Stev. 23.
V Ljubljani, 4. junija 1909.
IL. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
Dol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h it a n dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Pomnožitev in razširjenje slovanskih ljudskih šol v Istri.
= Da imajo Slovenci in Hrvati v Istri premalo ljudskih šol, je že znano, in ni naš namen o tem razpravljati. Tudi, da je temu vzrok deželni odbor v Poreču, je obče znano. Deželni odbor velja za vzdrževatelja ljudskih šol, akoravno on le gospodari z denarjem, ki ga je ljudstvo vplačalo, in akoravno mu morajo pri tem pomagati občine. Občine morajo napravljati in vzdrževati šolska poslopja, občine morajo napravljati in vzdrževati šolsko opravo. Vendar pri vsaki ustanovitvi nove in pri vsaki razširitvi že obstoječe šole hoče imeti deželni odbor prvo in zadnjo besedo. Naj bi bilo že to, ako bi bil deželni odbor pravičen in nepristranski, a je ravno nasprotno. Ako prosi občina za italijansko šolo, išče deželni odbor na vsak način, kako bi napravil, da bi veljali vsaj navidezno oni pogoji, ki jih zahteva zakon za ustanovitev ali razširitev šole, a ravno nasprotno je, ako prosi občina za slovensko ali hrvaško šolo. Takrat dobi deželni odbor vse zakonite in še mnogo nezakonitih zaprek in če mu vse to ne pomaga, zapoje staro pesem o pomanjkanju denarja. Deželni odbor kot vzdrževatelj šol je dolžan skrbeti, da dobi ljudstvo dovolj ljudskih šol v svojem materinem jeziku, zakaj le od takih je pričakovati, da bodo imele kaj uspeha. Deželni odbor istrski dela ravno nasprotno, za slovanske ljudske šole nima denarja, ker ga razmeta za brezpotrebne italijanske srednje šole in za podporo „Legi nazionale". Iz tega je razvidno, kako težko je doseči v Istri ustanovitev katere nove ali pa razširitev katere že obstoječe slovanske ljudske šole.
Namenili smo se zaraditega pojasniti določila glede ustanovitve novih in glede razširitve že obstoječih ljudskih šol, ker ako se nastopi po zakonitih določbah, je mogoče, da
se prisili deželni odbor do ustanovitve nove ali do razširitve že obstoječe šole, drugače je ves trud zaman.
Glede ustanovitve novih ljudskih šol odreja § 59. držav, zakona z dne 2. maja 1883, da ima urediti deželna zakonodajna oblast, vendar pa določuje, da se je pri tem držati podlage, da je povsod ustanoviti ljudsko šolo, kjer je v krogu ene ure hoda po petletni po-vprečnici 40 otrok zrelih za šolski obisk in ki bi morali obiskovati nad 4 km oddaljeno šolo. Proti temu določilu se mnogokrat greši, ker se vzame za podlago 4 km. Na lepi, ravni cesti res lahko prehodi otrok v 1 uri 4 km poti, a če upoštevamo, da morajo otroci plezati mnogokrat po grdih, strmih stezah, po katerih niti odrasel človek ne prehodi v 1 uri 4 km poti, spoznamo koj pogrešek. Državni zakonodajalec je to pregledal in najbrže zaraditega postavil za podlago določilo v obsegu 1 ure hoda.
Deželni zakonodajalec je izvršil po navedenem paragrafu mu naloženo ureditev z zakonom z dne 30. marca 1870, št. 20, in določil:
§ 1. Javno ljudsko šolo je ustanoviti povsod, kjer je v eni vasi ali več seliščih po petletni povprečnici v obsegu 1 ure hoda najmanj 40 otrok, ki imajo do bližnje šole več kot V« milje. (1 milja == 7"586 km.)
§ 2. Kjer so v tem obsegu lokalne razmere, da periodično nastajajo take, da večkrat ali dalj časa obtežujejo otrokom šolski obisk je nastaviti na primernem kraju ekspozituro, vsaj za neugodni čas ali v posebnem slučaju odrediti, da prihaja poučevat podučitelj vsaj tri dni na teden v dotični kraj. Ekspozitura je del one šole, na kateri je nastavljen podučitelj.
§ 3. Kakor hitro dovoljujejo sredstva onega, ki je dolžan ustanoviti in vzdrževati to šolo, je ekspozituro izpremeniti v samostojno šolo.
Tu so določila, na podlagi katerih se ima ustanavljati nove ljudske šole. Torej je razvidno, da mora biti petletno povprečno šte-
vilo šoloobveznih otrok 40. Razvidno je, da ne sme biti v bližini uro hoda nobene šole, ki bi jo ti otroci bili dolžni obiskovati, ali pa morajo biti take razmere, da dalje časa v letu ne morejo obiskovati dotične šole.
Nastane vprašanje, kdo naj zahteva ustanovitev nove šole?
Zahtevati šolo imajo pravico oni starši, ki imajo za šolo godne otroke. Oni vlože prošnjo, oni jo podpišejo in oni dokažejo, da znaša petletna povprečnica šoloobveznih otrok 40. Proti temu se mnogokrat greši. Že pred 10 leti je prosila neka občina po poslancu za ustanovitev šole, a še danes ni niti odgovora na to prošnjo. Ako bi se pritožil poslanec zaraditega, mu lakonično povedo, da on ni opravičen za to.*) Torej prošnjo naj podpišejo očetje ali njih namestniki tačas šoloobveznih otrok. Prošnjo je najbolje, da se jo pošlje okrajnemu šol. svetu, ki jo pošlje s svojim poročilom deželnemu šol. svetu. Ta mora razpravljati o nji in staviti deželnemu odboru predlog, da se ustanovi šola, se razume, če so v zakonu za htevane razmere.
§ 7. prej navedenega dež. zakona določuje, da se mora določiti komisijsko vse okol-nosti za ustanovitev šole. K tej komisiji je povabiti vse interesirancp, če je treba tudi na lice mesta. Deželni odbor nikdar ne zamudi, da bi ne poslal k tej komisiji takšnega pooblaščenca, ki na vsak način izkuša vloviti starše k temu, da dovole, da se bo na slovanski šoli poučevala italijanščina vsaj kot predmet. Starši, bodite previdni! Komisijski zapisnik je podlaga vsemu daljnemu postopanju zaradi ustanovitve šole in če ste se količkaj vdali, je to gotovo v zapisniku in gotovo se bo zahtevalo od vaših otrok, da tratijo čas z italijanščino na škodo drugim predmetom. Zastopnik dežel, odbora nima nič vprašati glede učnih predmetov in tudi ne glede jezika. Glede tega določuje § 6. drž. zakona z dne 14. maja 1869, da ima določiti v zakoniti meji deželna šol. oblast, a
*) Kakor na Kranjskem!	Uredn.
šolsk. in učni red z dne 29. septembra 1905 v § 2: „Ako bi bilo v posameznih primerih potrebno izdati posebno določbo o učnem jeziku in o pouku v kakem drugem deželnem jeziku po § 6. drž. zakona o ljudskih šolah, se morajo poprej poizvedeti vse okolnosti, ki pridejo v poštev in povprašati vsi, ki vzdržujejo šolo, zlasti zastopi docela ali deloma všolanih občin, šolskega okraja in dežele." Iz tega je razvidno, da nima nič povpraševati zastopnik deželnega odbora in naj povedo interesenti. Ako se je pokazalo pri komisijskem pregledu, da je šola res potrebna, ustanoviti se mora, razume se, da je dolžna občina priskrbeti potrebno poslopje in šolsko opravo.
Ne moremo si kaj, da bi ne opomnili, da izkuša deželni odbor zmanjšati število šoloobveznih otrok s tem, da gleda, kateri otroci imajo domovno pravico v dotični občini, a druge vse odšteje. Tudi ta izgovor dežel, edbora je piškav, ker § 10. dež. zakona z dne 30. marca 1870, št. 20, določa, da se mora zagotoviti pouk vsem v šolskem okolišu bivajočim otrokom. Torej tu ne odločuje domovinstvo.
Če se po teh določilih postopa, bo gotovo deželni odbor iskal še drugih ovinkov, da bi se ognil ustanovitvi, a če so šolske oblasti le količkaj pravične, mu jih morajo same zavrniti, a če tega ni, da se vsaj drž. poslancem gotovo podlago, da lahko vprašajo ministra za bogočastje in uk, zakaj ne skrbi, da se vrši deželne in državne šolske zakone tudi v Istri, ker drugače je brezpomemben oni člen vsakega šol. zakona, ki pravi: „Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročena izvršitev tega zakona."
Na ta način je mogoče, da se izsili ustanovitev enorazrednice ali ekspoziture. Zadovoljiti se je, ako je le slednja, ker se deželni odbor izgovarja o pomanjkanju denarja. § 3. prej navedenega zakona določuje, da se ima razširiti tako šolo v samostojno, kakor hitro dovoljujejo sredstva onega, ki je dolžan vzdr-
LISTEK.
f Anton Mažgon,
Ni bil sicer učitelj, a bil je na tem, da bi bil vstopil v ta nesrečni stan .. . Ostal je vendar do konca svojih dni prijatelj učiteljstva in šole ... Bil je, rekel bi, rojen — žur-n a 1 i s t. Midva sva bila sošolca, in v 3. gimnazijalki v Gorici sva sedela skupaj v klopi.. . Bila sva prijatelja, sorodni si duši. . . Dočim sem jaz takrat že ,pisateljeva!', je on pošiljal opoprane dopise v politiške liste. . . Živ krst ni vedel kdo je oče tem dopisom. Kakor rečeno: rojen žurnalist.
Kasneje sva vstopila z Mažgoaom v pre-parandijo v Gorici. Dovršil je tu dva tečaja. Potem je moral zapustiti zavod, kot žrtev neke intrige . . . Vstopil je kot prostovoljec k vojakom, z odliko dovršil kadetno šolo in postal častniški namestnik. A tudi kot vojaku mu ni bila sreča mila. Moral je ostaviti ta stan in se je posvetil povsem žurnalistiki.
Zapleten je bil v afero, da ga je iskala obla3t. Tedaj sem jaz služboval v Begunjah pri Cerknici. — Nekega popoldne sem sedel
pri klavirju ter ,fantaziral'. Nekdo potrka na vrata in — Anton Mažgon vstopi. „Drugega te ne prosim", je dejal bled in s trepečočim glasom, „kakor daj mi jesti in piti, zakaj že dva dni nisem okusil nič gorkega!" —
Takoj sem poklical svojo soprogo, ki je narezala gnjati in sira ter postavila na mizo liter rebule. Potem je ulovila tolstega petelina in ga pripravila.
In tedaj sva z Mažgonom govorila veliko veliko... In solze so nama lile iz oči • .. „Moj Bog!", sem vzkliknil, „kako je škoda zate, ki si tak talent. Ti bi bil zdaj lahko nadporočnik ali celo stotnik!" — „Kaj, stotnik? — Tudi m a j o r ," je odgovoril ponosno. „Ali usoda, usoda, sovražna mi usoda, dragi Janko !" Tako je jadikoval in pomolčala sva oba v nemem ganotju . ..
In potem sem ga spremil po stranskih potih na Rakek na postajo. Ganjen se je poslovil od mene rekoč: „Z Bogom, Janko! Do vidova v boljših razmerah!" —
Anisva se videla več! Zdaj pa mi je došla žalostna vest, da je umrl nagle smrti, padši po stopnicah v ueki gostilnici v Gorici. Ob padcu mu je počila lobanja in umrl je v malo urah, ne da bi se zavedel. . .
Mažgon je bil mojih let. Bil je jako nadarjen človek. Govoril in pisal je slovenski, laški, hrvaški, nemški in francoski. A njegova .najmočnejša' stran je bila nemščina in nemška literatura. Pač je v tem jeziku največ bral. Bil je sotrudnik več nemških časnikov, nekaj časa tudi sourednik „Triester Zeitung", a naposled tudi dopisnik „Edinosti". — Obenem je bil tudi tajnik podgorskega grofa A11 e m s a.
Mažgon se je kot kadet udeležil okupacije Bosne 1. 1878. Tu se je tako hrabro nosil, da je s svojim pogumom rešil Banjaluko, streljaje z enim topom na Turke, razrušivši jim neko kulo, ki so se v nji bili vgnezdili.
Vzlic tej dokazani hrabrosti ni Mažgon dosegel nikakega priznanja, kar ga je močno bolelo .. .
Mažgon je bil rodom iz Cerknega ' na Tolminskem. Zavedal se je vedno svoje narodnosti ter je bil odločen narodnjak. Imel je burno življenje za seboj in bridko je moral čutiti, kako resnične so besede S.Jenkove:
Gorje, ki zatajiti prisiljen voljo in srce, bedakom posoditi čas mora, glavo in roke . ..
Čast njegovemu spominu! Have anima candida!	Janko L e b a n.
Et meminisse juvat.
Naznanili ste že v svojem listu, da je naučno ministrstvo nakupilo Janko Lebanovega „0 e h o v i n a" za slovenske ljudske šole na Kranjskem. Prav je, da se je možu dalo priznanje, dasi je to priznanje prav skromno in mu je došlo dokaj kasno. Ob tej priliki bo Tovariševe čitatelje gotovo zanimalo nekaj črtic e Lebanovem Oehovinu. Leta 1895. je Janko Leban priobčil nemško knjižico „Andreas Freiherr von Čehovin, k. k. Artillerie-Hauptmann. Ein österreichischer Held". Knjiga je obudila po vsej Avstriji veliko pozornost. Vsi avstrijski nemški listi so jo pohvalno omenjali. Nadvojvoda Ludovik Viktor je naročil 20 krasno vezanih izvodov, minister Gautsch je po svojem tajniku pisal pisatelju itd. Veteransko društvo v Gorici pa je Lebanu poslalo priznavalno pismo. Posebno pohvalno je poročal o „čehovinu" dunajski vojaški list „Die Vedette", ki mu je posvetil dne 5. januarja 1896. kar cel feljton z naslovom: „Aus der Kriegsgeschichte Die höchsten Auszeichnungen für Tapferkeit." Članek završuje s temi besedami: „Die dem Andenken des Helden gewidmete Publikation
S
ževati šolo. Istrskemu deželnemu odboru lahko dokažemo, da mu dovoljujejo sredstva, ker jih ima toliko, da lahko vzdržuje šole in zavode, ki jih ni dolžan vzdrževati in da lahko podpira „Lego nazionale". Torej sredstev je na razpolago in deželni odbor mora skrbeti za ono, zakar je obvezan skrbeti.
Prigodi se, da se ustanovi le enorazred-niča, akoravno je še več kot 100 otrok. Tudi to naj nas ne straši, ker šola se bo po preteku treh let morala razširiti v dvorazrednico ali večrazrednico, zakaj § 11. državnega zakona z dne 2. maja 1888 se glasi:
„Število učiteljev v vsaki šoli se ravna po številu učencev.
Ako bode tri leta zapored v kateri šoli povprek vzemši pri celodnevnem poučevanju po 80 učencev, se mora brezpogojno poskrbeti Še za drugega učitelja in tako za tretjega, če to število naraste na 160 ter je treba po tem razmerju še dalje pomnoževati število učiteljev. Pri poldnevnem poučevanju je računati po 100 učencev na enega učitelja."
Iz tega je razvidno, da je treba dokazati, da je pri poldnevnem obisku v šoli nad 100 otrok, a pri celodnevnem nad 80. Kdo bo to dokazal ? Pri tem ni potreba, da se starši trudijo, ker dolžnost je, da vodstvo šole to dokaže. Vodstvo predloži okrajnemu šol. svetu zadnje tri „Bazrednice", na podlagi katerih dokaže z izkazom, da je bilo v zadnjem tri-letju po § 11. zahtevano število otrok. V izkazu je odšteti, če so bih slučajno kateri otroci o pričetku šol. ieta stari čez 12. leto ali manj kot po 6 let in če potem znaša povprečnica v navedenem paragrafu določeno število, razširi šolo deželni šol. svet. Deželni odbor ima pravico rekurirati proti sklepu deželnega šol. sveta v dobi 60 dni. Nekaj časa sem ni deželni odbor rekuriral proti razširitvam, pri eni šoli se je celo odpovedal tej pravici, a zadnji čas je pričel zopet strašiti z rekurzi. Da se mu ne da povoda k temu, pazite voditelji, da so vse „Bazrednice" natančne, pri nobenem otroku naj ne pomanjkuje časa rojstva. Mnogi učitelji imajo navado, da ne pišejo rojstvenih letnih števil pri vsakem otroku, ker pride po več otrok, rojenih istega leta, napišejo le vejice. Prigodilo se je, da so se vejice malo poznale in deželni odbor je odštel tega otroka, češ, da se ne ve, katerega leta je rojen. V mnogo „Baz-rednicah" se dobi vpisane otroke, ki imajo opazko, da niso klasifikovani zaradi bolezni. Tudi te odšteje deželni odbor. Zato pa naj ne bo v „Bazreduici" neklasifikovanih otrok, ker če je otrok bolan isti čas, ko se reduje, ga mora učitelj vendar poznati toliko, da mu lahko rede vpiše. V slučaju, da je otrok bolan celo četrtletje, naj se mu vpiše rede, ki jih je imel prejšnje četrtletje. Tako bo izpodbita prilika dežel, odboru, da zavlačuje razširitev z brez-potrebnimi rekurzi. Tovariši in tovarišice, bodite natančni, ker se je že prigodilo, da je dež. odbor v svojem rekurzu namigaval, kakor da bi ne bile šolske oblasti pravično štele otrok in to le zaraditega, ker so bile „Bazrednice" pomanjkljive.
Dolžnost učiteljstva je, da pomaga narodu v vsakem oziru, a še posebna dolžnost mu je, da mu pomaga na šolskem polju, ker dokler ne bo narod dovolj izobražen, bo vedno zaostajal za drugimi. Zato naj ima učiteljstvo
Leban's schildert denselben als Soldat, als Mensch, als Sohn und Ohrist, viel hübsche Züge aus seinem Leben erzählend. Sie berichtet über die Auszeichnungen, mit welchen Sn. Majestät, unser allergnädigster Kriegsherr bei wiederholten Anlässen den Tapfern beglückte und schildert einfach, aber ergreifend dessen frühes Ende. Das kleine Buch ist gut geschrieben, sehr geeignet, die Jugend zu begeistern und verdient die erste Beachtung aller Schulfreunde und Patrioten, insbesondere Jener, welche berufen sind, in der militärischen Jugend die Kriegertugenden zu pflegen und fördern."
Glavna namera Lebanova je bila, da bi se čehovinu postavil spomenik ali mu vzidala v njegovem rojstnem kraju (v Branici) vsaj spominska plošča. Da bi se ta ideja ob-istinila, se je dela poprijel z vso vnemo laški mestni učitelj in domobranski stotnik Anton Jakobi v Gorici. Stvar se je posrečila. Čehovinov rojak, dr. Makso Fabiani, je napravil načrt za spomenik, ki je stal 5000 K in se je slovesno odkril 14. avgusta 1898. 1. v Branici na Primorskem.
šolske spise vedno v takem redu, da lahko dokaže vsak čas, koliko otrok je dolžno obiskovati šolo, koliko jo obiskuje itd.
Pri razširitvi šole nastanejo le premnogo-krat ovire zaradi šolskih prostorov. Ko je dobila občina enorazrednico, je stavila za to poslopje. Oblastnije so načrte potrdile brez ozira na to, da določuje 8. toč. § 3. ministrske na-redbe z dne 9. junija 1873: „Za prihodnost naj se skrbi, da bo mogoče k poslopju prizi-dati." Ko se stavi Šolsko poslopje, ima šola že toliko otrok, da pomanjkuje le malo število za razširitev. V malo letih se šola razširi za en razred in zdaj so križi in težave. Poslopje je tako stavljeno, da je treba mnogo podirati in mnogo zidati, preden se uredi prostor še za novi razred. Zaraditega naraščajo ogromni stroški in nasprotniki šole, med katerimi ne manjka onih v črnih suknjah, imajo lepo priložnost, da lahko ščuvajo narod proti šoli, češ, šola ga je pojedla, teh stroškov ni bilo pod konkordatom itd. Torej tudi ob stavljanju šol. poslopij naj učiteljstvo pazi, naj s svojim svetom pomaga, a pri tem naj se sklicuje na navedeno ministrsko naredbo, zato mora vsaka učiteljska oseba dobro poznati to naredbo.
Na ta način bo mogoče izsiliti nekaj pre-potrebnih slovanskih ljudskih šol. Nadejali smo se, da bo bolje po novem deželnem redu, saj je celo neki deželni poslanec trdil ob posvetovanju o tem, da bo na podlagi novega deželnega reda izsilil potrebno število slovanskih ljudskih šol. Mi mu tega ne zamerimo, ker ni mogel vedeti, da bo vlada pustila dalje gospodariti stari deželni odbor, ker ravno ona je silila v kompromis in mislilo se je, da bo skrbela, da se vrši, kar je bilo določeno s kompromisom.
Pri vseh žalostnih razmerah poživljamo slovansko učiteljstvo v Istri, naj ne kloni duhom; naj vztrajno deluje in nikdar naj ne opusti prilike narodu bistrititi duha. Povsod naj je delavno, povsod čuječe in neutrudno. Enako priporočamo tudi slovanskim deželnim in državnim poslancem in drugim rodoljubom. In pride čas, ko bo zasijala boljša bodočnost slovanskemu šolstvu v Istri in s tem slovanskemu narodu. V to nam pomagaj neutrudnost junaška I —
Pravila
„Zveze slovenskih izobraževalnih društev v Ljubljani".
I.
Ime in sedež.
§ 1. Društvo se imenuje „Zveza slovenskih izobraževalnih društev v Ljubljani" in razteza svoj delokrog po vojvodini Kranjski. Njega sedež je v Ljubljani.
II.
Namen društvaje:
§ 2. jačiti Slovence z izobrazbo duševno in gospodarsko, krepiti njihovo narodno samozavest ;
§ 3. biti središče slovenskih izobraževalnih društev ter jih podpirati gmotno in duševno.
m.
Sredstva.
§ 4. Društvo doseza svoj namen s sledečimi sredstvi:
z naslovom i Andrej baron čehovin, slavni junak slovenski," ki v njej v besedi in v sliki opisuje Cehovinova junaška dela ter kako se jeCehovin od vojaka-prostaka pospel do stctnika-barona.
Na zadnji strani te knjižice vabi Leban na Čehovinovo slavnost, pišoč: „Slavnost odkritja Čehovinovega spomenika se bode vršila v proslavo cesarjeve šestdesetletnice, in sicer 14. avgusta 1908. leta, tri dni pred rojstnim dnevom cesarjevim. Gotovo bo to lepa slavnost I Pred Rokčevo (t. j. čehovinovo) hišo se bo bliskalo tega dne mnogo svetlih uniform (oblek). Nadejati se je, da k tej kslavnosti privre vse, kar čuti še kaj narodnega ponosa v srcu."
Toda Janko L e b a n je doživel grozno razočaranje! V tem oziru je pisal „Slovenski Narod" z dne 25. avgusta 1908: Po Č e h o -vinovi slavnosti. Primorski listi se bavijo jako obširno s slavnostjo odkritja čehovinovega spomenika, kateri so razni oficiozni krogi s pomočjo načelnika goriških veterancev. J a k o b i j a , nadeli popolnoma nemško lice. Tudi mi smo dobili prav zanimive podatke o tej slavnosti. podatke, ki pričajo, da so aran-žerji nalašč odrivali od slavnosti slovenski živelj. Sedaj pa so listi spravili v javnost še druge
a)	s knjižnicami, čitalnicami, bralnimi in izobraževalnimi društvi sploh,
b)	s centralno knjižnico, ki naj na podlagi enotnega kataloga vseh „Zvezi" pripadajočih knjižnic organizuje izposojevanje in menjavo knjig, eventualno celih knjižnic,
c)	s tem, da posreduje za svoje člane pri nakupovanju knjig, časopisov, knjižničnega, čitalničnega in drugega inventarja,
d)	s tem, da ustanovi in vodi arhiv gledaliških iger in pomaga svojim članom pri prirejanju gledaliških predstav s preskr-bovanjem igralskih močij, režiserjev, s posredovanjem glede gledališkega inventarja (igralskih oblek, kulis itd.)
e)	s predavanji in razgovori o vseh strokah človeškega znanja z javnimi in društvenimi shodi, poučnimi izleti, slavnostmi, razstavami, analfabetskimi in drugimi poučnimi tečaji, peticijami,
f)	z izdajanjem in širjenjem časopisov, okrožnic in drugih publikacij,
g)	s tem, da vpliva na korporacije in na javnost sploh, da podpira ljudsko-izobra-ževalna stremljenja,
h)	s petjem, glasbo, predstavami in zabavami sploh, z društvenimi znaki,
i)	s tem, da nadzira „Zvezi" pripadajoča društva pri njih poslovanju,
j) s tem, da ustanavlja nova slovenska izobraževalna društva, osobito v kulturno najbolj zapuščenih krajih,
k) s tem, da uporablja vsa zakonito dovoljena sredstva v dosego društvenega namena.
§ 5. Društvena gmotna sredstva so:
1.	Ustanovnine,
2.	članarina,
3.	prostovoljni doneski,
4.	prispevki za uporabo „Zvezinega" inventarja,
5.	prebitki „Zvezinih" prireditev. Visokost članarine in način vplačevanja
določa občni zbor.
IV.
članstvo. § 6. Člani so:
1. ustanovni, 2. častni, 3 redni in 4. podporni.
§ 7. Ustanovnik je vsakdo, katerega sprejme Zvezni odbor in ki plača enkrat za vselej vsaj 50 K v Zvezine namene. Ustanov-niki imajo iste pravice na občnem zboru kot odposlanci Zvezinih društev ter so prosti vstopnine pri Zvezinih prireditvah.
§ 8. častne člane imenuje občni zbor za posebne zasluge, ki so si jih pridobili z delovanjem v dosego društvenega namena.
§ 9. Bedni člani morejo biti le slovenska izobraževalna (bralna, čitalnice, knjižnice itd.) društva, ki so se priglasila pri Zvezinem odboru in jih je le-ta sprejel.
§ 10. Bedni član prestane biti društvo:
1.	če na način, veljaven po njegovih pravilih, sklene izstop iz „Zveze" in to pismeno naznani Zvezinemu odboru; vendar mora v tem slučaju še plačati članske prispevke za tekoče leto;
2.	če vkljub trikratnemu opominu skozi celo leto ne plača rednega prispevka „Zvezi";
stvari. Tako poročajo, da na slavnost ni bil vabljen g. Janko Leban, čigar nemška knjižica o Čehovinu je tega slovenskega junaka otela pozabi in čigar slovenska knjižica je med slovenskimi rojaki oživela spomin na Cehovina. Da ni g. Janko Leban spisal teh knjižic, za kateri je z velikim trudom nabral gradivo, bi g. Jakobi nikdar ne prišlo na misel, zavzeti se za stvar, Gospod Jakobi pa je hotel imeti vso zaslugo zase in zato je od slavnosti odrival vse tiste, ki imajo za Cehovina tudi kaj zaslug. Najlepše pa je, da so orožniki na slavnosti zaplenili vse izvode Lebanove knjižice, pisane v avstrijsko-patrijotičnem duhu in tudi nalašč za to slavnost narejene, jako elegantne razglednice. To najbolj svedoči, kako sovražno so postopali gospodje, ki so se polastili vodstva slavnosti, proti vsemu, kar je slovenskega." — Baje se je konfiskacija zgodila, ker prodaja ni bila naznanjena na merodajno mesto. Toda okrajni glavar, ki je takrat med povabljenci sedel pri obedu, je „milostno dovolil", da se smejo prodajati konfiscirane tiskovine.
In konec koncev ? Danes je Anton Jakobi oboževan učitelj na laški mestni deški šoli v Gorici in menda že domobranski major, odlikovan z viteškim križcem
8. če se po odborovem sklepu izključi iz Zveze. Izključitev stopi takoj v veljavo. Izključeno društvo pa se sme prizvati pri prihodnjem občnem zboru, ki odloči de» finitivno.
§ 11. Podporni član morebiti vsakdo, ki plačuje redno prispevke, določene od občnega zbora.
V.
Pravice in dolžnosti rednih članov.
§ 12. Vsako Zvezi pripadajoče društvo ima pravico biti deležno vseh koristi Zvezinega delovanja in se udeleževati po svojih pooblaščencih Zvezinih občnih zborov s posvetovalno in glasovalno (aktivno in pasivno) volilno pravico.
§ 13. Dolžnost Zvezi pripadajočih društev je vobče pospeševati po svojih močeh v § 2. označeni društveni namen, zlasti pa:
a)	redno plačevati določene prispevke,
b)	pošiljati Zvezi poročila o svojem delovanju ob določenem času,
c)	izvrševati naredbe Zvezinega odbora in vodstva.
VI.
Zvezina uprava. § 14. Zvezine zadeve upravlja: občni zbor, Zvezini odbor, vodstvo in nadzorstvo.
VIL
Občni zbor. § 15. Občni zbor tvorijo poleg ustanov-nikov odposlanci Zvezi pripadajočih društev, od katerih ima vsako pravico poslati za vsakih 50 svojih članov po 3 zastopnike. Prebitki nad 25 se štejejo za celih 50. Društvo, ki ima manj nego 50 članov, odpošlje tudi 3 zastopnike. Stvar društev je, kako volijo te zastopnike ; le-ti pa se morajo izkazati z legitimacijo, poverjeno z društvenim podpisom.
§ 16. Bedni občni zbor skliče Zvezin odbor oziroma vodstvo v prvi polovici vsakega leta. Izredni občni zbor skliče odbor oziroma vodstvo v slučaju potrebe, mora pa ga sklicati, če to zahteva tretjina v Zvezi stoječih društev.
Občni zbor se mora sklicati vsaj 14 dni poprej in je naznaniti dnevni red društvom. — Pristop k občnemu zboru imajo vsi člani v Zvezi stoječih društev; vendar pa imajo le-ti kakor tudi podporni člani Zveze samo pasivno volilno pravico in pa pravico udeleževati se s posvetovalnim glasom razprav. — Občni zbor je sklepčen, če je zastopana na njem ena petina vseh v Zvezi stoječih društev.
Odločuje in voli z nadpolovično večino. Pri enakosti glasov odločuje predsedujoči, pri volitvah pa žreb. Vsak zastopnik ima le en glas.
V slučaju, da občni zbor ni ob določenem času sklepčen, se mora vršiti eno uro pozneje z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število udeležencev. — Volitve se vrše z glasovnicami ali z vsklikom. Zadnji način je nedopusten, če mu je proti 5 zastopnikov.
§ 17. Občnemu zboru je pridržana zlasti pravica:
a)	voliti predsednika,
b)	voliti 5 odbornikov izmed članov sploh,
c)	potrditi odbornike imenovane od društev,
Dalje v prilogi.
Franc-Jožefovega reda. Janka L e b a n a pa so šolski birokratje šikanirali do krvi ter ga končno pognali v majhno vasico na Gorenjsko, kjer vbija malčkom abecedo v glavo ter izpre-hajajoč se s povešeno in sivo glavo ob Sori, premišljuje pravičnost tega sveta . . .
0
A kljub temu je mož še enkrat hotel poizkusiti svojo srečo s Cehovinom. Naprosil je odličnega slovenskega državnega poslanca, da bi mu v državnem zboru izposloval kaj podpore, da bi čehovina izdal v drugem pomnoženem natisku v besedi in sliki; zakaj nameraval je priobčiti tudi opis Čehovinove slavnosti in več stvari, ki jih je kasneje zvedel o čehovinu. To se mu je zdelo kaj primerno za — cesarjev j ubile j.
Dotični poslanec pa je izročil Lebanovo prošnjo poslancu-domačinu, ki pa je Lebanu kmalu nato odgovoril: „Ker nisem ničesar dosegel, Vam vračam knjižico in pisma". — Transeat!
Tako je torej z Lebanovim „čehovinom" in res božje čudo je, daje naučno ministrstvo sedaj naročilo nekaj iztiskov za slovenske šole na Kranjskem . . .
Priloga k 23. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 4. junija 1909.
d)	voliti 3 člane v nadzorstvo,
e)	določati letne prispevke,
f)	sklepati o proračunu in računskih zaključkih,
g)	sklepati o premembi pravil,
h)	odločevati o samostojnih predlogih; tise morajo najmanj 8 dni poprej naznaniti odboru. Pozneje podani predlogi se pri-puste le tedaj k razpravi, če sklene to občni zbor,
i)	odločevati o prizivih društev zoper odbo-rove sklepe,
j) sklepati o razdružitvi „Zveze".
O občnem zboru se sestavi zapisnik, in sicer se vpišejo vsi sklepi v posebno knjigo, in ga podpiše predsednik, vsaj en zapisnikar in še dva zborovalca, ki sta glasovala.
VIII.
Zvezin odbor. § 18. Zvezin odbor sestoja iz toliko članov kolikor rednih članov šteje Zveza.
Vsako društvo imenuje po enega odbornika, občni zbor jih potrdi ali ne. Poleg teh odbornikov jih voli občni zbor še 5 izmed Zvezinih članov sploh.
Zvezin odbor se shaja vsaj vsako leto enkrat v svrho določitve smeri in obsega Zve-zinega delovanja in kontrole vodstvenega poslovanja.
Predsednik mora sklicati Zvezin odbor, ako to zahteva ena tretjina odbornikov nazna-nivši razloge. — Odborovi seji predseduje Zvezin predsednik ali njegov namestnik. S posvetovalnim glasom se udeležijo odborovih sej tisti Zvezini uradniki, katere predsednik v to pokliče.
§ 19. Delokrog Zvezinega odbora obseza: Posvetovanje o predmetih, ki se imajo na občnem zboru vzeti v pretres ; določitev poslovnega reda za Zvezin odbor in za vse notranje poslovanje Zveze; pregled letnih računov in proračunov za upravne stroške in odobritev izdatkov, ki niso bili v proračunu postavljeni; pregled letnih računov; volitev Zvezinega vodstva in kontrola njegovega poslovanja ; rešitev drugih zadev, katere morda občni zbor odboru odkaže v rešitev; sestava revizijskega reda; določitev smeri in obsega Zvezinega poslovanja v okviru pravil; rešitev pritožb zoper poslovanje vodstva; neizpodbitna razsodba o vseh sporih, ki nastanejo iz društvenega razmerja med posameznimi članicami in Zvezo oziroma vodstvom. — Zvezin odbor sklepa z absolutno večino glasov, pri enakosti glasov odločuje glas predsednika. Zvezin odbor je sklepčen ob navzočnosti ene petine svojih članov. — O vsaki seji Zvezinega odbora se sestavi zapisnik, katerega podpiše predsednik, zapisnikar in dva odbornika.
Zapisnikarja, ki sme biti tudi Zvezin uradnik, imenuje predsednik.
Če kak odbornik med letom izstopi, sme ga dotično društvo do prihodnjega občnega zbora potom kooptacije dopolniti.
§ 20. Predsednik zastopa društvo na zunaj, podpisuje poleg tajnika vse društvene spise in listine, predseduje občnemu zboru, odborovim in vodstvenim sejam. V odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.
Blagajniška poročila podpisuje predsednik ali v njegovi odsotnosti podpredsednik in blagajnik.
§ 21. Pri drugih shodih in sestankih Zveze sme odbor za vodstvo pooblastiti, kogar hoče sam.
§ 22. Zvezino vodstvo sestoji iz Zvezinega predsednika, katerega voli občni zbor, podpredsednika, tajnika, knjižničarja in štirih strokovnih referentov - odbornikov, katere izvoli odbor iz sebe.
Delokrog Zvezinega vodstva obsega vse tiste posle, ki niso izrečno pridržani občnemu zboru, odboru ali nadzorstvu ; vodstvo sestavi proračun, nastavlja in odstavlja uslužbence, določa njihove plače, nagrade in pokojnine; sprejema in odklanja Člane brez navajanja vzrokov ; more ustanavljati posamezne sekcije ali odseke, v katerih naj je, če možno, po en član odbora, določa red, po katerem smejo člani in nečlani uporabljati društvena izobraževalna sredstva in določi tudi prispevke, ki jih je treba za to plačati. — Za prekoračenje delokroga je vodstvo odgovorno Zvezi.
naravno večino glasov ;. vodstvo je sklepčno, če so vsaj štirje člani navzoči.
Seje vodstva se vršijo po pismenem vabilu predsednika ali podpredsenika, kolikorkrat zahteva rešitev poslov oziroma če to zahteva nadzorstvo ali dva člana vodstva in se obenem navedejo vzroki. — O vsaki seji Zvezinega vodstva je sestaviti zapisnik, katerega podpišejo vsi udeleženci.
Sej Zvezinega vodstva udeležujejo se lahko po vabilu predsednika tudi Zvezini uradniki, a samo s posvetovalnim glasom.
§ 23. Nadzorstvo.
člani nadzorstva pazijo na Zvezino poslovanje, zlasti pa na denarno gospodarstvo Zveze. Njih dolžnost je, da poročajo občnemu zboru o delovanju odbora in vodstva. — Nadzorstvo ima pravico sklicati odbor k seji; v slučaju večjih neredov pa občni zbor.
§ 24. Razsodišče.
Prepire, ki so nastali med društveniki ali med društvi in odborom zaradi društva, razsodi ali poravna razsodišče. Zoper ukrepe razsodišča ni priziva. Vsaka stranka imenuje vanj po dva zastopnika izmed društvenikov. Ti štirje sodniki volijo predsednika. Če se ne morejo zediniti, odloči žreb med onima, ki sta dobila enako število glasov.
§ 25. Razdružitev Zveze.
Zveza se razdruži, ako glasuje na nalašč s tem dnevnim redom sklicanem občnem zboru za to tri četrt vseh na občnem zboru navzočih pooblaščencev. Zastopana pa mora biti v tej večini vsaj polovica Zvezi pripadajočih društev.
§ 26. V slučaju, da Zveza preneha iz kateregakoli vzroka, pripade Zvezino premoženje, kakor določi zadnji občni zbor. če razpusti društvo vlada, pripade premoženje „Družbi sv. Cirila in Met 'da" v Ljubljani.
Občne določbe.-
§ 27. Zveza prične svoje delovanje, ako ji je pristopilo vsaj deset slovenskih izobraževalnih društev.
§ 28. Do ustanovnega občnega zbora sprejema člane pripravljalni odbor.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca maja: K 93.270'81.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od V22.— popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Književnost in umetnost.
Domače ognjišče. Štev. 5. objavlja to-le vsebino: 1. Fran M i 1 č i n s k i: Naša zanemarjena mladina in Kranjska, oblastna ji mačeha. — 2. M. Kabaj: Pokorščina je vir sreče. — 3. Domači zdravnik Dr. Demeter Bleiweis- Trsteniški: Nalezljive otroške bolezni. — 4. Slike iz vzgoje : Pri stricu zdravniku na deželi. — 5. Listek. J. Dimnik: Rožnik. — 6. Drobtine. — Toplo priporočamo!
Zvonček. Vsebina 6. zvezka: 1. Drobne pesmi. Bogumil G o r e n j k o. — 2. Kaj nam je pripovedoval naš dedek. A. Pesek. Povest. — 3. Velika noč — veliki dan. Ivan Štrukelj. Povest. — 4. Čolnar. Fr. K o -I e d n i k. Pesem. — 5. Andrejčkove piščalke. Fran Tratnik. Povest. — 6. Junak. Podoba. — 7. Bajka o junaku. D. A. Pesem. —
8.	Prvi roj. Ivo T r o š t. Povest s podobo. —
9.	Prezgodaj. Andrej Rape. Povest. — 10. Veselje mladih dni. Podoba. — 11. Vranec. J o s i p. Pesem. — 12. Pouk in zabava. Senčna podoba. — Kako starost dožive nekatere živali. — Ribarstvo v Jadranskem morju. — Pajk, ki lovi ribe. — Morski tiger. — Računski nalogi. — Rešitev. — Kotiček gospoda Doropoljskega.
Ne zabite „ Učiteljskega konvikta !''
Ljudska šola na kmetih. II. leto.
Ure	Tvarlna	Dispozicija	Učila	Knjige	Opombe
1	Praktična vaja: Delo v drevesnici.	Zrahljanje vezi pri oku-lantih, odrezovanje nepotrebnih pogankov.	Rafija, nož, sadje-rejske škarje.	Pire: Vrtnarstvo. Kuralt: Umni sad-jerejec.	Ako se ni doma okuli-ralo, naj se to ogleda v drevesnici.
2	Praktična vaja: Globoko prekopavanje.	Rigolanje izpraznjenih potrebnih vrtnih gredic. Rigolanje ledine.	Orodja, potrebna za rigolanje.	Isto in Rohrman: Poljedeljstvo.	—
3	Praktična vaja: Pridelovanje semena.	Pobiranje semena razne Z6lenjadi, cvetic, žita, žit-nice, čiščenje in spravljanje semena.	Sito, papirnate vrečice, mlatilna orodja, stroji.	Isto.	Ogleda naj se mlatilni in čistilni stroj.
4	Praktična vaja: Spravljanje sadja.	Obiranje, tresenje, sortiranje, zavijanje sadja, prodaja ali ožimo vanje.	Obiralni košek, razni zaboji, slama itd.	Pire: Vrtnarstvo. Kuralt: Umni sad-jerejec.	Če šola nima, naj se pomaga sad-jerejcem.
5	Praktična vaja: Uporaba sadja.	Prodajanje, sušenje, na-pravljanje mošta, kisa, žganja, vkuhanje itd.	Sušilne lese, stiskalnica, žgalni kotel.	Isto in Lucas: Obst-diirren.	Vse to naj se opazuje in event. pomaga pri sadjerejcihv bližini.
6	Praktična vaja: Jesensko delo v čebelnjaku.	Združevanje, ozir. krmljenje slabičev, izpihavanje strdi, kuhanje voska, medice itd.	Pitalne posodice, stroj za izpihavanje, lonec in priprave.	Janša: Popolni nauk o čebelarstvu. Lakmajer: Čebelar.	če nima šola čebelnjaka, naj se vse to opazuje pri kakem čebelarju.
7	Praktična vaja: Spravljanje okopa-vin in korenstva.	Pobiranje korenja, repe, pese itd.; obrezovanje in spravljanje. Spravljanje česna in čebule.	Posode, noži itd.	Pire: Vrtnarstvo. Rohrman: Poljedeljstvo.	—
8	Praktična vaja: Spravljanje okopa-vin čez zimo.	Pobiranje zelja, ribanje zelja, repe itd. Presajanje solate v klet, kisava.	Peščena greda v kleti, kadi in druge posode.	Isto.	—
9	Praktična vaja: Delo na sadnem vrtu.	Gnojenje drevesom, zavarovanje dreves čez zimo, kopanje jam za pomladno sajenje dreves.	Razna orodja, apno, slama.	Pire: Vrtnarstvo. Kuralt: Umni sad-jerejec.	—
10	Praktična vaja: Jesenska setev.	Sejanje ozimine v kmet. preizkuševalnici, če te šola nima, opazovanje kmetov pri setvi.	Semensko žito, čistilnica itd.	Rohrman: Poljedeljstvo. Povše: Umni kmetovalec.	Izlet na polje.
11	Praktična vaja: Izboljševanje travnikov.	Gnojitev travnikov z domačim in umetnim gnojem, osuševanj ■>, namakanje.	Razna gnojila in orodja.	Rohrman: Poljedeljstvo.	Opazovanje. Izletna travnik.
12	Predavanje: Živinoreja.	Živinoreja sploh, umna živinoreja, naši hlevi, pravilni, krma in krmljenje.	Razni načrti in slike hlevov, krmila itd.	Dular. Umna živinoreja. Povše: Umni kmetovalec.	Ogledovanje hleva, živine itd.
13	Predavanje: Živinske bolezni.	Nalezljive živ. bolezni, postava o kužnih boleznih, nezgode, hitra pomoč.	Zakonik, troker, požiralna cev, upogljiva palica.	Isto in poročilo o nalezljivih živinskih boleznih.	Eazne prilike naj se porabijo.
14	Predavanje: Izboljševanje travnikov in pašnikov.	Gnojenje, čiščenje, osuševanje, namakanje, zadružni pašniki.	Razni načrti, slike, pravila, poročila.	Povše: Umni kmetovalec. Rohrman: Poljedeljstvo.	—
15	Predavanje: Mlekarstvo.	Mleko, uporaba mleka doma, prodaja mleka, mlekarna, mlek. zadruge.	Mleko, razni mlečni izdelki, orodja in posode.	Pire: Mlekarstvo. Belec: Kmetom v pomoč.	Izlet v mlekarno.
16	Predavanje: Kmetijsko knjigovodstvo.	Zapisovanje dohodkov in stroškov, računski zaključek, zapisnik o važnih stvareh, koledar.	Razni računski zaključki, tiskovine, zapiski, koledar.	Poročila c. kr. kmet. družbe. Dr. Romih: Knjigovodstvo,	—
17	Predavanje: Razmere med gospodarjem in poslom.	Službena pogodba, tolmačenje poselskih in delavskih postav.	Vzorec delavske službene pogodbe, in poselska knjižica.	Belec: Kmetom v pomoč. Zakoniki.	—
18	Predavanje: Davki, podpore, ustavo-znanstvo.	Davek, naklade, podpore, pri nezgodah, dolžnost in pravice državljanov.	Davčna knjižica, vzorec prošnje za podporo, nagrado itd.	Isto in prof. Orožen : Ustavoznan-stvo.	—
19	Predavanje: Zemljiška knjiga, lastninska pravica itd.	Zemljiška knjiga, kaj vsebuje, lastninska pravica, dolgovi, prodaja in kupovanje zemljišč, mejniki.	Vzorec zemlj. knjige, zadolžnica, kupna pogodba, mejnik,	Isto.	—
20	Predavanje: Zadružništvo.	Ponovitev znanega o sad-jerejski in čebelarski zadrugi. Kmetijske zadruge, delavske, mlekarske.	Razna zadružna pravila, poročila, računski zaključki, časopisi.	„Kmetovalec", Zadružni Vestnik. Belec: Kmetom ¡v pomoč.	Udeležitev pri kakem zadružnem obč. zboru.
21	Predavanje: Zavarovalnice.	Kako, kje, in kdaj se zavaruje, zavarov. proti požaru, nezgodam itd.	Zavarovalna pravila, razne police, poročila zavarovalnic	Belec: Kmetom v pomoč.	— ■
22	Predavanje: Kmetijska družba in podružnice.	Kaj je, kje je, namen, uduina, koristi, podružnice, „Kmetovalec".	Pravila. Časopis: „Kmetovalec".	Poročila c kr.kmet. družbe.	—
23	Predavanje: 0kmetijskih stavbah.	Predelavanje, prizidanja, nove stavbe, najprimitiv. načrt, stroškovnik.	Razne slike, stavbni načrti in stroškovniki.	Belee: Kmetom v pomoč.	—
24	Predavanje: Postave važne za kmetovalca.	Postave sploh, post. o varstvu polja, gozda, živali, proti požaru, kuhanje žganja, vinski zakon.	Državni in deželni zakonik itd.	Državni in deželni zakoniki.	—
					
Ure	Tvarina	Dispozicija	Učila	Knjige	Opombe
25	Praktična vaja: Krmljenje živine.	Pravilno krmljenje, krma, mešanje krme, rezanica, rediinost raznih krmil, na-pajališče.	Krmila za različne živali, načrt napa-jališča, posode itd.	Dular: umna živinoreja. Pire: Mlekarstvo.	Krmljenje raznih živali naj se opazuje ali vrši.
26	Praktična vaja: Cepljenje.	Cepljenje v preklad, sklad, sedlo, žleb, sajenje dreves, ki so se cepila.	Cepilno orodje, noži, rafija, cepilni vosek itd.	Pire: Vrtnarstvo. Kuralt: Umni sad-jerejee.	Priredi se lahko tudi izlet v drevesnico.
27	Praktična vaja: Gnojna greda.	Napravljanje najprimitiv. gnojne grede, obdelovanje, sejanje itd.	Razna vrtna orodja, načrt za gnojno gredo.	Isto.	—
28	Praktična vaja: Pritlična drevesa.	Vzgojevanje pritličnih dreves, pravilno obrezovanje, špalirji.	Drevesne škarje, nož, cep. vosek, količi itd.	Isto.	—
29 -.	Praktična vaja: Sejanje in sajenje.	Kopanje ali oranje, sejanje, sadenje krompirja, na vrtu in kmet. preizkuše-valmci.	Orodja, plug, brana, semena itd.	Isto in Rohrman: Poljedeljstvo. Povše: Umni sadjerejec.	—
30	Praktična vaja: Visokodebelna drevesa.	Vzgojitev visokodebelnih dreves, vzgojitev krone, obrezovanje, precepljenje.	Cepilne priprave, drevesne škarje itd.	Pire: Vrtnarstvo. Kuralt: Umni sadjerejec.	Pomaga se lsihko tudi v drevesnici, ako se je na šol. vrtu že izvršilo.
31	Praktična vaja: Sočivje.	Sajenje graha, fižola, boba, leče, zatikanje palic.	Mala motika ali klin za presajanje.	Pire: Vrtnarstvo. Rohrman: Poljedeljstvo.	—
32	Praktična vaja: Presajanje.	Presajanje: solate, pese, sajenic, ohrovta, kolerabe, kumar in cvetic, zalivanje.	Klin za presajanje, škropilnica.	Isto.	—
33	Praktična vaja: Pokončavanje mrčesa.	Pokončavanje hroščev, gosenic, odpravljanje mravelj, uši itd.	Slike škodljivih živali, posode itd.	Pire: Vrtnarstvo. Kuralt: Umni sadjerejec. Rant: Opis sadjereji škodlj.mr-česov.	Naj se pomaga tudi drugim sadjerejcem.
34	Praktična vaja: Pletev in druga dela.	Pletev na vrtu, v drevesnici in preizkuševalnici, uničevanje plevela, rahla-nje zemlje.	Plevnica in druga orodja.	Rohrman: Poljedeljstvo. Pire : Vrtnarstvo. Povše: Umni kmetovalec.	m
35	Praktična vaja: Pomladna revizija čebel.	Natančno pregledovanje, pogovor o raznih boleznih, nezgodah itd.	Orodja, posode, sa-tovje, pitalne priprave.	Lakmajer: Čebelar. Janša: Popolni nauk o čebelarstvu.	Ce nima šola čebelnjaka, pri kakem čebelarju.
36	Praktična vaja: Drugo cepljenje.	Cepljenje na živo oko in za lub — divjakov in vrtnic.	Cepilne priprave, nož za okuliranje.	Pire: Vrtnarstvo. Kuralt: Umni sadjerejec.	—
37	Praktična vaja: Krmila.	Pridelovanje raznih krmil za različne domače živali, košnja, sušenje, spravljanje.	Semena vseh krmil, kosa, grablje, osla itd., stroji.	Povše: Umni kmetovalec. Rohrman: Poljedeljstvo.	Naj se opazuje in pomaga tudi na travnikih kmetovalcem.
38	Praktična vaja: Zatiranje škodljivih rastlin.	Škodljive rastline, strupene rastline. Predenica, mah še posebno, zatiranje.	Bazne rastline, strupene in škodljive. Tudi slike nekaterih.	Isto in Cilenšek Naše škodljive rastline.	—
39	Praktična vaja: Najpotrebnejše o trtoreji.	Amerik, divja trta, cepljenje v zeleno, škropljenje in žvepljanje.	Cepilno orodje, stroji za škropljenje, žvepljanje.	Pire: Vrtnarstvo. Gombač: Izboljšanje vinogradov.	—
40	Praktična vaja: Trtoreja.	Naša domača trta, gre-benčanje, škropljenje, žvepljanje, trtna uš.	Isto.	Isto in orodja, slike.	—
					
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Ljubljanskemu učitelj stvu! Učiteljski izlet to nedeljo, 6. junija, popoldne je k U r -b a n č k u na Posavje.
Socialni odsek.
Goriško.
Izredni občni zbor „Tolminskega učiteljskega društva" se vrši dne 6. junija t. 1. ob 9. predpoldne.
Dnevni red :
1.	Predsednikov nagovor.
2.	Proeentni računi v ljudski šoli, predava tovariš Anton Kutin.
3.	O organizaciji učiteljskega stanu, poroča tovariš Josip Eakovšček.
4.	Volitev delegatov k zborovanju „Zaveze".
5.	Morebitni predlogi.
Občni zbor se vrši v šol. prostorih.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
* * Josip Jerše, učitelj veronauka na nemški gimnaziji v Ljubljani, je postal profesor. — Prof. Wester v Ljubljani je pomaknjen v 8. činovni razred.
Srednješolski vestnik.
* * Imenovanje. Za ravnatelja na goriški c. kr. višji realki je imenovan Viktor Slop p 1. Kadenberg, dosedaj profesor na c. kr. višji realki v Celovcu.
** Pismena matura. Od 24. do 27. maja se je vršila na goriški gimnaziji pismena matura. Slovenskih kandidatov je 21. — Od 2. do 5. junija se je vršila pismena matura na realki v Idriji.
Politiški pregled.
*	Avstrija se udeleži italijanske razstave t Rimu 1. 1911. „Neues Wiener Tagblatt" poroča, da je doznal iz povsem dobro poučenega vira, da so se končno merodajni avstrijski krogi vendarle odločili za udeležbo na italijanski razstavi v Rimu leta 1911. Avstrija bo oficialno zastopana na omenjeni razstavi.
*	Znani Axmanov predlog iz nižje-avstrijskega dež. zbora, da naj se proglasi nemščina kot izključni učni jezik na Nižjem Avstrijskem, ni dobil cesarske sankcije.
*	Vseslovanski kongres v Petro-gradu. Na vseslovanskem kongresu, ki se je te dni vršil v Petrogradu, se je sklenilo, da se najdalje do 1. 1912 priredi v Petrogradu vseslovanska razstava. Ravnotako se je na omenjenem kongresu tudi sklenilo, ustanoviti vseslovansko banko z ustanovno glavnico 50 milijonov kron. Poročal je o tem posl. Ivan Hribar.
*	Bojkotno gibanje Madjarov proti Avstriji. V klubu stranke neodvisnosti je delal poslanec Zachyenyi propagando za to, da bi se zaradi vedenja avstrijskih krogov v ogrski krizi proglasil bojkot avstrijskih industrijskih izdelkov in avstrijskih kopališč. Več poslancev je že obljubilo, da bodo vbodoče na ljudskih shodih in na shodih volilcev nastopali za bojkotno gibanje. Velika nesreča za avstrijsko in-
dustrijo to nikakor ne bo, ker je Ogrska še vedno navezana na avstrijski trg. Mi bi jim mogli ravno toliko škodovati z bojkotom ogrske moke, kolikor oni nam z bojkotom naše industrije.
*	Proti veleizdajnlškemu procesu.
Bjornson je priobčil v listih velik članek proti takozvanemu veleizdajniškemu procesu v Zagrebu in proti preganjanju Srbov. Bjornson z ostrimi besedami obsoja proces, način, kako se ta vodi, in sodnike, ki jim je poverjen. Na koncu članka apelira Bjornson na avstrijsko in ogrsko vlado ter se obrača na ves kulturni svet, da bi napravil konec zagrebškemu procesu, ki je prava sramota justice.
*	Zopet nova madjarska šola na Hrvaškem. „Hrvatsko Pravo" poroča, da je ustanovitev madjarske šole v Pleternici sklenjena stvar. Meščani pleterniški so hoteli na javnem shodu protestirati proti madjarski šoli, a oblastnija je nameravani protestni shod prepovedala.
*	Ureditev črnogorskega vprašanja.
Iz Petrograda javljajo, da je poslala črnagora velevlastim noto, v kateri se brezpogojno obvezuje, da zapre barsko pristanišče vojnim ladjam. Po tej izjavi je avstrijska vlada poslala Rusiji noto, v kateri privoljuje, da se dotični odstavek § 6. člena 29 berlinske pogodbe odpravi.
*	Turčija. Sultan je potrdil smrtne obsodbe nad več evnuhov, uradnikov in častnikov prejšnjega režima. Devet visokih dostojanstvenikov Abdul Hamidovih bodo internirali v trdnjavah, blizu 100 so jih pa oprostili, med njimi Abdul Hamidovega ljubljenca, prvega evnuha Nadir-ago, ki je mbidoturkom izdal tajnosti Jildica. — Uradni list domentuje. da bi bili v Damasku izbruhnili nemiri. General Mahmud Šefket-paša je odklonil nameravano podeljenje medalij vojakom operacijske armade in si je izgovoril le izredne pokojnine invalidom.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Tov. Angela Troštova iz Vodic 2 K; Posojilnica za Ilirsko-Bistriški okraj 50 K; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 50 K; pri poučnem sestanku pri tovarišu Vinku Gregoriču v O p a t j e m s e 1 u zložili tovariši 8 K; učiteljski zbor II. mestne šole v Ljubljani namesto venca na grob tovarišu Frančišku Bahovcu 24 K; skupaj 134 K; zadnjič izkazanih 637-86 K; doslej darovanih 771-86 K. Bog plati 1
Vestnik.
Letnino za učiteljski konvikt je
plačal tov. Adolf P e r š i č iz Voglarjev pri Gorici. Bog plati!
Tovariši in tovarišice, naročajte pridno Rapetovo (Mladini I zv.) in Slapšakovo knjižico (Spisi Mišjakovega Julčka I. zv.) za šo-larske knjižnice 1 Kolikor razredov srednje in višje stopnje ima šola, toliko knjig vsakega pisatelja imej šola v knjižnici. Cisti dobiček je namenjen „konviktu". Knjigi se dobita v Učiteljski tiskarni in velja vsak zvezek 1 K. — Ž Ganglovim zvezkom je zamuda, ker ne moremo dobiti pravočasno potrebnih klišejev. To bo krasna knjižica.
Dobro jo je pogodil! Naš vrli tovariš in prijatelj Glihtisti iz Cokelburga je poslal našemu uredniku, to ljubeznivo pisemce :
Dragi 1 — Še je čas 1 Spokori se in reši svojo dušo po teh-le navodilih:
Kar Slomškarjem obesi se za škrice, iz pekla, brate, precej prideš v vice, a če Lampetu poljubiš še roko, preskočiš vice, greš takoj v nebo!
Hvala za prijazno navodilo! Priporočamo ga v vsestransko uvaževanje! Naš urednik izjavlja, da se bo ravnal natančno po njem!
V tečaj za vzgojo slaboumnih otrok, ki se je otvoril dne 3. t. m. na Dunaju in bo trajal en mesec, so šli iz Ljubljane gg. c. kr. vadniški učitelj Ivau Kruleč, mestni učitelj Jakob Dimnik in mestna učiteljica Ana L e b a r.
Deželni šolski svet v Ljubljani je
sklenil: 1. Predsedstvo dež. šolskega sveta se naprosi, da čimprej razdeli med člane dežel, šolskega sveta poročilo : a) kakšna je obstoječa jezikovna praksa v občevanju šolskih nad-zorovalnih in upravnih oblasti samih med seboj in s podrejenimi organi, z deželnim od borom in o razpisih službenih mest; b) v kakem jeziku se vrše konference, odnosno se vodijo zapisniki in glavni katalogi po srednjih šolah, izdajajo izpričevala in letna poročila? 2. Predsedstvo dež. šol. sveta se poživlja, da spravi že sedaj jezikovno poslovanje navedenih oblasti, odnostno organov v soglasje s faktič-tičnimi jezikovnimi razmerami in potrebami v deželi. — S tem je storjen prvi korak, da se uvede slovensko poslovanje na slovenskih naših učnih zavodih. In pripoznati se mora, da se je ta važni korak mogel le zaraditega storiti, ker se je pomnožilo število deželnood-borniških zastopnikov v dežel, šolskem svetu.
Discipliniranje. Nadučitelju v Št. Lo-rencu na Dolenjskem so nakopali velikansko
disciplinarno preiskavo. Vse se je skrčilo na neko izposojeno zastavo in na slučaj, da je nadučitejj pri neki priliki hotel — reci: samo hotel — proti volji župnika na koru neke podružnice z drugimi pevci peti. Izrekla se je kazen pismene graje, ali g. Kaltenegger, ki z navdušenjem opravlja posel klerikalnega višjega sodnika pri eksekucijah naprednih učiteljev, je v eni sapi z grajo predlagal premestitev iz službenih ozirov — v Banjaloko. Selitev v Banjaloko je gotovo dosti občutnejša kakor vsaka pismena graja! Taka premestitev nadomešča prav občutno tisto disciplinarno kazen, ki bi jo bil g. vitez rad predlagal, pa je pri obstoječih zakonih ni mogel! Imamo občutek, da se je vitez Kaltenegger s to premestitvijo nalašč tako požuril, da bi učiteljsko mesto v Belipeči, za katero je prosil tov. Po-tokar, rešil kakemu Nemcu! Drugih pripomb pač ni treba zapisati.
Osebne vesti na Kranjskem. Imenovani so : Gabrijela C e r a r za sv. Križ pri Kostanjevici; Anton Š i 1 a r za Brusnice; Ivan Žagar za Kamno gorico; Milena Kavčič za Mirno peč; Adela Reven za Srednjo vas pri Kočevju; Josip E r k e r za Poljane; Ana K i 1 e r za Trebnje; Anton L a m u t za Radeče pri Zidanem mostu ; Fran D e 1 c o t šolskim voditeljem za Sveto goro pri Litiji; Fran P o t o k a r za Banjoloko ; Severa Raji za Boštanj. Upokojeni so: Serafina Kovač-J a m š e k na Brezovici in Helena Peče-J u n o v i č v Kočevju.
Šola v Št. Janžu na Dolenjskem se razširi v štirirazrednico, v Cerkljah na Dolenjskem pa v petrazrednico.
Kaj pa drugo učiteljstvo? Deželni odbor je baje sklenil, da se pomakne katehet Ažman na meščanski šoli v Postojni iz IV. plač. razreda v I. plač. razred. Kaj pa drugo učiteljstvo ?
Škrlatica se je pojavila med šolsko mladino v Sori. Šolo so zaprli. Ukrenjene so stroge odredbe, da se bolezen ne zanese v okolico.
Svobodnozldarske lože v Bosni.
„Novy Včk" javlja, da se snuje v Bosni in Hercegovini svobodnozidarska loža, ki jo ustanovi osrednja madjarska loža v Budimpešti.
Hajdnova stoletnica. V Eisenstadtu se je vršila pretekli četrtek stoletnica nemškega komponista Hajdna, ki je zložil tudi našo cesarsko himno. Prišlo je tja z Dunaja mnogo odličnjakov, med njim naučni minister Sttirgh, namestnik grof Kielmansegg, župan Lueger in drugi. Med slavjem je govoril dr. Lueger v cerkvi govor, v katerem je rekel, da polaga s ponosom venec na grob začetnika avstrijske himne. Svoj govor je končal z besedami : „Živio cesarstvo per omnia saecula saeculorum". Popoldne je bila svečanost na dvoru kneza Esterhazyja, kamor je došel en uradnik in naznanil, da se dr. Lueger z zastopniki Dunaja ne more odzvati vabilu k slavnosti na dvor madjarskega kneza, kjer se ne sme svirati cesarske himne.
Za novo šolo v mostah pri Ljubljani je daroval g. Ilija Predovič, veletržec in posestnik v Ljubljani, stavbišče, vredno nad 10.000 K, in 1000 K v gotovini. S tem plemenitim darilom je zgradba prepotrebne šole zagotovljena. Čast vrlemu rodoljubu!
Dražba sv. Cirila in Metoda razpolaga stalno z narodnim kolkom in računskimi listi. V poslednjem času so naročila bolj redka, kar čuti družbena blagajnica precej neprijetno. Priporočajoč, da se obilno naroča blago, ki ga razprodaja družba in ki je slovenstvu v obrambo in prosveto, pripominjamo, da nabirajo Nemci kar dva milijona v — protislovanske namene.
Spomin. Dne 30. maja t. 1. je preteklo 30 let, odkar je umrl slov. skladatelj Avgust L e b a n , c. kr. vadniški učitelj v Gorici, v 32. letu svoje dobe.
Popravek. V podlistek v zadnji številki „Učit. Tov." se je vrinilo sicer več tiskovnih pogreškov, ki so vendar taki, da ne motijo in jih vsak lahko sam popravi. — Popraviti pa moramo v 3. koloni izjavo, da je R a p e dovršil svojega Daneta v 14 dneh. V resnici ga je spisal o božičnih počitnicah 1. 1907. v 4 (štirih) dneh!
Razgled po šolskem svetu.
—	Nemško šolo brez otrok imajo na Češkem v Stražovi že tri leta. Občina je zahtevala, da bi bila nemška šola razpuščena, toda dosedaj brez uspeha. Ta unikum je mogoč samo v — Avstriji. Seveda gre tukaj za nemško šolo. Saj se razumemo!
—	Italijanska univerza v Trstu. Kakor se poroča nekemu italijanskemu listu v Rimu, vlada nikakor ne misli ustanoviti italijanske univerze v Trstu. Razlogi so, ker se Avstrija boji za svoj vpliv ob Adriji in v Orientu sploh. A vlada se ne boji samo italijanske, marveč tudi slovanske propagande. Na italijansko univerzo v Trstu bi prišlo dosti Bosancev in Srbov, ki bi gotovo delali v Trstu nevarno propagando. Trst je torej izključen kot sedež bodoče italijanske univerze. A tudi na Dunaj ni lahko misliti. Ostal bi torej edino le Trident.
—	Češko vseučilišče r Pragi. Šolskega leta 1907./1908. je bilo v prvem polletju 3949, v drugem 4210 slušateljev. Po narodnosti je bilo: Čehov 3828, Slovencev 75, Hrvatov in Srbov v I. polletju 26, v II. polletju zaradi emigracije iz Zagreba 705, Bolgarov 10, Poljakov 7, Busov 7, Malorusov 4, Armenci 3 in Nemcev 9. Neslovanov je bilo 12, Slovanov 4198. Tudi na češki tehniki v Pragi se nahaja mnogo slovanskih dijakov, tako da se Prago s pravico more nazvati slovanskim vseučiliščem. — Koncem leta 1908. je bilo 149 Slovencev, in sicer 111 pravnikov, 4 filozofi, 4 medicinci, 20 tehnikov, 8 trg. akademikov, 2 umet. akademika.
—	Ruska duma je v prvem in drugem branju sprejela zakonski načrt za ustanovitev vseučilišča v Saratovu.
—	Slovensko vseučiliško vprašanje. V proračunskem odseku se je razpravljalo o proračunu notranjega ministrstva, potem na-učnega. Vršila so se pogajanja med zastopniki slovanskih strank, da se stavijo resolucije za ustanovitev novih univerz, med katerimi so: drugo češko vseučilišče, slovensko vseučilišče v Ljubljani, rusinsko vseučilišče, laško vseučilišče in izpopolnitev poljskih vseučilišč. Upati je, da se doseže kompromis, da bodo vse slovanske stranke glasovale za resolucijo ter je mogoče, da se doseže večina. — „Slovanska Jednota" pa je sklenila, da v proračunskem odseku pri posvetovanju o naučnem -ministrstvu ne vloži nobenih resolucij, ne za -češko univerzo na Moravskem, ne za slovensko v Ljubljani, to pa zaraditega, ker smetra lansko glasovanje proračunskega odseka za rao-ravsko vseučilišče za obvezno in ker noče vnovič prosjačiti poljske pomoči.
—	Vprašanje novih nemških vseučilišč. „Neue Freie Presse" doznaja iz nemških parlamentarnih krogov, da bodo nemške glasovale proti češki univerzi na Moravskem, ieš, da bi imela omenjena univerza služiti katoliškem namenom. Glede rusinske gimnazi|e bodo zavzele nemške stranke isto stališče, kakor Poljaki. Poljski klub še ni napravil kontnega sklepa, vendar se zdi, da ne stoji na stališču popolne negacije. — Glede slovenskega vseučilišča pravijo nemški poslanci, da niso dani predpogoji zanje, ker še ni dovolj razvito slovensko srednje šolstvo, in bi torej bodoča slovenska univerza ne imela dovolj slušateljev. Manjkale bi pa tudi učne osebe in potrebna učila. Zato so nemške stranke v vsakem slučaju proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Ustanovitvi italijanske univerze na Dunaju poslanci ne bodo nasprotovali.
—	Napad učitelja na šolskega ravnatelja. Na ljudski šoli v Portici v Eimu je med poukom izprožil učitelj 4 strele na ravnatelja, ki je predlagal njegovo premestitev. Streli niso zadeli. Učencev se je polotil nepopisen strah in mnogo jih je omedlelo. Napadalca so zaprli.
—	Italijanska univerza. „Beichspost" poroča: Doznajemo, da začne na podlagi dogovora med vlado in strankami večine takoj po proračunski razpravi razprava o italijanski univerzi na Dunaju. Vlada je sprejela v prvotni načrt še določbo, da se za ,sedaj' osnuje univerza na Dunaju, kar naj bi bila nekaka tolažba za Italijane, ki bodo imeli na ta način še vedno upanje, da se polagoma vendarle prenese z Dunaja v Trst.
—	Manifestacija proti obisku šo-larskih maš. Mestno zastopstvo v Gabloncu na češkem je sklenilo v svoji seji, da se proti odloku okr. šol. sveta, po katerem bi se morali šolarji trikrat na teden pred poukom udeležiti šolarske maše, priredi javna manifestacija in pošlje ugovor deželnemu šolskemu svetu.
Naročajte in širite naš list!
Raznoterosti.
X Na Nlagarl se je nagromadilo toliko ledu, da je vsa okolica v nevarnosti, ako se vdata nasip in jez velikanskemu pritisku. Prebivalstvo kraja Niagare in Learscona je v velikih skrbeh. Pionirji poizkušajo prestreliti jez na več krajih. Led prihaja iz velikih jezer. Take velikanske množice ledu dosedaj še niso opazili na reki Niagari.
X Do kdaj bo še svet ? — Dr. Cham-berlain, profesor na vseučilišču v Oikagi, trdi, da bo naš svet obstal še najmanj sto milijonov let.
X Razstava proti pijančevanju. V
Ženevi so otvorili razstavo, v kateri se nazorno predočijo vse slabe posledice pijančevanja in popivanja. Poleg tega je na razstavi veliko knjig, ki opisujejo telesni, duševni in gospodarski nazadek pijanca. Posebno zanimivi so kriminalnostatistični podatki. Glasom statistike se pije največ na Francoskem, potem v Švici, najmanj pa na Finskem in v Norvegiji. Vendar se opaža, da popivanje v Švici razmerno ponehava, vkljub temu, da se še vedno izda na leto približno 300 milijonov frankov za opojne pijače, za mleko in kruh pa 200 milijonov. Že v letu 1903 je bilo v tej mali državici skoro 24.000 gostilnic. V švicarskih ječah je 40°/o zločincev, ki so zakrivili zločin priznano pijani. Za to res zanimivo razstavo napravljajo ne-
umorno dalekosežne objave in pošiljajo posebna povabila tudi šolam, ki naj bi poslale učence, katerim je dovoljena znatno znižana voznina, obiskat razstavo, da bi ša kot mladi uvideli in spoznali grozne posledice za narod, če se vdajajo ljudje popivanju ia pijančevanju.
X Največji vodni reservar bo otvo-ril meseca majnika londonski župan ob priliki slovesnega prevzetja razširjenega londonskega vodovoda. Reservar, katerega je sezidal Metropolitan Whator Board v Henar Osku bo držal 254,250.000 l vode ter jo dajal za 1,750.000 prebivalcev.
X Solzeče drevje. Na Kanadskih otokih raste med grmičevjem neke vrste drevje, ki spada v vrsto lavorje/ ter ima lastnost, da kapajo iz gostega listja neprestano kapljice, čiste kot biser, ki se nabirajo med neprestanim šumenjem in žuborenjem okolo drevesa v malih tolmunčkih. Prebivalci imenujejo ta lepa drevesa solzeče drevje.
X Kako angleška vlada počasti časnikarje! Ministrstvo mornarice pripravlja veliko svečanost na čast angleškim časnikarjem, ki bodo imeli meseca junija svoj kongres, V luki Spithead bo 10. junija velika parada vojnega brodovja druge in tretje armade in tobe 68 bojnih ladij in 55 spremljevalk.
X Sola za ljubezen. V Novem Jorku so ustanovili šolo, kjer uče mlade moške dopisovanja ljubezenskih pisem. Ustanovniki so mnenja, da naseljencem iz Evrope zaradi neznanja jezika ni mogoče tolmačiti svojih čuv-stev napram Američankam. Za pet dolarjev jih nauče pisati več prav dobro sestavljenih pisem. Ta „šola" se peča tudi s tem, da seznanja gospode, ki se žele poročiti, s primernimi gospodičnami.
X Kokošje mesto. 80 kilometrov od San Francisca proti severu je mestece Peta-luma, ki ima 6000 prebivalcev in 1 milijon kokoši. Vsako leto prodajo meščani 190 milijonov jajc.
X Slonova koža za preproge. V Ameriki uporabljajo slonovo kožo za preproge. Ustrojijo jo na poseben način, da popolnoma ohrani naravno barvo in gube. To je najtrpež-nejša koža, ki je dosedaj znana.
X Knjižnica v Jildiz-Kioskn. Ta sultanova palača bo, kakor poročajo iz Carigrada, dostopna ljudstvu in posebno še ena najdragocenejših knjižnic, v kateri so stari grški, arabski in perzijski rokopisi, ki so jih nabirali v 14. stoletju grški samostani in katerih seje Abdul Hamid kratko malo polastil in jih s tem seveda odtegnil zgodovinskim raziskovalcem.
wmmw3MmMmmwmwmm%
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvo!
mmmmm^mmmmmmmmmm
V soboto, dne 19. junija t. 1.
ob lh 9. uri zvečer = v „Sokolski dvorani" v Kranju =
KONCERT
na korist „Učiteljskemu konviktu". Sodelujejo:
gospa Anica Pirnatova (mezzo-sopran), gospod Karel Mahkota (bariton), gospod Oskar Dev (klavir), gospod Stanko Sajovic (gosli), godbeni klub .Sloga", pevski zbor .Narodne čitalnice* o v Kranju in učiteljstvo kranjskega okraja. □
VZPORED:
1.	G. Verdi: Overtura k operi „Rigoletto". Orkester.
2.	A. Foerster: „Ljubica". Mešan zbor.
3.	a) Dr. B.Ipavec: „Če na poljane rosa pade.") SsXa" b) J. Hatze: „Pastir."	jjgjm«-
4.	Jak. Aljaž: „Na dan". Moški zbor z bariton-solo.
5.	H. Wieniarovski: „Legenda" za gosli in klavir.
6.	Dr. A. Dvorak: „Prstan". Dvoglasen ženski zbor s spremljevanjem klavirja.
7.	E. Adamič: „Zaman pod oknom". Mešan zbor.
8.	a) P. H. Sattner: „Zaostali ptič". \ Bariton-solo b) P. Čajkovskij: Arija kneza Gremina fs ^r„e™mie'
iz opere „Onjegin".	) klavirja.
9.	H. V. Vogrič: „Lahko noč". Moški zbor.
10. B. Smetana: Zbor vaščanov iz opere „Prodana nevesta". Mešan zbor s spremljevanjem orkestra.
Začetek ob '/29. uri, konec ob 10. uri zvečer.
Blagajnica se odpre ob '/2 8. uri zvečer.
Cene prostorom: Sedeži po 1 K, stojišča po 60 vin., za dijake po 30 vinarjev.
Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
Listnica uredništva.
M. S. v Ž.: Obrnite i« na naslov: Fran Burger, mizarski mojster v Spodnji Šiški. — Z. T. na P.: Vprašate nas: Ali je po poroki, ki se vrši popoldne in v noč, nčitelj dolžan poučevati drugi dan? 2. Ali je učitelj dolžan poučevati tisti dan, ko leži na mrtvaškem odru oče, mati, žena ali otrok in je tisti dan mrlič pokopan? — Odgovarjamo: Ali mislite učiteljevo poroko? No, potem se pač lahko oprosti za prihodnji dan s tem, da to kratkomalo javi šolskemu vodstva. — Odgovor na drugo vprašanje: Ne I Tudi učitelj je človek. In že s človeškega stališča je čisto nemogoče, da bi mogel ob takem žalostnem slučaju človek poučevati. Ako pa kdo kaj takega od učitelja zahteva, je živina! — Teh določb ni sicer nikjer v zakonu, pa so v sreu in razumu! —
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1478/1.	Štajersko.	95 1—1
Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Slov. gor. namesti se služba učiteljice z rednimi dohodki po III. krajnem razredu stalno.
Kedno opremljene prošnje vposlati je krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Jakobu v Slov. gor. do 15. junija 1909.
Dokazati je usposobljenost iz obeh deželnih jezikov.
Krajni šolski svet da eno prosto sobo iu 1 se-ženj drv.
Okrajni šolski svet v Mariboru, fst dne 2. majnika 1909.
St. 752/II.	96 1-1
Na šeštrazredni ljudski soli v Poličanah namesti se služba učiteljice z rednimi dohodki po III. krajnem razredu in sicer stalno.
Kedno opremljene prošnje vposlati je krajnemu šolskem svetu Poličane do 15. junija 1909.
Dokazati j« usposobljenost iz obeh deželnih jezikov.
Okrajni šolski svet v Slov. Bistrici, dne 3. majnika 1909.
Goriško.	97 1—1
Na zasebni ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Krminu na Goriškem, ki se razširi z novim šolskim letom v dvorazrednieo, se razpisuje definitivno nadučiteljsko mesto s sledečimi prejemki: plače letno 1400 K, naturalno stanovanje oziroma stanarine 300 K, opravilne doklade 150 K.
Prosilci naj svoje, s potrebnimi izpričevali opremljene prošnje predlože vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani do 15. junija 1909. — Pripominja se, da imajo prednost oni prosilci, ki so zmožni tudi italijanščine.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda • v Ljubljani, dne 26. maja 1909.
Našim, rodbinam priporočamo 14
- Kolinsko cikorijo -
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi':
Izborna kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
3412-6	M. Rozman.

\
8lavnemu oBeinsivu se naznanja, da se doBi vsak dan svež
93 6-2
sladoled
vsake vrste v
kavarni „Prešern" v Ljubljani.
■

VTATAtatatatatataia,
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
22 8-6
Stari trg 21 Mestni trg 6 - Sv. Petra cesta 26
V poletnih mesecih
sladoled in ledena kava. KAVARNA.
— Telefon št. 194. — ffffffffffffffff
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
IfÄWÄflffÄfW
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 11 26-12
Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozni dom platnenega in modnega blaga priporoča splošno priznane in pohvaljene kakovosti
modnega blaga ll^T^Jt
gospode, platna, damasta, prtiče, brisače, sigurno stalnobarvnih pre- 7pf<{*i za srajce, krasnih modernih vzorcev^*'*'** oblačila.
ilnrpmp za neveste za n'zke, Stalne Upi ClIlC cene. — Krasna izbera. —
Samo pri nas vse pristno.
P Mnogo pohvalnie. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri ostankov okusno sor-tiranih za 18 K proti povzetju.
Pišite po vzorce! 9 21—12
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 5f19
Najboljše orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Bndimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od S K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke,-žepni robci, brisalne rute, šifon, širting, kreton, batist itd. itd.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke Btalne oene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5°/o popusta.
Svetlolikalnica: — 23 42-22 Kolodvorske ulice št. 8.
Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-86 nogrami itd. itd. 26 3
Ceniki gratis in franko.
veronika kenda
y Ljubljani im Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—23
Postrežba točna in solidna.
G-lst-vaaa, ¡zalogrsi A. Slatnarjevih zvezkov.
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 24 io-6 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
m
Rite olMo?
Ne pošljite pa denar, ampak pišite samo po vzorce na
trgovsko hišo
R. STERMECKI t Celju,
da se prepričate o čudovito nizkih cenah in velikanski zalogi.
Vzorci franko. 55 2612
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
zava- ije v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelkn: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene
zaloge.....
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej. . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 97,814.430 97
Vsa pojasnila daje 14 26-n
General, zastop banke .Slavije'
v Ljubljani,
<3-ospos3se -ulice št. ±2.
K 1053,737.339 88 8,090.621-62
4,361.283-89
n 41,335.041 01
2,188.391-24
34,087.781-48
206.296-40 1,606.893-21
3,004.509-80
¡^ Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—22
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo.
V najinem založništvu je izšla:
VOJVODINA KRANJSKA
Izdava A. za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom in dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Sestavil in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripustil to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. — Velikost 87 x 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih Šolah izbrano učilo v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Cena 10 K.
Izdava E5 za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom.
Sestavil in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobn? učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo-odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih šolah.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cena 1 K.

estna =
hranilnica
= ljubljanska =
v lastni hiši Prešernove ulice štev. 3
= poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.	-
Stanje hranilnih vlog: nad 34 milijonov kron. = Rezervni zaklad: nad 860.000 kron. =
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska
z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog
popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-
letnih otrok in varovancev.
20 8-6
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.

m
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 ^ v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali vee barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—21
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.