NEBElJO ia §al!e. Spoiainski dan 15, niajmk. Zibelka jc tekla znameniterau možu v staroslavnom mestu Reims, kamor je pred 500 loti peljala Devica oiieanska francoskoga kralja k kronanju. Od očeta je podedoval mali Janez veliko vestnost v izpolnjevanju dolžnosti, od matere pa resnično, notranjo pobožnost. Kot mal deček je stavil Janez oltarčke in posncmal pri njih z veliko resnostjo obrede pri sv. maši. Veliko veselja je tudi imel z življenjem svetnikov. Kekoč ie kar nenadoma vstal od mise, ki je bila bogato obložena in pri katori jo sedelo veiiko gostov ter je zaprosil mater. naj ga razveseli s pripovedovanjem iz življenja svetnikov. 2e kot nežeii deček je bil velik častilec in iskren ijubitelj Jezusa v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa in Matere božjc. Na dan, ko je mali Janez pristopil Ł prvemu sv. obhajilu, je dozorel v njem sklep, da hoče postati duhovnik. Radl iega svojega načrta je naoral bojevati pa težek boj. Volja očetova je bila, da! postane njcgov sin pravnik, kakor ]q bil on sam, ne pa duhovnik, od katerega si plemenita rodbina ne more obetati veliko posvetnega sijaja. Vendaij je nazadnje zmagal in začel šolanje, kf je potrebno za duhovniški poklic. Pa^ ko je že bil skoro gotov s šolami, gai zadene bridek udarec. V kratkem času izgubi očeta in mater. Zdelo se je, da je njegov poklic v nevarnosti. Skrbetii je namreč moral za svojih šest mlajšili bratov in sester in je to od božje previdnosti mu naloženo nalogo začel izvt; ševati. Pri tem pa je pridno nadaljeval svoje nauke in velikonočni zvonovi lota 1678 so zvonili k njegovi novi sveti maši. Že pred mašniškim posvečenjem j« Janez postal kanonik pri stolni cerk"»i svojega rojstnega mesta in zdelo se jeda bo to službo opravljal še tudi zanaprej. A ni bilo dolgo, ko je njegovo delovanje dobilo či?to drugo smer. Bil je ob enera tudi duhovni voditelj nekega udruženja učiteljic in tam je postal po zoren na vzgojo otrok. Vedno bolj in ftolj je irael priliko spoznavati silno siabo versko stanje otrok, pred vsem obrtniških in delavskih. Pobožni duhoynik ve za besede Kristusove: »Pustite male k meni!«, vidi pa tudi, da ni nikogar, ki bi te zapuščene otroke vodil k njihovemu božjemu ljubitelju, In tu dczori v mladem duhovniku sklep, da hoče on postati za te zapuščene otroke yoditelj h Kristusu. In tako vidi svet, kako Janez de la Salle, ki ima bogato in eastno kanoniško mesto, kateremu se že ponuja škofovska palica in kapa, postane učitelj in vzgojitelj malih zapuščenih otrok. Kmalu ima požrtvoval ni duhovnik okoli sebe še več enako mislečih tovarišev, ki imajo s svojim .vodnikom eno veliko misel m en velik cilj, »da bi živel Kristus v srcib. vseh mlaclih ljudi.« Leta 1691 kleči Janez de la Salle s svojimi tovariši pred podobo Brezmadežne in obljubi, da hočejo osta ;ti vzgoji mladine zvesti do svoje smrti, če bi tudi bilo treba radi tega beračiti vsakdanji kruh. Tako je bil ustanov¦ljen red šolskih bratov. Kakor je bil namen, ki ga je imel Janoz de la Salle s svojo družbo, lep ter pl#ncnit, pa so se vendar pojavila proti njegovemu delu velika nasprotstva, in sicer vSasi celo od take strani, odkoder bi bilo to najmanj pričakovati. Janez in njegovi tovariši so vse to nosili z velikim mirom in potrpežljivostjo. Razen tega so skušali priklicati božji blagoslov na svoje delo o posvečanjem samega sebe in s prostovoljno in strogo pokoro. Niihov vodilelj jim je velikokrat pravil: »Trudite se, da bodete tako sveti, da bodete lahko napravili svete tudi one, ki so izroCeni vaši skrbi! Samo svetniki znajo vzgajati — svetnike!« To je izvrševal v obilni meri sv. Janez sam. S kako ljubeznijo so ga poslušali otroci! Mladeniči, ki so imeli izvojevati težke boje, so se čutili v njegovi bližini varne. Bil je po svoji sveti duši svojim gojencem pravi blagoslov. Skoro 30 let je sv. Janez deloval ,v veliki blagor dorasčujoSe mladine. Na veliki petek leta 1719 je šel po plačilo za veliko delo, ki ga je vrsil nad 'dušami toliko mladih ljiidi. Leta 1888 je bil prištet blaženim, leta 1900 pa je l)il proglašen svetnikom. Koliko ima ta svetnik povedati tudi nam! Veliko besedo govori staršem in .vsem, ki so poklicani, da vzgajajo doraščajoči rod. »Da bi živel Kristus v srcih mladih ljudi«, je bilo geslo tega velikega vzgojitelja. Pa naj bi bilo veliko iVzgojno geslo tudi po naših hišah. Najprej dati pri vzgoji otrokom Kristusa z njegovim blagoslovom. A potem veIja pred vsem Janezov opomin: »Bodite tako sveti, da bodete lahko druge Vzgajali za svetnike.« Naj bi mislili na to sploh vsi, ki prijriejo z otroki v kako dotiko. Kristusa dati njihovim srcem! Moj Bog, kaj morajo otroci tolikokrat slišati, kak usoden strup pada v njihova srca! Da bi nam vedno zvenela v nšesih in duši Kristusova beseda o mlinskem kamnu, ki naj bi se obesil na vrat onemu, ki pohujša katerega malih. Kristus naj bi bil v srcih vseh mladih ljudi. Ko se pobirajo zneski za vzdrževanje zavodov in naprav, v katerih naj bi se vzgajali otroci v pravem duhu, ne zapri svojega srca! Žrtvuj ko likor pač moreš in pomagaj vsaj tako dati lačnim mladim dušo Kristusa, ki jih more osrečiti. Prizadevanje za versko vzgojo oirok Na Bclgiiskem je imelo 10.000 katoliških učiteljev in učiteljic veliko zborovanje, na katerem so se posvetili presv. Srcu Jezusovemu. Zborovanja se je udeležil tudi belgijski kardinal Van Rocy, ki je pohvalil versko prepričanje tolikih učiteljev in je povdaril, da je vzgoja brcz vere velika zmota in da katoličani ne zahtevajo nič drugega kakor da se njihovi otroci na celi črti vzgajajo v katoliškem duhu. — Ista '.lačela so povdarjali na svojem zborovanju tudi angleški katoliški učitelji, ki so izjavili, da bodo strogo varovali verski značaj svojih šol in se potegovali za to, da smejo starši pošiljati otroke v šolo, v katero jih sami hočejo. Apostalsko deio med novodobnisni pocgazd. Po velikih evropskih mestih. je dandanes že zopet mnogo ljudi, ki so pravi pogani, ki niso krščeni in nifi ne vejo o Kristusu. Na Holandskem, kjer v novcjšem času katoliška vera tako veseio procvita, so leta 1919 ustanovili posebno versko družbo, ki ima namen širiti med temi modernimi pogani Kristusovo vero. Materina liiša te družbe je v Haarlemu. Katehistinje, ki hočejo apostolsko delovati, se vzgajajo v tej liiši dve leti, nato pa grejo v 4 največja holandska mesta in delujejo tam med onimi, ki niso krščeni. Obiskujejo take družiae, poučujejo dekleta v gospodinj stvu in šivanju, prirejajo predavanja ¦ skioptičnimi slikami. Sedaj obiskuj« hiše te družbe 506 otrok, od katerih 9« jih pripravlja na sv. krst 108. Od leta 1919 je bilo krščenih otrok in odraslih 183. Na letošnjo veliko soboto je bila * Amsterdamu krščena mati s 5 otroki, meseca avgusta bo zopet pripuščenih k sv. krstu 17 otrok in nekaj odraslih. Preganjanje vere na Ruskem. Letos so ruski brezbožci vprizorili veliko gonjo proti praznovanju Velike noči. Da bi delavce zadržali od obiskovanja službe božje v velikonočni noči, so ta večer priredili predstave po vseh moskoT. skih gledališčih. Začele so se predstav« zvečer ob desetib. in trajale do dveh t jutro. Ravno tako so bile predstave tttui na Veliko noč dopoldne. Pred predstavo so imeli komunistični voditeljl protiverske govore in še tudi po predstavah so se vršili protiverski večeri Vrgli so se tudi na cerkve, katere podirajo, zapirajo ali pa jih pretvarjajo t kine, zabavišča itd. Ljudi, ki se jim zazdijo posebno nevarni, pa pošiljajo t pregaanstvo na Soloveske otoke, kjor preživljajo pravo mučeništvo. Stanova nja imajo silno slaba, temna in zaduhla, včasi jih je kar po 70 v enem prostoru. Hrana je skrajno pomanjkljiva. Z delom uboge pregnance kar preobkladajo. Če kateri dela ne zmore po dnevu, mora brez hrane delati ponoči. Zato ni čudno, da ti pomilovanja vredni ljudje zbolijo eden za drugim in jiM vsak dan nekaj umrje. Leta 1928 je na teh groznih otokih umrlo 3214 ljudl Poleg tega neprestanega mučeništva pa še imajo posebne kazni. Prva je zar por t ječi, druga ponočno delo, predvsem podiranje dreves. Tretja, najhujša, pa je, da zaprejo kaznjenca v prostor, ki je brez strehe in tam mora statl v groznem mrazu, v sami srajci; vsak« pol ure pa vlije čekist na ubogo žrtc? še škaf ledeno mrzle vode. Tak je komunističen raj na Ruskem!