delnice električnih družb in dejal med drugim, da je zakladno ministrstvo proučilo, ob sodelovanju posebne komisije strokovnjakov, ki ji predseduje neki sodnik, razne kriterije za praktično uveljavljenje v zvezi z raznimi načini, kako je prišlo do povečanja glavnic električnih družb; rezultate te proučitve so dostavili pred desetimi dnevi ministrstvu za industrijo in to ministrstvo proučuje sedaj celotno zadevo. Minister za javna dela Sullo je govoril danes v Coleferru in de-j_al_ med drugim, da italijanska država že ima razne instrumente, s katerimi more poseči v gospodarstvo: ((Preden zahtevamo nove instrumente, je pametno razmisli, t.i o uporabljanju tistih, ki so že na razpolago. Polemika komunistov glede Federconsorzi je zatrdno umetna, kar zadeva njihove smotre, vendar pa se ne sme imeti zaradi tega za povsem nekoristno. Ta polemika dokazuje, da velike javne ustanove skušajo voditi svojo lastno politiko, neodvisno od zakonodajne in izvršne oblasti. Naravno je, da skrajna levica brani določene ustanove in napada druge, in da skrajna desnica dela obratno. Toda če se hočemo izogniti dezintegraciji demo. kratične države, je potrebno, da se velike jsvne ustanove ne spre- mene v fevd določene osebe. V ta namen je zaželeno, da Se z zakonom določi, koliko časa morejo upravitelji ostati na istem mestu.« Kar zadeva gospodarsko načrtova. nje, je minisier dejal, da se demokratično načrtovanje mora izogniti dilemi; usmerjevalno ali prisilno načrtovanje. Brž ko so do-ločeni cilji, mora imeti izvršna oblast zadostno oblast, da bi mogli te cilje tudi doseči. Minister je zaključil: »Italija ima to prednost, da se mpre izogniti napakam, ki so. jih zahodne demokracije zagrešile v nedavni preteklosti. Ža to je potrebno, da levi center ne postane mitologija, ampak pametna praksa, ki mora vskladiti ideološke predpostavke s korektnim empirizmom«. Tajnik CGIL Novella je v švo-jem današnjem govoru poudaril med drugim, da spričo dejstva, da je KD glede deželne ureditve in reforme v kmetijstvu sprejela zahteve svoje desnice in dobršnega dela gospodarske in politične desnice, potrebno okrepiti e-notnost delavskega gibanja, da bi tako povečali njegovo kontrak. tualnp moč in tako odgovorili Mo-ru, ki zahteva od volivcev, naj ekrepijo KD, da bi, imela tako ZADNJA NOVICA: Morda lokalizirana podmornica «Thresher» WASHINGTON, 11. — Pozno ponoči je podmornica «Sea Wolf» sporočila, da je našla predmet, o katerem se domneva, da je pripadal podmornici «Thresher», in da je po aparatih za podmorsko poslušanje ujela ritmične glasove, ki se je zdelo, da so udarci na kovino. «Sea Wolf» javlja dalje, da njeni aparati sprejemajo glasove, ki se zdijo, da jc ropot, ki prihaja od negibnega predmeta, in ne Izključuje se, da prihajajo od podmornice «Threshcr». Podmornica je pozvala vse ladje, naj zapustijo to področje, da ne bodo njihovi vijaki in dru-gi aparati motili aparatov za poslušanje. Alžirski zunanji minister Hemisti je postal včeraj žrtev atentata Bil je hudo ranjen v glavo in se bori s smrtjo - Ben Bela: «Atentat je delo tujcev, zaveznikov kolonializma in reakcionarne buržoazije» - Akcija za emancipacijo ženske A1LŽIR, 11. — Alžirski zunanji minister Hemisti je postal danes žrtev atentata. Ko je zapuščal poslopje narodne skupščine, se mu je približal moški in sprožil strel proti njemu. Hemisti je bil zadet v glavo in se je zgrudil ves v krvi. Atentatorja so takoj aretirali. Hemistija so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Ob njegovi postelji je njegova že-Fatima, katere prvorojenec je padel v narodnoosvobodilni vojni. V poučenih krogih pravijo, da je atentator alžirski učitelj, ki se je nedavno vrnil iz Francije. Pozneje se je zvedelo, da so nujno poklicali iz Pariza francoskega kirurga Marcela Davida, ki je odpotoval nocoj z letalom v Alžir v spremstvu še enega kirurga in ene bolničarke. Alžirski minister za informacije je nocoj sporočil, da je stanje zunanjega ministra žejo resno. Zaradi rane so njegovi udje omrtvičeni; pri življenju ga vzdržujejo z umetnim dihanjem. Ben Bela je takoj, ko je zvedel za atentat, prekinil svoje potovanje po vzhodni Alžiriji. Narodna skupščina pa je prekinila svoje delo. V Philippevillu je Ben Bela pred povratkom v Alžir izjavil, da je atentat «delo tujcev, zaveznikov kolonializma in reakcionarne buržoazije«, ki hočejo zaustaviti pohod Alžirije k socializmu. • Znali bomo razbiti te spletke s sredstvi, ki jih je uporabljala revolucija v zadnjih sedmih letih.« Se prej je Ben Bela govoril v Costantini v okviru kampanje za osamosvojitev ženske. Med drugim je izjavil: «Pozivam vas, da odprete vrata vašim ženam, ker je nemogoče graditi socializem, če se ne odpravijo predsodki proti njim. Tančica ni najboljši način za ohranitev dostojanstva ženske. V Alžiriji je sedem milijonov žensk; kako moremo zahtevati, da bo živel socializem, če je približno polovica prebivalcev naše dežele paralizirana? Treba je dati ženskam enakopravnost z moškimi.« Dalje je Ben Bela poudaril: «Ni Alžirca, ki bi mogel imeti pravico nad drugim Alžircem. Tudi Ben Bela nima več pravic kakor llliliiiiliililliiiliiiiiiiiliiillliiiniililiiliiliiiiiiiiilliillllliiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii Erich Rajakowitsch v Munchenu in misli danes priti na Dunaj Bonska vlada ga je razglasila za nezaželenega - Avstrijske oblasti ga dolžijo sodelovanja pri deportaciji 6.000 avstrijskih Židov .BONN, 11. — Predstavnik za-hodnonemškega notranjega ministrstva je izjavil, da je Erich Ra-jakowitsch nezaželen v Zahodni Nemčiji in obmejna policija je dobila ukaz, naj mu ne dovoli prihoda na zahodnonemško ozemlje. Dodal je, da je bivši Eichmannov sodelavec prišel v Muenchen na Bavarskem iz Zuericha dve uri prej, preden so ga zvezne oblasti razglasile za nezaželenega. Ce je še vedno na nemškem ozemlju, ga bodo izgnali. Predstavnik bavarskega notranjega ministrstva je potrdil, da je Rajakowitsch prišel v Mue.n-chčn iz Švice in bavarska policija ga sedaj išče. Pozneje je predstavnik bavarskega notranjega ministrstva izjavil, da je zelo verjetno, da bodo Rajakowitscha izgnali ali pa ga spremljali do avstrijske meje. Na Dunaju zatrjujejo, da je Ra-jakowitsch kupil lansko leto v Mehiki veliko posestvo in da je imel namen umakniti se na to posestvo. Rajakowitschev odvetnik Johann Dostal je sporočil avstrijskim oblastem, da bo njegov klient prišel na Dunaj, »da odgovarja na obtožbe proti njemu«. Pripomni! je, da bo prišel jutri z letalom v Salzburg ali na Dunaj in se bo takoj javil državnemu pravdništvu. Na Dunaju domnevajo, da je Rajakowitsch šel v Muenchen, da se posvetuje s svojo prvo ženo, hčerko bivšega avstrijskega poslanika v Rimu Rin-telena, s katero je vedno ostal v dobrih odnosih tudi po razporo-ki. Rintelenova hči živi v Zahodni Nemčiji s svojim drugim možem, ki je bivši načelnik nacistične uprave na Štajerskem Ar-min Daddieu in ki zavzema sedaj važno mesto na sektorju reakcijskih motorjev. Bavarska policija ni še uspeia izslediti Rajakowitsch. Agencija DPA poroča, da je z njim prišla tudi njegova žena, in da je po-avstrijski kazal funkcionarjem potni list. Dva policijska funkcionarja sta ga spoznala ter sta takoj potem obvestila bavarsko notranje ministrstvo in policijskega načelnika v Muenchenu. Takoj zatem je zvezno ministrstvo razglasilo Rajakovvitscha za nezaželenega in odredilo njegov izgon. Predstavnik bavarskega pravosodnega ministrstva je izjavil, da izhaja bavarskim oblastem, da avstrijske oblasti iščejo bivšega Eich-mannovega sodelavca, ker ga obtožujejo, da je sodeloval pri deportaciji 6.000 dunajskih Židov. Ugrabljeni pakistanski otroci KARAČI, 11. — V teh poslednjih letih so ugrabili v Pakistanu več kot 3000 otrok, ki so jih prodali v raznih deželah Bližnjega vzhoda. To vest je objavil «Eve-ning Star«, ki dodaja, da so zna. na imena teh držav in da bi jih utegnila obiskati pakistanska zasebna misija z namenom, da poišče te otroke, ki »žive v strašnih razmerah pri i njihovih ugrabiteljih#., in, jih piipgljb domov. List pripominja, daHpbkrajinska skupščina Zahodnega' Pakistana proučuje zakonski osfiutek, ki predvi. deva smrtno kazen za ugrabitelje otrok. LONDON, 11. *- Britanska vla da ne sprejema priporočila mednarodne konference za delo, ki zahteva znižanje delovnega tedna na 40 ur brez znižanja mezd. Bela knjiga vlade pravi, da priporočilo ni v skladu z normalno prakso za določevanje delovnih pogojev v Veliki Britaniji. Ko je bil lansko leto sprejet na ženevski konferenci ta predlog, so se britanski delegati vzdržali glasovanja. Britanska vlada ■ je tudi s kihnil a, da ne bo ratificirala spo-rSžuniia, ki določa etiako ravnanje za socialno zavarovanje do- večjo politično kontraktualno moč. mačih in tujih delavečv. Amsterdam: Predstavnik holandske vlade bere radijskemu poročilo o nacistični preteklosti Rajakovritscha kronistu drugi.« Napovedal je nato nov« podržavljenja zemljišč, trgovskih podjetij, hotelov in restavracij, ki so jih po lanskem juliju kupili Alžirci od Evropejcev. »Nemogoč« je dopuščati, da bi kdo nadome-stil kolonizatorje,« je poudaril Ben Bela, »kajti prišel je trenutek, ko moramo jasno povedati, da se alžirska revolucija ni izvedi« zanjo, temveč za kmete, za vdov« in sirote, ki morajo uživati plodove naše borbe.« Sovjetski poslanik v Alžiriji A-bramor je prišel • danes palašč v pokrajino Costantino in prinesel Ben Beli pismo, katerega vsebin« ni znana. McNamara v Parizu PARIZ, ll. — Danes je prispel v Fariz ameriški tajnik za obram. bo McNamara, ki je imel včeraj v Londonu številne razgovore o jedrski sili NATO. Ob prihodu n« pariško letališče je izjavil, da na. merava govoriti o tem z Deanom Ruskom in s tajnikom NATO Stik. kerjem ter z drugimi ameriškimi osebnostmi v Evropi. Na vprašanje, kaj misli o sodelovanju Francije pri tej sili, je odgovoril, da se mora o tem odločiti Francija sama. Kmalu po njegovem prihodu s« se ameriške osebnosti zbrale v a. meriškem poslaništvu pod predsedstvom Deana Ruska. Navzoči so bili tudi ameriški vojaški poveljniki pri NATO. Pozneje se je McNamara razgovarjal s tajnikom NATO Stikkerjem. Ameriški pred. stavnik je izjavil, da so govorili o jedrski, sili NATO in da je Mc. Namara poročal Deanu Rusku o svojih razgovorih v Londonu. Dean Rusk je nato odpotoval z letalom v Pariz. V pariških krogih izjavljajo, da na zasedaniu atlantskega sveta ni. so še nič sklenili glede ustanovitve jedrske sile NATO, in da je zaradi tega izključena pridružitev Francije k odločitvi, «ki je še ni». Castro pozdravlja pozitivne ukrepe ameriške vlade HAVANA, 11. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je danes govcril po radiu in lzrenel priznanje ameriški vladi, ker je sprejela ukrepe za oviranje dejavnosti kubanskih * kontrarevoiu-cionarjev. Pri tem pa je poudaril, da je s tem uresničen samo eden od petih pogojev, ki jih ;e kubanska vlada postavila za trajen mir na kubanskem področju. »Sklep ameriške vlade je pozitL ven,« je izjavil Castro, »in pomeni korak naprej na poti zmanjša-nja nevarnosti krize in spopadov. Rešiti je treba še štiri toč-ke. Toda edina pametna stvar, ki jo ZDA lahko storijo, je prekinitev kršitev in napadov na na-ko revolucijo in našo deželo«. Balzanove nagrade RIM, 11. — Nocoj se je zvedelo, da bo ((Balzanova« nagrada za niir, ki je bila, kakor je znano, dodeljena papežu Janezu XXIII., določena za posebno ustanovo z« mirovno nagrado, ki bo imenovana po sedanjem papežu Nagrado bodo podelili vsaki dve leti ali vsaka tri leta. Nagrada znaša 700 tisoč švicarskih frankov, to je pri. bližno 10Q milijonov lir. Vodstvo Balzanove ustanove j« določilo skupni znesek petih nagrad na milijon 600 tisoč Švicar, skih frankov, to je približno 232 milijonov lir. Za kulturne nagrade (matematika, biologija, glasba, zgodovina) je določenih 900.000 švicarskih frankov, to je približno 132 milijonov lir. Nagrade bodo izročili 10. in 11. maja v R;mu. .............................................................. VČERAJ PRI ZAGREBU Enajst mrtvih pri hudi cestni nesreči ZAGREB, 11. — Enajst oseb je izgubilo življenje, štiri so bile hudo rahjene pet pa lahko pri vasi Sesvete na cesti Zagreb-Varaž-din zaradi trčenja avtobusa in tovornika. Vsi ponesrečeni in ranjeni so iz okolice Zagreba. O vzrokih nesreče, do katere je prišla pri križanju avtobusa in tovornika v ozkem delu ceste, ko je tovornik udaril v levo stran avtobusa, se vodi preiskava. Vsi potniki, ki so sedeli na levi strani avtobusa, so umrli. 16 mrtvih pri trčenju avtobusa R.ECIFE, 11. — Pri trčenju med avtobusom, ki vzdržuje zvezo med Recife in Maceio, in s hlodi nalo. ženim tovornjakom, so se hlodi zarili v avtobus, tako da je bilo pri tem 16 mrtvih, 40 pa hudo ranjenih. BOČEN, 11. — Nekaj kilometrov od Doline Česa, kjer je ze-meljski plaz zasul v ponedeljek šest rudarjev, je snežni plaz za-sul danes dva rudarja, od katerih je eden izgubil življenje, drugi pa bo okreval v enem mesecu. V Enni, na Siciliji, pa je prišlo do eksplozije v rudniku žvepla, ki je zahtevala življenje dveh ru. darjev: Giuseppa Paceja, ki zapušča ženo in četvero otrok, in Gio. vannija Barbera, ki zapušča ženo in troje otrok. U Tant za povezavo tudi z njegovim uradom Izjave o papeževi encikliki in o drugih mednarodnih zadevah NEW YORK, 11. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes na tiskovni konferenci komentiral papeževo encikliko »Pacem in terris« in je poudaril, da so papeževa stališča »skladna z načeli in smotri Združenih narodov«. U Tant ugotavlja, da poziva enciklika na okrepitev Združenih narodov in s tem opozarja na dejstvo, da je mir povezan z mednarodno odgovornostjo. ‘Hkrati poziva enciklika na jasne ukrepe, kakor so zmanjšanje količine o-rožja, prepoved jedrskega orožja in splošen sporazum o postopni razorožitvi in o učinkovitem nadzorstvenem sistemu. To je glavna odgovornost velikih držav.« »Plemenit poziv Janeza XXIII., je dodal U Tant, se pridružuje pozivom ogromne večine dežel in narodov v korist tem ukrepom. Enciklika je vsekakor v skladu z načeli in s smotri Združenih narodov in predstavlja važno opozorilo na dejstvo, da je usoda človeštva še vedno v negotovem ravnotežju usodnega jedrskega uničenja. Zelo pomembno bo prispevala k naporom vseh tistih, ki so prepričani, da ima človeštvo, s svojo svetlo preteklostjo umetniških, znanstvenih in verskih dosežkov, dovolj modrosti, da si zagotovi obstoj.« Nato je U Tant sporočil, da namerava v tekočem letu obiskati Budimpešto, kamor so ga povabile madžarske oblasti. Izrazil je tudi upanje, da se bo morebitna nerpo-sredna povezava med Moskvo m VVashingtonom raztegnila tudi n« njegov urad. Omenil je nato še naslednje toA-ke: Kongo — upa, da bo mogoč kompromis, na podlagi katerega bodo razne države vežbale vojsko pod nadzorstvom OZN. Skupno tržišče — poudaril j«, da mora evropsko skupno tržišč« voditi tolerantno in pozitivno politiko, ki naj bo odprta navzven. OZN bo morala skrbno slediti razvoju skupnega tržišča. Slednji vzhod — Sedaj ni nobene možnosti, da bi zmanjšali število čet OZN na področju Gaze, ne da bi s tem zmanjšali njihovo moč. Laos — Sedanje stanje v tej deželi je dediščina preteklosti, in naloga štirinajstih držav, ki jamčijo laoško nevtralnost, je, najti rešitev. GVATEMALA, 11. — V Gvate. mali so razglasili komunistično stranko za nezakonito. V Washing-tonu so sporočili, da bo ameriška vlada proti koncu tega tedna sporočila priznanje nove gvatemalske vlade. VIENTIAN, 11. — Predsednik mednarodne nadzorstvene komisije v Laosu je izjavil tisku, da je v Laosu še vedno napeto in nevarno. PRIMORSKI DNEVNIK 2 12. aprila 1963 Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.5, ob 19. uri 15.8; zračni tlak 1002.1 raste, veter 5 km vzhodnik, vlage 73 odst., nebo 9/10 pooblače-no, morje skoro mirno, temperatura morja 9.6 stopinje, 6.5 mm padavin. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 12. aprila Lazar Sorice vzide ob 5.26 in zatone ob 18.46. Dolžina dneva 13.20 Luna vzide ob 22.09 in zatone ob 7.22 Jutri SOBOTA, 13. aprila Ida PRIČETEK VELIKONOČNIH POČITNIC Enotna srednja šola bo rodila vrsto vprašanj Že sedaj je treba proučiti posledice, ki jih bo imel novi učni sistem za slovensko šolo VCeraj so se zaCele velikonočne poCltnice, v torek pa se bodo učenci in dijaki spet vrnili v šolo. Na nekaterih šolah bodo še nekaj dni počitnice zaradi volitev, nato pa se bo šolsko leto naglo nagnilo h koncu. Spet bodo dolge poletne počitnice, s 1. oktobrom pa se bo začelo novo šolsko leto 1963-64, ki bo prineslo precej novosti in sprememb, ker se bo začel postopoma izvajati zakon štev. 1859 o enotni srednji šoli. V treh naslednjih letih bodo namreč izginili razni tipi nižje srednje šole in se bo uveljavil nov učni sistem. O tem vprašanju Je bilo že mnogo razprav, ki se še nadaljujejo in se bodo še nadaljevale, saj gre za preokret bistvenega značaja. Nova šolska reforma bo s prihodnjim šolskim letom zajela na Tržaškem 2200 otrok, ki bodo letos do-dončali osnovno šolo. Med temi je 324 učencev, ki obiskujejo letos 5. razred na slovenskih osnovnih šolah. Kakor je znano, bodo z novo šolsko reformo postopoma v naslednjih treh letih izginile dosedanje strokovne šole in nižja gimnazija. Šolanje Je obvezno do 14. leta starosti in tako bodo vsi učenci, ki dokončajo osnovno šolo, morali nadaljevati z učenjem v enotni srednji šoli. Drugod pravijo taki šoli osemletna šola. Na Tržaškem prizadene nova reforma 26 italijanskih strokovnih šol in nižjih gimnazij ter eno slovensko nižjo gimnazijo (pri Sv. Jakobu) in osem slovenskih strokovnih šol, oziroma tečajev (Rojan, Sv. Ivan, Nabrežina, Križ, Opčine, Dolina, Prosek in Katinara). Dijaki, ki v tem šolskem letu obiskujejo te šole, bodo nadaljevali šolo po starem sistemu, novi pa bodo začeli v prihodnjem šolskem letu z novim sistemom. Popolnoma naravno je, da je zadeva sprožila celo vrsto vprašanj didaktičnega, pedagoškega in u-pravnega značaja, ki jih je treba rešiti. Ta zadeva ves šolski sistem in vse šole, ki pridejo v poštev, po vsej državi, nas pa še posebno zanima slovenska šola. To vprašanje se predvsem tiče šolnikov in učencev, zanj pa se morajo zanimati tudi vsi drugi, ki sta jim pri srcu šola in vzgoja otrok. Zanimati nas mora, kakšen bo učni program, kje bodo ustanovljene nove enotne srednje šole, kakšen značaj bodo imele, kdo bo ha njih poučeval itd. Zadeva je zelo važna in nujna, zdi se pa nam, da je bilo med nami do sedaj še premalo razpravljanja o teh vprašanjih. Vemo, da se nekateri profesorji ukvarjajo zlasti z vprašanjem novega učnega načrta, vendar bi morali tudi drugi, ki so za to poklicani, dobro proučiti vsa vprašanja, da se ne bomo znašli kar čez noč pred gotovim dejstvom. Kdor je predsi-nočnjim prisostvoval debati italijanskih šolnikov v mali Verdijevi dvorani, se je lahko prepričal, kako je to vprašanje važno in kako je vsa stvar marsikje še zamotana. Prepričani smo, da bi bile take skupne diskusije med slovenskimi šolniki zelo potrebne in da bi jih morali organizirati čimprej. Šolsko skrbništvo bo te dni tudi slovenskim staršem, ki imajo zdaj otroke v 5. razredu osnovne šole, poslalo posebne obrazce z vpraša- njem, v katero šolo nameravajo vpisati svoje otroke v prihodnjem šolskem letu, da bi lahko napravilo razpored učnih moči in šol. Tudi na slovenskih šolah bodo seveda nastale spremembe, saj bo odpadla izbira in skrb staršev, kam naj vpišejo svojega otroka, ali v nižjo gimnazijo, ali v strokovno šolo. Dijaki iz Nabrežine, n. pr., ki bi se sicer vpisali v I. razred nižje gimnazije in se vozili v Trst v šolo pri Sv. Jakobu, bodo lahko obiskovali enako šolo v Nabrežini kakor v Trstu, ker bo pač začela delovati enotna srednja šola. Po novem zakonu morajo poskrbeti za enotno srednjo šolo vse občine, ki imajo nad 3 tisoč prebivalcev (Trst, Milje, Dolina in Nabrežina). Kako pa se bodo dogovorile občine, ki nimajo toliko prebivalcev? Načeli smo le nekaj vprašanj in se bomo k zadevi še povrnili. Vsekakor pa želimo in pričakujemo, da se za to odgovorni ljudje in usta- nove takoj lotijo tega tako važnega problema, ki še posebno zadeva našo šolo in je še bolj pereč spričo sedanjih razmer slovenske šole, ki niso še urejene zaradi pomanjkljivosti in zavlačevanja pri izvajanju določb zakona za slovensko šolo. Stavka v livarni Tovarne strojev Včeraj je bila v livarni Tovarne strojev 24-urna stavka, ki so se je udeležili prav vsi delavci. Delavci so namreč že pred dvema letoma postavili nekaj nujnih zahtev, toda ravnateljstvo CRDA je z raznimi izgovori odlagalo pogajanja o tem in ni delavcem u-godilo. Delavci so zato že večkrat stavkali po nekaj ur, sedaj pa so stavko zaostrili. Še vedno nerešen spor med zdravniki in blagajnami Zavarovancem bolniških blagajn še vedno preti nevarnost, da bodo morali od torka dalje sami plačevati zdravnikom za preglede. Čeprav so v Rimu nekoliko »potipali*, da bi ugotovili, ali bodo lahko na kak način rešili spor in preprečili hude posledice za za varovance, ni do sedaj nikakega upanja, da bi se predstavniki zdravnikov ponovno sestali s predstavniki bolniških blagajn. Sicer pa so v Rimu, Turinu, Genovi, Milanu, Parmi, Bologni in Pistoii zdravniki že začeli računati zavarovancem za preglede kot zasebnikom. Vendar pa je sindikat zdravnikov UIL izrazil pripravljenost, proučiti predloge treh sindikalnih organizacij delavcev za rešitev spora. V izjavi namreč pravi, da se zaveda potreb zava rovanih delavcev. Upravni svet INAM pa je včeraj odobril pravilnik, ki vsebuje nove predpise o plačilu hranarine bolnim delavcem. Prve tri tedne bo znašala hranarina 50 odstotkov celotnih prejemkov, zatem pa, dve tretjini. O Županstvo sporoča, da bo v nedeljo 14. aprila pokriti bazen zaprt ves dan. V ponedeljek 13. aprila pa ga bodo ponovno odprli ob 10. uri dopoldne. iiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHmiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimininiiiiiiiiiiiiiiiimuMHmumunmniMiimHimnmmnHHMMiMmiMmHimmmMMiiMi PREKINJENI RAZGOVORI S PREDSTAVNIKI CEH0FRACHTA Nastale so številne težkoče v zvezi s stroški in tarifami Razgovori se bodo obnovili v prihodnosti Včeraj dopoldne so se nenadoma prekinili razgovori med predstavniki češkoslovaškega podjetja Cehofrat in predstavniki tržaških Javnih skladišč, špediterjev in pomorskih družb za sklenitev pogodbe za prevoz češkoslovaškega blaga skozi tržaško pristanišče. Češkoslovaški predstavniki so sinoči ob 19.55 odpotovali z brzovlakom na Dunaj, od koder bodo odpotovali naprej v Prago. Iz uradnega poročila, ki smo ga prejeli od trgovinske zbornice, je razvidno, kot je bilo tudi pričakovati, da so med razgovori nastale resne težave, ki so narekovale nujnost, da se razgovori odložijo. Sporočilo pravi; Danes se je generalni ravnatelj Cehofrachta gospod Vanek v spremstvu odv. Skorpika, zastopnika Cehofrachta ,v Trstu, sestal na trgovinski zbornici s predsednikom zbornice dr. Caidassijem, redsednikom Javnih skladišč odv. 'anascom, predsednikom Združe-_ nja špediterjev dr. Gropaizom, ravnateljem Javnih skladišč dr. Claiem in z izvedencema dr. Mi-lianijem in dr. Addobbatijem. Na sestanku so razpravljali o možnosti izboljšanja češkoslovaškega tranzitnega prometa skozi tržaško pristanišče. Dolgo so razpravljali o vseh plateh tega važnega vprašanja, ki ga ni bilo mogoče izčrpati na sedanjih pogajanjih. Zato se je pokazala nujnost, da se še nadalje poglobijo ugotovitve, ki se nanašajo na cene in na stroške, ki so povezani s prevozom blaga, in s stroški manipulacije, kakor tudi potreba po novih potrebnih stikih z zadevnimi osrednjimi oblastmi. Stiki za ustrezno rešitev tega vprašanja, ki je zelo važno za tržaško gospodarsko dejavnost, se bodo obnovili v prihodnosti. Seja predsedstva SKGZ Sinoči se je sestalo predsedstvo SKGZ, ki je Obravnavalo več vprašanj. Tako je bila na dnevnem redu razprava o zakonu o enotni srednji šoli, o čemer bo v prihodnjih dneh pripravila gradivo komisija za šolstvo. Predsedstvo je toplo pozdravilo gostovanje beograjske Glasbene akademije, ki vrača gostovanje naše Glasbene Matice. Okoli 25 do 30 umetnikov te akademije bo namreč od 22. do 24. apriia v gosteh pri tržaški Glasbeni Matici in bodo nastopili 23. aprila v Avditoriju. Na predsedstvu je bilo nato govora o otvoritvi sedeža prosvetnega društva , Ivan Trinko v Čedadu ih o delovanju tega društva. Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bo za praznike veljal naslednji urnik: V soboto, 13. t. m. lahko vse trgovine podaljšajo umik do 21. ure. Trgovine jestvin pa lahko odprejo popoldne eno uro prej kot običajno. V nedeljo, 14. t. m. zaprte vse ...................................................................... RES «SREČA V NESREČI* Avto se Je prevrnit na streho na obmorski cesti pri Brojenei Vozila ga je hči prefekta Capona, ki se je laže potolkla, medtem ko se bo njena sestra zdravila mesec dni Veliko srečo so imele včeraj soproga, hčerka in neka svakinja tržaškega prefekta dr. Capona, ko so se peljale z avtom TS 35830 iz Trsta proti Sesljanu. V bližini Bro-Jence je šoferka nenadoma izgubila oblast nad vozilom, ki je zašlo na levo stran ceste tpr se potem obrnilo na streho. Slika, ki jo objavljamo, nazorno prikazuje položaj avtomobila, potem ko se je prevrnil, in nevarnost v kateri so se potnice znašle, saj je le za las manjkalo. da ne bi izgubile življenje. Bilo je okoli 9. ure zjutraj, ko so se iz Trsta odpeljale Aurora Reppi por. Capon, žena prefekta Capona, njena hčerka Clara Capon ter njena sestra Ottorina Reppi por. Buttignoni iz Ul. Čampo Marzio 22. Avto je šofirala Clara Capon. Iz neznanih razlogov je avto zaneslo na levo (morda je bil asfalt spolzek) ter ga postavilo narobe. Mimoidoči avtomobilisti so priskočili na pomoč ponesrečenkam. Takoj so te- lefonirali na postajo RK ter na poveljstvo prometne policije. Toda še preden je rešilni avto prišel na kraj nesreče, so dve ponesrečenki, in sicer prefektovo ženo in njeno sestro odpeljali v bolnišnico z zasebnim avtomobilom. Po čudnem naključju se Clara Capon sploh ni poškodovala. Buttignonijevo so sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo 30 dni zdravljenja. Pobila se je po levem delu čela in senca, po zatilniku in čeljustih. Prefektova žena pa je imela več sreče: dobila je podplutbe po spodnji ustnici, praske po čelu in levi nogi. V bolnišnici so Ji nudili samo prvo pomoč ter bo ozdravela v sedmih dneh. Najdeni predmeti Na oddelku za ekonomat tržaške občine, v tretjem nadstropju, so- ba št. 108 občinske palače, hranijo najdene predmete v preteklem mesecu marcu, ki jih lastniki lahko dobe vsak delovnik od 9. do 12. ure, in sicer: valuto, denarnico z denarjem, kolesa, ure, sedlo za skuter, dežnike, šatuljo s pisarniškimi predmeti, kovček z moško obleko in suknjeni jopič. Nalezljive bolezni od 1. do 10. aprila Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 1. do 10. aprila ugotovili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: davica 4 primeri (eden izven občine); škrla-tinke 20 primerov; meningitis 1 primer; ošpice 179 primerov (dva izven občine); norice 20 primerov; oslovski kašelj 2 primera; priušesna slinavka 95 primerov; malteška mrzlica 2 primera; rdečke 7 primerov. «Rdeči dež» tudi pri nas Marsikak avtomobilist je včeraj zjutraj debelo pogledal, ko je prišel do svojega vozila (če ga je seveda parkiral na prostem) in ko je opazil na njem večje ali manjše rdeče madeže. Potem pa se je seveda hitro zavedel za kaj gre, saj se večkrat zgodi, da z dežjem pada tudi droben rdeč pesek, ali bolje rečeno prah. Toda včeraj je bil ta pojav občutnejši. Količina rdečega blata, ki je umazala avtomobile ter sploh padla po strehah hiš, na ceste itd., je bila tokrat mnogo večja. Prof. Polli, ravnatelj talasograf-skega inštituta, je pojasnil, da je pri nas padal rdeč dež, ker je v teh dneh prišlo do silovitih neviht v severni Afriki. Silen veter je dvignil v zrak tisoče in tisoče ton peska. Težji drobci so popadali, prah pa se je še naprej vrtinčil po zraku. Potem pa je potegnil Jug, ki ga je zgrabil in popeljal do nas. trgovine razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. in slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30. V ponedeljek, 15. t. m. popolna zapora vseh trgovin razen pekarn, ki bodo odprte od 7.30 do 12., mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure; ribji trg bo zaprt in enako vse druge ribarnice. Zaključek stavke zavarovalnih uslužbencev Včeraj še je zaključila 48-urna stavka za.varovalnih uslužbencev. Ob 10. uri so se uslužbenci zbrali na skupščini v Ul. Zudecche, kjer so jim sindikalni voditelji poročali o razvoju spora v zadnjih dneh in o nepopustljivosti delodajalcev. S to zadnjo stavko so zavarovalni uslužbenci stavkali skupno 10 dni in če ne pride do sporazuma, bodo stavkali še dva dni po velikonočnih praznikih. Tudi včeraj je stavkalo nad 95 odstotkov od skupnih 1.000 uslužbencev v Trstu. Prekinjeno stavkovno gibanje pri Felszegyju V ladjedelnici Felszegy so delavci prenehali delati nadure v protest proti ravnateljstvu, ki se ni niti zmenilo za zahtevo notranje komisije, da bi se sestala s predstavniki ravnateljstva in obravnavala razna vprašanja. Odločni nastop delavcev je pripomogel do tega, da so se delodajalci včeraj premislili in pristali na sestanek s člani notranje komisije. Na sestanku so se porazgovorili o nekaterih notranjih vprašanjih in jih več tudi ugodno rešili. Zato so delavci prenehali stavkovno gibanje in zopet začeli opravljati tudi nadurno delo. 16. APRILA ZAPADE ROK Denarni prispevki za živinorejo III. pokrajinski natečaj z nagradami za izboljšanje hlevov. Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo sporoča, da Je bil razpisan s sredstvi, ki jih predvideva 17. člen zakona z dne 2. junija 1961, št. 454 (Zeleni načrt) tretji pokrajinski natečaj za izboljšanje hlevov. Natečaja, ki razpolaga z vsoto 2.000.000 lir, se lahko udeležijo vsi kmetovalci, ki nameravajo izboljšati svoje hleve (povečanje oken, ležišča, popravilo stropa, jasli itd.). V nobenem primeru ne bodo dodeljene nagrade presegale 50% stroškov izvršenih del. Prošnje je treba predložiti živinorejskemu oddelku pokrajinskega kmetijskega nadzomištva v Trstu — Ulica Ghe-ga št. 6/1, v roku do 16. aprila ZAKLJUČENO RAZDELJEVANJE VOLILNIH POTRDIL Kdor še nima volilnega potrdila naj ga dvigne na volilnem uradu Včerajšnji volilni zborovanji pri Sv. Jakobu in v Skednju Včeraj se je dokončno zaključilo razdeljevanje volilnih potrdil na dom. Od jutri dalje bodo lah-ko volivci tržaške občine, ki volilnega potrdila niso prejeli, potrdila osebno prevzeli na tržaškem občinskem volilnem uradu, ki bo oaprt vsak dan, in to vkliučno ob praznikih nepretrgoma od 9. do 19. ure. Med volitvami pa bo urad odprt nepretrgoma: v nedeljo 28. aprila od 6. do 22. ure in v ponedeljek 29. aprila od 6. do 14. ure. Na istem uradu lahko dvignejo duplikat volilnega potrdila tisti volivci, 'ki bi volilno potrdilo izgubili ali uničili. Potrdila bodo izdajali samo neposredno zainteresiranim osebam in torej niti družinskim članom. Samo v primeru, da volivec oseb. no potrdila ne more dvigniti, mu ga bo urad na prošnjo dostavil na dom. Bližina velikonočnih praznikov je vplivala na volilno kampanjo. Res je sicer, da na odboru za volilno premirje ni bilo sprejeto no. beno stališče in bodo tudi med bližnjimi prazničnimi dnevi različne stranke priredile več zborovanj. Vendar pa bodo zborovanja manj številna in na njih ni predviden govor nobenega večjega vse. državnega kalibra. Včeraj so komunisti priredili številna zborovanja, med katerimi je bilo najbolj zanimivo na Trgu sv. Jakoba, kjer je govoril poslanec Raffaele Franco iz Tržiča. Govoril je predvsem o delovnih vprašanjih in o vlogi komunističnih poslancev, da se izboljšajo življenjski in delovni pogoji delavskega razreda. Obširneje je govoril o borbi za priznanje pravic delavcev v tovarni, za pravno priznanje notranjih komisij, zvišanje pokojnin in za primeren sistem vsedržavnega socialnega zavarovanja. Poslanec je obdolžil vladne organe za to stanje in dejal, da so toliko opevani italijanski gospodarski čudež plačali delavci. Zato se borijo komunisti, da se pravičneje razdeli narodni dohodek v korist delavcev in da se položaj temeljito spremeni. Ob zaključku zborovanja je Radich govoril o stavki zdravnikov, ki so že napovedali, da bodo svojo sindikalno akcijo poostrili. V Skednju pa je za PSI govoril Franco. DANAŠNJA VOLILNA ZBOROVA-NJA: PSI; 19.00 Padriče inž. Josip Pečenko, 19.30 Bazovica Dušan Hreščak, 20.00 Gropada inž. Josip Pečenko. Cepljenje otrok Tržaško županstvo sporoča, da traja od 1. aprila do 31. maja doba brezplačnega javnega spomladanskega cepljenja otrok proti kozam in davici. V tem obdobju morajo starši pripeljati cepit vse otroke, rojene med 1. januarjem in 30. junijem 1961, in vse tiste ctroke, rojene prej, ki pa še niso bili cepljeni. Cepljenje pa se priporoča vsem otrokom, ki so dosegli 6 mesecev starosti. Otroke bodo cepili ob delavnikih po občinskih zdravniških izpostavah (sektorjih). Q dnevu in uri cepljenja bo občina obvestila starše ob pravem času. Ce pa starši ali skrbniki ne dobe vabila, morajo vseeno poskrbeti za cepljenje otrok v navedenem roku. Starši, ki hočejo dati cepit otroke zasebno, morajo predložiti oddelku za higieno in zdravstvo v Ul. Cavana 18 potr- dilo ,ki ga izda zdravnik na posebnem obrazcu, ki je na razpolago na tem oddelku. Ta potrdila je treba predložiti najkasneje do 10. julija. Po tem datumu bodo star. še ali skrbnike otrok, ki ne bodo izpolnili svoje dolžnosti, prijavili sodišču. Mesta suplentk v otroških vrtcih Županstvo obvešča vse prizadete osebe, ki se zanimajo za su-plentska mesta v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 1963-64, naj vložijo zadevno prošnjo v občinskem uradu za sprejem prošenj, soba 32, občinska palača, do 12. ure 18. maja. Zadevna prošnja mora biti napisana na kolkovanem papirju za 200 lir in opremljena s predpisanimi listinami, kot je to navedeno v objavljenem razglasu. Prizadete osebe lahko dobijo prepis razglasa vsak dan od 9. do 12. ure na občinskem od- delku za šolstvo, občinska palača, soba št. 97, v drugem nadstropju. Izšla je publikacija o gospodarskih pokazateljih Urad za statistiko, popise in proučevanje vladnega generalnega komisariata je izdal posebno publikacijo z naslovom: ((Tržaški gospodarski indeksi za leto 1962 in primerjava s prejšnjimi leti«. Gre za 29 statističnih tabel, ki obravnavajo zaposlenost, industrijsko proizvodnjo, javna dela, stanovanja, promet, turizem, tekoče račune, kredit, življenjske stroške in potrošnjo mesa ter zelenjave. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Ver-de, Ul. Settefontane 3^; dr. Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. detrOrologio 6; dr. Slgnorl, Trg del-l’Ospedale 8. Illlllltlllllll■ll■llllllllllllllllllll■llllllllllllllllmmll■ll■l||||||||||l|||||||||llllllllllll|||||||||||||||||||,|||||a|||l||l| V PROSTORIH POMORSKE POSTAJE 20. aprila slovesna otvoritev mednarodne cvetlične razstave Do sedaj se je prijavilo 300 razstavljavcev iz 36 držav aprila bo slovesna otvoritev ju okradli žeparji, ali pa sta za- icHnornnno mrntu - j. _ J ; 1 . • 1 , ■ ■ 10. mednarodne cvetlične razstave Za to zanimivo in važno mednarodno prireditev se iz leta v leto zanima vedno več italijanskih in tujih cvetličarjev kakor tudi posameznih ustanov, ki urejajo mestne parke. Do sedaj se je prijavilo 300 razstavljavcev iz 36 držav. V prostorih tržaške pomorske postaje, kjer bodo tudi letos priredili mednarodno cvetlično razstavo, so začeli s pripravljalnimi deli. Pri teh delih sodelujejo tržaška občinska in pokrajinska u-prava, ustanova Selad, center za strokovno usposabljanje delavcev in gozdna uprava. Pripraviti morajo posebne paviljone in razdelke, v katerih bodo razstavljavci našli svoje ustrezno mesto. Včeraj je prišel v Trst ravnatelj ljudskih vrtov iz Salzburga dr. Krainer, ki bo osebno vodil ureditev cvetlične grede v razdelku, ki je namenjen njegovemu mestu. Kot poročajo, je ministrstvo za kmetijstvo z namenom, da bi pripomogli k čim hitrejšemu fitopa-tološkem nadzorovanju uvoženih rastlin, odredil, da bodo uvožene rastline pregledali v Trstu in ne na mejnih postajah. V preteklih dneh pa je komisija za natečaj • Cvetlica v otroški umetnosti* izbrala 100 najboljših od 500 del, ki so jih napisali učenci vseh šol v treh beneških deželah. Navadni tatvini ali žeparska «obrt»? Ne ve se, če gre za spretne žeparje v primeru tatov, ki so se polastili listnice' 80-letnega Miche-la Reje iz Ul. Gaspare Gozzi in 69-letne Erminie Viole vd. Divo iz Istrske ulice 24. V obeh primerih je namreč možno, da so radi raztresenosti pustila listn:ci na takem kraju, kjer so se iu malopridneži polastili brez nevarnosti Divova je prijavila komisariatu javne varnosti Stare mitnice, da je opazila, da ji je izginila listnica s 50.000 lirami predvčerajšnjim zjutraj okoli 10. ure, ko je bila v javni pralnici v Ul. del Ponzanino. V listnici je bil tudi potni list in drugi dokumenti. Ženska pa ni bila gotova, da so jo zmikavti okradli v pralnici. Ni izključeno, da je pozabila denar-nico v kaki trgovini. Nekoliko podoben je tudi Re-jev primer. Priletni moški je prijavil policistom na Trgu Dalma-zia, da se je predvčerajšnjim zadržal nekaj časa v neki gostilni v središču mesta. Kmalu potem ko je zapustil lokal je opazil, da nima več listnice s 24.000 lirami in raznimi dokumenti. Morda so mu jo hkradli, ali pa jo je pustil nu točilni mizi. Neljubi «gostje» v mlekarni fieznani tatovi so pred rieknj dnevi (seveda ponoči) vdrli v mlekarno »Baiamonti*, ki je v i-stoimenski ulici na št. 21. V lokal so nepridipravi prišli skozi vstopna vrata potem, ko so s silo privzdignili jekleni zastor ter ga pri tem pretrgali v dolžini 30 cm. Nato so imeli prosto pot v notranjost mlekarne. Pri iskanju denarja se prav gotovo niso preveč utrudili, saj so na neki polici našli sveženj bankovcev za 40.000 lir. Lastnik mlekarne, 28-Ietni Um-berto Coassin, je odkril obisk dol-goprstneže v včeraj zjutraj. Tatvino je prijavil komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Klateški mladenič obsojen na 15 mesecev zaradi ropa Madžarski begunec bo sedel dve leti, ker je kradel v brivnici - Amnestija za krajo para čevljev Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Chiarelli, obramba Pa-dovan) se .je zagovarjal včeraj 19-letni Giuseppe Gava s Proseka št. 25, ki je bil obtožen vrste tatvin. Mladenič je sedaj v priporu zaradi ropa. Včeraj je šlo pravzaprav za dva procesa, ki so ju sodniki združili v enega samega. Prva tatvina, ki je spravila mladeniča za zapahe, se j® zgodila nekega dne v drugi polovici septembra, ali začetek oktobra lani. Gava je tedaj bival začasno v neki leseni baraki, ki je v bližini vhoda v novo prosto luko. Lastnik barake pa je neki Esposito Giuseppe, ki mu je dovolil, da lahko prenočuje v njej. Nekega dne pa jo je Gava popihal ter odnesel s seboj 40.000 lir, mornariški dalj- iiHiuiiiiimiiiiiiiHiiiimmiiiHimiiiiiiiiiiniinmiiiimiiiiiiiniimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiii SNOČI V ULICI PINDEMONTE Hudo trčenje spravilo skuterista v bolnišnico Prvi se bo moral zdraviti 50, drugi pa samo 10 dni Sinoči okoli 19. ure je prišlo v Ulici Pindemonte v bližini poslopja 4/6 do hudega trčenja med dvema motoristoma. 32-letni učitelj Lamberto Terzuoli z Vrdel-ske ceste 1011, ki se je peljal z vespo v smeri proti Rotondi je iz neznanih razlogov trčil v vespo, ki jo je vozil 27-letni For-tunato Famma iz Ul. Bonomea 116 in ki je prihajal iz nasprotne smeri. Terzuolija je naložil na svoj avtomobil neki avtomobilist, ki je šel mimo, ter ga z veliko naglico prepeljal v splošno bolnišnico Tu so ga takoj sprejeli na ortopedski oddelek, kjer so mu u-gotovili večjo rano na levi nogi, možne kostne poškodbe ter več precej hudih poškodb na kitah. V bolnišnici se bo moral zdraviti od 40 do 50 dni. Famma pa so prepeljali v bol- nišnico z rešilnim avtom RK. Sprejeli so ga na prvi kirurški oddelek s prognozo od 5 do 10 dni zdravljenja zaradi prask na levi nogi in na trebuhu. Trolejbus oplazil žensko Na Trgu stare mitnice v bližini prehoda za pešce, ki vodi do Ul. Pondares, je prišlo včeraj zjutraj okoli 9. ure do lažje prometne nesreče. 62-letna Clelia Scall vd. Cec-cherlni Iz Ul. Madonnina 44 je prav tedaj prečkala trg na kraju, kjer filobus št. 18 zavija na levo, v nasprotno smer avtomobilskemu prometu, ki gre po Garibaldijevem korzu. Po nesreči Je eden Izmed teh filobusov podrl žensko na tla. Pri padcu se je ficalijeva pobila po čelu ter se bo morala zdraviti na kirurškem oddelku splošne bolnišnice teden dni. nogled, tri srajce, tlačilko za kolo, klešče, tri puloverje ter par spodnjih hlač. Drugo tatvino ie Gava zagrešil 3 novembra lani ponoči. Okoli 23. ure je naletel v Ulici Cavana, blizu prodajalne časopisov na 36-letno Filomeno Narciso Codo-gnotto. Povabil jo je na ljubav-ni sestanek, toda ženska je zavrnila povabilo, češ da je trudna. Mladenič je potem trdil, da se mu je zdelo, da je Codognotto-va pijana. Po njegovem se je zibala ter nazadnje izgubila ravnotežje in padla na tla. Gava ni dolgo pomišljal ter je takoj segel po njeni torbici. Imel je smolo, ker je našel v njej samo robec in ogledalo. Codognottova je bila tako pametna, da je spravila denar v notranji žep pri plašču. Zensko so potem prepeljali v bolnišnico zaradi raznih poškodb na kolenih in desni roki. Karabinjerji v bolnišnici so takoj obvestili o zadevi svoje predstojnike in tako so oblasti kmalu prišle na sled mladeniču. Včeraj so sodniki spoznali Gava za krivega tega zadnjega dogodka ter so ga obsodili na 1 leto in 3 mesece zapora ter r.a 50.000 lir globe. Eno leto kazni s,> mu pomilostili. Za ostale prekrške pa so sklenili, da se ustavi kazenski postopek zaradi amnestije. Pred istim sodiščem se je zagovarjala tudi skupina beguncev, od katerih so enega obtožili tatvine, a ostale, da so odkupili ukradeno blago. Obtoženci so bili na-siednji: Jožef Szucs star 39 let, po narodnosti Madžar; 26-letni An-tun Sikič, 26-letni Anton Stefa-nac, 26-letni Muhamed Sukalič ter 27-letni Josip Mikovič. Slednji štirje so Jugoslovani, a vsi so bivali v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Tatvino je zagrešil Madžar J. Szucs. 4. novembra lani ponoči je vdrl v neko majhno zidano poslopje, kjer je brivec Valjan imel svoj brivski salon. Iz okna je odtrgal kos lepenke, ki je bil pritrjen tam namesto šipe, ter zlezel v brivnico. S seboj je odnesel 8 brisač ter dve halji. Skoda, ki jo je Valjan utrpel, je znašala 10 tisoč lir. Nekaj dni pozneje je Madžar začel Prodajati ukradeno blago Razpečal je 4 brisače, ki jih je prodal ostalim soobtožencem. Cena brisači je bila od 300 do 500 lir. Policijske oblasti, ki so zvedele za tatvino, go uvedle preiskavo ter kmalu našle krivca. Na včerajšnji obravnavi sta bi-la prisotna samo Stefanac in Sukali«. Sodniki so spoznali Szucsa za krivega ter so ga obsodili na 2 leti zapora in 60.000 lir globe. Ostale pa so oprostili, ker dejanje, ki so ga storili ni kaznivo. Mariano Bisiacchi, star 28 i“t iz Ul. Ratto della Pileria, je v novembru lani ukradel svojemu delovnemu tovarišu Ferrucciu Corossiju par čevljev ter dva para nogavic. Včeraj se je moral zaradi tega prekrška zagovarjati pred kazenskimi sodniki, ki so n-kinili kazenski postopek proti njemu zaradi amnestije. Do tatvine je prišlo v kopalnici podjetja »Carboni minerali*, ki 1-ma svoj sedež v škedenjskih plavžih (Italsider). Pozneje je Bisiacchi prodal čevlje nekemu drugemu delovnemu tovarišu v podjetju »Carbonafta*. Baje mu je ta dal v zameno za čevlje neko drugo lažje obuvalo ter 1.000 lir. Trdil pa je, da ne ve, kako se kupec piše. On je namreč razvažal gorivo po hišah, medtem ko je bil kupec stalno v skladišču, Tudi vodstvo podjetja ni vedelo, kje je iskani delavec. Zvedelo se je samo, da se piše Silvano Nesieh. Voditelji pa niso vedeli zanj, ker je delal v podjetju zelo neredno. Zaključni koncert Nagrade mesta Trsta V soboto 13. aprila ob 21. uri bo v gledališču Verdi zaključni koncert »IX. nagrade mesta Trsta — I. mednarodni natečaj simfoničnih skladb 1962», na katerem bo orkester Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Franca Ferrarisa izvajal naslednja nagrajena dela: Premise for orchestra — Joseph Ott (ZDA — 1. nagrada 2 milijona lir). Suita za orkester1 — Gabriele Bianchi (Italija — 2. nagrada 750 tisoč lir). Suite concertante »v spomin Guida Cantellija* — Giuseppe Ga-gliano (Italija — 3. nagrada — izvedba). Med koncertom bodo izročene nagrade zmagovalcem. Prisoten bo tudi ameriški skladatelj Joseph Ott, ki je nalašč za to prispel v Trst. Obisk koncerta je samo z vabili, ki so skupno z vstopnicami za sedeže na razpolago pri tajništvu Nagrade mesta Trsta na glasbenem konservatoriju »G. Tartini* v Ul. Ghega 12, tel. 304)87, med uradnimi urami. Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljuje sprejemanje abonmajev za spomla. dansko simfonično sezono, ki bo o-tvorjena v petek 19. t.m. s koncertom orkestra Tržaške filharmonij« pod vodstvom dirigenta Maria Rossi, ja in s sodelovanjem violinista Siria Plovesana. Nazionale 15.30 «Avventure dl cac-cla del prof. De Paperis«. Disneye-ve barvne slikanice. Arcobaleno 15.30 «U tesoro del Lago d’Argento» Eastmancolor. Lex Bar-ker, Pierre Brice. Fenice 15.30 »Soldati a cavallo« Tech-niicolor. John Wayne. Excelsior 16.00 «Le vacanze dl mon-sieur Hulot«. Grattacielo Danes zaprto. Supercinema 16.00 «Attacco alla base spaziale«. Barvni film. Alabarda 16.00 «11 grande ribelle« ___^ Technicolor. Luis Jourda-n, Serena Vergano. Filodrammatico 16 30 «Costantino II Grande« Technicolor. Cornel VVilde. Aurora Danes zaprto. Jutri «11 gram duca e mister Pmm«. Cristallo Danes zaprto. Capltoi 16.30 «L'affondamento della Valiant« John Mills. Garibaldi Danes zaprto Jutri ob 16.30 »Monde caldo di notte« Technicolor. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «Ursus gladiatore ribelle« Technicolor. Don Vadiš Impero Danes zaprto. Jutri «La gran. de ruota«. Moderno Danes zaprto. Astoria 16.00 Dva Izredna filma — «Saludos amigos« Technicolor. — «L’uomo nel delo« Cene 200 m 150 lir. Astra Danes zaprto. Jutri ccLa strada a spirale«. Vittorio Veneto Danes zaprto.' AAbazJa 16.00 »Destinazione Tokyo» Cary Grant. -1—.. Marconi 16.00 ((Interno nella strato- ’ sfera« Scoperolor. Kyoto Onzai. Ideale 16.00 »Silvestro contro tutti* Technicolor. Dve uri smeha Skedenj 16.00 «11 quadrato della vio. lenza« Čudovita dogodivščina iz ringa. Razna obvestila Slovenski akademski klub Jadran priredi danes ob 20.30 v Ul Geppa 9 diskusijski večer o splošnih študentovskih problemih, na katerem bosta prisotna člana predsedstva u-niverzitetnega odbora Zveze študentov Jugoslavije Iz Ljubljane. Vablje-ni! Včeraj-danes ROJSI V A. '-IV1K1I IN l-OKOHK 11. aprila 1963 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. UMRLI SO: 60-letna Antonia Štam-petta por. Oattarinl, 75-letna Giusep-pina Plevnik Por. Godez, 86-letna An-na Fortuna, 75-letni Antonio Merluz-zl, 81-letni Gaspare Ban. 83-letni Car-lo Pertot, 86-letni Guiscardo de Thlan, 52-letna Maria Spazzali por. Michell, 79-letni Fraocesco Mlsgur, 73-letnl Felice Depiera VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče . . limone ......... jabolka .............. 29 hruške ... domača pesa . . pesa ... . artičoke .... zelje .......... cvetača ....__________. cikorija . • . . i i . 47 čebula .... .......... 30 koromač .... domača solata . . . solata endivija . . , solata «trocadero» . krompir grah .............. domači zeleni radič zeleni uvoženi radič domača špinača uvožena špinača Večina blaga se prevlad, ceni 100 259 141 118 188 188 29 153 71 118 153 129 400 500 450 63 100 75 30 45 38 141 165 153 94 165 118 47 71 59 30 59 40 94 176 118 500 1100 700 63 100 75 150 200 175 49 103 73 212 318 235 300 1200 500 /5 163 125 200 350 250 75 125 75 prodaja po 3. stoplec) a iz Milj SO Nekega mlad včeraj zjutraj prepeljali v splošno bolnišnico v zelo hudem stanju. Gre za 24-letnega delavca Maria Kriszhaza iz Ul Verdi, ki je bil zaužil 17 tablet nekega u-spavalnega sredstva Njegova mati Ida Orisani iz Ul. Flavia 76 je povedala, da je našla sina v nezavest; na njegovem domu, kamor je šla. da bi ga spremljala v bolnišnico na neki zdravniški pregled. Zenska je izrazila bojazen, da si je sin hotel namenoma vzeti življenje. Po kratki bolezni nas je včeraj za vedno zapustil naš dobri in ljubljeni KAREL PERTOT 2alostno vest naznanjajo otroci VIKTORIJA, ALBIN ln MARA z družinami ter ostalo sorodstvo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 17. uri iz mrtvašnice barkovljanskega pokopališča. Na izrecno pokojnikovo željo svojci ne bodo nosili zunanjih znamenj žalovanja. Barkovlje, 12. aprila 1963. primorski dnevnik Novi volilni sistem v Jugoslaviji Ustavna načela - Vloga zborov volivcev - Število poslancev v posameznih republikah 12. aprila 1963 Ustava Socialistične Federativne Republike Jugoslavije bistveno menja strukturo skupščin družbeno-političnih skupnosti in strukturo Zvezne skupščine. V skladu s iem ustava določa tudi osnovna načela novega volilnega sistema, ki je bil uzakonjen z Zakonom o volitvah zveznih poslancev, ki ga je Zvezna skupščina sprejela na svojem zadnjem zasedanju 7. aprila istočasno s sprejetjem nove ustave. Izhajajoč iz ustavnega načela, d* se zvezni poslanci volijo kot delegati državljanov in delovnih IjtidJ v delovnih organizacijah *** drugih občinskih delovnih skupnostih, novi volilni zakon določa, da vsaka volilna enota ~~ ki jo sestavlja ena ali več občin — voli po enega poslanca v vsaki svet. S posebnim zako-n°m je ozemlje Jugoslavije na Podlagi ljudskega štetja od 31. ®«rca 1961 razdeljeno na 120 vo-“laih enot. Število zveznih po-•tancev ki se volijo v vsaki republiki je določeno v skladu z določilom da se en poslanec voli. aa isto število prebivalcev, , krat na 158.00Q prebivalcev. Ta-i,° !?? v novo Zvezno skupščino ‘Voljenih 60Q poslancev in sicer i Srbiji 250, Hrvaški 135, Bosni a Hercegovini 105, Sloveniji 50, jtakedoniji 45 in Črni Gori 15. oleg tega po čl. 166 Ustave re-Pdbliški svet vsake republike *°li v Zvezni svet po deset po-tancev, pokrajinska sveta av-jUtiomnih pokrajin Vojvodine in f)°smeta po 5 poslancev t. j. kupno 70 poslancev. Ti poslanci vstavljajo hkrati tako imenova-I" Svet narodov, ki zaseda, ko 0 zahteva večina delegatov e-e republike, deset njegovih čla-uuv, oziroma predsednik Zvezne .kupščine. Svet obvezno razprav-o morebitnem predlogu spremembe ustave in kadarkoli je , a dnevnem redu Zveznega sve-® kak predlog zakona, drugi kt ali vprašanje, ki zadeva e-akopravnost narodov, republik, ttroma se nanaša na ustavne Pfvice republik. Potemtakem bo bodoči Zvezni skupščini v „>eznem svetu 70 poslancev iz rt^bije (50 izvoljenih direktno, 10 i„ .8'ranih iz republiškega sveta vij1® tz pokrajinskih svetov Voj-škr?'n-e- Kosmeta), 37 iz Hrva- 2n >. 31 iz Bosne in Hercegovine, : jz Slovenije, 19 iz Makedoni- „ 'P I3 iz Črne Gore. Pojeg te-im v vsakem od štirih tako no«I)0vani petih delovnih skup- kult1’ (gospodarskem, prosvetno-hern nem’ socialno - zdravstve-’ organizacijsko - političnem) | i, 5o poslancev iz Srbije, po 27 Bo ‘‘rvdške, po 21 iz Bosne in ercegovine, po 10 iz Slovenije, Po 9 iz Makedonije in po 3 iz Urne .Pore> tako da bo Zvezna skupščina štela 670 poslancev. Podobno strukturo bodo imele tudi republiške (republiški svet *h sveti delovnih skupnosti) in občinske (občinski svet in utrez-h® svete delovnih skupnosti) Skupščine. Njihovo številčno se-"tavo in strukturo določajo republiške ustave in občinski sta-Uti. Po (;eh določilih bodo na Primer imele republiška skupšči-a Srbije 440 poslancev (120 v ,®publiškem svetu in po 80 v vsa-.em svetu delovnih skupnosti) yrvaška isto število, Bosna in ?,ercegovina 400 (120 in po 70), ^ovenija enako število kot BIH, ,'akedonija 340 (10o in po 60) j. Črna gora 254 (70 v republi-Sv svetu in po 46 v vsakem etu delovnih skupnosti)., oziro-a vse skupaj 2274 poslancev. ,Y skladu z ustavnimi določili ‘“Ornike občinskega sveta, po-švetCe rePuhltžkega in zveznega v. ta volilo državljani na ne- br,0la volijo državljani SVpfen podobnih svetov, ki de- Mb. v delovnih organizacijah iz-iUH, teSa področja v prosvetno-°Vn-unem svetu. V svete de-Urtl ” skupnosti se lahko volijo >rgL Usti, ki delajo v državnih lojnih, funkcionarji družbeno-r ,l'cnih organizaciji in združenj, 'sta 'kor se orSani. oziroma koliko" |strp°ve ukvarjajo z vprašanji ®znega delovnega področja. ičJnUtoate določajo zbori vo-iddi ‘ oziroma zbori delovnih 0,3, zaposleni v ustreznih de-kuY'h organizacijah in delovnih ,a Phostih. Za razliko od dose- ®re 88 volilnega zakona, po ka-at7.m je bila za potrdilo kandi-e re potrebna podpora četrti: aj.s*upnega šievila zborov, ki ■oi*aJ° najmanj četrtino vseh 0 'Jeev volilne enote, postane atBr',°Vem zakonu kandidat tisti, ejirega kandidaturo je podprla 1 *”a glasov zborov, ki zajema- aimanj petino vseh. volivcev, i delovnih ljudi, ki ima- Pravico predlagati kandidate, Področju volilne enote. ku???.tdat kateregakoli sveta -fin’C ne. ki je dob ! absolutno t0(1° v občinski skupščini, 0-Qdr,a v vseh skupščinah na tu ( t vo.ilne enote, je izvo-'zlil,V občinsko skupščino s to ' *ve’ -^a mora biti kandidat vezni svet še neposredno iz- voljen od volivcev, medtem ko so kandidati za svete delovnih skupnosti, ki so dobili tako večino, ižvoljeni za poslance ustreznih svetov. V kolikor noben poslanski kandidat za Zvezni svet ne dobi absolutne večine v občinski skupščini, volivci volijo v ta svet enega izmed dveh kandidatov, ki sta dobila največ glasov, medtem ko se v takem primeru volitve za ostale svete ponovijo. Na ponovljenih volitvah je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov. Ce so volitve za poslanca Zveznega sveta_ v dveh ali več občinskih skupščinah, pa noben kandidat ne dobi večine glasov v vseh skupščinah, državljani volijo poslanca iz vrst tistih kandidatov, ki so v občinskih skupščinah iste volilne enote dobili največ glasov. Ce gre v takem primeru za volitev poslancev za svete delovnih skupnosti, se volitve ponove največ dvakrat. Ce tudi pri drugih volitvah kandidat ne dobi absolutne večine glasov, je izvoljen tisti kandidat, ki_ je dobil največ glasov v skupščini ene ali več občin v katerih dela nad polovico skupnega števila delovnih ljudi u-streznega področja volilne enote. V skladu z ustavnimi določili o odpoklicu poslancev, volilni zakon določa pogoje za sprejetje ukrepov odpoklica. Po zahtevi za odpoklic poslanca Zveznega sveta, se ukrepi sprejemajo na predlog zbora volivcev, ki zajema najmanj tretjino vseh volivcev volilne enote, ali pa na predlog tretjine skupnega števila volivcev enote, ki ga je izvolila. Po določilih zakona je poslanec Zveznega sveta odpoklican, če za odpoklic glasuje večina vseh volivcev volilne enote, v kateri je bil izvoljen. O predlogu za odpoklic poslanca kateregakoli sveta delovnih skupnosti, odloča volilno telo, ki ga je izvolilo. Poslanec sveta delovnih skupnosti je odpoklican, če sta za odpoklic glasovali dve tretjini članov vsake od skupščin, v kateri je bil izvoljen. Novi volilni zakon predvideva tudi posebna jamstva za zaščito volilne pravice, ohranjujoč načela bivšega zakona. Novost je v tem, da ima skupina najmanj 10 delovnih ljudi ali drugih delovnih skupnosti pravico ugovarjati občinski volilni komisiji, če smatra da poslanski kandidat nima pogojev za izvolitev v ustrezni svet, kakor ima tudi pravico pritožbe na vrhovno sodišče republike glede na sklep volilnč komisije o potrditvi kandidature, če kandidat ne izpolnjuje pogojev za izvolitev na poslansko mesto. ■Druga važn^ novost novega vo-,-lilnega zakona je, da se polovica ‘članstva vseh skupščinskih svetov obnavlja vsaki dve leti. Poleg tega, vse v skladu z novo ustavo, nihče ne more dvakrat zaporedoma biti izvoljen za člana istega sveta skupščine, niti za člana njenega izvršilnega sveta. Zvezna ljudska skupščina Jugoslavije je na svojem zadnjem zasedanju 7 aprila, na katerem je bila sprejeta in proglašena nova ustava Jugoslavije, sprejela tudi sklep o razpustitvi Zvezne ljudske skupščine in sklep o razpisu prvih volitev za poslance Zvezne skupščine. Po tem sklepu bodo 3 junija na vsem ozemlju Jugoslavije v občinskih skupščinah volitve za vse svete Zvezne skupščine. Neposredne volitve državljanov za poslance Zveznega sveta Zvezne skupščine bodo v nedeljo 16 junija. Volitve poslancev, ki jih v Zvezni svet volijo republiški sveti republiških skupščin in pokrajinski sveti pokrajinskih skupščin, se morajo od_ ustreznih novoizvoljenih skupščin opraviti pred dnevom, ki je določen za prvo sejo novoizvoljene Zvezne skupščine. Ing. BOŽO BOŽIC Sloviti zapor «Alcatraz» je odslužil. Pred kratkim so iz njega odpeljali v druge ameriške kaznilnice še zadnje kaznjence. Čeprav je bil zapor, ki se nahaja na majhnem otoku v zalivu San Francisca, sodobno opremljen, tako da so kaznjence nadzirali kar po televiziji, je bil tako zastarel, da bi bili stroški za njegovo modernizacijo preveliki. Ameriške zvezne oblasti so zato sklenile, kaznilnico zapreti in jo prodati V. Zupan: Q DOMAČA NOVOST V LJUBLJANSKI DRAMI Če denar pade na skalo Učinek pri branju Zupanove- dar tako. da je milica ne more, bitje ne more prav vzleteti, ga dela vn učinek pri gledanju j prijeti. Njena «ordinacija». kakor Babaruhina govorica je !• nam jo prikaže avtor, je povsem redkokdaj alegorična (npr ta-realistični ambient, v katerem se ' ' predstave sta bila zelo različna ((Šaljivo igro brez emocije», kot imenuje avtor svojo grotesko, sem bral z zanimanjem in celo z radovedno napetostjo. Izvedba na odru pa ni vžgala, tudi pri občinstvu ne, čeprav je bilo delo tako režisersko (ing. arh. Vik. tor Molka), kakor scenično (arh. Sveta Jovanovič) s precejšnjimi pretenzijami pripravljeno. Nesporazum je bil v zamenjavanju fantastičnega z alegoričnim ali pa tudi v zamenjavanju prist-ne z nepristno fantastiko. O-srednja postava igre, njen motor, je vedeževalka Babaruha, alias Ana Gerden, ki jo avtor uvodoma takole označi: «... Smešno — grozljivo dostojanstvo diha iz tega skoraj pravljičnega bitja, ki ni zmožno ne ljubezni ne sovraštva, pač pa se strastno predaja .— posmehu nad svetom in nad ljudmi, ker je nekaj drugega, kakor mislimo...« Babaruha, kakor jo spoznamo na začetku igre, si sredi jugoslovanske socialistične stvarnosti z vedeževanjem služi denar, ven- suče (tčarovnican s svojimi ho-kus — pokusi, kakor smo že kdaj o podobnih primerih brali v naših časopisih. Vendar ima, kar sicer ni izjema, nad lahkovernimi in glede lastne bodočnosti preveč radovednimi ženskami skoraj neomejeno oblast. Iz branja si predstavljamo Babaruha kot košato in oblastno babetino, ki v trenutku, ko ji pade bogata dediščina v avstralskih funtih nepričakovano v naročje, iz-premeni svoj življenjski stil ter se kakor metulj iz bube čez noč prelevi v nočno veščo, ki skuša sicer na ne prav prepričljiv način zavladati ne samo okolici, temveč — svetu, v tem trenutku se poskuša spočetka povsem realistično bitje prebiti v dimenzijo fantastike — domislek, kako si na nočni preži s puško v roki pridobi enega od svojih bodočih opričnikov, je prav posrečen toda metuljeva (veščina) krila ostanejo vendarle okrnjena, tako da Babaruha kot pravljično ................................mu,,,,,,,,,,,,,..........„„„„„.....„„„„„„„ TEŽAVEN, VENDAR SKRAJNO PEREČ PROBLEM NAŠEGA MESTA Tržaška glavna bolnišnica in njena m ode miza cija Značilen obisk arhitekta Daniela Calabia - Moderni koncepti - Stanje v tržaški glavni bolnišnici danes Zadnje čase se vse bolj jasno kažejo znaki, da se načrti za reorganizacijo in modernizacijo ustroja tržaških bolnic bližajo svojim uresničitvam. Pred kratkim se je mudil v Trstu arhitekt Daniele Calabi, profesor na beneškem univerzitetnem inštitutu za arhitekturo, uresniči-telj idejnih načrtov, ki v glavnih obrisih predvidevajo modernizacijo obstoječe glavne bolnišnice in gradnjo novega objekta pri Magdaleni, kamor bi se preselili nekateri oddelki. Tako bi staro bolnišnico razbremenili in ji omogočili nadaljnje delovanje. ,Glavne misli tega načrta, je tukajšnji generalni komisariat o-dobril, zdi se, da se strinjajo s tem tudi v Rimu, kar je še posebno jamstvo za to, da se dela lahko v doglednem času začnejo.^ Vsaka investicija na tem področju, namreč, ki presega 200 milijonov lir, mora biti odobrena od posebne komisije ministrstva. Ce računamo, po modernih konceptih^ dimenzioniranja mestnih _ bolnišnic, 10 do 15 postelj za IC00 prebivalcev, vidimo, da potrebuje danes Trst bolnišnico s kapaciteto vsaj 3000 postelj, kar daleč presega možnosti stare. obstoječe bolnišnice. Po ekonomskih računih pa se zdi, da bolnišnice, ki presegajo kapaciteto 1500 postelj niso priporočljive zaradi težavnega obratovanja in je zato idealno, če jih ločimo po oddelkih na več objektov. Morajo pa biti postavljene izven mestnega jedra, daleč od šuma in prahu, v zelenem okolju, v predelu pa, ki je prometno dobro povezan z mestom samim. Stroški, ki so potrebni za gradnjo bolnišnic, se cenijo danes približno na 2 milijona lir na posteljo in še več: za specializirane bolnišnice in poliklinike tudi 2 milijona in pol. Njihovo vzdrževanji pa predstavlja veliko breme za posamezne občinske proračune. Ni čudno zato, da je danes problem' obnovitve sistema zdravstvene službe (skupno s šolskim), eden izmed najbolj perečih problemov v državi. Razmere, ki vladajo danes v stari tržaški bolnišnici, so iz vsakega vidika, zaradi prenatrpanosti, nemogoče. Pred kratkim so, ob epidemiji gripe, morali stlačiti nekaj bolnikov v prostore knjižnice, kar nam pač daje ,asno sliko položaja. Vehdar nas to ne more, presenetiti, če pogledamo podobo mesta iz leta 1850 na stari grafiki: bolšni-ca je bila že takrat v polnem obratu s svojo mogočno maso stavbe četverokotne oblike, s kapelico nasproti glavnemu vhodu. Zgrajena je bila pač za potrebe mesta takratnih dimenzij. Danes jo je mestna zazidava popolnoma obkrožila in se ne more razširiti nikamor več. Ni pre-ostajalo drugega torej, kot preselitev nekaterih oddelkov drugam, Prostore stare bolnišnice so pa že začeli popravljati in modernizirati v tem smislu. Tako bodo tu dovršili nov porodniški oddelek, na vsakem vogalu stavbe bodo postavili jaške za potrebna dvigala in, kar je še posebno važno, prehod v posamezne oddelke se bo iz glavne veže odvijal po podzemeljskih hodnikih, tako da bodo odpravili nehigienske prehode skozi prostore raznih oddelkov samih, kot je bilo to v praksi do danes. Dvignili bodo dimnik centralne kurjave od sedanjih 25 na 50 metrov, kar bo vsekakor dobro za okoliške prebivalce, ki so bili izpostavljeni pepelu in dimu. Posebno važna za celoten obrat pa je modernizacija pralnice in kuhinje. 2ivljenje bolnikov v stari bol- ...............im................... Blagonravov trdi, da je «Lunik IV» opravil svojo nalogo Gagarin: »Trdno verujemo, da bomo mi prvi na Luni» MOSKVA, 11. — Sovjetski znanstvenik prof. Anatol Blagonravov je izjavil, da »avtomatična interplanetarna postaja ((Lunik IV« je z uspehom izvedela svoj program, hkrati pa je razbiranje zbranih podatkov zelo zamotana zadeva.«. Blagonravov, ki je eden najbolj znanih sovjetskih strokovnjakov za astronavtiko, je dal gornjo izjavi*, ko je govoril skupini tujih študentov na moskovski univerzi. Sovjetski astronavt Jurij Gagarin pa je dopisniku glasila sovjetskega obrambnega ministrstva «Rdeča zvezda« izjavil: «Trdno verujemo, da bomo mi tisti, ki bomo prvi prišli na Luno in to zaradi naše tehnične prednosti«. ((Seveda — je dodal Jurij Gagarin —, če bo državljan kake druge dežele tisti, ki bo prvi prišel na Luno, bo njemu pripadala vsa čast in mi se bomo iskreno veselili človekove zmage nad prirodo.» Kar se tiče ameriške in sovjetske tekme za osvajanje vesolja, je Gagarin zatrdil; ((Američani se prvi zavedajo svojega zaostanka na tem področju v primerjavi z nami. Kljub temu mi nismo niti zavistni, niti skopi. Vesolje le dovolj veliko za vse seveda pod pogojem, da b, ga kdo ne spremenil v strelišče Mi smo pripravljeni za čim bolj tesno sodelovanje Z našimi kolegi z onstran oceana.« Na vprašanje dopisnika ((Rdeče zvezde«, kdaj bo človek zavzel Lur.o, se je Gagarin omejil na sledeč odgovor: »Vsako ugibanje je odveč. Bistveno važno je, biti prepričan, da bo do tega prišlo. Med tem pa bomo svoje raziskovalno delo še pospešili.« CAPE CANAVERAL. 11. — Včeraj so prvič preizkusili izstrelitev rakete vrste «Polaris A-3» kar z ladje. Toda izstrelitev ni uspela .Raketa je tehnikom ušla izpod kontrole in so jo zato med poletom uničili. Doslej so izstrelili 12 raket vrste «Po-laris A-3« in le tri izstrelitve so uspele. Raketa vrste «Polaris A-3« seže do 4.625 km daleč. Naj starejši sledovi življenja Najstarejši sledovi življenja so stari najmanj tri milijarde let in so torej daleč starejši, kot smo doslej mislili. To je rezultat zamotanih kemičnih preiskav, ki so jih napravili v Carnegejevem inštitutu v Wa-shingtonu. Ti podatki praktično pomenijo, da so živela živa bitja že relativno kmalu po strdi-tvi zemeljske skorje, se pravi pred štirimi ali štirimi in pol milijarde let. Zanimiv pogled na Trst iz leta 1850. Sredi slike (glej puščico) vidimo bolnišnico, ki je že tedaj delovala malone v isti kapaciteti kot danes, pa čeprav je bil Trst tedaj veliko manjši od današnjega nišniei se bo torej občutno izboljšalo, posebno ko bo zgrajen nov kompleks in se bodo tja .preselili nekateri oddelki. Za novo bolnišnico bo seveda potrebno nekaj več časa, da bo zgrajena, kot ga zahteva modernizacija stare. Načrtovanje novih bolnišnic predstavlja danes za projektante enega najbolj zapletenih problemov. Medicina se razvija z neverjetno naglico, sistemi zdravljenja se menjavajo in s temi potrebe po različnih prostorih, ki so med seboj drugače povezani. Največjo nevarnost pri tem predstavlja dejstvo, da bo bolnišnica, ki zahteva pač nekaj let gradnje že ob otvoritvi zastarela zaradi množice konceptov, ki so že medtem doživeli razvojno pot v drugo smer. Potrebnega je pač veliko truda v izdelavi načrta za dosego neke mere reverzibilnosti in različne uporabe takih prostorov, ki so najbolj izpostavljeni nenadnim spremembam zdravniškega delovanja v njih. Mislim, da danes lahko merimo uspeh ali neuspeh načrtovanja nove bolnišnice ravno v pravilni rešitvi tega problema. Važna je notranja razporeditev prostorov, tudi v odnosu, bolniška sestra — bolnik. Na Švedskem so izvedli anketo, ki je pokazala, da bolniška sestra opravi v bolnišnici starega tipa 30 kilometrov na dan. S pravilno organizacijo komunikacij se temu lahko ' izognemo in dosežemo isto stopnjo brezhibne nege bolnikov pri zmanjšanem številu osebja. Zanimiva je vsekakor primerjava razdelitve obratnih stroškov mestne bolnišnice: 60 odstotkov predstavljajo osebni dohodki personala (plače in razne pristojbine) 15 odst. stroški za prehrano 15 odst. stroški za zdravljenje 10 odst. stroški za energijo Problem varčevanja seveda ni samo v večjem ali manjšem številu osebja. Za to so potrebne vse globlje in bolj temeljite analize delovanja: večja intenziv- nost diagnostičnih in terapevtskih postopkov, čim boljša organizacija strokovnega dela, skrajševanje povprečnega trajanja hospitalizacije in razvijanje načina zdravljenja na domu, slednje tudi iz psiholoških razlogov. Do danes so bolnišnice gradili v dveh sistemih: v horizontal- nem načinu gradnje im v verti- r ni vsi diagnostični servisi, ki kalnem (blokovskem). Pri pr- naj služijo notranjim bolnikom vem je značilno veliko število I (ki so nameščeni torej v bloku) in pa vsem onim, ki prihajajo za razne zdravniške usluge enkratno ali večkratno, od zu- poslopij, ki so po možnosti med seboj povezana in kjer so nameščeni posamezni oddelki. Pri tem načinu je seveda potreben ogromen prostor, več poti pri vsakodnevnem obratovanju in večji stroški za vzdrževanje (ogrevanje itd.). Pri drugem načinu gradnje so vsi oddelki nameščeni v eni sami visoki zgradbi, kar predstavlja vsekakor bolj ekonomično gradnjo, vendar pomeni manjšo stopnjo miru in izoliranosti bolnikov, veliko število vertikalnih komunikacij, stopnic in dvigal. Novi način gradnje bolnišnic je ovrgel oba zgornja sistema. Danes temeljijo načrti v diferenciaciji celotnega kompleksa v dva dela: v hospitalni del blokovskega načina gradnje, ob njem pa pritlično zgradbo večjih razsežnosti, kjer so namešče- naj. Tu bodo torej nameščeni prva pomoč, ambulante, sprejemni servisi, razni laboratoriji za analize, rentgenski oddelki, operacijski center itd. Ta način gradnje bolnišnice so sprejeli v Ljubljani pri načrtih za novo bolnišnico, ki jo bodo kmalu začeli graditi in tako bolnišnico bomo dobili tudi pri nas v Trstu. Ljubljanski hospital-ni del (blokovski) bo segal v višino 14 nadstropij, tržaški pa 12 nadstropij Cez nekaj let bomo lahko oba primerjali po njihovi funkcionalnosti in po estetskih vrednotah. Zanimivo bo, kateri arhitekti bodo dosegli boljšo sintezo obeh. Dr. arh. D. JAGODIC krat, ko pravi; s Jaz sem smisel tn cilj«, ali pa; «Jaz sem denar*); večji del je povsem «realna», tako da označuje dobro njen karakter, pa čeprav trna ta nekaj demoničnega (zlega) in fantastičnega v sebi. Ko prisili Barnabo, enega od svojih opričnikov, da pred njo poklekne, ter mu pravi: «... Okrog mene ne bo niti enega človeka s trdo hrbtenico»; alj pa ko kmalu nato preseneti s puško v roki morilca, ki ji hoče streči po življenju (in de. narju), ter pravi, ko pobere nož za njim: «Fej te bodi... Nihče nima več karakterja. Nihče ne zna svojega poklica. Sama povprečnost'), nam zvenijo te besede, pa čeprav si oba stavka nekje na-sprotujeta, kar prepričljivo. Samo, žal, ne iz ust, kakor smo jih slišali na odru. Pravljična ali fantastična bitja, naj bodo ta iz antične mitologije ali iz srednjeveške nordijske fantastike (Shakespeare: Vihar, Machbeth; Goethe: Faust) niso alegorije, temveč srealna» bitja, samo na neki drugi ravnini, kot kolektivne kreacije raznih verovanj. In pristna fantasti, ka se razločuje od nepristne prav po tem, da se avtor fantastičnosti navadno sploh ne zaveda in so potemtakem njegovi stvori in njo. gove stvaritve naslikani, ne v ka. kem aligoričnem ali bambastič. no fantastičnem stilu, marveč povsem realistično ter s psihološko natančnostjo in akribijo (E. JL Poe). Napaka odrske koncepcije j* bila prav v tem, da je bilo do. lo, bodisi režisersko bodisi scenično ali kostumografsko, postavljeno na oder r veliki meri kot alegorija. Nemara je k tej pomoti doprinesel, sam avtor, ki tolmači svoje delo v Gledališkem listu vse preveč idejno in sociološko abstraktno, namesto da bi bil kaj več povedal o njegovih karakterjih. Zgrešena je bila predvsem zasedba osrednje vloge. Angelco Hlebcetovo poznamo kot nadarjeno in pomembno igralko, toda Babaruhi ni odgovarjala niti po svoji zunanjosti, pa tudi ne po svojem igralskem karakterju in ne po režiserjevi koncepciji. Prav zato, ker je Babaruha označena s esmešno — grozljivim dostojanstvom* in pa kot «skoraj pravljično bitje*, bi se igralka ne smela na odru preleviti v salonskega (ženskega) zlodeja, ki je povsem alegoričen in brez trohice smešnosti, pa tudi brez fantastičnosti. Okrog njenega lika so se bolj ali manj uspešno borili igralci z realističnimi kreacijami, ki niso odgovarjale niti alegorični sceni, niti alegorični osrednji postavi (Zgrešenost je bila prav v tem, da ni bila celotna predstava tempirana na njihov (fantastični) realizem. Slavka Gla. vinova kat Silva, lepo dekle, je igrala s šarmom. Boris Kralj je ubral dobro ravnovesje med preje zapitim in pozneji iztreznjenim Barnabo, Branko Miklavec je našel subtilne psihološke prijeme za svojega norega in Marjan Hla. steč je bil izvrstno pogoden vlomilec Muha. Naj omenim iz vrste številnih igralcev še Alija Ranerja kot simpatičnega in prostodušnega miličnika in pa imeniten duo obeh žensk (z metlo in s cekarjem), ki sta ga podali Štefka Drolčeva in Helena Erjavčeva. Zupanova «šaljiva igra brez »-morije* je v marsičem tako zani. miva, da bi bilo vredno poskusiti se z njo še na kakem drugem odru, toda s povsem drugačno režisersko in scenično zamislijo. VLADIMIR BARTOL nun iiiiiiiiiiiimmi iiimn ...................■milini.....im.....lllllllll..im........ OVEN (od 21,3. do 20.4.) Nepreviden dogodek vas bo zmotil v va- šem delu. Preden se odločite o neki čustveni zadevi, še enkrat dobro premislite. Zdravje občutljivo. BIK (od 21.4. do 20,5.) Nova upanja vas bodo spodbudila v izvajanju vašega načrta. Odpovejte se namenu, ki je predmet številnih kritik. Zdraviti se. DVOJČKA (od 21.5. do 22,6.) Dan Je primeren za dosego osebnega u-speha. Dali boste dober nasvet svojemu najboljšemu prijatelju. Zdravje dobro. RAK (od 21.6. do 22.7.) Bodite o-preznl in ne odkrivajte vsem svojih misli. Ne dramatizirajte nekega razgovora. Bodite oprezni glede zdravja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša mnenja niso nezmotljiva. V težkem tre- HOROSKOP nutku vam bo v dragoceno oporo neko prijateljstvo. Zdravje dobro. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite svoje izkušnje za postavitev trdnih temeljev bodočnosti. Dobro vzdušje v družini. Zdravje primerno TEHTNICA (od 23.9. do 2Š.10.) V svojem delu vam je v dokajšnjo napoto prevelika pozabljivost. Ne potvarjajte nekaterih vprašanj. Potrtost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Srečno nakijučje vas bo rešilo iz nevšečnega položaja. Bodite diskretni glede svojih srčnih zadev. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Ne računajte na srečo, če se boste spuščali v tvegane špekulacije. Manjši spor v družini, ki ga boste rešili. Prebavne motnje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izkazali se boste z neko svojo pobudo, vendar pričakujte kritike. Podvrženi boste tesnobnim občutkom. Lažje telesne motnje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Da bi z večjo gotovostjo dosegli ustrezni rezultat, ne delajte prenaglo In brez premisleka. Veliko notranje zadovoljstvo v zvezi z neko osebo. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Posvetite svoj delovni dan Izvedbi načrta, ki vam Je najbolj pri srcu. S pomočjo dobre volje onih, ki vas obkrožajo, boste uresničili neko svojo davno željo. Zdravje dobro. (mms Radio Trst A PETEK, 12. APRILA 1963 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; Pionirski tednik; 9.25: Klavirske !n volinske drobnarje; 9 45: Zadovoljni Kranjci; 10.15: Scene Iz 3. dejanja «Aide»; 10.35: Naš podlistek; c. KT—— ---- • ‘ ' PO* salkaml; 12.30: Iz glasbenih spore- Schumannova^StonfonTjaVt«U- tiTslci-Ta"??11 \=i^,w:1. K®e-Baročna g.asba; 13.50: Shjrfbe z^, godaln^e^ S& ^glasba ue5?m Vrem °bv€stilal '3.30: Zabavna na g‘asba^ ^4-55.^ Vreme na_ ital. glasba; 14.05: Radijska šola; 14.35: 7.00- Koledar; 7,30: Glasba za orgle; 11.30: Slovenske nabožne 8,20: Simfonična glasba'' 9 0o‘J ol skhldbe• U12500 C P°or!r0Vl kiavirs,ke perna. glasba: 10 15: Amfitheatrof: 10 55: Nova ' popevka"”* lHM ” SSB; SS; fSSU ES: SgSZSM&sSTP. MS .■SShS”'. Glasba za Veliki petek; 17 00: Postne pesmi; 17.20: Cherubini: Re-quiem; 18.15: Umetnost, književ- Lt in S iTškeiihnovost?; SliTc^ rate Musicale Tnestine«; 19.00: Ra- Repuiem za zbor in orkester- 1705: tuno ‘3jfu: veseIa dijska univerza; 19.15: Ramovš: Pasion; 18 45 Nabožna bddaia: Vsa^ *'fn, za V«1 M usi fines f.mehres- 10 vi. mm. e______IN*P0Zna oddaja, 17.05: Dva Jug. skladatelja: 18.00: Musiques funebres; 19.30: Postni govori; nato Srednjeveški narodni napevi: 20.00: Šport; 20.30: Go- spodarstvo in delo; 20.45: Brahms: Tragična uvertura; 21.00: «Gospod predsednik«, novela Stanka Majcena: nato Frescobaldijeve In Torel-lijeve skladbe: 22.00: Haydn: Sta-bat Mater; Komorni Orkester «A-lessandro Scarlatti«. Trst 12.00: Skladbe za godala; 12.25: Tretja stran; 13.15: Nabožna glasba; 14.45: Ital. arhiv redkih skladb; 14.20: Velikonočne pesmi; 14.35: Orgle tržaških cerkva; 19.30: Komorna glasba. Koper 4.00: Prenos RL; 6.15: Jutranja glasba: 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 12.40: Turistične beležke; 13.40: Zbor RTV Zagreb; 14 00: Mozaik ritmov; 14,30: Dunajske melodije; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16,00: • nauozna oaaaja; 19.10: Sopranistka De Fralteur in pianistka Franceschini; 19.40: Na programu Satie In Testi; 20.25: Beethovnov Kvartet, opus 59; 21.00: Simfonični koncert. II. program Ital. televizija teme; 16.40: 150 let od rojstva Richarda Wagnerja; 17.40: Klasični skladatelji; 18.00: Prenos RL; 19 00: Billy Butterfield; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Billy May; 22.40: Skladbe Matije Bravničarja; 21.00: Prenos RL. ----------jug. skladatelja; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Lepe melodije; 18.25: Ruske in ukrajinske pesmi; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Lahka glasba; 20.15: Zunanje-polltični pregled; 20 30: Franz Benvald; 21.00: V plesnem 8 00: Jutrania slasha- 8 3«- Pni« ritmu: 21-15: Oddaja o morju; Renata Tebaldp 9 15- Orkester Dolf ??15: skuPni Program JRT; 23.05: van der Linden; 9.35: Na programu niToncefT PleSaI em: 23'20: Noi’ Beethoven; 10.35: Melodije in ro- koncert, mance; 11.00: Skladbe za godala; 11.35: Za sam orkester; 12,00: Zvočni trak; 14.00: Instrumentalna glas- 16.15: Liturgija velikega petka; ba; 18,35: Duhovne pesmi; 18.50: 17.30: Program za najmlajše; 1830- Cesar Franck «SimfoniJa»; 19.50: Pasion; 19.00: Dnevnik; 2015: Haendel in Bach; 20.35. Na pro- Šport; 20.30: Dnevnik; 20.50: Sha-gramu Brahms; 21.35: Znanstve- mir-Richetti: «La guerra dei figU na oddaja: 22.00: Pianist W. luce«; ob Koncu Dnevnik. Kempff. DRUGI KANAL lil. program 21.05: Dnevnik; 21.15: Acciato per 18.30: Gospodarska rubrika; 223^ Milanski vehuelen?*1*1 Ste1"’ 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: 2’35, Mllanskl velesejem. Testlevo Križanje za solo, zbor ln ♦./„„•„7. klavir; 19.15: Srednjeveška zgodovl- JUg. teieVIZIJO na; 19.30: Vsakovečerni koncert; ,7 00. R,.»xin, __ TV. 17 20.30: Revija revij; 20.40: Cima- tV 18 00- skladbe; 21.20: . flesclna na Tv- l8-°°- Glasbeni program; 16.307-6« dasm’ S f,avto' Slovenila portaža; 19.45: Propagandna odda- rfivrciii/u ja. 20 00. TV dnevn|h. 2030. .j^. 4.00: Dobro jutro; 8.05: Prlpo- ristična oddaja; 21,00: Koncert Zavedi« i■ Dunajskega gozda; 640: grebške filharmonije; 22,30: Poro- MaM klub ljubiteljev popevk; 8.55: čila. PRIMORSKI DNEVNIK 4 _ 12. aprila 1963 RAVNATELJ O REFORMAH V UMOBOLNICI Pri zdravljenju je važna primerna zaposlitev bolnikov Namesto ograj bodo uredili gredice s cvetjem Odprli bodo tudi bar in uredili nogometno igrišče Pred časom smo že pisali o glasilu, ki ga izdajajo bolniki v pokrajinski umobolnici v Gorici pod naslovom «11 piccbio« (Detel). Pred kratkim je izšla osma številka drugega letnika v popolnoma prenovljeni in povečani obliki, da je to glasilo na zunaj dobilo videz nekakšne revije, ki na 20 straneh podrobno obravnava razne probleme bolnikov, osebja in bolnišnice na splošno. Pod naslovom »Perspektive« se je v prvem članku oglasil celo ravnatelj umobolnice dr. F. Bas-■aglia, ki govori o dosedanjih reformah in o tem, kaj nameravajo v bližnji bodočnosti popraviti ali še izboljšati. Predvsem je v načrtu preureditev vseh oddelkov z zdravstvenega, higienskega in organskega vidika. Po nekaterih oddelkih so uredili kar po dve dnevni sobi, kar pa se je zgodilo na škodo spalnic, v katerih je premalo prostora za postelje. V tem pogledu bo treba najti boljšo rešitev. Kar se tiče zaposlitve bolnikov, kar je pri njihovem zdravljenju osnovne važnosti, bo treba še marsikaj urediti. Med drugim nameravajo urediti zaposlitev proti primerni odškodnini za opravljeno delo. Vsekakor pa je v tem pogledu potrebno sodelovanje bolnikov z vodstvom bolnišnice. V kratkem nameravajo urediti v bolnišnici bar, poleti bodo pripravili nogometno igrišče, v načrtu pa so tudi druge športne prireditve. Ograje med posameznimi oddelki odstranjujejo, na njihovih mestih pa bodo uredili gredice s cvetjem, ki ga bodo gojili bolniki sami. Odpraviti nameravajo tudi centralizirane radijske oddaje s tem, da bo vsak oddelek Imel svoj radijski sprejemnik in si bodo v vsakem oddelku lahko sami izbirali program, ki jim bo najbolj všeč. Uprava je sklenila, da bo nabavila tudi televizorje. Ravnatelj je seveda poudaril, da se bo ta program izvajal takoj. V bližnji bodočnosti bodo prišli na Vrsto še drugi izboljševalni ukrepi, o katerih pa bi bilo sedaj prezgodaj razpravljati. Dež z afriškim peskom na Goriškem Pri včerajšnjem dopoldanskem dežju so Goričani, ki so se mudili zunaj, opazili nenavaden pojav. SMitiimiiimiiiilliiiiiiiilniiiiiiiiitnililiiimaimiiiiii Dež, ki je od časa do časa padal z večjo ali manjšo silo, je bil pomešan z rdečim peskom, ki se je nabiral zlasti na številnih avtomobilih, parkiranih po mestnih ulicah, da so se njihovi gospodarji nemalo čudili, ko so jih našli vse umazane vkljub dežju, za katerega so upali, da jih bo opral. Podoben pojav so ugotovili tudi v števerjanu, še v večji meri pa v Gradežu, kjer je bilo le malo dežja in je padal skoro suh pesek, ki je prekril vozila in drevesa. Strokovnjaki so mnenja, da je ta pojav pripisati južnemu vetru, ki je prinesel rdeč puščavski pesek iz severne Afrike. S seje pokrajinskega upravnega odbora Pretekli torek je imel pokrajinski upravni odbor svojo običajno tedensko sejo pod predsedstvom dr. Chientarolija. Uvodoma je podpredsednik odv. Devetag obširno poročal o ukrepih, ki jih je podvzela D. D. Autovie Venete v zvezi z gradnjo avtomobilske ceste Trst-Benetke, pri kateri je zainteresirana tudi goriška pokrajinska uprava. Pri tem se je pomudil predvsem pri vprašanju njene razširitve na 24 metrov. Nato so odborniki proučili druge probleme, ki so bili na dnevnem redu in sicer o pomoči nezakonskim otrokom, umobolnim, o šolskih pro blemih, o kmetijstvu in o pokrajin skih financah. Seja se je precej za vlekla in so jo zaključili z odobrit vij o nekaterih ukrepov v korist po krajinskih uslužbencev. Vnele so se saje Včeraj ob 16.45 je Adela Valette s Kcrza št. 104 poklicala gasilce, ker so Se vnele saje v dimniku njenega stanovanja. Gasilci so imeli pol ure dela, nakar je bila vsaka nevarnost odstranjena. FINflNCARJI PRESENETILI TIHOTAPCA V grmovju pri Lignanu je stražiI 100 kg jugoslovanskih cigaret Od prijetega «čuvaja» skušajo zvedeti imena drugih tihotapcev Finančni stražniki davčnega od- gio Minozzi iz Padove, v grmovju delka iz Vidma so dobili pred dnevi poročilo, da se na področju okrog Lignana razvija tihotapstvo z inozemskimi cigaretami. Da bi presenetili tihotapce, so nekaj dni postavili več zased v tamkajšnjem okolišu in v resnici so prejšnji dan opazili nekega neznanca, ki se je skril v grmovje blizu obale in čakal. Fioancarji so mislili, da čaka druge tihotapce, ki naj bi pripeljali blago. Zato so ga pustili tam več ur, dokler se ni stemnilo. Takrat pa je neznanec zopet prilezel iz grmovja in nameraval oditi. Šele tedaj so ga ustavili in pregledali grmovje, v katerem je prebil skoro vse popoldne. Z nemajhnim presenečenjem so ugotovili, da je možakar, za katerega so ugotovili, da je 28-letni Gior- lliiiiiiiillilliliiiliiliillllllllllllllllliiiiilltllllilltiiiilifiilliiiiliiiniimiiiimiiiiiiiuilliliMiilllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilliillll MED VČERAJŠNJIMI 0P01DANSKIMI URAMI Zaradi južnega vetra in plime je morje porušilo jez v Gradežu Odplavilo je mivko iz kopališča «Costa Azzurra» in izpodjedlo temelje zgradbe bara «Jolly» stražil tihotapsko blago. Našli so namreč več škatel z jugoslovanskimi cigaretami, vsega skupaj kakih 100 kg ter nekaj parov novih ženskih in otroških čevljev in nekaj kosov ženske obleke. Ker pozneje ni bile nikogar drugega blizu, so možakarja, ki je stražil to blago, odpeljali v zapore v Vidmu in bodo od njega skušali zvedeti za druge pajdaše. Včeraj dopoldne nekaj po 10. uri je zapihal po gradeški laguni močan južni veter. Ribiči, ki poznajo vse muhe tega vetra, so takoj zaslutili, da ne bo dobrega. Zgodilo se je namreč tisto, česar so se najbolj bali. Veter je potisnil ogromne količine vode proti obali ravno med nastajanjem plime. Morje se je dvignilo za kakšen meter nad normalno gladino in pričelo butati ob jez. Valovi so bili tako visoki, da so pljuskali čezenj, kot da bi ga ne bilo. Najbolj je morje butalo ob jez v kraju »Costa Azzurra«, po domače »La spiaggia papale«, ki se razprostira zahodno od mesta v smeri proti Benetkam. Nekaj predpoldne je na treh mestih podrlo nasip v skupni dolžini kakšnih 100 m. Poplavilo je prostor za škarpo in ko se je vračalo, je odplavilo vso mivko v tistem delu kopališča. Naravna nezgoda je povzročila v Gradežu hudo zaskrbljenost. Zupan je nemudoma obvestil prefekta, da pričakuje pomoč gori-ških gasilcev. Le-ti so se nekaj po 13. uri odpeljali v Gradež na čelu s poveljnikom in njegovim namestnikom. Ko so se pripeljali v letovi-ščarski kraj, ki je še vedno brez turistov in zato tudi precej mrtev, se je morje pravkar vrnilo v svojo prejšnjo lego. Ker preti nevarnost, da se morje ob ponovnem nastopu plime znova razbesni in spravi v resno nevarnost poslopje, v katerem je bar «Jolly», so s pomočjo civilnih delavcev zamašili vrzeli s kamenjem, ki ga je s tovornikom pripeljal neki podjetnik. Podpreti so morali tudi zidove bara «Jolly», ker je morje odplavilo pesek in s tem izpodkopalo temelje. Okoli 21. ure se je položaj sko- raj povsem normaliziral, vendar so gasilci iz Gorice še vedno ostali v Gradežu, kjer je bila potrebna njihova pomoč. iHIIIHIlHimiHHHIIHIHHHHHIIHIIIHHIHIHHIHHHHHHIIUUHIIHIH...1...■■MIHIH.....H....IHIIIHIIIII VČERAJ V ULICI LEONI VERDI. Danes zaprto. Jutri oh 17.00: «81/2», M. Mastroianni in C. Cardinale. Italijanski črnobeli film režiserja Federica Fellinija. ČORBO. Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «1 due colonnelli«, Toth in Walter Pidgeon. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. Danes zaprto. Jutri ob 17.15: «Come ingannare mio ma-rito», Dean Martin in Lana Turner. Ameriški barvni film v cine-mascopu Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. Danes zaprto. Jutri ob 17.15: «Solo contro Romaš, R. Podesta in J. Lang. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 31.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, torzo Verdi 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj amo imeli v Gorici naj-vUjo temperaturo 18 stopinj ob 13.10, najnižjo 8,8 stopinje ob 4.20. povprečne dnevne vlage je bilo 85 Odstotkov. Dežja je padlo 6,2 mm, pomešan je bil z rdečim afriškim peskom. Hudo ranjen deček pri trčenju avta in tovornika Luciana Coljo so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo Včeraj okrog 18. ure se je peljal 24-letni Jurij Sfiligoj iz Gorice, Ul. Garibaldi 18, z avtom 1105 po Ulici Leoni proti središču mesta. Z njim je bil v avtu 14-letni Lucijan Colja iz Gorice, Trg Mu-nicipio 17. Ko je privozil do križišča z Ul. Diacono, je z avtom treščil v tovornik OM Tigrotto, ki ga je šofer Giuseppe Ghiatto iz Serravalle pri Alessandriji vozil po Ul. Diacono v smeri proti Ul. Casale. Avto je trčil v tovornik s tako silo, da se je prednji del vozila kar zmečkal. Pri tem je Sfiligoj dobil le lažje poškodbe, hudo pa je bil ranjen mali Colja. Z avtom Zelenega križa so oba odpeljali v civilno bolnišnico. Tu so Colji ugotovili udarec v glavo z verjetnim prebitjem lobanje, krvavenje iz desnega ušesa in druge poškodbe. Ostal je v bolnišnici s pridržano prognozo. Sfiligoj je dobil le manjše poškodbe na nosu, ozdravljive v dvanajstih dneh, ter so ga poslali domov. Na kraj nesreče je prišla cestna policija, ki je ugotovila, da je pri- šlo do trčenja, ker tovornik ni dal prednosti avtomobilu. Avto je utrpel precejšnjo škodo. Zavozil je v obcestni jarek Sinoči nekaj po 18. uri se je peljal 58-letni Odino Di Labor iz Fare z motociklom po cesti v Fari. Ko se je hotel s svojim vozilom umakniti nekemu avtomobilu, je zavozil v obcestni jarek ter tam obležal. Takoj so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili večjo rano na lasišču ter ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Apno mu je ožgalo oko Včeraj okrog 9.30 je prišel po pomoč v civilno bolnišnico 30-let-ni Ermes Sguazzin iz S. Giorgio di Nogaro, ki je zaposlen pri zidarskih delih gradbenega podjetja Ars et Labor v Ul. Fatebenefra-telli v Gorici. Pri gašenju apna mu je namreč košček tega pri-letsl v desno oko in mu povzročil precej hudo opeklino. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Preselitev občinskih uradov v Gorici v Ul. Crispi Goriško županstvo sporoča, da so zaradi gradbenih del na poslopju županstva, ki ga bodo povečali, preselili urade za bolnišnico in za podpore v poslopje občinskega sveta v Ul. Crispi. Uradi bodo ostali tam, dokler ne bodo zaključena dela na županstvu. Dvojne šolske počitnice Včeraj so se tudi na goriških srednjih in osnovnih šolah začele velikonočne počitnice, ki bodo trajale pet dni. Reden pouk se ponovno prične v torek 16. t.m. V tem mesecu pa bodo imeli učenci še ene počitnice, ki so v zvezi tudi z volitvami, praznikom vstaje in prvim majem. Tako bodo prekinili pouk od 25. aprila do vključno I. maja. Ker bodo zaključili pouk v letošnjem šolskem letu na srednjih šolah že 16. junija in na osnovnih 2. junija, bo tretje šolsko obdobje zelo kratko, saj bo trajalo komaj poldrugi mesec. Učenci se bodo morali marljivo oprijeti učenja, da se bodo lahko pripravili za zaključne izpite v tako kratkem roku. Sklepi pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor na goriški prefekturi je na svoji zadnji seji odobril med drugim naslednje sklepe: TRZIC: prispevek za kmete, ki so bili oškodovani po toči; poklonitev zlate kolajne Gabrielli Span-gher por. Pinelli za posebne usluge občini; izboljšanje mezdnih prejemkov občinskim uslužbencem; prodaja obč. zemljišča v Ul. Colombo; najetje posojila 30 milijonov pri državni blagajni za povečanje občinskega vodovoda. Prispevek občine za deset revnih otrok v občinskih vrtcih. KFMIN: užitninska pristojbina za 1963; prispevek občinski ECA. V kleti se je ranila Včeraj zjutraj, ko ,ie šla v klet po drva, je 36-letna Maria Pia Bumbaca iz Gorice, Ul. Gelsi 35, po nesreči stopila na žebelj, ki se ji je zapičil v peto na levi nogi. Takoj so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo zopet poslali domov s prognozo okrevanja v 7 dneh. HHMHHki fiiJJftii ITALIJA — SZ V NOGOMETU Junija v Moskvi oktobra v Italiji RIM, 11. — Danes se je iz krogov italijanske nogometne zveze izvedelo, da so se začela pogajanja s sovjetsko nogometno zvezo za določitev datumov obeh tekem za evropski pokal narodov. Italijani so predlagali Rusom, da bi prvo tekmo odigrali v drugi polovici junija v Moskvi, medtem ko bi moralo biti povratno srečanje 20. oktobra v Italiji. To seveda pod pogojem, da UEFA (evropska nogometna zveza) ne bi pristala na datum 24. november, ki je bil določen za prijateljsko srečanje Italija -SZ, ko še ni bilo govora o dvoboju za pokal. Kot je znano je UEFA določila 30. oktober kot zadnji datum za izvedbo tekem drugega turnirja za evropski pokal narodov. ŽE ZELO BLIZU PETIH METROV Svetovni rekord Johna Pennela v skoku s palico NATCHITOCHES, 11. — Američan John Pennel je s 4.97 rt ki jih je dosegel sinoči na atletskem mitingu, izboljšal lastn svetovni rekord v skoku s palico. Pennel je že 23. marca leto-preskočil 4.95 m in s tem odvzel rekord Fincu Penttiju Nikii li, ki ga je branil z znamko 4.94 m. Včeraj pa je amerišlj atlet preskočil 16 čevljev in 4 palce, kar je točno v metril 4.9784. Pennel, ki ima 22 let, je novo svetovno mero preskočil pr drugem poskusu. Razpoložen kol je bil, je hotel še više in j1 dal postaviti letvico na 5.02 m. Kljub poskusom ameriški atle ni mogel preko fantastične mere petih metrov. Rekord je bil dosežen v dvoboju med univerzama Nor heast Luisiane, kateri pripada Pennel, in Northvvest Luisianl MLADINSKI NOGOMETNI TURNI« UEFA Madžarska prva Italijanov v soboto prve tekme turnirja ovira Včeraj otvoritev, Lambreta prišla pod avtobus . Včeraj popoldne okrog 14.45 je prišlo ob stikališču Ul. Grossi in Leoni do kaj nenavadne prometne nesreče, ki pa ni zahtevala človeških žrtev. Ob tisti uri je prihajal iz Gradeža Ribijev avtobus. Ko je prišel v bližino jestvinske trgovirte Brešan, je nenadoma privozil iz Ul. Leoni svoje vozilo neki lambretist. Avto je podrl lambreto, ki je prišla popolnoma pred prednja kolesa. Na srečo sta vozač, kot njegov sopotnik na zadnjem sedežu naglo skočila z vozila in ostgla nepoškodovana. Pač pa je utrpela precejšnjo škodo lambreta, ki jo je deloma zmečkalo kolesje avtobusa. Sejem vkljub slabemu vremenu Izlet SPD na velikonočni ponedeljek Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira na velikonočni ponedeljek dne 15. aprila tradicionalni popoldanski družinski izlet z avtobusom na Kras. Peljali se bodo skozi prehod Rdeča hiša, Renče, Temnico in Komen v Dutovlje. Odhod iz Podgore ob 13. uri, izpred kavarne Bratuš pa ob 13.15. Voznina za člane 500, za nečlane 600 lir. Poskrbljeno bo za bogat srečolov in prosto zabavo. Vpisovanje se zaključi 10. aprila. Prijave sprejema kavarna Bratuš. Včeraj vreme ni bilo nič kaj naklonjeno kramarjem, ki so razstavili svoje blago na običajnem četrtkovem sejmu v Gorici. Ker pa je bil to prvi sejem v aprilu in zaradi bližine praznikov, je prišlo kljub dežju, ki je padal vse dopoldne, na sejem precej kupcev. Na sejmu so prodajali tudi precej okrasnega rastlinja in drevesnih sadik, kar pomeni, da se je spomladansko kmečko delo, čeprav s precejšnjo zakasnitvijo, končno le pričelo. 15. t. m. v Dolu in Doberdobu dražba občinskih zemljišč Doberdobsko županstvo sporoča, da se bo v ponedeljek 15. aprila ob 11. uri vršila v šoli v Dolu ter na občini v Doberdobu dražba občinskih zemljišč. Vsi zainteresirani naj se ob določeni uri zberejo v omenjenih prostorih. Občinska zemljišča se dajejo v najem za dobo enega leta, na kar bodo šla ponovno na dražbo. LONDON, 11. — Maršal Montgomery je danes slovesno otvoril letošnji mednarodni mladinski nogometni turnir UEFA, katerega prve tekme bodo šele v soboto 13. t. m. V finalni del tekmovanja, ki bo v angleških mestih, se je uvrstilo 16 juniorskih reprezentanc, ki so jih razdelili v štiri izločilne skupine. Zmagovalna reprezentanca vsake skupine bo prišla v polfinale, ki-bd 20. t. m. Zmagovaloa A in C; skupine bosta nastopila na stadionu White Cityja, B in D pa v Southamptonu. Srečanje za 3. in 4. mesto bo 2. t m. v Portsmouthu, finalna tekma za 1. in 2. mesto pa 23. t. m. zvečer v Wembleyu. Razpored tekem je naslednji: V soboto 13 t. m. A skupina v sloughu: GRČIJA—Z. NEMČIJA v Sloughu: Grčija — Z. Nemčija v Redhillu: Švica — škotska B skupina v Hastingsu: Italija —• Madžarska v Tonbridgeu: Francija — Bolgarija C skupina v Brentfordu: SZ — Romunija v Wimbledonu: Holandska—Anglija D skupina v Eastbourneu: S. Irska — Belgija v Bournemouthu: CSSR — švedska V ponedeljek 15. t. m. A skupina v Horshamu: Grčija — Švica v Aldershotu: Nemčija — Škotska B skupina v Houslowu: Italija — Francija v Kingstonu: Madžarska—Bolgarija C skupina v Eastbourneu: SZ — Holandska v Highburyju: Romunija — Anglija D skupina v Wokingu: S. Irska — CSSR v Chelsei: Belgija — Švedska V sredo 17. t. m. A skupina v Tootingu: Grčija — škotska v Brightonu: Nemčija — Švica B skupina v Fulhamu: Italija — Bolgarija v Readingu: Madžarska — Francija C skupina v Tottenhamu: SZ — Anglija v Guilfordu: Romunija—Holandska D skupina v Bromleyu: S. Irska — Švedska v VValdstoneju: Belgija — CSSR ATLETIKA STOCKHOLM, 11. — Glavni odbor švedske atletske zveze bo 25. t. m. proučil prošnjo srednjeproga-ša Dana Waerna, da bi mu znižal kazen, ki so mu prisodili pod obtožbo, da je prejemal nedopustne nagrade, na 2 leti. če bodo Waernu ugodili prošnji, bo atlet lahko ponovno nastopal samo na domačih tleh. Na mednarodnih mitingih pa ne bo mogel, ker ga je IAAF (mednarodna atletska amaterska zveza) kaznovala z j doživljenjsko diskvalifikacijo. ODBOJKA Francija 3 Italija 2 FLORENCA, 11. — Nocoj so se začele finalne tekme v odbojki za pokal Zahodne Evrope. V prvem srečanju je Holandska premagala Maroko 3:0, v drugem pa je Francija po 2 urah in 45 minutah borbe odpravila Italijo s 3:2 (13:15, 15:8, 15:11, 10:15, 15:8). Po mnenju izvedencev ima holandska reprezentanca največ možnosti, da uspešno zaključi turnir in si osvoji trofejo TOKIJSKA OLIMPIADA 1964 l Indonezije ne bodo povabili na letne igre TOKIO, 11. — Prireditveni odbo tokijske olimpiade Je javil, da t odposlal vabila za udeležbo Indf nezije na letnih igrah 1964. Medni rodni olimpijski odbor je namr* * s posebno noto javil, da Indone^ ja zaradi izključitve iz CIO ne & smela biti povabljena na olimpif do. Vabilo pa bodo lahko posl#* Libiji, katere olimpijski odbor D uradno član CIO že oktobra leto« NAMIZNI TENIS Italijanki Mugno in Colombo poraženi PRAGA, 11. — V okviru sveto« nega prvenstva posameznikov v rtj miznem tenisu so danes nastopi! tudi Italijani. Obe Italijanki sta D padli, kot je izpadel tudi moš> par. Izidi tekem so naslednji: ZENSKE Brown (N. Zel.) - Mugno (It.) S; (21:8, 21:10, 19:21, 21:8) Bosa (CSSR) - Colombo (It.) Jj (21:13, 21:9, 21:16) MOŠKI PARI Mariotti-Baern (Švica) — TosetK Radi (It.) 3:0 (21:12, 21:19, 22:20). 1111»* iiiimimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiriiiiiHiiiuiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii 9DTUINTAM NOGOMET RIO DE JANEIRO,. 11. — Izbrani igralci, ki bodo z brazilsko nogometno reprezentanco odšli na turnejo po Evropi, so začeli priprave s tekmo med Santosom in starimi in novimi elementi reprezentance. Zmagali so igralci Santosa s 5:0. Ob zaključku treninga sta odgovorna člana vodstva moštva Feola in Moreira izjavila, da bosta na evropski turneji preizkusila nove sile, ki bodo tvorili reprezentanco za nastop na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Angliji, kjer bodo Brazilci skušali tretjič zmagati in si tako dokončno osvojiti Rimetov pokal. Brazilci bodo priprave zaključili v soboto s tekmo proti Argentini. Zelo verjetno bodo nastopili v naslednji postavi: Gilmar, Djalma Santos, Mauro, Altair, Zequinha, Dari, Dorval, Mengalvio, Coutinho, Pelč in Pepe. * * * HAMBURG, 11. — V prijateljskem nogometnem srečanju je Real Madrid nocoj premagal Hamburg FC 1:0 (0:0). * * * BARCELONA, 11. — Predsednik nogometnega kluba Barcelona Llau-det je izjavil, da Herrera v prihodnji sezoni ne bo treniral katalan-skega moštva. Llaudetu je to žal, vendar je priznal, da ima Herrera upravičene razloge, da ne sprejme ponudbe. Predvsem, ker bi Herrera stal klubsko blagajno 100.000 do- larjev (60 milijonov lir) letno. V zvezi z vestmi o zamenjš kluba, je Herrera poslal predsedf ku Barcelone pismo, s katerim I je obvestil, da ne more sprejeti V nudbe. Danes je neki španski dnevih objavil intervju s Herrero, v D* terem je Interjev nogometni iz«* denec izjavil, da je na LlaudetO* nagovarjanje naj prestopi k Bar«* Ioni, rekel, da bo treba čakati i 30. junija, ko mu zapade pogodf z Interjem. V krogih Barcelone J govori, da bo Barcelona naj*! španskega trenerja. Na razpolrf so trije: Cesar, Barrios in Rart* lets. A HOKEJ NA KOTALKAH MONTREAQX, 11. — Nemčiji Anglija, Španija, Italija, PortugN ska in Švica bodo od jutri do lj t. m. nastopile na mednarodni turnirju v hokeju na kotalkah t «Pokal narodov«, ki bo v Mi treauxu. Tekme bodo potekale i naslednjem razporedu: V petek Anglija - Portugalska, Švica - St nija, Nemčija - Italija, Anglija Španija, Švica - Nemčija, ItaliJ* Portugalska. V soboto Nemčija - Španija, Švica ■ Por« galska, Anglija - Italija. V nedeljo Nemčija - Portugalska, Švica - A glija, Španija - Italija, Nemčija Anglija, Švica - Italija in španij« Portugalska. GODFRIED ROMANS: SKRIVNOSH NOGOMETA V polčasu sem imel srečo, da sem srečal v kabini predsednika naše nogometne zveze. — Ali mislite, da bodo naši fantje zmagali? Gospod van Wijnen se je nasmehnil s pravim športnim smehljajem. — Samo to vam lahko zaupam — mi je dejal — če bodo Belgijci zabili več golov kot mi, bodo zmagali. Ce pa jih bomo mi več zabili, bomo zmagovalci mi. Tako je pač v nogometu. — Kaj mislite o našem srednjem napadalcu Bastiaansu? — žilav igrač. In kar mi je pri njem najbolj všeč: razume žogo. Čuti, kam sili žoga, kaj hoče, razume njene težave ip skrbi. Skratka, Imeniten čut za žogo! Bastiaans ne dirja kot norec za žogo, temveč se vanjo vživi in jo skuša razumeti. Takšne igralce potrebujemo! Gospoda van Wijnena je pre- vzela ginjenost. Mož, ki je imel od nogometnega sonca ožgano obličje, se je pričel solziti. — Kaj pa pravite o igri Rol-hagena? — Prekratek — je vzkliknil gospod van Wijnen in dvignil roke proti nebu — prekratek! Njegovo delo z nogami je dobro, vendar igra preveč za publiko. Igralec mora namreč imeti neprestano pred očmi eno samo misel: kako bo žoga pred mojimi nogami dozorela? Zavedati se mora: jaz nisem nič, žoga je vse! Odpovedati se mora svoji osebnosti in se mora poglobiti v žogo. Postati mora žoga! — Ali ste bili tudi vi žoga? — Deset let. Tako sem se stopil z žogo, da so me moji soigralci na koncu tekme brcnili z igrišča. — Kaj mislite o levem krilu Kersenmakerju? — Dobro dela z glavo, le da je preveč svojeglav. — In vratar Rietheuwel? — Ta se razvija v pravi smeri. Vratar mora imeti žogo, ki se bliža njegovemu golu, za svojega osebnega sovražnika. To zahteva značaj njegovega posla. Poznal sem nekega španskega vratarja ,ki je ugriznil žogo. Vrgel se je na žogo in odgriznil od nje kos usnja. Naši fantje se lahko od inozem-cev mnogo naučijo. Morda porečete: Kaj je že to, odgrizniti iz žoge kos usnja! Nič? Toda to je značilno za dobrega vratarja. V Lizboni sem videl nekoč nekega vratarja, ki je z žogo pod pazduho zdirjal z igrišča m jo v kleti svoje hiše razsekal na drobne kosce. Morda porečete: kaj je že to! Nič? Ampak ravno to je značilno, značilno za vlogo, ki jo ima vratar v nogometni igri. Jaz na primer prepoznam dobrega nogometaša po tem, kako si zavezuje nogometne čevlje. Zadnjič sem pogledal samo na čevlje našega srednjega napadalca, in ko sem jih zagledal, sem takoj vedel in čutil: danes mu bo šlo! Danes bo zabijal gole! In res jih je! Vidite, to je nogomet! P. LAVIGNI; Najbolj neprijetno se počutim, kadar se znajdem v kakšni mednarodni družbi. Hote a-li nehote postane človek predstavnik svoje nacije, a to je že dovolj, da sebi in drugim pokvari razpoloženje. A če se pri tem pojavi še tečnež, ki si prizadeva, da bi bila njegova nacija v vsem najboljša, potem postane jasno, zakaj prihaja na svetu do vojn. Peljali smo se z avtobusom od Pariza proti Ažurni obali. Petnajst svetovnih bogatašev, mogočnežev in slavnih ljudi, a med njimi tudi jaz, čeprav sem samo pisatelj. Toda ni dobrih pisateljev brez tolstih zvez. V avtobusu so bili zanimivi ljudje, vendar je vse nad-krilil neki Italijan. Kmalu nam je vsem šel na živce, tako se je delal važnega, a to je počenjal tako vztrajno in spretno, da so se nam zagabili že prvi kilometri vožnje. Poznal je vsako mestece, ah kaj, vsak grmič, vsako podrobnost, in KLOŠČ kar je najhujše, vse svoje misli je izpovedoval glasno. Človek se ne počuti prijetno, če ga nekdo opozarja, da je Napoleon pri tem in tem grmu leta 1810 stopil s konja in o-pravil malo potrebo, kot piše to lepo na 132. strani Zgodovine napoleonskih vojn. Italijan nas je torej temeljito potolkel s pregovori, reki in citati, da smo nemočno bolščali skozi avtobusna okna. No, ta človek se je nazabaval. Dovolil si je ekvilibristična skakanja s teme na temo. Na primer: blizu neke vasi smo srečali dva človeka v capah in medtem ko si mi nismo upali odpreti ust, je Italijan že nasul rafal; — Reveži so črnci Evrope, kot je rekel Chamfort v svojih Maksimah in mislih. Pravzaprav so Nemci starci Evrope, Angleži so njeni možje, a Francozi njeni otroci. Tako je rekel Voltaire in pristavil; J človekova napaka je, da iO1^ mnogo majhnih. Tako vsaj V di Jean Paul. Nismo ga mogli pripraviti j molku. Bil je neizčrpen. V** večer nas je lovil, toda ne, urt čujoče nas je mlatil s citatj A zunaj je divjala nevihta ni kazalo, da bomo že to n«J lahko nadaljevali pot. Sli®*1, je bilo samo kloščev glas: n Ko je izšel roman WalterJ’ Scota Waverley, so vsi ugib5 li, kdo je avtor. Jelite? Ali ste, kdo je ob tej priložnoS* imenoval pisatelja Veliki poznani? Angleški časnikar J« mes Wallantyne! To je prij*: na podrobnost, če tega niste rj meli časti vedeti. (Nadaljevanje sledi) liRFDNIšTVO‘' TRST'"" UL.” MONTECCH1 6 - II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: im lir Dolletna 3500 lir celoletna 6400 lir — FLRJ' v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 560 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst, 11-5374 Za SLRJ. ADIT, DZS, LjublJ Stritarjeva ulica 3 -1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finanCno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Man oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi- J ’ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst