SLOVE Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1? Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din Ljubljana, 29. oktobra 1937. * I JA Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana štev. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Najnovejši bojevnik za centralizem v centralizem, v katerem bi se tako individualnosti seveda še ganiti ne Glede na sporazum je napisal tudi generalni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Mil orad Nedeljko-vic sestavek in ga poslal »Samoupravi«. Ta ga priobčuje, vendar ne da bi se odmaknila odi pisca z izjavo, da ta piše in razmišljuje pač v svojem imenu. Bil je sprva učitelj ali profesor na neki trgovinski šoli. Medtem so razširili Poštno hranilnico na vso državo — prej je bila samo v Sloveniji in Dalmaciji. V Bclgradu je vodstvo in upravo organiziral seveda Slovenec. Vabilo Naročnike^ ki tega še niso storili, prosimo, da nam čim vPrej nakažejo naročnino. Kdor bi ne imel položnice, jo dobi na vsaki pošti. Nanjo naj napiše na za to določenih mestih številko našega Boštnega čekovnega računa — 16.176 — in naslov: prava tednika »Slovenija«, Ljubljana. Kdor položnico ze ima, pa je ne rabi, naj jo shrani, ali še bolj®* pridobi vIia-i novega naročnika. Denar se lahko nakaže^ tndi s poštno nakaznico. Ustreženo nam je tudi z naslovi oseb, o katerih je pričakovati, da se bodo naročile, če jim pošljemo list na ogled. Kdor ne misli postati naročnik, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Opozarjajte svoje Prijatelje in znance na »Slovenijo«! G. Nedeljkovič torej piše mimo drugega: Mi Srbi smo šli v jugoslovansko skupnost z vso dušo brez p šnili ____________ v jut i» Pupoiuoma odkrito. Morebiti malo na hitro, brez pred hOflUepft nAy._i. davni i nron/lomu «li ^^KŠni ]iodnega n£K-.rja jn ne dovolj preudarno, ali brez ko pridržkov in skritih misli. Mnogo pridržkov r©$ ni bilo, samo ena: da je Jizava povečana Srbija in da 'bo v njej Belgrad gosPodarjl. Te misli res niti prikrivali niso, tako Sai/-v? Se^na ,se je zdelft in tako so vso svojo politiko uravnavali po njej. alje piše Nedeljkovič: vsa svo*' sm? ,Vanjo, v našo današnjo Jugoslavijo, vložili ja aKtiva in nanjo zidali vso svojo 'bodočnost. rT>* i | , črnosti bo že resnična, saj vemo, Siri /Ipnnr^s tam doli za slovenski in hrva- N in k/lii i. UI^? f?Jedp aktiv smo radovedni, kje N i 7 in vi L.. a vlt>žili v Jugoslavijo. Pri tem pa S!SnJ, ?iAa -bi.bili samo srečni, če bi bili Z ' sohi le "l"1' aktivi in jih nalagali kar Si V miru a aktiVa n“i bi kakopak tudi pu- In še modruje: Tako smo šli noter, da niti ven i m . . ven ne moremo brez velike svoje škode....... Jo je pa^ edina^ stvar, ki jo Nedeljkovicu iz vsega prepričani a verjamemo! Kajti če bi šel slovenski in hrvaški denar tja, odkoder je prišel in kamor spada, bi bila carsija kar močno prizadeta. Odtod tudi njena vnema za unitarizem in njen srditi boj zoper vsako resnično samoupravo Slovencev in Hrvatov. Verjamemo tudi, da govori Nedeljkovič iz duše vsem velikosrbom, ko zatrjuje: /ato moramo mi boli od vseli drugih Jugoslovanov varovati to državo....... Ni : iir/.iivih v mucu on ki .},.n?rf>c v*° centralistično državo, v kateri sme gomili ti I oštna hranilnica v Sloveniji in Hrvaš nabrani denar v Belgradu, Dr. Milorad Nedeljkovič je sicer baje zoper hegemonijo: Mi želimo sodelovanje (namreč Srbov, Hrvatov in Slovencev, ur.) na osnovi enakopravnosti. To ni ne centralizem ne unitarizem. I oda ni niti federalizem. Kot političen vzor se nuni visi pred očmi zadružna država. Sedaj pa imamo pred seboj to naj novejše politično razodetje z Balkana, in g. Milorad je njegov apostol! Ne centralizem, ne unitarizem, ki sta oba že hudo oguljena. Pa tudi ne federalizem, v katerem bi bil bolj križ z aktivi za čaršijo. Ampak zadružna država, ki je menda najnovejši dr-žavnopravni pojem centralistov. Kje neki se je dr. Nedeljkovič učil prava, ki ga je navdihni lo s takimi globinami spoznanja? Za neženiranost, s katero ravnajo tam doli z državn op ravnimi pojmi, je značilno, da opredeljuje Nedeljkovič takoj nato tisto zadružno dr-?a\?. z vsemi oznakami centralizma, da bo naj-litijši centralist lahko zadovoljen z njo: la politična organizacija (namreč zadružna država, ur.) daje vsem individualnostim krajevno pristojnost v kar najširši izmeri, toda predpostavlja spajanje individualnosti v skupnost višjega reda. Kolikor jo sploh iz te zmedene definicije mogoče razbrati kakšno misel, bi bilo v tej zadružni državi sicer nekaj krajevnih pristojnosti, bojda v najširši izmeri. Na prvi pogled je očitno, da je ta najširša izmera krajevnih pristojnosti v bližnjem sorodstvu s tisto znamenito široko samoupravo, ki nam jo obetajo jugosloveni že 19 let, in ki zmeraj zazeha iz nacionalno-centralističnih ust, kadar je treba nastopiti zoper zahteve Slovencev in Hrvatov po pravici in enakopravnosti. Toda najnovejšemu j ugoslo venskemu državniku se še to zdi preveč. Zato začne takoj v drugem delu istega stavka »spajati te individualnosti v skupnost višjega reda«, kar se pravi, po domače povedano, »spojene« mogle. O, poznamo mi to »zadružno državo«! Naslov ji je: Čaršija & Co., omejena družba za neomejeno zavezo Slovencev in Hrvatov. Sicer pa res ne moremo h koncu drugega reči, kakor to, kako nizko stoji jugoslovanska politična in umska raven, da sprejema brez odpora tako »znanost«. Kajti ta »odlični« jugoslovenski pravnik in gospodarstvenik nima niti toliko predstave o pravu, da bi vedel, da so unitarizem, centralizem in federalizem pravni pojmi, o gospodarstvu pa, da bi vedel, da je zadružništvo gospodarski in socialni pojem in pojav. Pa jih veselo meša, kakor Žid češenj in čokolado! Če bi malo pomislil, bi lahko videl, da imamo zadružništvo tako v centralističnih kakor v federalističnih državah, četudi je gotovo, da v zadnjih bolje uspeva, ker je pač demokracija najboljši pogoj vsakega družbenega življenja. V podrobnostih ne bomo dokazovali brezmisel-nost te najnovejše državnoslovne zmede. Ali zapisati jo ie bilo vseeno vredno, kajti prav lahko se še zgodi, da se je bodo lotili jugosloveni in jo izdajali kot najnovejši recept za rešitev svojih do tal omajanih postojank, potem ko sta nadomestka za centralizem, dekoncentracija in unitarizem imenovana, prišla že prav ob ves glas. Za Slovence in Hrvate pa je prav, če se zavedamo, da je mož tako jasnili predstav tisti, ki upravlja slovenski in hrvaški denar v Poštni hranilnici, Dr. I. š. Okrajne volitve v Franciji Iz dveh vzrokov se je potrebno oglasiti k temu predmetu. Prvi vzrok je način, kako se je ponekod risal in predstavljal pomen francoskih volitev. Ta bi naj bil namreč v tem: a) da so bile dne 10. in 17. t. m. izvršene okrajne volitve v Franciji v prvi vrsti borba med strankami, ki sestavljajo sedanjo vladno večino. b) da so hoteli s temi volitvami Blumovi socialisti zdrobiti zavezniško radikalno-socialistično stranko, c) da bodo radikalni socialisti po teh volitvah stabilizirali svojo novo politiko na »politično sredino«, č) da ima desnica ogromno večino francoskega naroda za seboj, nima pa vodnika in složna ni. K vsem tem sklepom bodi v pojasnilo dostavljena samo izvirna izjava polkovnika de la Roc-cjue-a, oddana pred gornjimi volitvami. ITa se glasi: Če bodo stranke sedanje vladine večine dosegle pri okrajnih volitvah 550 mandatov, je to znamenje, da se moč ljudske fronte drži na tisti ravni, ki jjo je pokazal volilni izid maja meseca 1956 (volitve poslgncev); če bodo dobile več, potem je ljudska fronta zmagala; če bodo dobile manj mandatov, je to črni dan ljudske fronte. Pri volitvah je dobila koalicija vladnih strank 864 mandatov. Po prerokovanju polkovnika de hi Rocque-a je torej zmagala vladna koalicija v kar najbolj izdatni meri. V resnici je bilo mogoče brati v lrancoskem »velikem« časopisju, t. j v tistem, ki prinaša proti plačilu tudi poročila iz drugih držav v takem smislu, ki je po-všeči obstoječemu redu v dotičnih državah, ob razmotrivanjih izida okrajnih volitev natančno tiste sklepe, ki jih navajamo zgoraj. Iz teh sklepov pa se vsak dan sproti najbolj norčuje »uradni list« radikalnih socialistov »L Oeuvre«, torej glasilo stranke, ki bo baje stabilizirala novo politiko politične sredine. Resnica je samo ta, da načelo »republikanske discipline« pri teh volitvah ni bilo uveljavljeno v tako splošni meri kakor pri volitvah maja 1936, ko pa tudi ni bilo povsod veljavno. To načelo zahteva, da se pri ožjih volitvah oddajajo glasovi za kandidata tiste stranke vladne večine, ki je pri prvih volitvah dosegel največje relativno število glasov. Blumovi socialisti so pa sklenili, da pri teh volitvah ne bodo glasovali za tiste kandidate radikalnih socialistov, ki so v senatu vrgli Blumovo vlado ali ki že pred prvimi volitvami ne izjavijo izrečno, da so pripadniki misli ljudske fronte. Radikalni socialisti so na ta sklep odgovorili, da so svojepravni pri postavljanju last-11 . kandidatov, zato da sega sklep Blumovih socialistov v ,notranje razmere radikalnih socialistov, s tem pa krši ugled stranke v koaliciji. Ta spor je dobil svoj izraz v mnogih krajevnih tekmovanjih radikalnih socialistov in Blumovih socialistov tudi pri ožjih volitvah. Toda zaradi tega so želi desničarji kvečjemu v 40 primerih. Drugi vzrok, da omenjamo te volitve, pa je sledeči. Upravna ureditev Francije je bila zgled, po katerem so naši jugosloveni v vidovdanski ustavi osnovali »oblasti« in po katerem je birokracija diktature izvršila leta 1930. tiho »capitis deminutio« (obglavljenje) dokončne pristojnosti banov, ki je trajala samo 11, reci in beri enajst dni. Storila je to z novelo zakona o notranji upravi, ki je sam starejši kot zakon, s katerim so bile uveclene banovine, in ki Izvira neposredno iz vidovdanske ustave. Upravna razdelitev Francije je bila »nacionalnim« režimom tudi vir za določitev volilcev senata. Reči smemo celo to, da je bila upravna ureditev Francije tem režimom še preveč liberalna: zato so skrčili volilno pravico občinskih odborov, ki obstaja v Franciji, v volilno pravico '»predsednikov občine«, ki se dajo vendar tako preprosto postaviti z — imenovanjem od zgoraj. Znano pa je, da je način volitev v francoski senat že dolgo časa predmet ostre graje, ker naslanja volilne enote na strogo ozemeljsko obsežnost okraja brez ozira na gostoto prebivalstva, lako ima Lyon s 600.000 prebivalci 16 volilcev v senat, lyonsko okrožje 'izven mesta s 500.000 prebivalci pa 24 volilcev. Zato je bilo pri zadnjih okrajnih volitvah, v Franciji mogoče, da je bil izvoljen v enem okraju (v podeželju) kandidat, ki je dobil celih 120 glasov in je imel že s tem absolutno večino, drugje je pa prišel v ožje volitve kandidat, ki je zbral 10.000 glasov. Francoski senat — pravijo njegovi zagovorniki — ima nalogo ustvarjanja ravnotežja in umirjanja; zato da je lak volilni red potreben. Pri moralistih te vrste je torej ravnotežje in umirjenje izvedljivo tam, kjer ga ustvarja volilna — krivica. Ali to ni glavno: ta krivični volilni red je veljaven tudi za — okrajne in pokrajinske svete. To so pa v Franciji tiste ustanove, ki so jugoslo- venom zgled za od njih pridigovane, pa še nikoli ustvarjene »široke samouprave«. Okrajne volitve v Franciji nas torej zanimajo zaradi tega, ker so nauk in dokaz pravilnosti razlogov, s katerimi se borimo proti »samoupravam«, pa naj bodo v besedi še tako »široke«, kot popolnoma nezadostnemu nadomestilu svojepravnega odločanja narodov naše države, zlasti v vprašanju uporabljanja javnega in narodnega premoženja. Njihovi izid nam razloži, kako dolga bo še zakonita pot francoskega ljudstva do tistega časa, ko bo francoski senat sestavljen iz udov, izvoljenih v pravičnem volilnem redu. Njihova izvršitev nas spomni, na kakšno revščino bi nas jugosloveni hoteli privezati s tako imenovanimi »širokimi samoupravami«. D. L.: Iz poljske zgodovine (Nadaljevanje) VIL Da ni prišlo do pravega reda med Poljaki samimi. je bilo krivo tudi nerazumevanje nekaterih od nekdaj priviligiranih stanov. Konstitucija 5. maja je odpravila privilegije plemstva in dala nekaj pravic meščanstvu, vendar je kmet, večina poljskega prebivalstva in hrbtenica države, ostal brez političnih pravic. Ustava Kneževine Varšavske je priznala kmetu osebno svobodo, a mu ni dala zemlje in ga tudi ni osvobodila vrhovnih pravic, ki jih je imel nad njimi »pan« (graščak). Tudi ustava, »kraljestva poljskega« pod Rusi ni uredila kmečkega vprašanja. Tudi med iiovem-bersko vstajo si Poljaki niso znali pridobiti kmeta, ki se ni mogel z navdušenjem bojevati proti Rusom, saj se ni bojeval za svojo svobodo, ampak za svobodo in pravice svojih gospodov. Če bi mu bili priznali zemljo in odvzeli graščaku pravice nad njim. bi bil šel kmet z navdušenjem v boj proti sovražniku domovine in njegove svobode. »Demokratično društvo« je razumelo to in je zaradi tega pošiljalo svoje zaupnike na Rusko in v druge zasedene kraje, da bi pridobilo kmeta za demokratične ideje. Tako se je počasi širila revolucionarna misel tudi med kmeti in ne samo med plemstvom in meščanstvom. Eden izmed najbolj znanih in najbolj zmožnih agitatorjev je bil Simon Konarski, ki je prepotoval ves Volinj, Podolje, Ukrajino in pozneje prešel tudi na Litvo. V bližini Vilna ga je ujela ruska policija in skušala z nadčloveškim mučenjem izvabiti iz njega imena revolucionarjev. Izdal ni nobenega. Ustrelili so ga v vilnskem predmestju. Tudi duhovnik Peter Šeicgiennv je oil navdušen agitator in prigovarjal ljudem, naj se dvignejo proti ruski vladi in ustanove kmečko republiko. Toda tudi njega so ulovili in obsodili na vešala. Smrtna kazen se je spremenila v pre-gnastvo v Sibirijo. Takih agitatorjev je kar mrgolelo po vsem poljskem ozemlju, zlasti so se širile revolucionarne ideje po Poznanjskem. L. 1846. je Demokratično društvo izvedelo, da je ves narod pripravljen za vstajo. Vstaja je nastopila v Republiki Krakovski, odtod pa se je širila v Galicijo. Narod se je sicer dvignil, a ne proti — vladi. Zakaj? Avstrija je priznala v svojem delu Poljske posebne pravice plemičem, t. j. graščak je imel posebne pravice nad kmetom. Graščak je iztirjeval'davke, zbiral vojaštvo in izvrševal vaško policijo. Bile so torej stvari, ki so kmeta najbolj bolele Zato je •sovražil graščaka, ne državo, ali bolje rečeno, vlado. Avstrijski uradniki pa so še ščuvali ubogega kmeta proti graščaku in ga večkrat navidez v majhnih kazenskih stvareh varovali pred graščakom. Ko se je torej pripravljala vstaja v Poljski, so avstrijski uradniki, ki so prihajali iz raznih avstrijskih krajev, a po značaju navadno ne najboljši (saj je veljala Galicija za nekako »kazensko kolonijo«), širili med kmeti glas, da se prav za prav dvigajo graščaki proti Avstriji, da bodo Najboljši šivalni stroji in kolesa >ADL po izredno nizkih cenah pri tvrdki Josip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Večletno jamstvol Pouk v umetnem vezenju brezplačen! dolbi li ve u se večje pravice in še bolj tlačili kmete, la pa je bil precej neveren, zato je prav rad rjel takim glasovom, napadal gradove, požigal in ropal. I ojavljali so se tudi največji zločinci, ki so jih izpustili iz ječ, ter so podžigali kmete v sovraštvu proti graščakom. Ti pa so bili pod vplivom Demokratičnega društva že popolnoma drugačnega mišljenja in so hoteli dati kmetom svobodo v smislu idej francoske revolucije. Tako je bilo Avstrijcem lahko potlačiti vstajo. Posledica je bila, da so odpravili Republiko Krakovsko, mesto Krakov so pa priključili Galiciji. To je samo majhen primer znane spletkarske avstrijske politike, ki je znala izigravati stanove proti stanovom, a tudi narode proti narodom. (Nadaljevanje prihodnjič) Interpelacija ❖ na ministrskega predsednika g. dr. Milana Stojadinoviča zaradi korakov, ki naj jih podvzame vlada, da se zavaruje popolna enakopravnost slovenskega jezika 1 Gospod ministrski predsednik! V ljubljanskem časopisu »Slovenija« z dne 21. maja 1937 je bil objavljen sestavek: Državni svet v B e 1g r a d u o slovenskem u r a d n e m jeziku. (Interpelacija navaja na to dobesedno vsebino tepra sestavka, ki je bralcem Slovenije« že znan. Zato posnemamo le na kratko njegovo vsebino. Sestavek pravi, da so za časa prejšnjih režimov začeli splošno dostavljati davčni uradi v Sloveniji plačilne naloge in tudi druge stvari v srbsko-hrvaškem jeziku in da se je pričelo izrivanje slovenskega uradnega jezika v Sloveniji v splošnem. Potem navaja, da je * Pričujočo interpelacijo, je vložil v skupščini v Bel-gradu dne 21. vinotoka 1937 poslanec g. inž. Fran Zupančič. kudu r bo nanjo odgovoril ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadinovič, bomo poročali. . , ■ J • ___ _______________________ neki državni zavezanec v Ljubljani večkrat odklonil sprejem srbslko-lirvaškega davčnega plačilnega naloga, nakar mu je bil dostavljen s policijsko asistenco. Zoper vse to je vložil pritožbo na finančno ravnateljstvo v Ljubljani, ki pa pritožbi ni ugodilo, češ da mu finančno ministrstvo pošilja srbsko-hrvaške tiskovine. Tudi finančno ministrstvo je pritožbo zavrglo. Davčni zavezanec je na to tožil finančno ministrstvo pri državnem svetil v BeTgradu, ker finančno ministrstvo ni odredilo 1. da se mu izda in dostavi davčni plačilni nalog v slovenskem jeziku; 2. da se dostavljajo njemu in vsem prebivalcem v Sloveniji vsi odloki, sklepi itd. v slovenskem jeziku in je 3. izdalo tudi fin. ministrstvo samo na slovensko pritožbo rešitev v srbsko-hrvaškem jeziku. Tožba je poudarjala, da so začele davčne uprave v Sloveniji zadnja leta redno izdajati plačilne naloge in druge odloke v srbsko-hrvaškem jeziku in da postaju v Sloveniji dejansko že tudi tako imenovani zunanji uradni jezik srbsko- I. Z.: Po časniški in slikarski razstavi na ljubljanskem velesejmu (Iz negovorjenega govora) (Dalje) Zemlja, čas in okolje dado umetnika. Tisto, da je umetnost mednarodna, je resnično le tako. da umetnina, ko je ustvarjena, postane kulturna last vsega človeštva. Umetnika, pravega umetnika, živo umetnost dado pa zemlja, čas in okolje. Umetnik je zvezan z narodom, z domačo zemljo in govori pravo besedo narodu v njegovem trpljenju in veselju, izpričuje, priznava njegovo samobitnost in se tudi sam ves pripoznava k rodni zemlji. Naj vam misli obrnem v tradicionalno slov-stvo. Slovenska narodna lirika, kaj ni živa in šega-va, vesela in čustvena, da jo občuduje ves svet? In kako je včasih globoka! Naj vas spomnirn ene same narodne pesmi, ki jo je zapisal že Primož Trubar in ki je že tačas bila stara, to je pesem o božjem rojstvu: Kakor sonce skoz glaž gre — glaž ta se ne razbije: — glej, tako je rojen bil — Jezus od Marije. — Kakor luč od luči gre, sonce svojo svetlost spusti, — vendar v njem ostane, Slej tako Bog od Boga gre — Bog oče Sinu rodi — večno v Njem prebiva. Na ven obrnjeni slovenski rodoljub rad vzdihuje, češ, kje je naš veliki tekst v našem knjištvu. Saj je vse, kar imenujemo slovensko knjištvo, tako fragmentarno, nedodelano in majhno . .. No, vsakdo ima pravico in svobodo misli. Oprostite, da si jo lastim tudi jaz. Veliki tekst, tako mislim, in legitimacijo, vstopnico na pozor išče svetovne kulture, nam je dal prvi največji genij naše zemlje France Prešeren. Če naša zemlja nebi bila za njim rodila nobenega umetnika več — Prešernova muza ima oltar, ki bo na njem naš narod prižigal debele sveče, dokler bo živel. Veliki tekst so za Prešernom pisali in še pišejo mnogi drugi. \ In prav nič ne moremo vedeti, ali prav v naših dnevih kje ne veka pod slamnato streho slovenskega očeta otroče, ki so mu rojenice prisodile, da bo velikan umetnosti in tvorec še vsega večjega, mogočnejšega, kakor kar je do zdaj dala naša zemlja. Naša zemlja je kakor struna: venomer brni, njena duša je do najtanjše tenkoslušnosti lirična, čustvena, globoka, najplcmenitejši lepoti služeča svečenica... Naš veliki tekst se piše v vse smeri iz nas samih. Slovenia divisa est in partes tres ... Maloštevilni kakor smo, ne bomo nikjer imeli odločujočega političnega vpliva. Ali v kulturi, in organizaciji narodnega gospodarstva smo veliki in bomo še večji, če ne bomo zametovali samih sebe in svojih starih slovenskih vzorov, preveliko je v nas hrepenenje po zarji in soncu. Slovencu je čut za lepoto in ubranost jezika že v 'krvi. Le poglejte, kako Slovenec piše pismo, posebno ljubezensko pismo! Kolikšna poezija, koliko nežne domišljije! Kako zbrano sklada v blago-zvoneči slog in čedno obliko same izbrane in lepe besede in rečenice z mehkim ritmom in čistim stilom ... Tudi to je del našega velikega teksta. Vse kar imamo dobrega in lepega, vse se nam je rodilo v bolečinah. Majhni smo, marsikaj v nas je majhno, ali napredek, ki smo ga vkliub vsemu in vsem dosegli v razdobju dobrih sto let, se sme imenovati velik. Tudi to je naš veliki tekst! Za napredek se moramo zahvaliti slovenski pisani besedi, slovenski knjigi in vsem, ki knjigo ljubijo, spoštujejo in širijo, a to iso bile naše čitalnice in so naše knjižnice, naša prosvetna, izobraževalna društva, zlasti pa vsi tisti, ki jim je knjiga kulturna potreba. Knjige, knjižnice so naš veliki tekst! Knjiga je spričevalo narodne kulture. Vprašanje knjižne stiske je splošni kulturni problem. Po vaseh, trgih in mestih, naj se ustanovijo odbori knjigo!jubcev, ki naj na vso moč širijo našo knjigo; šole naj mladino učijo spoštovanja in ljubezni do knjige; prijatelji naj se obdarjajo le s knjigami. v. . , Vsaka knjiga nam širi obzorje in nas usposablja za tekmovanje v življenjskem boju; vsaka knjiiga nam bistri in vedri duha, ker odpira oči in kaže nove, zanimive stvari. Večje ko je človeku obzorje, razločneje vidi, koliko je na svetu sreče in lepote, pa tudi trpljenja, nesreč in gorja... Pravi bralec ni le tisti, ki knjigo kupi, marveč mnogo bolj tisti, ki jo ljubi. Imamo dvojne bralce. Eni ljubijo knjigo, ki ima globoko miselno in umetniško vsebino, knjigo, ki jih zgrabi za srce in ki jim razgiba čustva: — drugii pa se radi zatopijo v knjigo, ki ima dosti prigod z napetim, romantičnim, četudi življenjsko neverjetnim dejanjem. Prve vrste bralci SO' knjižni s 1 adk osn od e z i , resni uživalci ob bogati mizi s šampanjcem, drugi pa so močnikarji, žganjarji, ki jim je literarni jeruž zadostna knjižna hrana... Premisliti je treba, da je vsaka knjiga kamenček v stavbi umetnostnega kulturnega svetišča, kjer na oltarju narod daruje sam sebi. Knjiga je srce in oko, knjiga je oživela na veke živečo misel, knjiga je ogledalo dušnosti, kulture, vsaka knjiga je piramida nesmrtnega spomina — littera seripta manet... Pravi bralec tako s premislekom bere knjigo, da sodoživlja njeno vsebino in da se zaglobi v pisatelja in njegove junake. Ko knjigo preberem, vem. da mi je zbudila lepo misel, ki se z njo potlej ukvarjam in si po njej ustvarjam nove vidike. Do zdaj mi je še vsaka knjiga dala kako novo (Dalje prihodnjič.) hrvaški jezik in da izpodrivajo slovenski jezik. Tožba je poudarjala, da gre za osnovne državljanske pravice državljanom slovenskega rodu in jezika in za pravice slovenskega naroda kot takega. Gre za to, če je v Sloveniji uradni in državni jezik slovenski jezik ali ne! Ko ustava določa, da je v Jugoslaviji uradni jezik srbsko-hrvaško-slovenski in ker v srbskih in hrvaških krajih nihče ne uraduje v slovenskem jeziku, slovenskega uradnega jezika sploh ne more biti, če ni po zakonu uveljavljen v Sloveniji. Policijski stražnik, ki je bil navzoč pri dostavitvi plačilnega naloga, pa ni bil priča, ker se je vmešaval v dostavljanje, česar priče nimajo delati. Plačilni nalog je bil torej dostavljen s policijsko asistenco, kar jr pa zoper predpise zalkona o občnem upravnem postopku. Tožba je zahtevala, da državni svet razveljavi rešitev finančnega ministrstva kot protizakonito, izdati se mora nov plačilni nalog v slovenskem jeziku, ravno v tem jeziku pa tudi rešitev ministrstva financ, in vse oblasti sploh morajo izdajati vse odloke, re-Sitve, dopise itd. v Sloveniji vsem prebivalcem le v slovenskem jeziku.) Državni svet v Belgradu je stvar presojal dne 26. februarja 1937 ft>r izdal nato v srbsko-hrvaškem jeziku razsodbo,* ki je bila dostavljena tožniku 14. maja t. I. in ki se glasi v prevodu takole: Državni svet kraljevine Jugoslavije. Št. 50.519/36. 26. februarja 1937, Belgrad. Državni svet, ^ f- oddelek, sestavljen iz državnih svetnikov: Rosiča dr. Maksimilijana kot predsednika, Pišteljiea Luke, Peičica Leodora, Krstiča Nikole, Kovačeviča dr. Žarka kot udov in sekretarja lomiča 1, Milovana, je na tožbo dr. R. J* iz Ljubljane zoper rešitev finančnega ministra (oddelek za davke) z