40. številka.
za torek 2. aprila 1895.
(v Trsta, t torek zjutraj dne 2 aprila 1895 )
„KDINO«T"
izhaja po trikrat na tedt-n t fantih ii-•ianjih ob tOFkth, ćatrtklh in aoboUlh. /-jutranjo izdanju izhaja oh uri zjutraj, »eforno pa ob 7. uri Te/er. — Obojno izdanje stane:
*a Jh.Ihii m«Mc . f. —.i«, laven Av.tril« t. 1.* z« tri mp(w . . . Mo , . j _ '.a pol leta . . . i,— . . f a v«e luto . . , 10.— „ . „ift,—
Na aaračbe brai priložene naročnina ar ne jaalje aiir.
PoNaniićre ite»ilk» <e dobivajo r pro-dajalnicah tobaka v Irntu po a n*<*„ iifen Trjta po M n»č. Sobu tno Teierno iidanja v Irtrtu 4 n*., iiven Tr»ta S ni
Gli
Tečaj XX.
EDINOST
Oi(laai »p raounr po tarifu t i>. r tu; z.i na<l«T' * dob»!imi črkami pUfuj>> proator, kolikor ob »aga • uradnih .ratic. 1'n-Upia oDmrtnire in javaauhvale, do* mači ogla-O itd. »« ":M'umijo po pogodbi'
V«i dopi*i naj to poAiljajo urednUtvu : ulir« i'»««rraa *t. l:t. V»ak.» pt»m.i mora
biti CrankoTitno. k"«r npfnnkorana »o ne
»pr«ptuajs, Rokopi.i m no vračajo.
SaroJnino. rekliraaoijr in oglaao «pr.»-joma npriirnli/ro ulic* Molino jiic-oolo hAt. 3, II. nad»t. Odprle rokia,nacijo
lilo ■lovenaketfa pollttdnetfa druitva za Primorsko. 777^''
----i' *>Un o aH J* Mtrf
Iz govora posl. Eima
v seji posl, zbornice dne 27. marca 1895.
Sedanji zistem — mrtvo morje.
V uvodu svojega govora je posl. Eim dokazal, kako je sedanji minister Piener, ko se ni bil minister, sum označil proračunske provizorije kut najhiyše zlo. A glej: To zlo pa je ostalo tudi v dobi vladanja koalicije t Potem pa je nadaljeval govornik:
„Star o zlo je torej ostalo. Sedaj pa vprašamo: So se-li morda v novi dobi odstranila druga zla in druge nepriliCnosti ? So se-li zboljšali parlamentarni odnošaji ? Jeli potihnilo opravičeno razburjenje nižjih slojev ? Se je-li zmanjšala gospodarska beda P
Od one velike parlamentarne zarote v oktobru 1893, o kateri bi lahko z varijacijo rekli poznane Foxove besede: „Avstrijska kri ni tekla pri tein komplotu, pač pa avstrijska čast iz vseh ljuknjic" (Prav dobro!), pričakovalo se je tisočletnega kraljestva. Kje pa je opaziti kakoršnega si bodi napredka, odkar vlada sedanji zistem? Ali se je istemu vsaj ugladila pot ?
Ne in zopet ne ! K o a 1 i c i j a j e kakor in r t v o in o r j e. v katerega mrtvem vodovju ne diše življenj«! (Prav dobro!)
Nemarnost parlamenta
Nikdar se se niso tako malo spoštovale in kršile pravice te zbornice, nikdar še naj-jednostavnejša temeljna načela parlamentarizma, nikdar še najprimitivnejše zapovedi parlamentarnih običajev, kakor se to dogaja sedty. (Pohvala.) Odrekamo se cel6 svobodi razpravljanja in javnosti istega, ki je vendar jedini veliki obrambeni jez vsem svo-bodnostim ljudstva in parlamenta. (Prav res!) To gre že tako daleč, da se jasno poročilo poslovnika tolmači naravnost proti vsaki logiki in večina odobrnje brez pomisleka vse jezikovne pojme preobračajoči komentar, da nujni .Takoj" v našem poslovniku ne znači takoj, ampak pozneje. (Veselost in prav dobro!)
Tudi to je bilo pridržano časom „odkritosti", da so se uvele tajne Reje (Ponovna veselost.) za take stvari, ki so se popred brez vsega pridržka razpravljale javno.
Prekrižanima rokama gleda koalicija na vse napade na imuniteto tu izuščeriih govorov (Tako je!), tudi nemških, izročivsi cenzurnim oblastim svobodnico, da smejo nedotakljive izjave v postavodajnih zastopih podrejati svoji sodbi in pozivati iste pred svoje sodišče. (Res je!) Vse obrambene naredbe, ki jih nasvetujemo mi, odbijao se pri glasovanjih (Tako je !) in vladni organi, vspodbu-jeni po nemarnosti parlamenta, vedo, da si smejo upati vse, ter se izumljajo vedno novih in vedno drznejših zvijač, kako pod-vezati imuniteto. (Živahno odobravanje).
podlistek!
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spi »al A. Š e n o a.
V.
Pozorno poslušal je mladenec kumino pričanje, sedaj je zamišljeno gledat v tla, sedaj pa pogledal ua milo deklico, ki je nema uživala blage trenotke njegovega pri-sostva. A ko je priprosta starka pripovedovala, kake muke je trpela Dora, takrat se je rosilo niladenču lepo oko, kakor da je tudi on trpel tačas vse Dorine bolečine.
„Hvala ti, stokrat hvala, dobra starka, da si v težkih trenutkih bolezni zastopala mater ubogej Dori," rekel je mladenec gine-nim glasom Magdi. .Grozna skrb me je prehajala za njeno mlado živenje; kajti bal sem se, da ne ozdravi. Prašal sem po njej, a vi ste m i rekli, zlo je, ker je v bolezni izgubila zavest. A zatem mi je bilo oditi od tod,
Koalicija in volilna preosnova.
Najjasnejše pa je pokazala koalicija pri volilni preosnovi, kako tnalo ceni parlamentarne naprave, pri vprašanju torej, ki je bilo v vseh časih in po vseh deželah glavna naloga politike in postavodajstva. (Prav resi) Vlada sama je morala pripoznati in vsled pritiskanja gospoda finančnega ministra čuli smo z ministerske klopi kategorično in strogo obvezno izjavo : volilna preosnova je prva in najvažnejša naloga sedanje vlade (Prav res!)
A kakii se je ministerstvo odzvalo temu spoznanju P
Proglasilo se je slovesno kot vlada odkritosti in resničnosti, obljubi vsi v isti sapi, da lioče spoštovati parlamentarne naprave. (Tako je !
V	strogem nasprotju s to svojo izjavo nastopilo je zakrivljeno kot izvenparlamen-tarnili skrivnih zarot. (Posl. dr. Brzorad : Zaprli naj bi jo! — Živahna veselost!)
Najprve so romali odposlanci koaliranih strank mesece in mesece na Židovski trg v nekdaj zloglasni črni kabinet, kjer se je pri prejšnjem gospodu ministru za trgovino zasnoval trgovinski urad za volilno preosnovo. (Ponovna iivahna veselost.) Ko se pa tam vzlic vsemu niso mogli sporazumeti, spomnili so se nakrat, da vendar obstoji neki odsek za volilno preosnovo, ali istemu niso predložili nikake prirejene predloge in so tako pretvorili istega v klub za teoretiška razpravljanja. (Veselost.)
l'o nekoliko dneh čisto neplodne diskusije poslužili so se obligatnega sredstva za zadrego, izvolivši, ker ni vlada vedela reči ni A in ni B — poodsek. (Velika veselost.)
Ni je besede, ki bi bila dovolj ostra, da bi označila nekvalilikovani Coup de main (prekanjeno dejanje), po kojem se je vsa opozicija izključila iz tega odseka. (Prav res!) To je jedna med tistimi stvarmi, ki so prepovedane tudi v politi.škem boju in kakoršne si pametna večina že radi dostojnosti sama prepoveduje. (Tako je!)
Po tem izključenjn, gospoda moja, niste škodovali opoziciji ampak sami sebi morAlno ter ste podali dokaz pred vsem svetom, da se bojite javnosti. (Tako je!) Poštena stvar se ne boji svita dneva. Vaša stvar ne more biti pravična, kajti Vi, ki ste zastopniki zi-stema „odkritosti", se niste samo zagradili pred kontrolo opozici.e, ampak ste tudi proglasili tajnim svoj pododsek. (Prav res!)
To ni drugega nego strogo zaupen zbor povabljenih vladnih zaupnikov, torej popolnoma v zmislu § 2 zakona o združevanju (Dolgotrajna veselost), a t?lej, za istega se ne briga policija, kar je čisto nasprotno deželni praksi na Češkem. (Ponovna veselost.)
V	tej Camera obscura ni zastopanih nad
dražestna Dora!" obrnol se je mladenec blagim glasom k sirotici, ki je spustila glavico ua naslon stolice, a niti trenila okoin gledaje Pavla: ,da, oditi mi je bilo četovat nad Turke. Prihrumelo je sila neveruikov, in sramota bi bila, ne potegnuti sablje, kjer padajo znanci in sorodniki. Nisem šel rad, ali moral sem. Pa kaj vam tu paštevara, evo vidim, oslabeli ste, deklica draga." —
,0 pripovedujte dalje, vidite, krepka sem dovolj, poslušala vas bodem do kraja," poprosila je deklica, vzravnavši se mulo. .Pripovedujte, gospod Pavle, kajti poslušam vas rada vsem srcem."
.Da, da, milostivi gospod", dodala je starka, do zore bi vas poslušala, ker vi veste polno — polno tega. Kaj vemo me revice, niti za pedenj dalje od nosa, kakor da ste nas za hišo privezali."
.Dolgo me ni bilo", začel je mladenec, „in skoro da se nisem nikdar več vrnol." „Nikdar ?' genola se je bojazljivo Dora.
120 članov te zbornice, in teh 120 zastopaj«! cele narode, češki, hrvatski, mi&ruski, slovenski in dobri del drugih, cehK nemškega naroda, torej večino prebivalstva Avstrije. (Tako je ! — Prav res !)
Temu pododseku odrekamo torej pravico, da bi se posvetoval v imenu parlamenta. (Živahna pohvala.) Njega sestava znači državni prevrat, čin nage samovolje, brezozirno izkoriščanje umetne večine, zastopajoče v resnici le manjšino prebivalstva, ista je torej udarec v obraz vsemu parlamentarizmu. (Prav res! — Pohvala in ploskanje.) Težko bi našli kje primero takemu postopanju! Izposodili ste si iz Nemčije ime strank reda. Ali te niso nikdar tako tlačile uiti sovražljeuih socijalistov, da niti ne govorimo o celi manjšini; dA, komisiji za poslovni red v državnem zboru nemškem je bil socijalni demokrat Singer nekoliko časa cel6 načelnik.
V nobenem modernem zastopstvu ne duše tako manjšine. (Tako je 1) (Dalje prili.)
Politiške vesti.
Shod volilcev v HruSici vršil se je minolo nedeljo nad vse pričakovanje sijajno. Poslanca S p i n č i č a in bivša poslanca Al a n d i č a in J e n k a, pričakoval je narod na glavni cesti pud Hrušlco z zastavo t.er so bili isti pozdravljeni burnimi živio-klici. Shoda se je udeležilo do 1500 oseb. Prostori, v katerih se je vršil shod, so bili okrašeni zastavami in zelenjem. Shodu je predsedoval z vsklikom v to izvoljeni veleč. gosp. dekan Anton H o g a č, vlado pa je zastopal g. okrajni giavar F a b i a n i. Prvi je poročal o svojem delovanju bivši poslanec Jenko, s posebnim oziroui na sodni okraj podgriyski; o splošnem delovanju hrvatsko-sloveuskih poslancev v deželnem zboru istrskem je poročal na to bivši poslanec Matko M a n d i fi , slednjič je govoril državni in bivši deželni poslanec profesor S p i n ć i č o dogodkih v deželnem in državnem zboru. Vsem trem govornikom je občinstvo živahno pritrjevalo med govori, posebno viharno pa ob svršetku istih. Slednjič je vsprejel shod soglasno 10 resolucij, zadevajočih duševne in gmotne koristi tega okraja. Zborovanje se je vršilo v najlepšem redu, kajti ni bilo blizu onih spletkarjev, ki v jednomer črn<5 tamošnje naše prvake. Razprava je trajala tri ure.
O shodu prinesemo seveda natančno in zanimivo sestavljeno poročilo.
Državni zbor. Poslanska zbornica je rainole sobote razpravljala o predlogu grofa Deyma, naj bi tudi trgovske in obrtne zbornice pošiljale po enega člana v deželne komisije za odmerjanje pridobitkovine ter da bi bilo prepuščeno deželnim zborom, da do-
,Da, nikdar. Čujte. Lanjskega leta, baš ko je sila pritisnila bila, a ko ste vi v mukah ležali, počil je glas, da so se vzdiguoli Turki proti hrvaškemu morju. Vse, kar jo bilo plemstva, zagrabilo je za orožje. Skočil sem tudi jaz; poslovil sem se od očeta in matere ter šel četovat. Naša vojska pomikala se je od Kakovea na primorske strani. Bilo mi je podvizati, da dosežem vojsko. Ali naposled sem dospel do nje. Lepota vojske, sami izbrani junaki. Bilo nam je utrditi trdnjavo Hrastovico; po njej jo hrepenel Ferhat, paša bosenski. Mahali smo jo noč in dan. Naši laliko oboroženi Hrvati in tudi vlaške čete pomikali so se še precej dobro ; ali Štajerci pod svojimi železnimi čeladami, pešali so nepretrgoma. Vodil nas je Auersperg in Ivan Vojkovi«. Nekega dne prišli smo z neke gore v dolino. Svet bil je precej kamenit, na desnej strani pokrival je goro gozd. Ustavili smo se. Pripekalo je, da ni bilo moči dalje. Tam okohi poldne prileteli
i
ločijo sami, kakor hočejo voliti v te komisije, ali iz plenuma ali po kurijah.
V isti seji prišla je na dnevni red tudi Bismurekova osemdesetletnica; ker je bila J vlada namreč zaustavila sklep mestnega sveta j gr;išk> ga o proslavi Hismarckove »semdeset-i letnice, stavili so nekateri nemškonacijoualni ^ poslanci nujni predlog, da mora vlada takoj . ugoditi uto k u rečenega občinskega sveta ter | naložiti podrejenim oblastim, da se jim je v bodoče izogibati takemu utikakanju v občinsko avtonomijo. Proti predlogu sta govorila ministra B a c q u e h e m in M a d e y s k i. Prvi je rekel, da takimi slovuostmi nismo vsikdar doživeli veselih skušenj in posebno v Avstriji da treba sličnim slavnostiin pred-čriati ožjo mejo v tem zmislu, da lastna d r ž a v n a m i s e I n e pride u11 i z a tr e n o t e k v senco.
Redkokedaj smo toli srečni, da bi mogli soglašati z gosp. ministrom za notranje stvari, a'i to pot mu moramo že pritrditi, da je domnevanje njegovo povsem opravičeno, da bi pri Bismarskovi slavnosti, ki se je imela prirediti v Gradcu, avstrijska državna misel ostala — pred vrat m i. Nemškonacijoualni gospodi i z vest no ni toliko do proslavljanja osebe Bismarckove, ampak porabiti so hoteli ugodno priliko osemdesetletnice zn velikonemške demonstracije. Več kot naravno pa je, da se pravi pangerman ne ogreva za državno misel avstrijsko, /.bok česar nikdo ne more zameriti vladi, ako ni hotela dopustiti, da bi izvestni ljudje svečane prilike porabljali v to, da bi pozabljali na dejstvo, da žive v Avstriji in da Avstrija še ni v e 1 i k o n e m š k a provincija.
Minister Madeyski je rekel, da !>i moral kot neavstrijsko smatrati vsako vlado, ki ne bi bila uverjena, da je sreča za vse narode avstrijske, da slednj. med istimi more svobodno kazati svoja nar o d u a čutila ter gojiti in razvijati svojo narodnost. To ni nedomoljubno, dokler se narodno čustvovanje giblje v okvirju d r ž a v n e misli in v soglasju z isto; ali c. kr. uradnik se mora sam ome-jati v izjavljanju svojih čutil in nikakor ni umestno, da se udeležuje ali da uprizarja politiške demonstracije. (Tem besedam ministrovim dala je povod neka interpelacija, zakaj je ou, minister, prepovedal profesorjem na vseučilišču v Inomostu, da se ne smejo udeležiti Blsmarkovega slavja) Sicer pa ni imel minister nikacega vzroka postopati uradno, ker je vsa stvar izišla iz nespora-zumljenja.
Proti koncu sejo je interpeloval posl Višnikar radi preosnove predpisov za plodonosna nalaganja kapitalov, kateri so last tistih, ki stoje pod varstvom.
so pastirji preko gore. Ferhat, rekli so, gre nad nas. Poldrugo uro da je od nas. Ni bilo možno ognoti se, veljalo je udariti se. V dolini postavila se je vojska v red. Na čelu topovi, v sredi hrvaški pešci, vlaški haramije in žolti krajnski mušketirji. Na levem krilu stali so štajerski železni konjiki, v dolini dva oddelka in jeden na levem brdu. Desno krilo branila je hrvaška četa na konjih z banskoj zastavoj. I'o brežuljkih stali so arkebuzirji. „Gospod Pavle!" zaklical mi je Vojkovi«;, ki je pridirjal na belcu od Auer-sperga. vidite li ono šumo na desnej planini? Tam, kjer se vije presek prek gore. Treba paziti, da nas Turki ne zasežo na desnem krilu. Evo vam sto kaptolskih konji-kov in dvesto vlaških pušk. Zasedite planino in ne dajte psinom skozi jarek!" Šla sva jaz in vlaški vojvoda Steva Raduiilovid ter smo zasedli planino in jarek.
(Dalje prih.)
Volilna preosnova — na poskaSnjo !
Pri skritem delovanju priseka za volilno preosnovoje težko soditi, koliko vore gre pojedinim vestim, ki v/lir proglašene tajnosti vendar prihajajo na brli <Ian po ratnih listih u „doaore vanju* volilne preusnove. Isto velja tudi za najnovejšo vest, ki smo jo pri« občili minule sobote o narinu, kako name-rnjeji» zasnovati listu glasovito peto kurijo. DoznavJi o tistem icirrtu smo kar obmolknili samega sir.iienj.i ter ponižno smo uklonili svoj tilnik pred fenomenalno iznajdljivostjo skrito-slavnega ali slavno-ktitega pododseka za volilno reformo. Kaj tacega pa se ni bilo, odkar imamo v Avstriji ustavna določila na
—	papirju Osrečiti na* hočejo torej s tako volilno preosnovo, ki zagotovi gospodovalnim strankam vse dosedanje mandate — »posestno stanje*, to jedino načelo slavne koalicije, je po takem rešeno. Previdnost je lepo reč, so si menda mislili gospodje v pod-odsekn, ukrenivši modro, da vzlic vedenju volilne preosnove ostane posl. zbornica pri življenju v sedanji sestavi in da se jtj le .prištukajo* poslanci 5 kurije. In to hočejo nazvai gospoda .volilno preosnovo'! Stare kurije, stare svoboščine, staro zastopstvo interesov, stara krivična razdelitev mandatov v dosedanjih kurijah stari način za volitev
—	vse, ostane staro, le nekoliko poslancev iz razdvojene pete kurije bode pričalo o modrosti onih mož, ki sn se trudili v pododseku, kako bi — preprečili resnično, pravni in moderni državi primerno volilno preosnovo.
Ali lo ni se vse, najhujše tobak pride še le. Oujte le! Ako bi iz nove pete kurije izišlo preveč radikalnih življev, premene se prihodnje leto določila te preosnove, kajti knez VVindischgraetz ne bi hotel prepustiti negotovi usodi splošne volitve v lotil 1897. — Tu imamo torej nekaj povsem novega: volilno preosnovo na pos-kušnjo! Ako se peta kurija obnese tako, kakor zahteva načelo ohranjenja posestnega stanja, dobro, potem jej ostane poverjena nloga petega kolesa nn parlamentarnem vozu; ako bi pa poslanci pete kurije hoteli križati račune, potem pridejo takoj — premembe. Saj bi se človek sinijal, ako ne bi bilo tako ne* izmerno žalostno l Z resnično volilno preosnovo se morajo — tako sodimo mi — pre-meniti odnošnji; ker pa koalirana gospoda nočejo, da se uiti za las premeni razmeije v zbornici, tedaj jim ne storimo nikako krivice, ako rečemo, da niti ne mislijo na resnično volilno preosnovo. In to pa že absolutno ne gre, da bi izdavali zakone na po-skušnjo, to je, da bi se ta ali oni zakon pre-luinjal le za to, ker posledice istemu ne ugajajo pretenzijam te ali one stranke. Na ta način bi morala priti ves parlamentarizem in vse zakonodavstvo ad absurdum.
Izseljevanje iz Galicije se množi od dne do dne. Poljski listi so sicer vedno trdili, da je izseljevanje le posledica agitacij raznih agentov, a sedaj jeli so pri poznavati, da je vzrok — silna beda. Največ ljudstva se i/.seljuje v Brazilijo, a mnogo kmetov i/. llrody, Hobrka in Olinyani*Je naprosilo rusko vlado, du bi jiin ista omogočila naseljenje v Kavkazu ali pa da bi jim dala zaslužka pri gradnji sibirskih železnic.
Gotovo, da izseljevanje je le poslcdica silne bede, a istotako je res, da je grozno obubožanje gališkega kmeta posledica posebnih galiskih odnošajev, kjer igra prvo po-liliško ulogo plemič, v gospodarskem življenju pa — Žid. Te grozne bede ne spravijo se sveta vse doneče fraze o velikanskem napredku dežele, kakor jih je bilo čuti v vseh mogočih varijacijah povodom razstave v Lvovu. in na zboljšanje teh oduošajev ni niti misliti dotlej, dokler ne bodo zastopali Galicije zares narodni zastopniki obeh narodnosti v deželi.
Različne vesti.
Osebna veit. Gospod Anton P o d r e k a, odvetniški kandidat pri gosp. drtt. Trinajsti ću v Pazinu, je bil te dni v Gradcu promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
Zopet zaustavljen sklep. V večernem izdanju od minole sobote smo že javili, da je mestni svdt tržaški z vsemi, torej tndi konservativnimi glasovi sklenil, vzlic protestu okoličanskih zastopnikov, da se v veži mestne palače vzida spominska plošča v večni spomin na znameniti dan 2. novembra 1894, ko so se županje istrski sešli v Trstu,
da protestnjejo proti vladinim naredbam in
proti pravici, pred vsem pa proti oip>mu načelu, k<»je je ravnokar njegova ekacidenea minister P l e n e r označil kot življenski pogoj državi avstrijski: načelu strpljivosti med narodi. To bi vam bila torej spominska plošča v proslavo nirodne nestrpnosti in krivičnosti — dotični sklep večina mestnega zbora pa znači tudi udarec v obraz avstrijskim zakonom. Prav je imel torej svetovalec G ori u p, ko je rekel, da dotični predlog mestne delegacije znači provokacijo slovanskega življa v Istri. In tako si je tolmačilo ta sklep tudi c. kr. namestništvo, ki se je požurilo, da uloži svoj „veto" proti istemu, naglasivši, da je mestni s v ć t s tem svojim sklepom ne le prekoračil svoj delokrog, ampak dajetasklep v nasprotju z zakoni.
Zopet zaustavljen sklep torej! Koliko takih sklepov ima že naš mestni svćt zabeleženih v svoji kroniki, tega les ne vemo, ali to vemo, da jih mora biti že lepa vrsta. In ravno to je preznačilno za duh, ki veje v tem našem mestnem svetu, da ga morda ni občinskega zastopa v vsej Avstriji, kojemu bi bila vlada zaustavila toliko sklepov p o« litiške nravi, kakor ravno našemu tržaškemu ! 1 In ta vlada, o kateri ne bi hoteli trditi, da je katoniški stroga nasproti temu zastopa. Iz tega moramo sklepati, da se nikjer drugod ne bavijo toliko s politiko v občinskih zastopih in sicer na način, ki mora vuemati strasti in vzbujati ogoičenje. Gospoda se bavijo pridu » s politiškiiui demonstracijami vzlic dejstvu, da so mestne linance — kar je pri* poznal nedavno cel6 jeden govornikov ve« čine, dr. Cambou, — jako žalostne.
Mestni gospodi je na kratko ali kaj dobro odgovoril ,11 Pensiero Slavo" z opazko, da ntg bi stalo na plošči, namesto besed „I 1 g i o r no II. d i No v em b r e«: ,11 g i orno d e i torti."
Bes je: ljudi, ki že sami ne vedo, kt\j bi počeli v svoji strasti, smatrati je politi-Skimi mrtveci. Z ozirom na istrske fanatike bil bi morda še primernejši napis na oni plošči: M o r i t u r i vos s a 1 n t a n t!
Petindvajsetletnih svojega vspešnega in plodovitega delovanja pri banki ,Slaviji" slavil je včeraj g. deželni poslanec I v a ti Hribar. Slavljenec si je stekel nevenljivih zaslug za zavod, kojemu služi že jedno celo četrtletje. Ne moremo drugače, nego da tudi mi izrečemo svoje iskrene čestitke trudolju-biveutu in neustrašnemu rodoljubu.
Brisan odvetnik. Tržaška odvetniška ko-mora brisala je iz zapisnika svojih članov odvetnika dr. Ivana M as so p usta v Pazinu, vsled lastne njegove prošnje. Dr. Mas-sopust je opustil odvetništvo.
Hranilnica in posojilnica v Cerknem na Goriškem objavila je te dni svoj račun in bilanco za upravno leto (II.) 1894. Poročilo naglaša, kar beležimo zadovoljuoetjo, da je imel ta zavod v pretečenem letu nepričakovan napredek. Denarnega prometa bilo je lani 196.286 gld. 63 nvč., z vštetim prometom leta 1893. pa 103-543 gld. 97 nvč., torej v obeh letih skupaj 299.830 gld. &0 nč. To je lepa številka, ki najjasnejše govori o koristi in potrebi tega narodnega denarnega zavoda. Tekom miuolega leta pristopilo je 126 novih zadružnikov, izstopil pa je le jeden sam. Vseh zadružnikov je 226 s 382 deleži v znesku 5.012 gld. Hranilnih ulog vložilo se miuolo leto za 82.28B gld. 82 nč., vzdignilo pa 12.835 gld. 72 nd, torej iznaša stanje hranilnih vlog koncem 1894. leta 115.519 gld. 82 nvč. — Zadružniki dobili so posojila 47.444 gld. 44 nvč., rezervni zalog za izgube iznaša z obrestmi vred 106 gld. 43 nvč., a čisti dobiček leta 1894. pa 1.164 gld. 13 nvč. Bilanca kaže gotovine koncem 1894. leta 6.632 gld. 15 nvč.
Proti proslavljanju Bismarcka. Občinski zastop trga Žalec je sklenil in odposlal naslednji protest.- .Takozvani veliki odbor na Štajarskeui za proslavo HOletnice Bisniar-ckove sklenil je njega v imenu cele „nemške* Štajerske proslavljati in mu na dan 1. aprila 1895. podariti dragoceno kupo, katero bodejo dičile podoba Stirije in grbi vseh štajerskih mest; to pa tistemu tiranu človeko-1 in pravicoljubja, tistemu brezvestnemu človeku ,železa in krvi" in neznosnega militarizma, kateri je v svoji zlovolji tako grozovito pobijal ljudstva, ter provzročil toliko bdde in ran ubogemu človeštvu; tistemu na-
fiemn km teran sovragu, kateri je Avstrijo za-
vratno napadel in brezozirno poniževal pre-vzvišen > habsburško dinastijo. Z ozirom na ta dejanja in na to da je slavljenec tudi /n-tiralei', Slovanstva in katoliške cerkve, in slednjič z ozirom na to, da bivit v spodnje-štajerskih mestih in v celi štnjeski deželi tildi 400.00H katnliškovernih, svoji domovini Avstriji iti prevzvišeni Habsburški cesarski hiši ueomahljivo udanih Slovencev, smatra občinski zastop Žalski navedeno proslavljanje Bismarcka od strani naših nemških sodeže-lanov, kot drzen, brezobziren, a n t i-dinastičen, antipatrijotičen, torej o b s o d u o razuzdan Ć i n iu sklepa v svoji današnji seji soglasno, da proti t.einu n a j s 1 o v e s n e j š e i n z vso odločnostjo protestuje. — Tudi občinski zastop trga Šoštanj je v svoji seji dne 28. min. m soglasno sklenil protestovati proti proslavljanju kneza Bismarcka od strani štajerskih Nemcev. Zajedno je sklenil, du se štajerskim slovenskim deželnim poslancem na izstopu deželnega zbora izreka zaupanje in zahvala. — Istotako sklenila sta občinska zastopa trgov Sevnica in Velenje protest zoper bismarkovanje.
Čeiki kvartet. Miuolo soboto priredili so češki glasbeni umetniki gg. Šnk, Hotfmann, Nedbal in Vihati koncert v gledališču Armo-nia. Gledališče bilo je prav dobro obiskano, O koncertu samem ni treba da govorimo, kajti naša pohvala ne poveča svetovno slavo nedosežuih teh virtuvozov. Hvaležno na prekrasnem glasbenem užitku, ploskalo je občinstvo burno po vsakaj točki. I*e žal, da nam češki umetniki uiso priredili 1 drugi in tretji koncert, kajti o9vedočeni smo, da bi našli v našem mestu obilo hvaležnih poslušalcev.
Samomora. 501etni trgovec in zastopnik papirnic v Terezijenim dolu in v Murici, Josip Fonn, stanujoč v ulici Rossetti hšt. 10, ustrelil se je po noči na minolo nedeljo v hotelu Europa. Fonn je prišel minolo soboto pozno v hotel zahtevajoč sobo, češ, da je pozabil k^juč svojih hišnih vrat. Zjutraj našli so ga mrtvega v postelji; ustrelil se )e bil v desno sence. Na omarici našli so vizitnico, na katero je bil napisal, da ga finančna beda žene v smrt. Pri pokojniku so našli nad 200 gld. v gotovem denarju in razne dragocenosti. Policija je ukazala zapreti trgovino samomorilčevo. — 52letni tapetar Fr. Felfolja, stanujoč v ulici degli Artisti hšt. 5, obesil se je v svoji delavnici Nesrečneža našel je njegov ž njim stanujoči oženjenjeni sin. Truplo je bjlo še toplo, toda prihitevši zdravnik z zdravniške postaje ni mogel več pomagati, kajti mož je bil mrtev. Sodi se, da se je Ferfolja usmrtil v veliki razburjenosti in otožnosti, ki se ga je lotila po smrti njegove žene.
Ponesrečen parnlk Parnik .Zvonimir* ogersko-hrvatske parobrodne družbe trčil je dne 27. t. ui. v Gerkvenici tako močno ob pomol, da si je močno poškodoval vijak iu ni mogel nadaljevati vožnje v Novi. Vodstvo parobrodne družbe poslalo je parnlk „Hrvat* v pomoč ; le-ta je Zvnimirja" privlekel v brodaruico na Ueko. ,Zvonimir' bode kmalo popravljan,
Zaaaćen slepar. Knjigovodja V. GrUner, sin čislane Dunajske obitelji, služil je do lani pri neki veliki tvrdki na Moravskem. Tam je pa ponarejal menice itd. ter janu-varja meseca t. 1. pobegnil v Japonsko. Toda prijel ga je v Vokohami tamošnji avstro-ogerski konzulat in ga odposlal na Lloydo-vem parniku „Maria Valeria" v Kobe, od koder naj bi ga odpeljali v domovino. Med vožnjo je Urttner dvakrat pobegnil; ko seje namreč parnik približal obrežju, skočil je v morje in splaval na kopno, toda obakrat so ga zopet vjeli. Minolo soboto priplul je parnik .Maria Valerija" v Trst. Med potniki bil je tudi neprostovoljni potovalne GrUner, katerega so izročili policiji.
Policijsko. 18letnega postopača Valentina Batistutta iz Korniina so zaprli, ker je prosjačil po prodajalnicah. — Služabnici Marij Nusser, stanujoči v ulici del Solitai io hšt. 6, ukradel je neznan tat iz omarja na nje stanovanju zlato zapono m verižico, oboje vredno 16 gld.
Koledar. Danes (2): Frančišek Pavi., opat; Apijan, mučenec. — Jutri (3): Ribaril, škof ; Irenu, mučenica. — Prvi krajec. — Sotnce izide ob 5. uri 45 min., zatoni ob 6. uri 24 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6.6 stop., ob 2 pop. 11 stop. C.
Leter|ske itevilke. izžrebane SO. m m.
Trst	89, 38, 18, 83, 14.
Ulic	14, 30, 86, 35, 29.
In um ost	47, 28, 19, 64, 85.
Buda	44, 29, 71, 15, 19.
Najnovejše vesti.
Frieiirichsruh 1. Cesar Fran Josip
je čestital Bismarcku brzojavno. Čestitali so nadalje kralj Saksonski, kralj Umberto, princ-regent Bavarski in druge knežje osebe.
Dunaj 31. marca. Princ Leopold Bavar-sko prispe jutri zvečer tu sem, in od tu odide v torek s cesarjem v Brno h krstu novorojenega princa.
Dunaj 1. Doslej so došla poročila o Bis-marekovi slavnosti v Gradcu, Opavi, Brnu in Linen, a udeležba je bila povsodi slaba. Velika večina meščanstva se ni ndeležila. V Linctt so hoteli delavci motiti slavnost pe-vanjem cesarske pesmi in klici »Doli z Bis-marekom!", kar pa je v kali zadušil navzoči vladni zastopnik. V Opavi se je slavnost razpustila od strani oblasti radi prekoračenja programa. Nemškonacijonalna zveza državnega zbora priredila je včeraj zvečer Bismarkovo slavnost.
Nitra 31. marca. Povodom kandidatnega govora liberalnega kandidata Janiča prišlo je do sporov med somišljeniki poslednjega in pripadniki ljudske stranke. Liberalcem so odvzeli zastave in jih — potrgali.
T>*|{ovlniike braojavk«.
Bn.llcipeita. PSoiiI.-h /h spomlad 7-11 -719 Pitanim *a jesen 1H95 7 00 do 7 02 Ovm na »po-mlad 6.4« n-49 IU in »poml&d 5 91) 5-94. Koru«
za nuij-juni »1-63 #64.
PSnt.icK novu o.l kil. f. 7---T'05, od 7»
kil. f. 7-05 - 7 10 od SC kil. t. 7 10-715, od 81 kil", f. 7 15 -7 30, o.l H2 kil. Tor 7-20—7 215.
Jeemen f» ti 1- 8 20; progo 620—tt'80.
Pšenicu: Trs' stalen malo ponudbe. Prodaj* 120 :0 rat. nt. Vromo: oblačno.
Praga. Neralliiirani sladkor ca muro f. 12.97'/.,
mnj 12-42'/,, n«™ lotina 12.82'/,-
Prnja;*. Ontrifiitfiil noti, pojtovljen r Tf*t in t cm' lit) vrnil, mlp»4il jatev proooj f, 28.25-r29. lf«r| Avg. f. 29.50--.— CoiicnRw<j iti inarc-april 2 J.50
Ćotvorni xn iiiurc 30*75. V glavah (godili) ca marc 30 75
Havrt. Knvn Snulo* geod av^rnga sa april 9-1.25. r.i\ avgust 95 25,
Ha.'J&bsrg. Santo« good itvorai;" sa mni 77-75
■eptoml»r 77 26 decomber 77'75. trg miren,_
Dunajsk« bona 1. »prU« 1MB
8o/a i/4 DriiiMii .lulg t papirju . . . (01.50 101 HO „ „ v Hrobru .... loi 4» 101.65 AvHtrijHka rontu v zlatu . , . 124'SO 124.05 „ v kronah . . . 101.55 101.25
Kreditno akcijo.......4lO.— 410.50
London 10 ........(«2 40 12* 20
Napoleoni........' 9.«9'/, »«T
20 mark ........11.»5 11.97
100 i tal j. lir .......46.15 46 25
Dve stanovanji
VHtiko z dvomi sobami iu kuhinjo,
se oddati takoj pri
Matiju Bole-tu v Rojanu hit. 158.
Na/nanjum slavnemu občinstvu da sem odprla gosti)no
Via Valdirivo itev. 19.
Tnćim i z vratno istrsko vino :
čpno po 3G nvč. liter
Y>	„	n
l/.vrstna kuhinja in točna postrežba. Spoštovanimi!
Jožefa Cućeti,
Na prodaj Je
6 miz s klopmi, dolgih po 4 metre, in 10 miz, dolgih po 2 metra. Alize so le malo ob-rabljene. Obrniti se je do zalog« vina,
via Arquedotto št S,
IzrrHtn. o. kr. ixkj. pti*.
Škropilnice proti peronospori
lnienlpja Žlvlon,
katere so sesploi' no uvedle v*lud njih preproHlont1, trpeinet-ti, lahke uporabe za Vdukn r.'jo trt itd. T>- Škropilnice prodajajo, daii bo luiin^n zbnljSime, vct)d«r po (to/o-danjih nizkih o> uah.
Živic i dr. v Trstu
Conike odpiiM.ljajo na zalttcvnnje franko.
Na vhc '•. kr. poštne urade ]>oSi-ljnio popalne škropilnice franki, prjti prvzetju 10 gld.
Izdolujojo (udi Btroje za pr i-i-njo z žveplom, neprestano dolu-jo'e KtUkulnico itd.
Lastnik politično društvo .Edinost'. — Izdavatelj iti odgovorni urednik: Julij Mikotn. — Tiskarna Dolenc v Trstu.