Posara. štev. Dinl*—^ četrtkova in sobotna številka Din 2*— :<
TOEDHIŽTVO „T»bora* jtn, .Kan
rodnega lista je v Maribora, Jar-čiceva. ulica 4, L nadstropje. —»t Telefon interurban Ste«. ZRL«« «=* Rokopisi se aer vračajo/ Km'
UPRAVA je ,* J«učič«m «t St Ai pnthcje desno. — Telefon ei. 24.< SHS poštno-ček- raca ni aa -Tabor"; H .787, ra „ Narodni Hrt" 12.253.
Ha naročila brat denarja ao na otira. Inseratn eceoe podogovonu
Kdo bo sestavil novo vlado?
Radičevsko - klerikalni grehi se maščujejo.
Maribor, 26. marca*
Ponde-Ijck' je prinesel velevažne politične dogodke. V Beograd so se pripeljali poslanci Radičeve stranke, tisti, ki so se še pred letom zaklinjali, da ne pojdejo za nobeno ceno v Beograd. Petnajst poslancev, med njimi podpredsednika stranke dr. Kraljevič in Predavec, je takoj po vstopu v skupščino priseglo kralju in ustavi. V tistem trenutku je vlada občutila, da se ji majejo tla, G. Pašič je takoj sklieail sejo ministrskega sveta in čez kratko časa se je podal na dvor, kjer je podal kralju ostavko celokupne vlade. Nato je bila seja Narodne skupščine zaključena in nadaljno zasedanje odgodeno. Popoldne je bil pozvan na dvor predsednik skupščine Ljuba Jovanovič, ki je predložil kralj#, da po starem parlamentarnem običaju ponudi sestavo nove vlade prejšnjemu ministrskemu predkedni ku. Kmalu po tej avdijcnci je dobil Pašič eopet mandat za sestavo vlade. Povabil je bil 'k sebi načelnike opozicijskih strank. V pismu pravi, da je dobil mandat ■za sestavo nove vlade in sicer na temelju parlamentarnega položaja za podaljšanje dela v parlamentu. To delo pa mora sloneti na vidovdanski ustavi in na načelu državnega jedinstva, kakor je za' ugotovljeno v senžermenski mirovni pogodbi. Opozicijonalni blok je imel takoj .sejo in je sklenil, da Pašičcvo ponudbo odbije. Do sem se je razpletla situacija y pondeljek.
Torek je nekoliko razčistil položaj. V ospredje so stopile silne težkoče, ki bi jih bil moral opozicijski blok premagati, preden bi prevzel državno krmilo v lastne roke. Predvsem se je zastavilo v {vsej svoji neizprosnosti vprašanje:	Ali
bna opozicijski blok tako večino, da lah-;o takoj spravi pod streho državni pro-loun? Zakaj drugi ustavni činitelj — kralj — vztraja odločno na tem, da mora biti budžet sprejet, kajti položaj je zdaj itak, da bi nastopila prava pravcata katastrofa, ako bi se skupščina razpustila in razpisale nove volitve, ne da bi bilo državno gospodarstvo vsaj za silo v redu. In tu se je pokazalo, kakšno napako so storili Radičevci, da so dali overoviti'samo 20 mandatov, druge pa so- predložili Šele v zadnjem trenutku. S tem so napeljali vodo na radfkalski mlin in so zelo otežkočili ugoden razplet krize.
Toda Radičevci so storili še druge napake, ki so znak, da ali ne razumevajo Svojih dolžnosti ali pa mislijo grdo opehariti opozicijski blok, zlasti demokrate in da jih na njihovem potu v Beograd ne Vodi namen, sodelovati pri zdravi ureditvi naše enotne dlržave. Radič Je v trenutku, ko je bil položaj najkočljivejši in ko se vsaka beseda odgovornega politika pretehta natanko kakor žafran, podal v italijanskem listo »Sccolu« skrajno bedasto izjavo. Dejal Je, dla je prihod Radi-čcvcev v Beograd samo sredstvo, da vržejo sedanjo vlado, da pa se s tem nič ne izpremeni njihov boj za državno neodvisnost Hrvatskc. Izjavil je, da še zmeraj upa, da bodo druge države pripomogle Hrvatom do popolne svobode.
To kaže, da Je Radič ali prifrknjcn in ne zna, kaj govori in piše, ali pa je-zaklet sovražnik sedanje države in ima samo en namen: porušiti to, kar je nastalo i*o osvobojcnju in ujcdlnjenju in kar so Priznale tudi inozemske države: jedinste-^ kraljevino SHS. Ni se tedaj čuditi, če
Nova senzacija v politični krizi.
Pribičevič s tovariši izstopil iz demokratskega kluba. Obenem odbil ponudbo za vstop
v Pašičevo vlado.
Džemijetovci in Nemci odklanjajo podpiranje nove Pašiče-
ve vlade.
Demokrati ua Krvatskem in v Slavoniji proti politiki opozicijskega bloka. — Davidovi dobi mandat za sestavo vlade.
BEOGRAD, 26. marca. Včeraj pop. je imela sejo desničarska skupina v demokratski stranki (Pribičevič s tovariši). Sklenilo se je, da bo skupina vodila samostalno politiko na podlagi striktne izvedbe demokratskega programa in sklepov kongresa kot vrhovnega foruma stranke. Glede sodelovanja s Paši-čem je skupina izjavila, da odbija Paši-
čev poziv za vstop v vlado. Pašič bo po vsej verjetnosti danes vrnil kralju mandat za sestavo vlade, ki ga bo kralj poveril Davidoviču.
BEOGRAD, 26. marca. Današnji dan zaznamuje novo senzacijo v razvoju politične krize. V skupščini Je zelo živahno, neprestano se vrše konference med klubskimi načelniki. Senzacijo dneva tvori dozdevni razcep v demokratskem klubu. Za danes je bila pričakovana seja demokratskega bloka, katere bi se udeležil tudi Pribičevič s svojimi ožjimi pristaši. G. Davidovič pa je prejel danes do poldne od g. Pribičevič a in tovarišev pismo, m katerem pojasnjuje svoje stališče napra-m vladi in napram opozicijonalne-mu bloku. V tem pismu naznanja g. Pribičevič, da izstopi s svojimi prijatelji iz demokratskega kluba. O svojem definitivnem postopanju bo obvestil g. Davi-dovlča še pred večerom. Od Pribičeviče-ve skupine ni nobenden prišel danes v demokratsk! klub. Ob 11'. uri dop. je Pribičevič zahteval od skupščinskega predsedstva posebne ldubske lokale v skupščini. G. Davidovič se je takoj podal v, klerikalni klub, kjer se je .vršila konferenca med njim, Korošcem, Spahom, Predavcem, dr. Mačkom in Kraljevičem.
ZAGREB, 26. marca. »Nov osi k objavljajo razgovor svojega urednika z nekim poslancem, ki pripada Pribičevičevi skupini. Poslanec je izjavil, da je demokratska stranka na Ilrvatskem in .v Slavoniji^ v neprijetnem položaju,- ker so vse njene organizacije soglasno proti sodelovanju demokratov s federalisti, zlasti z Radičem. Če se poslanci ne bi ozirali na zahteve svojih volilccv, se ne bi smeli čuditi, ako bi mnogi izmed njih presedlali v radikalno stranko. Pribičevič je tudi sl-cor nasprotnik politike opozicijskega bloka, ki ni v skladu z načeli narodnega in državnega jedinstva. Vrhu te-
ga je blok izročen Radičavcem na milost in nemilost.
Poslanec je dejal: »Mi ne moremo zanikati tega, kar smo zastopali celih 5 let. Ne moremo braniti politike, ki je po našem prepričanju narodu; in državi škodljiva. če g. Davidovič inisli, da dela prav, naj gre po svoji poti, toda brez nas. Prepuščamo mn zasluge za to akcijo, pa tudi odgovornost za veliko škodo, ki bo prizadejana narodu in država.«
V krogih demokratske desnice so mnenja, da bo g. Pašič danes vrnit mandat, ki bo nato poverjen g. Davidoviču. Kor pa je opozicijski blok sestavljen zgolj iz demokratov, klerikalcev in muslimanov, obstoji možnost, da g. Davido Vič ne bo mogel krone prepričati, da bo njegova vlada imela stalno večino v skupščini, oziroma da jo bo mogla ohraniti do sklepa parlamentarne dobe.
BEOGRAD, 26. marca. Davi je g. Pašič dvakrat sprejel predsednika d-že-mijetskega kluba Feri-da bega Drago in enkrat predsednika nemškega- kluba Krafta. Predsednik džemijeta se je izmotaval; očivJdno skuša kar najbolj izrabiti sedanjo krizo. Tako je Ferid beg Drago zahteval, da se džemijeto zagotovi za podporo v parlamente vsaj en ministrski portfclj, ostati pa morajo tudi koncesije, ki jih je vlada že poprej priznala. Nato je bil prvi razgovor prekanjen. Pri drugem sprejemu je Ferid beg Draga izjavil, da ne more trenutno dati nobenega definitivnega odgovora1, posvetoval pa se bo s svojim klubom in bo potem preciziral stališče. Z ozirom na to izjavo 'je trenutno precej negotovo, da bi dže-mijet pristopil k sedanji Pašičevi kombinaciji, razen če bi mu Pašič zagotovil enega ministra in razne druge koncesije.
BEOGRAD, 26. marca. Danes opoldne sta obiskala g. Pašiča v predsedstvu vlade zastopnik nemškega kluba dr. Kraft in po seji džemijetskega kluba, ki je dolgo trajala, tudi njegov predsednik Ferad beg Draga. Po informacijah vašega poročevalca sta oba odklonila podpiranje nove Pašičeve vlade. Dr. Kraft je izjavil, da njegov klub bodoče Pašičeve vlade sploh nc tnore podpirati, ker ne bi mogla nuditi garancij, da bi se uresničile želje in potrebe nemške manjšine v državi. Ferad
beg Draga pa Je odklonil po3pjrapje*ga-šičeve vlade v glavnem radi Pribjčevi-čeve skupine, s katero džemlietski Jdtrb ne more in noče sodelovati in sicer raidi poslanca Sretema Vukosavbeviča, k? je najhujši nasprotnik džemijeta. Tako se je situacija preokrenila .v korist opozici-jomalnega bloka. Danes so bife v skupščini razširjene vesti, da je g* DavidovSČ v včerajšnji avdljenci izjavil kralju, Sa bodo vse opozicijonalne stranke zapustile skupščino, ako bi bil g. Pašiču na podlagi dejanske manjšine poverjen mandaŠf za sestavo vlade, s čemur bi bito onemogočeno sklicanje Verifikacijskega: odbora in verifikacija; nadajjnifj povrerifisle ra-dičevskih poslancev.-
BEOGRAD, 26. marca. NemŽJ3'toO" slanec dr. Moser je imel 'danes dopoldne konferenco z g. Pečičem, enem ghisadS činiteljev opozicljonalnega bloka. Gospoda Jovanoviča so obiskali danes dopoldne Valcnijan Pribičevič, Kasta TfmdS-jevič Jn S-reten Vufcosavijevič. C£*PagfiS je kouferiraJ s svojimi ministri &irs.3aEaI-skiml voditelji.	: > />•*.. r
- - Ti' ',v>- -	.-v--	;
"ŽALNA’ PROSLAVA ZA vrMUMf-KOM TUSARJBUt ;'*! iunff
BERKEN, 25. iržarca (Wbl£fS, Rg sotnosti dtlomaiiških, poEtičnfih, rarnih is untetnSekih krogov Bo je gg češkosl-o vaškem; poslaništva vršila ijta-nes v sponnias uaitrlega poslanika Traesr-ja žaJna proslava. Državni predeedafk je bil zastopan po državnem! soknefctrjo Meissner-Ju. Zunanji urad .IB8T aasto-pan po državnem! iSfitisrfan zas	za-
deve Stresentamu ia po državSDB® sejera-tarjri Maltzabnu. O TusarJeVenS žrvfje-nju in delovanju je kot zastopffifk puškega ministrstva za zunanje zadeve ®o-voril minister Girsa in je povdarjsS V, svojem govoru, da je delo pokojg^a vodilo k živahnim političniiffl, gospodarskim in kulturnim odnošajem obe® sosedov. Girsa je zahvalil drž. prežidestta in državno vlado za raznirtovasje id pomoč nntfrlemn poslaiSiku pri izvrševanju njegove misij«. .. -
Delo komisije izvedencev s« bliža Soncu.
PARIZ, 25. snnrca. »AgeSSe Havase jo doznala da bodo izvedenci 29, tim1, končali svoje delo šf predložili svoje poročilo dne L aprila reparacijski komisiji., ,,, ,
' ^	'	  BORZA.
CURJH, 26. marca (Izv*.)’ PredBorari Pariz 31.35, Beograd 7.10, Londojr 8188, Praga 16.80, Milan 2185, Newyork 579.50, Dunaj 0.00814,
ZAGREB, 26. marca Farla 4.40—145, Švica 14.50—17.50, London’ 349^5—35285, Dunaj 0.1143—0.1163, Praga 235.75—238.75, Milan 350.75—353.75, Newyork 80.30—81.90.
-se jc Pašič v pismu načelnikom opozicijskega bloka skliceval na senžermensko pogodbo z določili o enotnosti države. Značilno je, da so radičevski poslanci sporočili v Zagreb brzojavno:	»Vlada
Pašičeva zrušena, živela republika«.
Ker danes ni med Srbi in tudi ne med vcliiko večino ostalega prebivalstva ni-rogar, ki bi se ogreval za republikanske Kije po grškem vzorcu in ki bi dovolil razkosanje države, in ker opozicijski
doseči. Kajti ne smemo pozabiti, da blok stoji in pade z milostjo Radič.vcev. če so Radičevci že zdaj talki, kakšen bo pač njihov apetit pozneje.
Tudi klerikalci in Spaliovci niso imeli nujnejšega dela, kakor zavpiti na ves glas: federalizem se bliža! Kakor da so se prijatelji g. Davidoviča na tihem zakleli, da mu v najvažnejšem trenutku zagrenijo položaj do skrajnosti.
Spričo take situacije sc je del demo-
-	< ,f	-	,	■	IH**'-' Vfv-HHVIJV- OV	U'
uok nuna m nc more imeti namena,	da j bratskega	poslanskega kluba,	ki mu	stoji
L>i tako državno katastrofo pripravil	in i na čelu g. Svetozar Pribičevič	odločil	rh
pospešil, so bedarije Radiča in radičev-! izpremeni	taktiko in ’
cev,samo ojačile položaj nasprotnikov o-Sproti politiki, katere pozicijskega bloka in so jim dale v roke j visni od Radičeve milosti, r-rimccv.-dobro orožje. Tako sc jc povečalo neza- j mnenja, da bi ob taki zahrbtni neiskreni
da sc » tem o-(taktiki Radičevcev in klerikalcev zagata oc ni že y na-
da nastopi odločno rezultati bi bili cd-Pribičevič jc
nemogoča tot kar je blok v, resnici hotel' zili m nemogoč položaj i
prej dana gotovost, da bo mogoč« .delati, tedaj jc boljše, da se sploh ne delajo škodljivi poizkusi.	.
G. Davidovič bo bržkone že idames alf jutri poizkusil s sestavo .vlade. Odločitev; tedaj zavisi od dveh ali treh dni Če -se bo poka-zal-o, da ne more sestaviti vlade ki bi bila sposobna za takojšnje parlamentarno delo in ki bj nudila zadostne ga-rancije za državno enotnost, bo moral prevzeti mandat zopet g. Pašič. Verjetno jc, da se bo g. Pribičevič odzival njegovemu pozivu za vstop v vlado.
Da je opozicijski blok žc v. začetku zagazil v tako zagato, je pripisati neiskreni taktiki Radiča in Korošca in -njun! revizijonistični ognjevitosti. .
—O-*
Leto: V. (lil).
Maribor, četrtek 27. marca 1924.
Stev: 71 (13).
Ufi,
(g Posaor. štev. Din D—M .I| 'četrtkova In sobotna g Bi številka Din 2.— i
fe	$
'5, ^TASO®1* izhaja'vsak dan, razvett S S nedelj in praznikov, oh 18- uri Z’
=? .datumom nasledojepa dne. Stan©; ^ S mesečno po poiti D IS'-—, za in©- == — zemetvo D2o*—, dostavljen na dom ^ Din 1^’—, na izkaznice Din^lS-—•
~	sta
m ».NARODNIilSTT1 (četrtkova 5tw. ^ = ^Tabora4*) se naroča kot tednik ^ ==■ in stane mesečno 3 Din, četrt-^ letno 8 Din, polletno 16 Din, ~ s- i ■	■-= celoletno 32* — Din - -” --=* e=
Naročnina aepioč^« v#«prej*
atarsf
gfraa £
»TABOR« DNAKOUNI LIST«}.
fy MSfTboiu, clfie 27. Saatca'192-f.
Poliflcpne vesti.
* Organ g. Puclja, Beržiča in dr. Ravniharja, od Jadranske banke izdajani radikalski »Narodni dnevnik« že naprej lomi kopje za radikalijo. V sredini številki pravi, da »smrt demokratov dviga radikale, ki postajajo avtomatično tudi idejni nasledniki demokratov.« Je res tragikomično: g. Pucelj sedi v opoziciji, v zemljoradniškem klubu, ki je najhujsi nasprotnik radikalov, njegov organ »Nar. dnevnik« pa poje radikalom hoza-na. Ubogi SjKS-arji, kako dolgo če se bodo pustili voditi za nos od g. Puclja ..
* Položaj v Beogradu. Danes se bodo izvršili važni dogodki v Beogradu. Palic bo vrnil mandat, ker so njegovo po pudbo za sodelovanje odklonile vse Stranke opozicije. Mandat za sestavo vlade dobi Davidovič. Ker pa je posl Pribioevič, ki ima v demokratskem klubu krog 15 svojih ožjih pristašev, izjavil da oh in njegova skupina ne more sodelovati v vladi s klerikalci m Radi-6evci, ni verjetno, da bi opozicijski blok mogel sestaviti vlado. Skupina g. Pribi-čeviča pa obenem izjavlja, da ne bo delala ovir normalnemu razvoju krize, kakor dosfcj ni ovirala akcije g. Davido-viča za sestavo bloka in mu je pomagala zrušiti Pašičevo vlado ter omogočila prihod Radičevcev v Beograd. Zemljo-radniški khib je ponovno sklenil, da ne vstopi v nobeno vlado. V Beogradu vlada velika napetost.
* Radioevske neumnosti. Poleg bedastih izjav Radiča samega, ki jih je dal dopisniku nekega italijanskega lista in kjer pravi,da je z zrušen jem' Pašiča nas jstopil čas za republiko, so napravili Ra-dičevci še drogo neumnost. Ko so v torek prisegli še ostali 4 radioevski poslanci, katerih mandati so že verificirani, so hrzojfi-vili predsedstvu stranke v Zagreb:	«.Vlada Pašičeva zrušena, živela republika!« Par minut popreje pa 'so prisegli zvestobo kralju. — S takimi ljudmi je resno sodelovanje res nemo-
CTOC6«	i
* 'f jVlaftimtr Tušar. Vi soboto dne 22,
je umrl vsled srčne bolezni češkoslovaški poslanik v Berlinu, Vlastimir Tušar. . Po dokončanih srednješolskih študijah je vstopil v službo češkoslovaške socijal-demokratične stranke in postal glavni urednik «Rovnosti» v Brnu. Reta 1911 je postal poslanec, v avstr, parlamentu. L. 1917 je bil izvoljen podpredsednikom 6sl. poslaniŠkega kluba, po prevratu pa ga je imenovala vlada za zastopnika <5. S. R. rta Dunaju. Pokojni je bil dvakrat ministrski predsednik in sicer prvič od 8. jul, 1919 do 26. maja 1920, drugič pa od 25. maja do 15. septembra 1920. SL decembra 1920 je bil imenovan1 za češkoslovaškega poslanika v Berlinu, kar je ostal do svoje smrti.
Pred vojno je bil Tušar pristaš aktivistične 6truje in je v parlamentu zastopal stališče, da mora češkoslovaški narod podpirati avstro-ogrsko dinastijo med vojno, da Si utrdi svojo pozicijo v
"J
J. Pohorski.
Francelj in Marja.
Čarobna pravljica s Pohorja.
(Dalje.)
Polnočna ubežnika, Francelj in Marja, sta korakala z vso mogočo naglico, eaj ata predobro vedela, da ju bosta čarovnika lovila. Bila sta že daleč, daleč, ko se je danilo; zato sta, utrujena od hitre hoje in dolge poti, se oddahnila na nekem hribčku.
»Poglej, Francelj, kako lepa je jutranja rosa! Sicer temni oblaki so tako rdeče razsvitljeni in obrobljeni z zlatim pasom, ki prihaja kakor iz nebes. Poglej o«o kopico solnčnili žarkov — mlado solnce že vidim!«
Sedela sta drug poleg drugega, zroc ▼ solnčni vzhod; prepolno je bilo Francijevo srce, da bi ne začel govoriti. »Vidiš, MaTjica, talfo nama jo rodilo rano jutro tudi mlado ljubezen in prvo srečo; skupaj sva v prostosti. — Popeljem te tja v svojo ljubljeno domovino na moj grad in tam, tam bova srečna, kakor le more biti dvoje ljubečih se src!«
Vzplavalo jo solnce že višje in višjo, obenem pa je zginila jutranja zarja, krasota vsakega lepega dne. Prej v vseh’ barvah razsvitljeni oblaki so otemnoli!
Avstriji. Proti koncu vojne pa je izpre-menil svoje nazore in’ postal agilen član narodnega odbora. Po prevratu je bil Tušar tisti trezen in posredovalen duh, ki mu gre zasluga, da je Č. S. R. brez usodnih posledic preživela več notranjepolitičnih kriz. On je pripomogel da se je češkoslovaška socijalistična stranka očistila in iznebila ekstremnih elementov. Njegov program jo omogočil koali cijo vodilnih strank, ki je igrala za konsolidacijo nove države odločilno vlogo Kot poslanik v Berlinu si je pridobil mnogo zaslug za upostavitev normalnih razmer med obema državama. Užival je vsestransko zaupanje vodilnih mož češkoslovaške republike.
* Zbliževanje Angleško in Francije. Francoski poslanik Saint Antoine je obiskal Macdonalda in se razgovarjal z njim! o sporednih vprašanjih, ki se tičejo reparacijskega problema in sigurnosti Francije. «Evouig Standart* do-anava, da je francoski poslanik obvestil Macdonalda, da je francoska vlada voljna pristati na predlog ekspertov, da takoj izprazni Porurje, zahteva pa od angleške vlade, da izjavi, kako stališče bo zavzela v slučaju, če Nemčija ne bo hotela sprejeti predloga, katerega ji bodo stavili eksperti. V London so tudi dospeli angleški delegati v komisiji ekspertov, ki so bili sprejeti v avdijenci pri Macdonaldu. Diskusija med Francijo in Anglijo se tiče predvsem vprašanj o delu komisije ekspertov za reparacije, to pa samo v toliko, da prideta obe vladi na čisto, ka j bosta ukrenili potem, ko bo komisija ekspertov predložila svoja poročila, Listi poročajo tudi, da je računati s skorajšnjim' sestankom francoskega min. predsednika Poinčareja z Mac-donaldom.
* Grčija — republika. Grška 'narodna skupščina je v seji 25. tm. sklenila, da se odstrani dozdajna kraljevska dinastija in da se proglasi Grčija za republiko. Za 13. aprila je določeno ljudsko glasovanje o tem vprašanju. Vladi je skupščina z 259 proti 3 glasovom izglasovala zaupnico.
* Tudi v turški vladi kriza. Ker je turška narodna skupščina v Angori odklonila člen ustave, po katerem bi imel predsednik pravico do razpusta skupšči ne, je postal položaj zelo resen in je računati ha odstop vlade in razpust narodne skupščine.
* Napetost med Rusijo in Kitajsko popušča. Po vesteh iz Pekinga popušča napeto razmerje, ki je te dni vladalo med Kitajsko in Rusijo. Pogajanja se zopet nadaljujejo. 24. tm. zvečer sta imela sovjetski delegat Karahan in zastopnik Kitajske Wangh daljšo konferenco.
* Perzijski vladar odstavljen. Perzijski parlament je v seji 24. tm. sklenil, da se odstavi dosedanji šah in da mu sledi na prestolu njegov dveletni sin, do njegove polnoletnosti bo imenovan regent
grozeče gledali na naša o sreči sanjajoča ljubljenca.
Prestrašena, kakor iz težkih sanj vzbujena, skoči Marja na noge, kazoča s svojo roko v nejasen dol. »Ali ne vidiš neko točke tam na cesti?«
»Hitro se premika. Čudno! če bi bil
 zamrl mu je v grlu glas od strahu
»Da! Moj oče prihaja s svojimi ča rovniškimi škornji, ki najine prehite. — Iva j naj storiva, da naju ne vlovi v svoje morilske roke?«
»Skrijva sc!« svetuje Francelj.
»Ne!« de odločno Marja. Njegovo co-pnnsko oko naju izsledi v skrivališču!« Pomislila je malo, nato dejala: »Sedaj imam tudi jaz moč čarovnije! Ob cesti sva in to je dobro. Jaz postanem kapelica, ti bodi z;dar in beli kapelico. Drugo delaj po svoji pameti!« —
Čarovnik je mahal čez gozd še bolj po zraku, kakor po zemlji. Prišel je po ovinku hipoma iz gozda ter obstrmel ob pogledu na novo kapelico, katere še pred kratkim ni bilo. »Sicer pa to ni ničesar sumljivega. Kapelica se hitro postavi in sezida! si misli starec. Ob cesti je, lahko povprašam zidarja, oo je videl koga tod iti.« Storil jo tako.
y NR3Prej ga je pozdravil, nato pa vprašal brez vseh ovinkov, ali je dol iti mimo nekega fanta z deklico
Dnevna kronika.
— Prvi sestanek čebelarjev iz Maribora in okolice se vrši letos v nedeljo 30. marca ob 10. u-ri dopoldne pri čebelnjaku na vrtu III. deške osnovne šole (nia.trdalenske) v Mariboru. Razkazalo se bo prvo važno letno opravilo pri čebelah — spomladanska revizija. Ob slabem vremenu razgovor o isti zadevi v ondot-ni šoli. Prijatelji čebelic dobrodošli. — B.
— Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, -da je ravnokajr prejela naročene velikonočne razglednice — umetniško delo našega priznanega umetnika g. A. Koželja. P. n. podružnice, trgovine in prijatelje družbe vabimo, da jih naroče v pisarni CM družbe v Ljubljani. Cena 1 Din.
— Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736
— Koliko avtomobilov imamo v naši državi? Po neki statistiki pride v Jugoslaviji na 7250 prebivalcev en avtomobil. V Beogradu pa pride en avtomobil že na 120 prebivalcev.
— Štirikratna morilka. V Berlinu so aretirali 32-letno ženo nekega sodnega uradnika, bivšo bolničarko, ki je obdolžena, da je umorila svojega prvega moža, njegovega brata in njegovo mater in sedaj Še drugega moža, da si dobi njihove dedščine.
— Bivši nemški kronprinc kot trgovec. Družina bivšega nemškega prestolonaslednika živi zdaj v Potsdamu v hiši Eital Fridirika. Viljem nastopa vedno tako, da zaitaji svoji identiteto. Ko pa je te dni povedel svotjo ženo v galerijo slik, ju je spoznalo občinstvo in jima živo klica-
lo.	Beden položaj, v katerem se nahaja Nemčija in katastrofalni padec marke je prisilil tudi nemškega kronprinca, da si poišče službo. Trgoval bo s poljedelskimi stroji in upa na uspešno trgovino, ker so nemški veleposestniki z večine monarhisti, poleg tega pa tudi njegovi osebni prijatelji.
— Ljudje, kateri mislijo, vejo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje in naredi pred prehlajenjem manj občutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote:	lekarnarja	Feller:
Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka 9 pakovanjem in poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 D); Elza-lilijirto-mlečno milo (4 kosi pakovanjem in poštnino 40 dinarjev); najmočnejša Elza-kolonska voda 15 D; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-lili-jino mleko 10 dinarjev in drugi Elza-preparati izpolnijo vsi svojo dolžnost! Adresirati: Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg št. 201. Hrvatsko.
— Dežela, v kateri sc zmanjšujejo davki. Mestni svet v Gurihu je sklenil, da se morajo izdatno zmanjšati davki za leto 1924. V razmerju z letom 1921 znaša redukcija celih 28 odstotkov. Cena pli-
na, električne razsvetljave in vode jc zmanjšana za 10 odstotkov.
— Grozen čhi užaljenega zarotnika.
Vso špansko javnost je pretresla vest o umoru lepe hčerke bivšega španskega ministra, ki je postala žrtev svojega prejšnjega zaročnih a. Pred šestimi meseci je senorita Pnrifikacijon Gonzeles izjavila, da ne more ničesar več slišati o svojem zaročniku Gonzello dfella Colina in zahtevala razročitov. Ko je te dni prišla v cerkev, pristopi k njej Colina in nameri dva strela na nesrečno deklico. Ko se je smrtno ranjena deklica zrušila sredi cerkve, je mladenič naperil revolver še proti sebi, pa imel več nabojev, Colina, ki je bil na mestu prijet, jc izjavil; da se je odločil jo usmrtiti, kakor hitro izve, da se njegova bivša zaročnica poroči z drugim, nato pa se usmrti tudi sam. Zelo mu je žal, da se mu ta nakana ni posrečila.
— Španjolske žene dobijo volilno pravico. Izvedelo se je iz Madrida, da je vojaški direktorij te dni izdal dekret, po katerem bi imele žene, ki so družinske, matere, volilno pravico in pravico kandidature.
□□□DDDDODDOO O □ □nnnpnnnnnrjn
Vse cenj. naročnike »Tabora«, ki dolgujejo na naročnini, prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino do 30. tm., ker se drugače brezpogojno vsem zamudnikom list s 1. aprilom 1924 ustavi.
Uprava dnevnika »Tabor«, nmnmanmcin o a aoannnmnaon
3DS.
»Ze od ranega jutra belim- kapelico, a še nisem videl iti koga takega, po kakršnem vi vprašate,« se je glasil zidarjev odgovor.
Jezno se je obrnil čarovnik ter se vračal po isti poti domov, češ: »Tako daljavo prehoditi zastonj, za prazen nič, ker ta vragova še tod hodila nista!«
Njegova sitna žena ga je že pričakovala in ko ga je zapazila samega, je pričela rentačiti, da je tak zlod stari zanič.
»Kar tiho mi bodi, stara! Zakaj pa nisi šla sama. — Kako pa naj ju tudi priženem, če ju niti videl nisem?« vprašuje čarovnik.
»Zapomni si, da si za nie! — Si-li koga srečal?«
»Ne žive duše ne!«
»Pa si kaj videl na potu?« ga modro vprašuje.
»No, to že! Ob cesti je stala hovo pozidana kapelica, ki jo je belil nek zidar. — Nikar si ne misli, da je bil oni zidar Francelj! Ta mi je torej povedal, da ni nihče hodil po o-ni cesti mimo njega!«
»Vidiš, stari, da si za nič brez mojega umnega vodstva! Ce bi se bil ti le dotaknil zidarja Franclja in odkrušil kamenček kapelici Marji, imel bi oba!«
»Jaz sem ti vedel za to, jeli?«
»Kar pojdi £e enkrat za njima in ju pripelji!« mu yeli čarovnica.
Javni shod JDS v št. Juriju ob Pesnici se je vršil v torek 25} tm. Zborovanje je vodil g. nadučitelj Robnik. Bilo .ie lepo obiskano in so zborovalci z napeto pozornostjo sledili izvajanjem obeh govornikov gg. ravnatelja Voglarja in dr, Kodermana. Neki Mirt se jc javil po govorili k besedi in skušal ugovarjati, pa sta mu govornika vsa vprašanja zadovoljivo pojasnila. G. Mesarič, pristaš SKS, je prosil, naj se stori vse, da se napredne sile strnejo v, skupen boj proti klerikalizmu.
Seje srezkih odborov JDS so se vrši-*
le 25. tm. v Konjicah, Ljutomeru in Šmar* ju pri Jelšah. Razpravljalo se je o položaju in se je določilo podrobno organiza-torično delo po občinah. O sejali še poročamo.
Javni shod JDS v Št. Petru pod Sv, Gorami v torek 25. tm. je zelo iepo uspel. Ob veliki udeležbi — nad 140 ljudi — je zborovala JDS v tem od Radičevcev Irt socialistov ogroženem kraju mirno ir* dostojno. Obširneje še poročamo.
Pucinc! v Prekmurju. Dne 23. tm. so je vršili tukaj sestanek somišljenikovi JDS, ki je bil nad pričakovanje dobro o-biskan. Govornik g. notar Koder iz Mur. Sobote je v enournem jedrnatem govoru; raztolmačil navzočim program stranke, situacijo današnje politike, je ostro oži-
li. Ribič.
Tako je inahnil čarovnik proti svojf volji zopet na staro pot za ubeglima. Šlo je še hitreje, ker pred odhodom sl je bil nataknil druge škornje, s katerimi stopi za dolgost sedmih miz. To je imel vedno skrite in danes jih je rabil prvič, sicer je za tako daljavo plaval po zraku, a plavajočega bi ga g6 prej opazila.
»Tako torej!« premišljuje r.ied potjo. Edina dobrota so moji škornji, sicer bi hodil lahko ves dan, tako pa le malo časa. — Aha, tukaj je gozdni ovinek itt tam stoji kapela z zidarjem!« Rekši pospeši skoke, a stopivši iz gozda je obstrmel; — ob cesti ni bilo ne kapelice, no zidarja. »Stara je imela prav!« in z jezo prične teči po cesti. Dolgo je že mahal v tej vročini, stara kri se tudi segreje in glej, želja se mu je spolnila; pot se vije v lep in hladon gozdiček.
Pa pride do potoka, ki jc s svojim šumi.ianjem mot.il gozdno tišino. Ob tem se oddahne ter briše znojno čelo z vodico. Čudno pljuskanje vodo ga Je naredilo pozornega, da se jo ozrl proti strani, odkoder so prihajali glasovi im zazrl je zamišljeno sedečega ribiča. S’svojo dolgo iri! prožno palico, na kateri je na koncu visela vrvica iz žime, je vodil v vodi plavajoč črv, no®id&o nataknjen na o&tex
Kosal raztip stranke,- k$ 'Še So 3anes za
ijudski blagor niso nainavile-niacsar,• katerih poslanci in kandidati se širokotustl-jo samo ob času .volitve, iko bi patrcbalo na odločilnem mestu -zastopati-;in braniti ljudski interes, pa se-potuhnejo in molčijo. Zborovalci so govorniku glasno, pritrjevali ter z vsem zanimanjem sledili govoru. Po predavanju sc je ustanovila kraj. organizacija ter s-0 bili v odbor izvoljeni sledeči somišljeniki:	predsednik
Kuhar Aleksander, župan v Pucincih podpredsednik Kocin Stefan, pos. Vane če; tajnik Kuhar Stefan, pos. sin v Pu cincih; blagajnik Lukač Šandor iz Puci-;-»ec; odborniki: Bagari Aleksander, Go rica, Kološa Karel, Pucinci, Berke.Mit. Vancče. Iz imen odbornikov se lahko sklepa in smo tudi (gotovi, da_ bode kraj organizacija dobro delovala. Želimo ji na vseh poljih obilo sreče, da bi zamogla našo demokratsko idejo plod-onosno širiti med tukajšnjim ljudstvom.
□OODDDDOOOOD O □
KAROievlll
terib©?, koireška «. 'SS.
nonnenanoam □ □ ononooontnoD
Dopisi.
Rogaška Slatina. V nedeljo 16. tm. de vprizoril naš Sokol veseloigro Nušiča »Navaden človek«. Vloge so bile dobro razdeljene. Tokrat je prijetno pisati kritiko. Naj omenjani samo glavne vloge. Zorka, Marija, Arza, Vincenti, Dušan, Žarko ter g. Ničič iz Jagodioe so bili na svojih mestih, če pomislimo, da . so ne katc-ri od teh bili prvekrat na odru, lahko smelo trdimo, da so prav dobro igrali. JPrvi trenutek je bilo opaziti nekoliko »mrzlice«, vendar je ta po prav kratkem času zginila, ter se je tekmovalo, kdo bo bolje rešil svojo nalogo. To se je tudi povsem posrečilo. Tiste, ki so to opazili, je to razveselilo. Le po tej poti naprej! -Sploh pogrešamo pri nas v času odmora stalnega odra. Zakaj sc to ne vpelje? Dobro brezplačno osebje nam je na razpolago, prostori g. Stipe Čoha so pa dokaj primerni v take namene, on sam je Ustrežljiv in gre na roko, kjer le more. Ma ta način bi privili tudi nekoliko naše Okoličane na sebe. Dober del teh je še precej nezavednih. Prejšnja vzgoja, mentaliteta krajevnega značaja ter nemško-nemškutairski mogotci jim še sodijo na tilnikih. Vseli ne bomo pridobili, pa nekatere sčasoma le. Poskusimo! Vemo, da je težavno dieto, pa priborjeni uspehi bodo tem slajši. Nekaj ne smemo pozabiti. Prirejamo veseloigre, pustimo tragi-fcomiko. Tega naše ljudstvo ne mara, jo Ima samo večkrat doma. Smejati se lio-Če.
1 Gnrnjigrad, (Izjava). Podpisani odgovorni urednik izjavlja, da obžaluje tžaljive očitke gledo notarja Košenine jipod naslovom »Gornji grad« v »Taboru« št. 2»! 7, dne 8. novembra 1923, ker .is bil
itrnek. Prav na lahko jo je držal, da hitro občuti, ko potegne katerakoli riba Za črva. Zamišljeno je gledal v iemno-izolrn tolmun, v katerega je padala po fekali voda, kakor bi prala. Vedno enako-taerno žuborenje. Hladna in' prijetna, z (razpršeno vodo nasičena okolica je da-Uala človeka resnega in utrujenega ter {zamišljenega.
Dvakrat zaporedoma se je napela vrvica in ribič je skočil pokonci, smukoma Vrgel palico čez ramo, iz vode se je za trnkom pognala za korale visoko riba, ter potegnila črva za seboj v vodo. Na ribičevem obrazu se je naznanila jeza; Vzel je iz majhno škatljice drugega, migljajočega črva ter ga nataknil na trnek.
»Kako jo kaj?« vpraša čarovnik.
K Šele sedaj je bil ribič ga navidezno opazil. »Slabo je, slabo! Prevelika vročina je; ob deževju* ko je voda kalna, rajše prijemajo, ker ne vidijo ribičevo Palice nad vodo. Sicer pa tako ne lovim resno, samo zabava me ribji lov. V tem 'temnem tolmunu mi je neka riba odneha že; voč črvov s-trnki vred. a jo boni
dobil.« In zopet je nastavil past.
\ »Tudi v naravi so roparji, ki se ne •menijo za želje in postave!« je modro Unil. čarovnik, pote® pa ee jo udaril po
Bapačno informiran1, prekliče žalitve iii plača za Dijaško kuhinjo v Mariboru 1O0 Din. —- Rud. Ozim’.
Sv. Trojica v Halozah. Nobeden' čita-teljev se ne bo čudil, ako povemo, da v vsaki hiši po kotih se najde dovolj smetja, Tako je tudi po naši fari. V liri jaz ni dolinici oib' cesti stoji žc starodavna vas »Zakl«. Nekdaj' je bila ta vas na boljšem glasu radi zakonskega življenja. Sedaj pa moramo na žalost povedati, da se povsod vidijo znaki zakonske nezvestobe, da se ustanavljajo takozvani »koruzni zakoni«, ki nam vsemi faranom delajo črne oči. Nekdaj najbolj uglednega kmeta sin živi že dolgo časa v koruznem zakonu, dočim se mora prava žena potikati po tujih hišah. KriVci teh razmer so predvsem ženske, ki ne poznajo več ni-kako meje med zakonci. V Turčiji se odpravlja mnogoženstvo, pri nas se uvaja. Le tako naprej, potem bomo pa kmalu v nudečih bisagah okoli hodili, nad nami 'bo Pa plapolal turški polumtesec. Pika.
Mozirje. (Izjava). Podpisani odgovorni urednik izjavlja, da obžaluje žaljive očitke glede Rudolfa Pevec pod naslovom' »Mozirje« v »Taboru« dne 23. nov. 1923 in z dne 12. dec. 1923, ker je bil napačno informiran, prekliče žalitev in plača za Dijaško kuhinjo v Celju 100 D. Rudolf Ozim'.
Murska Sobota. Klerikalce silno boli, da nimajo pri nas niti enega odličnega človeka, ki bi ga lahko imenovati svojega. Zato so začeli po »Slovencu« gnjaviti predsednika demokratske strankine organizacije g. dir. Škerlaka. Kako radi bi mu natvezli, da je madžairon in -bog ve kaj še vse. Ker pa tega ne morejo in mu morajo celo priznati, da je značajen in .v narodnem oziru neoiporočen, so pričeli z intrigo in skušajo nahujskati g. dr. Škcr-laka proti njegovim somišljenikom, češ da so ti širili o njem opravljive vesti. G. dr. Škerlak je preveč pameten in trezen človek. da bi nasedel intrigam- murskosoboških klerikalcev v «Sloivencu». Naša demokratska organizacija pa je tudi trdila dovolj, da bo odbila vse poskuse, zanesti razdor v njene vrste. To si naj «Slovenčev* dopisnik zapomni!
Iz Središča. Namesto venca umrlemu Rudolfu Rakuša, posestniku in gostilničarju v Obrežu pri Središču, sta darovala njegova lovska tovariša in prijatelja gg. dr. Strelec, notar in Jr. Ban, odvetnik in njegova soproga, vsak po 100 Din. za Sokolski dom v Središču. Tem potoni jim izrekamo najprisrčnejšo. zahvalo. Zdravo! — Odbor Sokolskega društva.
Iz Šmarja pri Jelšah. V noči od 18. na 19. marca 1924 je smrtno ponesrečil Jurij Jecel, posestnik v Korpulah pri Šmarju. Iz gostilne Gnadt, kjer si ga je na zadnjo uro privoščil še par kozarcev, se je vračal pozno zvečer domov. Mcdpotoma je padel v šmarski potok ter tam utonil.
Iz Ponikve ob j. ž. V noči od 10. na
II.	marca tl. je zmrznil v snegu posestnik Jožef Zatler, pdm. Praprotnik iz Mo-hinja pri Ponikvi. Odhajal je zvečer iz Gobčeve gostilne proti domu. Med-poto-ma je najbrž zgrešil pot ter zašel na
čelu. »Prav, d a sem so spomnil! — Ali niste videli iti tod mimo po cesti nekega mladeniča in deklino!«
»Takih pa nisem videl, četudi lovim se precej easa!« mu odgovori ribič. Čarovnik se je zadovoljil ter so vračal misleč: »Če ju ta ni videl, kje pa naj jih šo iščem. — Kaj bi le! Domov grem; stara si ju naj gro sama lovit!«
Ves spehan, utrujen, žejen od neznosne vročine, se je vrgel doma na posteljo, da bi zaspal, a starka je ta čas vstopila.
»že doma? Pa kar sam? se čudi ona.
»Sanm si ju idi lovit!« Osoren je bil njegov glas.
»Ali tako odgovarjaš svoji ženi?« zakriči ona nad njim; a takoj postane prijaznejša. »Koga si srečal ali videl?«
»Srečal nisem' nikogar, pač pa sem videl ribiča!«
Čarovnica se je prijela za svojo glavo z obema rokama, tuleča od' jeze. »Pro-kleti osel stari; za nič si! — Le dotaknil bi se bil onega ribiča; imel bi France-Ija. Pomolel bi bil ti trnek v vodo in ribica Marja bi bila kroja! Tako pa niče-sar! — Sedaj sta že tako daleč, da ju ti ne dobiš ver: morant že sama za njima!« se je izkričala'še nad njim.
(Dalje prih.)
bližnje travnike, kjer je obležal. Zjutraj so ga našli mrtvega' v- snegu poleg železniške postaje. Pokojni je bil star .vinski brat in veseljak, vendar pa poštenjak in vsem dober sosed1.
Konjice. Pred' kratkim je nemšku-tar-ski dopisun v »CilHer Zeitung« napadel tukajšnjega odvetnika dr, Prusa s prav ponesrečenim dopisom, v katerem poziva različne stranke iz Zreč in Vitanja, naj se zavedajo, da so- nemškutarji in naj ne hodijo v dr. Prusovo pisarno, tipamo, da,so se prizadeti zahvalili temu dlopisumu, ker jih je označil z izrazom »nemškutarji« in ne z izrazom »Nemci«. Mi ne .vemo, ali je to storil v naglici ali namenoma. — Po trgu se širi vest, da namerava znani steber konjiških Germanov, usnjar Lavrič, dne 3. aprila praznovati tridesetletni obstoj svoje, ne od njega ustanovljene tovarne. Nam sc ne zdi nič čudnega, če slavi Lavrič ta jubilej, katerega ima zahvaliti -posrečeni ženitvi — drugače morda- ne bi bil nikdar posital tovarnar in »Nemec« — in če se z njim poveseli njegov zet in ktampanjOn Wag-ner, ki je najbrž iz veselja do usnjarske obrti pred' leti vstopil kot pisarniška moč •v. tovarno in ki je -naposled' istotako vsled ženitve postal kompamjon kot Lavrič tovarnar. Tast kakor zet imata enake zasluge za ustanovitev tovarne in mi prepuščamo veselje tega nezasluženega jubileja rade voljno njima kakor tudi onim mlačnim Slovencem našega trga, ki se bodo slavnostni dan požurili častifat, da bi pokazali »lojalnost« napram sloven skem-u življu sovražnima jubilantoma. Širi se pa tudi vest, da namčravajo nekateri konjiški nemškutarji iz tega slavlja napraviti nekiako- manifestacijo nemšku tarstva v Konjicah. Namerava se baje baktjada z godbo, pri čemur bi seveda po cestah odmevalo hajlanje itd. Ako se bode ta jubilej z bakljado vršil kje na dvorišču tovarne, na-s pravzaprav nič ne zanima, protestirati pa moramo, ako bi se hotel razširiti na cesto ter upamo, da bodo merodajni faktorji poskrbeli, da bo imel ta jubilej tako intimen značaj, kakor ga zasluži, dokler je Lavrič po mišljenju vse prej kakor Slovenec. Jubilantoma želimo skorajšnji odhod v Avstrijo. Takrat jima celo Slovenci napravimo bakli a do.
Ptujske vesti.
Pomladanski izlet priredi podružnica CMD v Ptuju k znanemu narodnjaku Francu Bračiču, gostilničarju v. Rogoznici pri Ptuju. Ta izlet bo dne 13. aprila tl. Vabljeni so vsi narodni 'krogi. Zbirališče ob 3. uri popoldne na Srbskem trgu (okir. glavarstvo) Zupančičeva gostilna. Podružnica poskrbi za obširni in zanimiv spored. Vabimo narodne kroge mesta in celega okraja na to prvo pomladansko narodno prireditev. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Priprosta pomladanska rosica nas seveda ne bo ustrašila da ne bi šli ven v prosto naravo 'e— zvečer pa še kljub temu v Narodni dom. Vse se vrši seveda v znamenju požrtvovalnosti za našo CMD. — Odbor CMD v Ptuju.
Primorske vesti.
Gospodarska beda našega življa v Istri. Dam za dnevom se veča beda našega naroda v Istri. Istra je poistala naj-žaipuščenejša italijanska pokrajina. Vlada ne posveča nobene pažnje. Možnost zaslužka je zelo mala, ker rudokopi še zdaj niso pričeli z delom. Vino, ki je glavni produkt Istre, ne more prodreti na tržišča vsled konkurence drugih italijanskih vin. Ljudstvo tlačijo ogromni davki in so licitacije zemljišč na dnevnem redu.
Narodni tabori v Istri in na Goriškem. V Istri in na Goriškem se vrše te dni volilni shodi, na katerih naš narod navdušeno manifestira svojo zvestobo do rodhe grude in neomajno nacijonalno zavest. Ti volilni shodi se izpreminjajo tu in ta m v pravcate slovanske narodne tabore. Preteklo nedeljo je imel dr. Vdihan shod v Zabrežauih, katerega se je udeležilo nad 800 ljudi, v Rakotolah preko 1500, v Ba-derni pri Poreču nad 300 volilcev. Z navdušenjem pozdravlja naš narod tudi kandidata dr. Stan ge rja, ki je imel zborovanja^ v Buzcščini. Na Goriškem skušajo fašisti na shodih slovenskih kandidatov pritiskati na slovenske -.volilce. toda dosedaj brez uspeha.
Dr. Igo Janc:
Naše stališče glede ri-bsirskega društva v ! Mariboru.
V odboru ribarskega društva je bila! sicer lansko leto večina Slovencev, vendar je bil predsednik Nemec, ki je seveda vodil vse seje in občne zbore v nemškem jeziku, tako, da je društvo imelo pečat nemškega društva in so Slovenci igrali v njem) podrejeno vlogo. Da so take razmere -nevzdržne in za Slovence naravnost poniževalne, to smo čutili vsi in osobito so se zavedali slovenski odborniki, da bode treba društvo postaviti na drugačno podlago. Radi tega so ti aned seboj sklenili, da mora v novem odboru biti slovenska večina. To so Nemci menda slutili, kajti predsednik društva, dr. Kraus, je pred občnimi zborom poslal vsem nemškim članom' društva pismo, v katerem jih vabi, naj se zanesljivo udeleže občnega zbora, ker je nevarnost, da pridejo v odbor »na-tionale Heissporne und Chauvinisten«; da je s tem' mislil Slovence, je jasno, ker se tako zagrizen in šovinističen Nemec, kakor je dr. Kraus, gotovo ne boji lastnih šovinistov. Ta gospod se sploh dela sila lojalnega in1 »staats-treu«, vendar pa vse (njegovo postopanje d-okazuje nasprohnost njegovega mišljenja. Na zadnjem občnem zboru društva se je jasno pokazalo, da smatrajo Nemci to društvo kot svojo domeno in da trpe Slovence v njem le, ker jih morajo. Drugače ne bi bil g. dr. Kraus povdarjal ob vsaki priliki svoj, oziroma nemški »Entgegenkomlmen« nasproti slovenski manjšini in s tem jasno kazal, da je le od njegove dobre volje odvisno, da deli milosti tej manjšini. Poslušati to govorjenje je bilo naravnost ogabno in nov razlog za zahtevo, da društvo ne sme ostati več v nemških rokah.
Ta zahteva je tako naravna, da jo sploh čudno in nerazumljivo, kako so mogli Nemci s tako odločnostjo proti njej nastopiti. Mi priznavamo Nemcem) jednakopravnost, ker se n© postavljamo pa tako stališče, kakoršno so zavzemali oni sami v stari Avstriji, namreč, da so oni narod prvega reda, Slovani in drugi po drugega reda.
• Toda Neun-ci ne smejo pozabiti, da -So v naši državi manjšina. Radi tega je njihovo stališče v zadevi ribarskega društva nevzdržno. Pomislijo naj, ali bi' bilo v Celovcu, Gradcu ali na Dunaju mogoče, da bi obstojalo tam' društvo 8 slovenskim poslovnim' jezikom in slovenskim predsednikom? Gotovo je, da bi avstrijska vlada tako društvo takoj razpustila!
Gospodje Neniči Se smejo pozabiti, da je na občnem' zboru ribarskega društva predsednik dr. Kraus sam izjavil, da so med njegovimi rojaki »statsfeind-liche und illoyaIe Elemente«. Najbrže se zaveda, da so taki ljudje tudi med nemškimi člani ribarskega društva; — Kakšno mišljenje vlada med nekaterimi izmed njih, najbolj osvetljuje dejstvo, da si je na občnem zboru nek’ Nenfeč (poznamo ga!) predrznil korigirati slovenskega govornika, ki je rabil besedo »Maribor«, s tem1, da je vskliknil' »Mar-burg«! To je predrzno izzivanje, ki kaže na to, da gospodje mislijo, da Se jim ni treba več ženirati iii da se zopet 'bližajo časi nemškega »Marburga«!
Da naš narod in naša vlada takega početja no moreta več trpeti, je jasno. Na svoji zemlji moramo biti sami gospodarji in mi hočemo odločevati o tem', kdo bo lovil iri kako se bo lovilo po naših vodah. Zavedati se moramo velikanske gospodarske in tudi politične važnosti ribarskega društva, kakor se je zavedajo Nemci s tem', da je v društvu vse, kar kaj velja v nemški gmajni, bodisi Po rodu, stanu ali premoženju. Med nemškimi elani tega društva dobiš najbolj zagrizene Germane in 'najbolj strupeno renogate; veliko število nemških članov biva v Avstriji in po avstrijski državljani. Avstrijsko ribarsko društvo na Dunaju ni pozabilo poslati predsedniku dr. Krausu ob priliki občnega zbora svoje pozdrave!
Glede politične važnosti ribarskega društva je treba uvaževati, da je nemškim članom društva z udeležbo pri društvu dana možnost vzdrževati madež je-
.«sar®
VTA»)E«?»NARODNl E1ST.T.
:	Srariijoni,	cine'	27
stike s prebivalstVoiri, ki je na severni toeji še vedno ne samo narodno indiferentno, temveč nemško, oziroma nemškutar sk o orijentirano in ki vidi v Nemcih še vedno svojo gospode. Pri izvrševanju ribolova vzdržujejo najbolj strastni nemški agitatorji na neopažen nacirt najintimnejšo stike z obmejnim prebivalstvom1, kar gotovo ne sluzi namenu, da bi se okrepila v obmejnih krajni državna zavest in prebivalstvo orijontira-lo jugoslovansko.	„ .	,
Te okolnosti naj rosno uvažajo nasa vlada, da ne bo prišlo kesanje prepozno. Nemškim agitatorjem je treba rzpodne-sti tla s tem1, da se jim odvzame možnost zlorabljati društvo v politične namene. Društvo mora dobiti popolnoma sloven ski značaj, v njegovem' poslovanju se mora uvesti izključno slovenski poslovni jezik in v odboru mora odločevati (dovenska večina s slovenskim predsednikom. Dosedanje sramote, da bi se pri odborovih sejah razpravljalo edino lev nemškem jeziku, da bi se pri občnih zborih predsednik posluževal izključno le nemškega jezika, ni mogoče več trpeti. Izgovor neznanja našega jezika ne velja. Ako gospodje ne znajo slovensko, naj se nauče, vsaj smo bili tudi Slovenci v stari Avstriji kot manjšina primorani učiti se nemško. V naši državi sta srbsko hrvatski in slovenski jezik državna jezika, nemščina pa le jezik manjšine in to še zelo majhne in brezpomembne manjšine ter ni za javno rabo. To načelo velja pri naših sodiščih in sploh pri vseh oblastvih, ne gre torej, da bi se nemščina s tako oblastnostjo šopirila pri 'društvu tako eminentne gospodarske in politične važnosti, kakor je ribarsko društvo.
marca 302-1.
—«wnwraKato3j»aa*lM-.&.- ufj&F
Sokolstvo.
Mladinska akademija mariborskega Sokola.
Ko mislim na sobotno oz. nedeljsko mladinsko akademijo mariborskega Sokola, imam le topla čustva in resnično veselje. Saj je ta prireditev zapustila brez dvoma v vsakem1 gledalcu enoten ip nepozaben vtis: bil je lep užitek.
Da, bila je akademija tekma lepote, pojmovane v pravem smislu, bila je tekma najboljših sil in najvišjih stremljenj, bila je tekma dela in požrtvova-nja za dobro stvar. V sokolskem1 delu pomeni svetel primer izpopolnjevanja sokolskega sestava po načelih estetike, ker je označil Tyrš kot zadnji korak k udovršitvi sestava. Saj je naša telovadba v svoji dovršenosti v resnici tudi umetnost.
Akademija ni prinesla nagrad in priznanj posameznikom, nego celota je pokazala, kaj premore dobrega za skupno stvar. Žlahtno drevje rodi žlahtno sadje in če so uspehi tako svetli in dovršeni, mora biti tudi vzvišeno in popolno delo, ki jih je ustvarilo. To resno razmišljanje je morala vzbuditi v nas mladinska akademija in marsikatero vprašanje 6e je razjasnilo samo po sebi. Razumeli smo v onem trenutku idejalizem vaditelja in vaditeljice, ki je v tistih urah zamišljal in snoval vaje, in jih potem pilil in vežbal dan na dan v telovadnici, umljivo pa nam bo tudi veselje, s katerim1 poseča mladina sokolsko telovadnico. Vse to drobno, neopaženo delo je želo edino nagrado v našem strmenju in odobravanju, e katerim1 smo sledili prvi prireditvi te vrste.
Harmonija, celovitost je bila znak vse prireditve. Noben člen ni bil preveč, noben gib premalo. Nekako prijetno stopnjevanje, prehajanje iz nižjih oblik k višjim, od enostavnega k težjemu, od otroško mehkega k moško krepkemu je bila glavna značajka cele prireditve. — Pričeli so najmlajši. V dvorano so priskakljale nežne deklice v snežnobelih oblekah s solnčniki in ljubko so zapele in rajale. Nam pa so so iskrile oči, ko smo gledali to mlado zorno setev. V drobna srca polaga previdna roka kali, ki naj bodo žetev svetle bodočnosti. Ko so zopet odskakljale mlade gracije, pa je trdo prikorakalo pet Sokoličev in kovali so strumno, da je odmevalo pod njihovimi udarci: Mi, kar nas je kovačev, mi bomo kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali — ,da vstane, plane kladivar
■silni iz nas. Tem- resnobnim, krepkim' gestam je sledilo dvoje bolj veselih nastopov: poskočna ženska deea s kolebnicami in devetorica moške dece s prostimi vajami, pestrimi in živahnimi radi svojih vložkov. Z deklamacijo »Mi smo minerji« je dal naraščaj svojo noto. Ju kakor je odločno zvenel glas mladega deklamatorja, tako krepko so prikorakali leporasli dečki in postavili nekaj slikovitih skupin. Odmor so izpolnile glasbeno točke naraščaja, en solospevin solo na gosli ter Ha,ydhova »Otroška simfonija«, ki jo je izvajal naraščajev orkester. To točke dajo misliti tudi one mu, ki mu je sokolska misel tuja ali jo vsaj ne more prav pojmovati. Gotovo je pričakoval telovadnih efektov, kompli ciranih nastopov, a našel je le pripro stost, prisrčnost. Kako priprosta so bila sredstva, s katerimi se je iskal uspeh strumnost dečkov in eleganca deklic. In da bo njegovo začudenje še večje, mu zasvirajo mali umetniki kar Haydnovo simfonijo. Gotovo mu mora postati jasno, da Sokolstvo ni navadno gimnastično društvo, ki bi hlastalo za trenutnimi ali rekordnimi uspehi, nego je eminentna narodnovzgojna organizacija, ki zastavlja vse svoje moči, da krepi telo in plemeniti srce. Tako mu bo lahko umljivo, da je našel tu spojeno vzorno telovadbo z uajčistejšo umetnostjo, : glazbo. Ne s povprečnimi, cesto dvom ljivimi vabami in miki, nego z resno vzgojo in izobrazbo najsubtilnejših čutil hoče Sokolstvo priviti k sebi svoj naraščaj. Lep prehod od glazbe je nudil ženski naraščaj z elegantno in prožno orodno telovadbo po melodiji iz »Prodane neveste«. Sledila je kulminatna točka prireditve, ritmični nastop petorice gojenk nižjega oddelka. Mehke linije, elastične kretnje in uglajeni gibi so pokazali gotovo najgraoijoznejši nastop. — Kompozicija sama ni bila ravno lahka, zlasti zato ne, ker je bila razmeroma dol ga in brez ponavljanj. Zazibala nas je v neko nežno občutje, ki so ga presekali rezki, mestoma borilni gibi moškega naraščaja, ki je izvajal eksaktno	za-
mišljene proste vaje po melodiji iz »Fausta«. Neopažena tudi ni ostala telovadba ženskega naraščaja na gredi, ki je sicer priprosto orodje, pa da.je vendar ženski telovadibi mnogo priložnosti, da ji vdahne žensko gracijoznost in milino. Orodna telovadba moškega naraščaja je pokazala več razvojnih stopinj. Telovadba višje dijaške vrste na bradlji dosega člansko telovadbo in so bile spretne, cesto vrhunske vaje predmet splošnega občudovanja. Sledil je po kompoziciji in izvedbi ritmični nastop deveto-rice višjega oddelka gojenk, nato pa je krepko zaključil prireditev rajalni noks meškega naraščaja. Veselje je bilo gledati napeto mišičevje mladih telovadcev, ki so tako strumno in urro izvajali svoje gibe, da smo jim jedva mogli slediti Poslednja točka je bila brez dvoma najlepša točka moškega naraščaja.
Tiho propagandno delo je izvršil mariborski Sokol s to svojo prireditvo. Dejstva sama govore najrazločneje in se ne dajo ovreči. Lep uspeh pa bodi prirediteljem in mladim1 telovadcem bodrilo, da nadaljujejo svoje delo sebi v korist, domovini v ponos.
o Telovadne ure starejših telovadcev predvojne dobe Sokolskega društva v Mariboru so vsako sredo in petek od pol devete do 10. ure zvečer v gimnazijski telovadnici. Prva vaja je v sredo 26. marca tl. Poživljajo se vsi telovadci tega oddelka, da se telovadnih ur redno udeležujejo, ker se prične vežba prostih vaj. Zdravo!
o Udžbenik za društvene j župske prednjačke tečajeve i ispitc. O tem najnovejšem učbeniku poroča »Jutro«: Načelnik sokolskega društva v Novem Sadu, Pavle Daljev, je prevedel iz češčine knjižico o razlagi Tyrševega sistema, ki jo je sestavil literarni odbor načelnišfva COS. Prevod obsega razdelitev Tyrše-vega sestava in podrobni opis prostih vaj. Ker nosi knjižica naslov »Prvi del«, smemo pričakovati, da bodo sledili tej knjižici še druge, tako da bo ves sokolski telovadni sestav podrobno opisan. »Udžbenik« je pisan v cirilici. S tem se je zopet pomnožila jugoslovens-ka sokolska literatura. Za društvene prednja-ke bo knjižnica neobhodno potreben pri-
pomoček za vzgajanje njih samih’. Tudi naša društva naj bi naročila to knjižico, ker spada v strokovno sokolsko knjižnico. Priporočam!
o Vestnik T. O. JSS. Izšle so prve 4 številke tekočega letnika skupno v enem zvezku. Društva in odseki, ki nanj še niso naročeni, naj si ga naroče! — Časnikar kuilt.-prosv. ods. MSŽ.
o Tobija Haid. Za Sokolstvo nepoznano ime, vendar v taki zvezi, da bo ostalo za veidmo vpisano v zgodovini Sokolstva. Tobija Haid, ki je letos dne 2. februarja kot osemdesetletni starček umrl, je bil gostilničar in poštar, dalje časa tudi župan v, gorski vasi Oetz na Tirolskem. V njegovi gostilni je stanoval dr. Miroslav Tyrš, ko je ponesrečil v reki Aachi leta 1884. Haid je z veliko požrtvovalnostjo iskal pogrešanega Tyrša, ki ga je visoko cenil in spoštoval. Gospod profesor, tako je nazival dr. Tyrša, je bil v njegovih o-5eh spoštovan človek, s katerim je jako rad občeval in občudoval je njegovo bistroumnost, njegovo lepo nemščino in njegov živahen pogled. Haid je tako visoko cenil Tyrša in za njim tudi dr. Scheinerja, ki je pohitel v Oetz, da je poiskal truplo Ty-rševo, da je bil vedno dopisoval z zadnjim. V znak prijateljstva mu je napisal dr. Scheiner prisrčno pisan članek v češkem »Sokolu« ob njegovi smrti. Tudi njegov sin Klemen, ki je sedaj lastnik gostilne »Kassl«, zatrjuje, da bo vedno visoko čislal »gospoda profesorja« m varoval spomine na njegovo bivanje in smrt v Oetzu. (Po »Jutru«.)
o Slov. gradeč. Pred kratko dobo 2 in po! mesecev šele je naše društvo prestopilo iz Celjske v Mariborsko župo, in že nas je zadnjo soboto 22. trn. razveselil župni-starosta br. dr. Pivko in nas poselil. Ob 8. uri zvečer je bilo ob obilni udeležbi — skor-o da polni dvorani — risal niči — predavanje. Br. dr. Pivko nam je v enournem govoru raztolmačil par sokolskih misli in njih izvedbo, in mislim, da si bo naše Članstvo vzelo besede k srcu in se v bodoče ravnalo po njih. Bilo bi sploh zelo umestno, ako bi se nam mogla nuditi taka duševna hrana iz Sokolske vzgojne snovi češče.
o Koroško okrožje MSŽ. Ob številni udeležbi iz vseh društev, ki so včlanje-njena v kor. okr. MSŽ, se je vršil v nedeljo dne 23. marca občni zbor okrožja v Dravogradu pri br. G-risogonu. Kot zastopnik župe je bil navzoč br. dr. Lj. Pivko. Po kratkem pozdravu na navzoče poroča načelnik br. Mravljak o delu v letu 1923, ki bi po njegovem mnenju lahko bilo boljše. Naito da na debato nov od župe izdelan poslovnik za okrožja, ki ga občni zbor po daljši stvarni debati sprejme neizpremenjenega. Pri sledečih volitvah v okrožni odbor so bili z vzklikom izvoljeni: za načelnika br. Mravljak (Vuzenica), za nač. namestnika br. ing. Fettich (Črna), za načelnico s. Verdiko-nova (Guštanj), za načel, namestnico s. Rebulova (Slov. gradeč), za vodnika m. naraščaja in dece br. Mlač (Slov. gradeč), za vodnico žen. naraščaja in dece s. Bračič (Muta), za predsednika prosv. dela br. Gačnik (Guštanj), za okrožnega nadzornika br. Nabergoj (Dravograd). — Upati je. da se bo o*b tako razdeljenem delu tudi novi odbor temeljito pobrigal, da se bo delo pravilno vršilo po vseh društvih ^ v potreb/mil panogah. Sklenilo se je tudi, da se vrši dne 29. maja ob priliki razkritja Malgajevega spomenika o-crožnl zlet v Guštamju, ki naj bo poleg nactjoaialne manifestacije za padlega borca za osvoboditev Koroške tudi prva izkušnja za letošnji pokrajinski zlet v Zagrebu. Dne 14. junija zvečer se vrši peš-izlet vsega okrožja na Urško, drugi dan okrožna seja in zopet vaje. — Med slučajnostmi je bilo najvažnejše, kar treba omeniti, manjšinsko delo in splošna žeja, da se manjšinski kolek takoj uvede in že letos poleti začne razpečevati. — Splošna živa debata je kazala veliko zanimanje, ki jc vladalo med zastopniki društev za prospeh' stvari. Želeti in videti k° °krožje v kratkem imelo obilo dobrih Sokolskih delavčev in se bo potem moglo osamosvojiti.
Narodno gledališče.
REPERTOIRE:
Sreda, 26. marca zaprto.
Četrtek, 27. marca »Ha-nicc pot v nebesa«, Ab. B.
Petek, 28. marca zaprto.
Sobota, 29. marca, »Prodana nevesta«. Slavnostna predstava. (Gostovanje g. Križaja iz Zagreba.)
Proslava Smetanove stoletnice. V soboto 29. marca se proslavi 100-letnica Smetanovega rojstva z njegovo najpopularnejšo in najpriljubljenejšo opero »Prodana nevesta«. Pri tej priliki bo gostoval v vlogi Kccala g. Križaj, član zagrebške opere. G. Križaj slove kot eden najboljših jugoslovanskih Kecalov.
»Prodana nevesta«. Pri sobotni predstavi »Prodane neveste« nastopi v vlogi Kecala g. Križaj, član zagrebške opere. Ker se je vprizorila »Prodana nevesta« pri nas za ab. že predlansko in lansko sezono, se bo to pot vprizorila samo štirikrat (izv. ab.) in sicer v soboto 29. marca kot slavnostna predstava. Za vse 4 predstave veljajo povišane operne cene. Abonentom se dOvoli sledeča možnost popusta. Ako rezervirajo abonenti do vštevši petka 28. marca pri gled. blagajni vstopnice za »Prodano nevesto«, veljajo za njih navadne operne cene. In sicer bodo veljale navadne operne cene: za abonente A pri drugi predstavi, za ab. B pri tretji predstavi in za abon. C, D, E pri četrti predstavi.
Zanimivo gostovanje v našem gledališču. V pondeljek 31. trn. gostuje v našem gledališču kot Mimi svetovno-znana operna pevka ga. Hedvika dc Debicka, članica dunajske dvorne opere. Podom Poljakinja se je posvetila pevski karijeri ter dosegla najsijajnejše uspehe. Nedavno je pela razne partije v Berlinu pod ravnateljem Malerjem in kritika je ne more prehvaliti. — Občinstvo opozarjamo, da bo ga. Debicka gostovala samo en večer pri na-s. Vstopnice se lahko rezervirajo pri gledališki blagajni (telefon 3S2).
RT
SUH.
E3
Turistika in spori
Planinci! Ivdo ne pozna Savinjskih Alp in njih krasote? V divnn ležeči Logarski dolini, obrobljeni od gorskih velikanov Mrzle gore, Ojstrice, Grofičke itd., stoji borno Piskernikovo zavetišče. Letoviščarji in turisti se terejo tu, a prostor v koči je p romal, tistih par postelj je koj zasedenih. Do koče je avto-i mobilska pot, torej najlepši dohod a avtom, vozom1 ali kolosom. Da se ustreže turistom1, da se. jim nudi prostor za počitek, sklenil je občni zbor Savinjsko podružnice SPD staviti tu pomožno kočo, obstoječo iz 10 sob z 21 posteljami in 13 skupnimi ležišči. Da sc in stavba omogoči, razvila se je že obširna nabiralna akcija. Sprejemajo se darila v denarju, posteljnina, odeje, rjuhe, žimnice, kakor tudi posojila. Opremite kako sobo, da nosi soba ime opremitoljn, ki im prednost pred drugimi turisti in1 sme to sobo uporabiti tudi kot. letovišče. Darila in’ druge prispevke sprejema Brunon Rot-ter, Maribor, Krekova ul. 5 I., ki pride na poziv prevzet darila. Kdor hitro da, dvakrat da! Vsako, tudi najmanjše darilo so z zahvalo sprejme in je dobro do-šlo. Planinski pozdrav!
: Planinci! Došle so članske izkaznice SPD za 1. 1024. (zelene). Stanejo za stara člane 12 Din. za nove 15 Din. Dobe se v trgovinah gg. Baloh, Grajski trg, Franjo Majer, Glavni trg. Iv. Kravos Prešernova ul., Pinter & Lenard, Aleksandrova o. — Člani dobe po vseh kočah’ SPD razno ugodnosti. — Stare za 1. 1924 izdane (bele) nakaznico se zamenjajo za nove pri g. Balohu.
: Gradjanski v Carigradu. Zagrebški prvak v nogometu Gradjanski je 23. trn. premagal v Carigradu odličnega turSke-ga protivnika Oalata Serail z 5:0.
Objave.
Mednarodni Šahovski turnir v New-yorku. Peto kolo: Roti premaga Lande-ra, Bogoljubov Jatesa, Janovski Tarta-kowerja. Capablanca — Marshall in La-sker »-e Aljehin repjis.
§ Občni zbor društva za varstvo ih rejo živali v Mariboru bo prihodnji pondeljek, dne 31. tm. oh 20. uri (osmih zvečer) v restavraciji Narodnega doma. Z ozirom na humanitarno-prosveten in narodno-gospodarski -namen tega društva je želeti, da hi bil obisk zborovanja kar najštevilnejši, ..
Mariborske vesti
Maribor. 26. marca 1924.
lil Smrtna kosa. V 'Mariboru je urad 25. tm. na jetiki Albert Kocki, natakar, Ruska cesta 13.	_
m Ljudska univerza. V pondeljck 31. marca prebava £• Božidar Borko o \VilS'Omi. Začetek točno ob pol 20. uri (mala kazinska dvorana).
m Radičevičev jubilejni večer, ki ga je napovedala Slovanska čitalnica na dne 5. aprila, bo združen s sokolskim večerom, tako. da se bo dne 5. aprila vršila iprav. zanimiva družabna prireditev, ki nanio že sedaj opozarjamo mariborsko občinstvo. Podrobnosti o programu bo-'mo objavili prihodnje dni.
m Jugoslov.-češkoslov. Liga. Odboro-va soja v četrtek 27. tm. ob 6. uri popol. iV Grajski kleti.
m Klub dobrovoljcev. Sestanek v četrtek 27. tm. ob 20. uri zvečer v Narodnem domu.
m PREDAVANJE O DAVKIH. No-coj v sredo 26. tm. ob 8. uri »večer se vrši pod okriljem Gosp. in pol. društva za kolodvorski okraj predavanje gosP- O. Megliča o davkih v restavraciji Narodnega doma.
m Začetek Smetanovih proslav v Mariboru. Kakor je bilo že objavljeno, je bil na inicijativo »Čsl.-jug. lige« in »Češkega kluba« izdelan' programi za proslavo stoletnice rojstva velikega skladatelja B. Smetane. V soboto bo v. gledališču prva proslava: vprizori so »Prodana nevesta«. Predstava bo imela oficielcn značaj in se je udeleži tudi zastopnik Čsl. republike g. generalni konzul dr. Beneš iz Ljubljane. Opozarjamo občinstvo na to gledališko svečanost ki se vrši v enem najtežjih trenutkov našega Nar. gledališča. O nadaljnili Sme-tanov-skih prireditvah bomo še sporočili m Uspeli našo Glasbene Matice Ljubljani. V pondcljek zvečer je zber naše Glasbene Matice koncertirali v nabito polni Unionski dvorani v Ljubljani ob entuzijaetičnem aplavzu ljubljanskega občinstva. Nad 90 pevcev in pevk je nastopilo in sodba ljubljanskega časo pisja o koncertu je nad vise laskava. — <'Najlepši uspeh so dosegle mehke,'nežne, flirične pesmi, v katerih je zbor naravnost ■briljiral. Glasovi so se zlivali v, prijetno zaokroženo celoto . .» «Moški zbor je Kotovo najbolj! v vsej Sloveniji, ženski zbor pa ne zaostaja mnogo za njim. Vse pesmi so žele viharno priznanje, največ seveda narodne, katerih je moral zbor več ponoviti. Ugajal je tudi solist g. Živko s svojim prijetnim glasom.® Tako pi-(Jutro*. Zastopniki ljubljanskih glasbenih organizacij so oblikovali naše pevce z 'lovorjevim vencem, cvetjem in šop ki. Veseli nas uspeh mariborskih Matičarjev v središču slovenske u-metnosti ter moramo le čestitati pevcem, pevovodji in odboru!	_	.
m Komunisti so minulo nedeljo hoteli zopet izkoriščati pereče draginjsko in stanovanjsko vprašanje v Mariboru in so 'sklicali shod. Prišel je sam general dr. Lemež. Poslušalo ga je krog 40 ljudi — hladno' — brez zanimanja — večina je •odšla pred koncem govora. Nc bo rodilo Kaše moskovsko drevesce, ljubi dr. L'c-fiSnež!
m Muzejsko 'društvo je imelo proŠIo nedeljo svoj letni občni zbor. Zlate besede, ki jrh je spregovoril vzorno delavni predsednik zborovalcem v pozdrav, bi moral slišati cel Maribor, cela mariborska oblast, a nc samo 12 došlih društv. '•članov. Iz podanih poročil posnamemo: Društvo je kopalo v Bistrici o. D.; tam je našlo predzgodovinsko gradišče, ter predmete rz halštatskc, rimske Sn staro-slov. dobe. Na novo se inventirajo in «-rej a jo prirodopisni predmeti im zbirka »stari Maribor v slikah«. Tekom prosi c-ga leta se je število muz. predmetov, pomnožilo za 37 komadov; med temi: 4 slepočice iz staroslov. grobišč v Veržeju, Slomškova zdata žepna ura. Število članov je zopet padlo od 621 na 536: zato pa je narasti© število Obiskovalcev muzeja od 2207 na 4410; med temi 2768 o-seb za časa Ind. obrtne izložbe. Korporacije in šole niso vštete. Mestna občina je dala društvu 2500 D podpore. Letna članarina znaša 5 D. Prihodnje tedne bo g.
V. Škofič, žel. uradnik, pobiral po mestu članarino pri starih in novih članih. Naj nikdo nc odkloni izkaznice! To bo edina nagrada in priznanje za nesebično kul-
turno delo maloštevilnih' delavčevi y, Mestnem muzeju.
m O krizi individualizma. Pretekli pondeljek je g. inž. Kukovec zaključil jsvoja izvajanja o individualizmu, ki je ‘dosegel-v, modernem življenju popoln polom. Daši je moral slediti kot reakcija proti dogmatičnemu srednjemu veku, ki je popolnoma zanikaval avtoriteto razuma, vendar pa je individualizem z drugim enostranskim pretiravanjem, da je proglasil razum kot edino avtoriteto, zašel v nasprotni prepad. — Ldino sinteza razuma in srca, harmoničen razvoj'vseh duševnih' potenc človeka, prinese človeštvu rešitev. Predavatelju je dosti številno občinstvo priredilo ob koncu zaslužen aplavz. — Napovedana* so še predavanja g. slikarja Stiplovška o modemi umetnosti, o radiotelefoniiji. O kmečkih uporih v 16. stoletju bo predaval prof. B. Teplv.
m Klub jugoslov. rez. častnikov v Mariboru priredi tovariški sestanek v četrtek dne 3. aprila t. ]. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Med drugim sta na sporedu referat predsednika o novem zakonu vojne i mornarice ter predavanje tov. dr. Pivka o »Uradu P« (Ufficio P). Posebna obvestila se pošljejo le onim elanom', ki so plačali članarino saj za 1
Kultura in umetnost
1923. — Jutri četrtek 27. tm1. ob (i. ur. zvečer odborova seja.
m Dar Protituberkulozni ligi. Ravna teljstvo tukajšnje Posojilnice v Narodnem domu jle naklonilo Protituberkulozni ligi 2000 D, za kar sc mu odbor Prolitubcr kulozne lige najiskrenejše zahvaljuje.
ni Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, je iz čistega dobička za leto 1923 razdelila sledečo podporo: Dijaški kuh nji, Otroški bolnici, Porodišnici in So koltkem u domu v Mariboru po 10.CKM) D. Glasbeni Matici 6.090 D, Slovenski dijaški zadrugi v Pragi, na Dunaju in Brnu Po 5.C00 D, Ljudski knjižnici v Maribo tu 4.000 D, Zgodovinskemu društvu, Trgovsko nadaljevalni šoli, Obrtno nada ljevalni šoli, Sokolski župi, Olepševal nemu društvu in Protituberkulozni lig po 2.090 D, podpornim društvom na vseh srednjih šolah v Mariboru in enemu vi sokošolsu po 1.500 D, Oiril Metodovi dru žbi, Jugoslovenski Matici, Dijaškemu domu. Gimnazijskimi maturantom, Narodno žel. glasbenemu društvu »Drava«, Slovenskemu športnemu klubu »Maribor« po 1.000 D, pet visokošolskih podpor Leonovi družbi v- Ljubljani za izdajo Kosove zgodovine Slovencev v srednjem veku. Društvu za varstvo im rejo živali v Mariboru, skladu učencev in tiskovne mu skladu Vinarske in sadjarske šole v Mairboru po 500 D. Iz svojih nagrad pa so darovali doslej predsednik gosp. dr. Franjo Rosina Dijaški kuhinji, Glasbeni Matici, Sokolskemu domu in Nar. žel. glasb, društvu »Drava« po 250 D, ter Ljudski knjižici in Jugoslo venski Matici po 125 D, elain načelstva g. Srečko Robič, župan v Limbušu, pa Dijaški kuhinji', Sokolskemu društvu. Glasbeni Matici in Sokolskemu dom-u 250 D.
m) Javna dražba na curimarnici. V skladišču tukajšnjo Glavne carinarnice se bodo prodajali na javni dražbi dne 28, in 29. tm. sledeči predmeti: 300 kg verig, kladiva itd., 27 kg vate, 52 kg čevljarsko smole, 31 kg pirhov, 179 kg izdelkov iz kavčuka, 280 kg elck-tromaterija,la, 236 kg porcelana, 170 kg žične mreže, 2*2 k galanterije, 580 kg manufakture, 4 kg kokaina, nadalje mikulari, svila, moška in ženska obleka, prazni zaboji in nekaj drugih malenkosti. — Trgovski .gromij opozarja svoje člane, 'da se udeleže opisane licitacije, ker pride blago v nasprotnem slučaju v roke raznih verlžni-kov, ki ga potem v mestu iz rok v roko prodajajo.
mi Tedenski fzkuz o nalezljivih bolez-Hih v mestnem okolišu mariborskem od 16. do 22. marca. Škrlatica ostali 4. Norice: ostal 1, ozdravljen 1. Erisipel; ostal 1, novih1 1, ozdravljen 1, ostane 1.
m Opozarjamo na izložno omarico ateljeja »Valcncionne« v Gosposki ulici 14 ob lekarni »Wolf«.
™ *^ar*borski delavec« I. in II. letnik kupi uredništvo »Tabora«. Ponudbe z navedbo cene na uredništvo.
m' Gaston TaJinštveni, Marieta Grim, Trilby Besarho, Mara Zlatarjeva in' virtuoza na harfo brata Mostlor so glavno atrakcije v Klub-baru od 16. do 31. marca Na glas ovir ju P. .Whnt-e,ihalter.
x Dostavek k poročilu o vprizjoritvi »Kaniče poti v nebesa«. V zadnjem poročilu o premieri Hauptmanove »Hanice« sem st*, omejil zgolj na režijsko an igrar-sko stran in senu pomotoma prezrl omeniti odlično sodelovanje orkestra pod vodstvom g. Mitroviča, ki bi zaslužil po hvalo strokovnjaka. Glasbeno in pevsko spremijevan je jo v mniogočem: pripomoglo k efektu vprlzoritve.	I—us.
x Debit ge. Kovačičeve v »Jesenskih jtoslfh«. V .pondeljiek je naša drama vprir/.oriIa zadnjikrat V/ sezoni • čustveni igroikaz ruskega dramatika I. Sungučeva »Jesenske gosli«, ki je o pre-niijeri in večkratnih reprizah -dosegel čeden uspeh. Topot je namesto gč. Jelencev« igrala vlogo Vjeročke gč. M. Kovačičeva iz LjubOjanr. Poznamo jo že iz »Hasanagi-nicc«, kjer pa se njena igra ni mogla pokazati tako vsestransko in izrazito, da bi lahko izrekli svojo sodbo. Vloga Vjeročke j. .... ..v primerna.za dobit mlade začetnice, ki čuti -v sebi voljo- do resnega u-nieitniost-nega ustvarjanja na odru. Vjc-ročka nam kaže dvoje psiholoških faz: v prvem dejanju je naivna instftulka, V tretjem nagOoma dozoreva v zrelo ženo, stanje, ki ga je y četrtem dejanju prilič-no že dosegla. Prejšnja interpretantka gč. Jeleneeva je bila v prvi fazi dokaj šibka, nekoliko samostojnejšo' se !c kazala v tretjem dejanju. Gč. Kovačičeva pa je podala naivno Vjeročko prav zadovoljivo. Njena igra je bila intenzivno preživi jena, naravna in mehka-: simpatičen timbrc njenega glasu in ubrane kretnje so mnogo pripomogle k efektu. Nekoliko manj samostojno sc je gibala v tretjem dejanju, vendar pa je bila tudi tu narav na in •dokaj globoka1. Mirno lahko sodimo, da gč. Kovačičeva ima pogoje za umetnostni razvoj na odrti. — Ostale vloge so bile v glavnem na prejšnji višini. Gospa Bukšekova je s svojo fino, plastično in globoko igro ogrevala dejanje in dajala »Jesenskim gosi im «• ton hi barvo intim nc jesenske poezije. G. Bratina, je bi prav tako v polnem elanu svoje bogate igre. -G. Grom kot Barauovskij je bil 2. dejanju nekoliko indisponiran ali ne mara celo površen. —• Tako so »Jesenske gosli« .v prvih dneh spomladi do igrale.	I-us.
Josip Ribičič: Kokošji rod. Mladini ifl starini v pouk in zabavo. Gorica 1924.— Izdala in založila Narodna knjigarna; To lično malo knjižico je spisal' znani pisatelj mladinskih iger in urednik »Novega roda«; naš tržaški rojak Josip Ribičič! Knjižica obsega pet iiovelic: Nadloga, Umetnik, Gospa Krasnokrila, Kikiriki in Kukeriki, Izkušnjavec. Izgubljeni dom’, Kokot, Vse te novelice, ki jih odlikuje lop, gladko tekoči jezik, so zasoljene z jedko satiro, njih vsebina Pa se odigrava v kokošjem! življenju. — Navidezno v kokošjem' življenju, zakaj takoj po prvih straneh bo bralec spoznal, da je ta kokošji rod pravzaprav človeški rod in da so boji in vse smešno tragično strani Kukurikežev in Kikiri-kižev, maši boji in naši grehi, ki niso ušli pisateljevemu očesu in biču. Jedka satira dajo knjižici vrednost, da jo bo tudi odrastli s pridom' bral, radi pestre vsebine pa jo bode tudi mladina pridno jemala v roke. Knjiga je na prodaj po vseh knjigarnah. Toplo jo priporočamo.
x Slovenska proletarska poezija (Mile Klopčič, »Plamteči okovi«), V dneh, ko je ruski komunizem' stal' na zenitu in je sipal svoje žgoče, premočrtne žarke na vse strani zemeljsko krogljc, smo tudi Slovenci dobili poizkuse takozva-nega prolektualta (proletarske kulture). Pojavilo so je nekoliko mladih ljudi, ki so nekritično zamotavali tradieijonalno slovensko poezijo kot buržoasko robo, ki sami) zaradi tega nič no velja, ker ni proletarska. V blagopokojuem »Rdečem! pilotu« je skušal takratni revoluci-jonarec (o tompora!) Podbovšek tudi načelno razložiti pomen’ proletkulta v moderni poeziji. Taki pojavi niso nič novega; spomnimo se, da je bila svojčas na pr. katoliška kulturna struja iz istih psiholoških razlogov ekskluzivna, in čo kateri pisatelj ni vsaj na koncu omenil Boga, je bil zavržen'. Univerzalne strujo so si zmeraj prizadevalo, da si osvoje vsa kulturna področja in da jim vsilijo svojo tendenco. V Rusiji jc proletarsko umetnost utemeljeval z vsemi pripomočki sodobne dijaJektike komisar za
prosveto Lunačarskij; pod pritiskom novega položaja so najinlajši stiKotvor-ci kar trumoma prehajali v tabor komunistične propagande, zamenjujoč komunizem z umetnostjo. Tudi drugod je bilo tako, dasi v manjšem obsegu1. Danes je kali or izgloda — tudi tu premagano načelo, da. tendenca dajaj umetnosti pomen' in cono, in da so umetniki dele v »aristokrate«, »buržuje« in »proletarce«, od katerih so- samo slednji zadeli pravo pot. Nedvomno je, d a n-' metoik ustvarja, pod vplivom' svojega časa in da daje času glavno obeležje njegova ekonomska struktura; vendar Pa živi jenska odvisnost odi aristokratskega, meščanskega: ali proletarskega režima ni vzmet umetnikovega ustvarjanja, ekonomska tendenca časa ni istovetna s samo silo umetnostnega oblikovanja, Vsekakor pa so imeli' vsi razredi .svoje pesnike, kakor so imeli tudi svoje ideologe; že kot taki pa niso bili pitt u-me trni ki niti misleci. Umetniki'so bili’le v toliko, vholikor so izražati občečloveška estetična občutja in hotenja, in' misleci le v toliko, v kolikor so kot ljudje iskali resnico, spoznanje. —■ Pri Pas se je na Pr, katoliška tendenca v umetnosti, ki jo je zahteval kultnimi fanatik Mahnič že zdavnaj preživela in 'današnji! umetniki katoliške svetovne orieritaciia' so sami nasprotniki zasužnjen ja nmet-i nosti kulturni tendenci Igle ji T. Cankar' »Obiski«, F. S. Finžgar). Tako se bo tudi preživela proletarsko - komunistična1" tendenca, v umetnosti. Nf pa rečeno, dat ne bo umetnostno mogoča: na pa*, socialna poezija, ki bo izražala' nastrojen je socialno dobe in' ki bo zajemala! srfoviz proletarskega miljeja. Tudi industrija!' im'a svojo estetiko, tudi beda oksploati-. ranih slojev j© lahko predmet poezije,-kakor najde umetnik na pr. tudi vkato-1 iškem' krogu (cerkve itd.) obilo sriovi za svoje umetnostno ustvarjanje; Gre det za razmerje, ki se-v njem1 nahaja ustvarjajoči umetnih nnpram snovi. —> M3« Klopčič, ki je pred nekajl diffevii išJcfalj svoje poezije, je stare šele ISJet^kofj komunist, jo zelo revolucijonareif, borben) in ekskluziven, tipičen ekspo-hehli razreda, ki so še n-I izživel. Njegavi »Plato-teči okovi« so posvečeni Leninu, prispeva jih tudi lehjinski' duh'. Klopčič je ©pi-gon1 Toneta Seliškarja (»Trbovlje«), obal pa' sta hodila v šolo k tfemškim revolu* cijonarnim pesnikom’. Priznati je treKa, da Klopčič ni brez pesniškega duha fnl «Tai kaže y, ssvoji poeziji poteze umetniške individualnosti, ki' so utegnejo razviti v izrazitejšo fiziognomijo. ,Von'dar Pa Klopčič no dbsoza nedavno v cvetan mladosti umrlega češkega socialnega pesnika Jiri ,\Volkcrja. Tudi-kor je revolucijoSarec, tudi njemU jo socialnost najsilnejši izraz ustvarjajoča pesniško volje. Toda’ ;Wolker je lul pre-loboko položena pesniška natura, ,'da bi se bit s takim entnzijazmom udiffjal tendenci kakor Klopčič. Njegovi socialni motivi so pristna in naravna školjčna lupina, ki jo vanjo položeno življenje (prava umetnost). O Klopčiču tega hi moči trditi. Pri njem' jc za sedaj še preveč lupine; sama živa pesniška sila P® še ni prišla do adekvatnega izraza. Nesporno pa je njegova revolucijotfarna pesniška zbirka navzlic vsej nezrelosti' in gostobesednosti vočji plus v naši poeziji kot na pr. medlo, osladno komponiranje rim’ v kaki »Pohojeni gredi«,
Ignotus.
OnDOODDDOEnO □ □ □□□mmrrriHn
ZANIMIVOST V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU.
V soboto 29. tega meseca gostuje v
(PRODANI NEVESTI*
član zagrebške opere gošp. Križaj.
annnanoooono □ □
Oijuna.
Orjuna Studenci. Uradno nre tajništva vsak pondeljeik in vsako sredo od 7.-8. ure zvečer v Čitalnici Narodni dom. Sprejema se istotam tudi člariarl-Ao za letošrijj) leto. ~ Zdravo! Tajnik.
fisšssRi- (»narodni m%i\
•mUMtušU
hV Mariboru, drie 27. žnarčaT924
Gospodarstvo.
Velika; zajčjerejska razstava
V MARIBORU	f
s& joivs^ila od 23. do 25. trn, na; vrtu in iv "fekalii restavracije Halbwidl. Priredilo jo je. Prvo zajče-rcjsko društvo za Slovenijo (vi Mariboru. Razstava je bila o-knsno-aranžma/rta in zanimiva z narodnogospodarskega stališča. Razstavljenih je bilo krog 20 čistokrvnih pasom domači li zajcev, ki sc pri nas največ goje. Društvo si prizadeva* da ustali nekatere dobre pasme. V to svnho je imela služiti tudi razstava. Društvo .namerava v kolikor trnu bodo to pripuščala gmotna sredstva  prirediti enake razstave tudi po drugih krajih. V mariborski razstavi so vzbujali posebno zanimanje tudi izloženi izdelki iz zajčjega krzna in usnja. Pozornost je vzbujal zlasti krasen damski kožuh iz 36 kož zajcev havanske pasme in .snežndbdo predivo angorskih kuncev. Zanimivo je, kako raznovrstna je uporaba zajčjega krzna in usnja.
■Razstava je brczdlvomno mnogo pri-pomogfa k razvoju te važne panoge našega narodnega gospodarstva.
:y:i
Fran Wernig, okr. ekonom:
Vprašanje apna v živalskim organizmu.
k Mnogo pišemo in govorimo v zadnjem času o pomanjkanju apna v krmi in o sredstvih, s katerimi bi- bilo temu nedo-statku odpomoči. Ne bo mogočo toraj od--,več, ako o tem' vprašanju enkrat nekoliko temeljiteje-in izčrpnejše razpravlja-' mto.
Srez dvoma rabi živalski' organi zorni veliko množino apna in1 sicer za tvorbo kosti, za snovno izmenjavo, ki se v kosteh .vrši tekonil celega življenja, za tvorbo mleka, zobovja, dlake, volne, za tvorbo stanionih jederc (nuden«) itd. Aprto toraj ni Saido potrebno za tvorbo kostnega stani«ja, ampak ravno tako potrebno za tvorbo mišičja ozir. mesa. Največ apna v mišičju najdemo n. pr. v efcanjicah srca. Brez apna ni stani onega 'jedrca « stanlco, kakor tudi ne tvorbe novega Stanič j a in ne prirasti na živi teši. Rast mladih živali jo najhitrejša, zato rabijo le-te tudi največ apna za tvorilo mišičja in kosti.
, iProf. Stutzer v Bonnu je ugotovil, da rabi krava 500 kg žive teže in z 10 '1 mleka dnevno fnajmanj 1 desetino kg apna, 'Ako jeAnlečnost večja, rabi žival toliko veo rudninskih snovi. Breja krava iste teže rabi dnevno 1 osmino kg apna in SnOiadi1 že Tastni živini; ter S osnim! teletom! je potrebno dnevno za 100 kg žive teže 30 gr apna. Potreba rudninskih snovi pri pujskih pa jo' razmeroma še pžrfogo večja, ker so -le-ti mnogo .hitreje razvijajo.
■" Kako zadostimo potrebi po rudninskih snoveh, predvsem! po apnu v živalskem! organizmu'? V prvi vrsti krijemo to potrebo s pokladanjem primerne kla-je. Izkušnja je pokazala, da vsebuje kr-nnst, pridelana na zemlji, kateri smo 'pognojili1 s fosfatnimi gnojili: is Tomaževo žlindro, kostno moko in superfosfatoflS, tnSiogo-več mdnin'skili snovi kot krma z negnajeiTib travnikov in njiv. Gnojimo toraj- z SSBvedenimi umetnimi gnojili! —• Mnogo aprfa in fosforove kisline se nahaja že od narave v vseli vrstah detolj, v dobremi senu in v zrnju stročnic ozir. v sočivja. Mnogo fosforove kislino pa mialo apna je najti v žitnem! zrnju, v. otrobih, nekaterih oljnatih tropinah itd. Posebno mialo rudninskih snovi, apna in fosforno kisline pa so nahaja v vseh o-kopavinah' (v krompirju, pesi itd.), v slami, plevah, kakor tudi V krmi1 iz močvirnatih travnikov. — Ni pa tudi vsako leto enaka množina rudninskih snovi v ■navedenih’ krmilih. Ako je vreme preveč Sulio, so rudnino no morejo v zemlji zadosti- raztopiti in jih vsled tega nedosta-je za razvoj rastlin. Krma pridelana v suhih letinah vsebuje mnogokrat polovico manj rudninskih snovi kot v normalni dobi1.
1 Co je toraj v krmi' premalo rudninskih snovi, moramo skrbeti za njih nadomestitev, sicer zaostanejo živali v razvoju in pojavijo se razni bolezenski znaki kot lizavost, kostolemnica (oSteo-porose) in1 mehkokostnost (osteomula-
cta). Zadnja bolezen ki je Istovetna z angleško boleznijo (rhachitis) pri človeku, se pojavlja predvsem pri teletih in pri pujskih. Na podlagi novejših znanstvenih' raziskovanj se jo dognalo, da mehko-kostnosti ni toliko vzrok pomanjkanje apna kot pomanjkanje gotovih beljakovin in vitaminov v krmi. Pri tej bolezni bi toraj dodatek samega apna h krmi jedva koristil.	\
Bolezenski znaki lizavosti in kosto-lomnice so različni in malodane vsak kmetovalec je že imel priliko opazovati razvoj teh bolezni, četudi le v neznatnem obsegu. Živali ližejo zid, pijejo gnojnico, žvečijo cunje in mnogokrat ne marajo žreti niti boljšo krmo. Polagoma začnejo hirati, koža postane trda, dlaka zmršena in mlada-živina po daljšem) hira nju čestokrat pogine. Kostolomnica je osobito opasna za dobre molznice in za breje krave, katerim mnogokrat kosti tako oslabijo, da se le-te ne samo zlomijo, ampak da žival pred porodom niti vstati ne more.
Ako je; toraj krma slaba in se hočemo ogniti vsem: teni! bolezenskim pojavom C«*. Z2r*thd od svojih živali popolne užitke (mleko in sposobnost za delo) kakor tudi želimo zasigurati mladim živalim vso pogoje za neokrnjeni razvoj, mora-mo vsekako skrbeti, da pomanjkanju apna v krmi pridemo v okorn z dodatkom! apnikovih soli v raznih čistih spojinah, v obliki štupe ozir. prahu.
V to svrhn prihajajo v poštev: klaj-rto apno (fosforove kislo apno), stolčena kreda ali razpadlo živo apno (ogljikovo kislo apno) in najnovejše in najučinkovitejše sredstvo — apnikov klorid.
Najbolj, se je do zdaj od merodajnih strani priporočalo klajno apno. Odrast-lemu govedu je dati dnevno 1 žlico, mlademu govedu 1 žličico in svinje dobijo teži primerno količino klajnega a.pna. Poročila o uspehih in’ o delovanju klajnega uprta so različna. V Nemčiji 6e je na podlagi tozadevnih poizkusov ugotovilo, da se klajno apno najbolj obnese v svrlio nadomestitve fosforove kisline, ki je ravnotako potrebna za razvoj organizma kot apno. Ako je v krmi že za-diosti fosforove kisline n', pr. v žitu in v otrobih in manjka klaji samo apno, v Nemčiji no pokladajo več toliko klajno apno kot tstolčeno kredo, ugašeno živo apno ali apmikov klorid.
Do čim) se klajnega apna prebavi približno v V3, je stolčena kreda le v toliko prebavljiva, kolikor jo more raztopiti solna kislina v želodcu. Stolčena kreda ali ugašeno živo apno smemo dati živali šele par ur po krmljenju, sicer bi znatno trpela prebava ostale krme.
Najlažje prebavljivo in najceneje je apno v obliki apnikovega klorida. Uporabnost te posebno lahko prebavljive vrste apna se je izsledilo šele v vojni doni. Kakor pa je povzeti iz poročil iz Nemčije, obeta prekositi apnikov klorid vse druge oblike krmilnega apna v uporabnosti. Deluje navadno tudi ugodno na mlečnost in ma plodovitost ter Se uporablja z uspehom proti lizavosti in kosto-lomnici. Najbolje deluje upnikovi klorid, ako se pomeša s kuhinjsko ozir. živinsko soljo ter se to zmes raztopi in se%z n jo poškropi klaja.
Zanimivo in potrebno bi bilo, ako bi se tudi pri nas napravili eksaktni poizkusi z omejenimi vrstami apnikovih spojin’ ig' da bi se glede oblike dodatka apna h krmi ugotovile in določile točne smernice.
■; ,	—O-	-
Slabo rejene krave.
Čudno nesoglasje se nam. pokaže, če pregledujemo živino po naših hlevih in sejmih. Poleg lepih in dobro rejenih volov so vidijo po raznih naših krajih slabo rejene in vse bolj zanemarjene krave. Drugod tega ne opazujemo. Po vseh naprednih živinorejskih deželah se lahko prepričamo, da jo vsa reja bolj enotna, da je dobra in skrbna in da ne zapostavljajo živinorejci ne krav, no volov.,
Ta pojav, ki ga nahajamo po Paših krajih, da se namreč krave zapostavljajo, nami sledeče razodeva. Prvič nam kaže, da se naši gospodarji po teh krajih sploh premalo brigajo za kravjo rejo. In to je.tudi istima. Vsa reja se suče po teh krajih okrog volov in kar je z njimi <v;. zvezi. Najboljše seno dobijo voli, dor;
čim se morajo krave tudi s Slatno zadovoljiti in sploh z vsem', kar se jim' nameče. Če pomislimo, da se izrabljajo krave razen’ za molžo tudi še za pleme in da zahtevamo vsako leto po eno tele od njih, potom1 ni nič čudnega, če so v rasti tako zatrte in slabo razvite in če so tudi užitki od krav tako pomanjkljivi. Ni treba, da so živali tako zapostavljene in manj vredne za užitek! Ako naj dajejo krave dober užitek, po tein rte smejo trpeti nobenega pomanjkanja naprant volom. ali pa zaradi volov, ampak nasprotno. Krave potrebujejo dobre in skrbne reje, da ne pešajo v mlečnosti in plemenski sposobnosti.
V drugo nain pa ta pojav kaže, koliko več bi se dalo za napredek naše živinoreje storiti — in to iz lastnih moči — ako bi se po teh krajih poprijeli kravje-reje s tisto skrbnostjo, kakor se držimo reje volov. Če vzrejamo tako lepo živino, kakor so dolenjski voli, ki jih vidimo po naših' sejmovih, potem bi lahko vzrejali tudi tako lepe plemenske krave in bike. Treba le, da bi se za to zavzeli in da bi se s tistimi zanimanjem lotili kravjerejo, kakor se danes držimo reje volov. Obilnejši pridelek krme, ki bi bil v to potreben, se lahko doseže in bolje rejene kravo bi hvaležno vračale vso to krmo ne le z večjo hvaležnostjo, ampak tudi z večjo svojo vrednostjo in z boljšim' zarodom. Vsa živinoreja bi bila več vredna. Tako se pa zaradi zapostavljanja krav in bikoreje ne moremo prav ganili z mesta. Za uspešen napredek nam manjka to zdrave podlage, manjka dobrih in prav rejenih plemenskih krav, in bikovi
Dvignimo tudi to rejo, da pridemo do potrebnih uspehov pri naši živinoreji!
R.
Nazadovanje naše živinoreje.
Po statističnih’ podatkih kmetijskega ministrstva je bilo stanje konjereje v posameznih pokrajinah nastopno:
kon.i'
i 75.295 79.134 337.557 178.546 280.220 49.748 23.583 3’!	9.9.1	G
Skupaj 1,033.939 Konjereja izkazuje naprainl prejšnjemu letu komaj viden napredek, v Srbiji pa celo nazadovanje za 2010 glav. Še bolj' neugodna je statistika glede govedoreje. Tozadevni podatki so nastopni:
1923
Severna Srbija Južna Srbija Hrvatska Bdsna Vojvodina Slovenija Dalmacija Črna gora
Sevoma Srbija
Južna Srbija
Bosna
Vojvodina
Sloven i ja
Dalmacija
Čruagora
732.091
560.077
1,106,669
233.998
348.259
85.372
5S.797
1912
1,050.514
1,106.541
1,140.122
371.182
478.115
51.029
79.754
Podatki iz Hrvatške še niso na razpolago, pa gotovo tudi ne bodo ugodnejši. Razvidno pa je jasno, da nani še mnogo manjka do predvojnega stanja.
Zlasti pa nazaduje prašičereja', kar dokazujejo nastopni statistični podatki. V 1. 1920. je bilo v državi okrog 4,489.000 svinj, 1. 1921. 3 milijone 283.000, 1. 1922 2.902.000, a leta 1923. 2,577.000. Od 1. 1920. do lani je število svinj v maši državi padlo «koro za polovico,,	i
Poleg močnega nazadovanja naše govedorejo in prešičerejo pa izkazuje tudi perutninarstvo znaten padec, kar pripi sujejo fi re d vnemi malenkostni porabi domačih konauimentov, kakor tudi slabim izvoznimi možnostim. Po podatkih .kmetijskega ministrstva izkazuje perutninarstvo v posameznih pokrajinah na-
stopno številke. 1921
Srbija Južna Srbija Hrvatska Bosna Vojvodina Slovenija, Dalmacija Čravagora .
3,987.576 755(269 3,786.317 1,588.820 3,768.672 1,355.822 180.138 82.773
Rav.no tako ne izkazuje tudi kozjereja nobenih ugodnih uspehov. O razvoju našo kozjereje govore- nastopne številke. Koz je bilo 1.1919.1,200.396,1920. 2,448.000, 1921 1 milijoni 346.649, 1922 1,728.408, 1923 1,681,219.	'	* << »"■> '•
1922
3,317.362
1,018.080
3,673.831
1,246.922
2,830.290
816.406
568.293
112.658
1923
3,271.217
1,005.383
3,544.746
1,209.503
2,701.823
805.569
528.658
86,771
“    -----------------------------------  "j
Vzroki nazadovanja naše živinoreje
so različni, v glavnem seveda splošni gospodarski položaj. ,
’ d ’ : -TRŽNE CENE.
Tržne cene v Mariboru 28. marca. — Mleko 3.50 D, smetana 12 D, surovo maslo 1 kg 44—48 D, kuhano 50—GO 'O, jajca 1 komad 1.25 D, motovilec kup 1 D, regrat 1 D, ohrovt glava 25 para, pet©,?-* žil šop 25 para, korenje komad. 25 para, fižol 1 1 4—5 D, krompir kupček 1 D, repa komad 0.50—0.75 D, rdeča pesa 0.23—
0.50 D, kislo zelje 1 kila 2.50 D, kisla repa 1 kila 2 D.
Mariborski živinski sojem 24. ‘ n. Do-gon: 6 konj, 9 bikov, 158 volov, 394 krav in 3 teleta, skupaj 500 komadov. Cene za kg žive teže: voli debeli 12.75 do 15 D, poki obeli 10 do 12, plemenski 9 do 10, biki za klanje 9 do 12, krave klavne debele 12 do 12.50, plemenske 10.50 do 11.75, za klobaso 8 do 10, molzne 10 do 2.75, breje 10 do 2.50, mlada živina 11.75 do 12 D. Meso: volovsko I. 25 do 27 D, II. 22 do ?4, bikov, krav in telic 19 do 20, telečjo 1.30, II. 26, svinjsko ssrrite 39 ck> 40 D. Sejem’ je bil precej dober in številno obiskan. Prodanih je bilo 176 komadov, od tega 15 za Italijo.
Zagrebški trg s kožami (21. tin.) Cene vsem kožam, izvzemši telečjim, so oslabele. Dosegle so se nastopne cene: lahke kože 17.5, srednje 1S.5, težke 19.5, i telečje 3S Din za kg. Kupčija z usnjem je v polnem zastoju. Notirajo: kravji (vaclic) kruponi težki 95 do 100, srednji 95 do 96, lažji 90 do 92, črni likanec (blank) 7.3 do 75, kravje usnje rujavo 106 do 110, črno 104 do 103, goveji boks
1. 22. II. 20, bokskalf I. 30 do 32, II. 28 do 30, III. 26 do 28 D.
Lesni trg (21. tm.) Cene so kolikor toliko stalne. Zadnji skok dinarja ni prav nič uiplival na popustitev cen. Zanimanje za jugoslovanski les je precejšnje. Kot novi kupec nastopa češkoslovaška, ki kupuje slavonsko hrasto vino za industrijo pohištva. Zadnje slabo stanje in kolebanje francoskega franka je precej onemogočalo kupčije s Francijo. Precejšnji nakupi sc obetajo s strani Italije in Grčije. V 'Sloveniji sami ni zaenkrat posebne kupčije. V Slavoniji so bile zadnje dni nastopne cene: hrastovi blodi 1800—3500, fino hrastovo blago 3200—4200, preko 5 cm 2500—3100; francoske dožiee, 1000 komadov 15 tisoč do 22 tisoč; bukov! hlodi I. 300—100; bukovi frizi 750—900; javorovi Modi I. 700—800; jasenovi hlodi I. 700—900; brestovi hlodi I. 500—650; brzojavni drogi, jelovi 50—80; železniški pragi, hrastovi 40—150; bukovi 30—50; drva za kurjavo, bukova 2400—3000; mešana 2400—2700; oglje, ,vagon 9500 do 10.000 Din.	i' '» i
brzojavna poročila
RUMUNSKE TEŽAVE V BESA- j RABI JI.	J jo. ■ ■.
MOSKVA, 25. marca1. (Wolffj, p0 vesteh ruske brzojavne agenture iz Ukrajine poročajo številni begunci iz Besarabije, da so rumunska oblastva vsled protestnega gibanja besarabskega prebivalstva na obeh straneh Dnjopra zelo vznemirjena. Čete iz Volnije in Transilvanije so bile premeščene v Besarabijo. Izdajanje ruskih’ meščanskih listov je prepovedano. Iz Kišinjeva se poroča, da je bila namera sovjetske vlade, da Se predlaga1 na dunajski konferenci ljudsko glasovanjo glede pripadnosti Besarabije, od ruskega dela prebivalstva viharno pozdravljena.
Film.
I. Alariborski bioskop predstavlja še dhnes v sredo »Konflikt ali hiša strahu in groze«, v glavni vlogi že dobro poznana amerikanska umetnica in krasotica Pri-scila Dean. Film je prvovrsten in se .vrši v 7 napetih dejanjih.
I. Mariborski bioskop predvaja v četrtek, petek, soboto in nedeljo krasno dramo v 6 dejanjih: «Boheme», po istoimenski operi. Boliemc, prvovrsten film, presega v režiji iti scenah opero, ki je znana celomu svetuJn povsod' zelo priljubljena. Film Bolicmc je pretresljive vsebine iin sodelujejo v njem prvovrstni igralci, med katerimi je posebno .omeniti krasotico, Marte Jacobini,
•amhMm
Pozor pred ponarejenim? taksnimi znamkami (kolki).
Kr. okr. fin. ravnateljstvo v Mariboru nas nafirosa* da olb javimol
Od približno srede meseca februarja 192-1 so se pričeli pojavljati v prometu ponarejene taksne znamke (kolki) po 10 Din.
Da bode prebivalstvo točno podučeno, kako se razlikuje pravilna desetdi-narska taksna znamka od ponarejeno, se navedejo te razlike kakor sledi:
Originalna taksna znamka je jasne vijoličaste barve, a ponarejena jo zamazana in bledo vijoličasta; na pravilni znamki so črte jasno izraženo in vdo-lb-]jena polja jasno bela, doeimJ so na fal-sifikatih črte nejasno izražene in vdolb-ljena polja zamazana ter jih je jedva zagaziti; dalje imajo štirje okraski okoli križa na prvem polju državnega grba ha orignalu vsak po dva jasna pretrga (preloma), dočiin so na falsifikatib v obliki loka kakor črka »C«; na izvirni znamki je tretje polje grba, kjer so mesec in tri zvezde, izvrtano z vodoravnimi (horizontalnimi) vzporednimi črtami, med katerimi se jasno vidijo cela polja v obliki črt, (ločim jo pri falsifikatib to polje docela izibarvarfo razu n meseca in treh ZVezd: gornja okvirna vijoličasta črta originalne taksne znamko je bol.i pojma, iti debelejša, a pri ponarejeni ,ie ožja in talija; pri originalnem' kolku so vse črte debelejše; celoten kliše ponarejeno znamke je daljši za en milimeter od klišeja originalne, a za en mi . im eter širši in naposled je papir ponarejenih kolkov očividno tenjši in slabel od papirja originalnega kolka.
V splošnem' se lahko rece, da ,ie ponaredba deset dinarske taksne znamke slabo uspela, prevara nepoučenega pa je vsekakor mogoča.
Dalje so se pričele pojavljati v prometu baje —■ ravnateljstvo ninfn doslej v temi pogledu še točnih podatkov — tudi ponarejene pctdinnrske taksne znamke. Glede teh ponaredb nima ravnateljstvo na razpolago še strokovnega mnenja uprave državnih monopolov. Da se pa bode vedelo ravnati prebivalstvo v danem položaju tudi glede te vrste ponaredb, se naštejejo vsaj bistvene razlike pravilnih petdinamkih taksnih znamk od ponarejenih in sicer:
Splošen vtis ponaredb .ie, da 'so bolj mazane in temne, kakor originalne taksne znamke; nndpis; »taksena marka« v latinici in cirilici je na pravilni znamki dobro čitljiv, na ponarejeni pa zamazan ter težko čitljiv odnosno deloma celo nečitljiv; isto velja glede označbe »din« v spodnjem delu znamko; celoten kliše ponarejene znamke jo daljši 71 ern milimeter kakor kliše originalne in naposled je papir ponarejenih znamk očividno tanjši in slabši od papirja originalnih znamk.
V ostalem pa je ta ponaredba v Splošnem dobro uspela, razločevanje od pravilnega kolka zahteva že večjo pazljivost ter je potemtakem' tudi prevara s te vrste ponaredbami lahko mogoča.
Kar tiče časopisnih vesti, ki so bile objavljene doslej o predmetu, se opomni, da so te vesti deloma netočne, deloma Pa tudi zelo pretirane. Kar velja zlasti glede količine dosedaj v promet spravljenih ponaredb. Na osnovi zanesljivih podatkov, ki so ravnateljstvu na razpolago, je ugotovljeno, da ni bilo vpo rabi j en ih od dese (dinarski h ponaredb niti 100 komadov. Da ni zavzela stvar večjega obsega, sc je preprečilo s s tem:, da je izvedla tuk. direkcija pri špedicijski tvrdki »Grom« v Mariboru, kjer so se jiojavili prvi falsifikati, takoj isti dan hišno preiskavo, pri kateri je bilo zaplenjenih po finančnih kontroli 45 desetdinarskih fazifikalov. Finančna kontrola jo izvršila takoj pri vseh po oblaščenih razpečevalcih taksnih vred nostnic natančne revizije in so se vršile dalje obsežne preiskave po ravnateljstvu in policijskem komisarki atu v Mariboru, ki so dovedlo do popolnega vspe-ha. —
Kakor že omenjeno, nima ravnateljstvo glede petdinarskih ponaredb zanesljivih podatkov, a po dosedanjih ugotovitvah se lahko trdi, da sd ui spravilo
od le vrste ponaredb v promet niti toliko komadov kakor od desetdinarskih.
Za vznemirjenje prebivalstva za enkrat torej ni absolutno nobenega povoda, in tudi ni vzroka, da bi' odklanjalo prebivalstvo nakup desetdinarskih in petdinarskih kolkov od pooblaščenih raspečevaloev kolkov. Obstoja pa seve 'nevarnost, da se bodo pojavljale v danih razmerah nove ponaredbo takšnih znamk vkljub temu, da so v predmetnem1 slučaju znani vsaj glavni krivci in deloma tudi pod ključem in da je policijski komisarijat v Mariboru ugotovil celo tiskarno v Gradcu, kjer so se tiskali dosedanji falsifikati.
Da se obvaruje potemtakem1 prebivalstvo gmotne in moralne škode, tudi v bodočo naj kupuje taksne znamke (kolke) edino Ie pri pooblaščenih prodajalcih kolkov1, v trafikah, ki so zavezani dobavljati koLkovni materijal izključno le pri davčnih uradih in podvrženi strogimi revizijami in odredbami, tako, da je vsaka zloraba izključena.
Sumljivi elementi, o kterih bi se za-znalo, da razpečavajo kolke, naj so na-* znani j o, najbližjcmu oddelku finančne kontrole, policiji ali orožniški postaji v svrho aretacije. To je dolžnost vsakega posameznika in siocr ne samo v državnem interesu, ampak v še večji' meri v interesu svojega bližnjika, ki zabrede vsled nakupa takih ponaredb često po nevednosti v največje neprilike, ker so kaznuje poraba ponarejenih kolkov razim z denarno globo v iznosu petdeset-krat toliko, na kolikor se glase kolki, tudi' še s zaporom' radi goljufije in je vsako znižanje denarne globe milostnim potom izključeno. Samo če so bodo ravnalo prebivalstvo po predstoječih navodilih, odklonilo brezpogojno nakup kolkov od privatnih zlasti neznanih oseb in podpiralo na ta način' « samopomočjo državno oblasti, .je trajen' vspeh zasigu-ran. Če sc bo prebivalstvo ravnalo natančno po zgovajšnjih navodilih, brezvestni razpečevalci takih ponaredb za svoje pogubno delovanje ne bodo našli pri pravnega terena vsaj v Sloveniji ne.
Izpred sodišča.
Maribor, 21. marca.
Mimi uzmovič.
171et.nl Ivan' Bergles v Spodnjem Radvanju, je bil v času od 1. marca 1922 do Božiča 1923 nastavljen pri trgovcu Janku Prejacu v Mariboru kot trgovski vajenec. Okoli Božiča 1923 je ukradel svojemu učnemu gospodarju 4 svilnate naglavne rute, (i moških srajc in dva ženska predsednika v skupni vrednosti 5200 K. Bergles, ki tatvino prizna, je bil pred okrožnim sodiščem obsojen radi hudo-destva tatvine na 1 teden težke ječe.
»Pasažirja« pretepel.
Dne 30. decembra 1923 sta se vozila s posestnikom Štefanom Matuša v Velikih Dolencih, okraj Murska Sobota, Ivan Nemeš iz Budine in njegova, priležnica. Bili so vsi več ali manj pijani. V bližini hiše Mihaela Lekiča v Šalovcih je Neme-ševa priležnica padla raz voz. Ker je Nemeš svojo priležmico hotel dati spet na voz, je skočil k njemu Matuša in ga udaril s palico tako po glavi, da je padel. Matuš je bil pred okrožnim sodiščem obtožen radi hudodelstva težko telesne poškodbe. Ker pa se je izkazalo, da je
poškodba bila združena z motenjem' poklica in zdravja za manj kot 20 dni, ga je sodišče obsodilo samo radi lahke telesne poškodbo ini sicer na 300 Din. denarne globe.
Surov siri.
Dne 24. januarja je prišel 431etni posestnik Alojz Pertoei v Potajncih, okraj Murska Sobota, na domi svojega očeta Jožefa Pertoei v Bakovcih. Tam je stavil očeta na odgovor, zakaj svoja sina Petra iri Štefana obdolžnjo tatvine zrnja. Prišlo je do prerekanja. Konečno je razburjeni sin', rekoč: »Sedaj bom1 jazbi-rov,« sunil očeta s tako silo v peč, da se je ista zdrobila, nato pa ga je še udaril ponovno s pestjo po glavi. Okrožno so-diščo je obsodilo surovega sina radi hudodelstva težke telesne poškodbe na 3 tedne ječe. .
Župana je žalil.
Dne 15. januarja jo prišel župari občine Kih taro vci Jakob Križanič k posestnika Jakobu Bratkoviču v Turjari-cih popisovat njegovo živino. Pri tej priliki je Bratkovič razžalit župana z besedami: »Pfuj te bodi, odstrani se iz našega dvorišča, ti si d..., pa ne rihtar, ker no navoziš ceste.« Bratkovič, ki deloma žalitev prizna, je bil obsojen radi pregreška po § 104 srb. k. z. na 190 Din. denarno kazni.
Sodjalna politika.
SOCIALNA ZAŠČITA NA FRANCOSKEM.
Francoska je pred kratkimi dobila nov šooijiaini zakon, o katerem' se z gotovostjo lahko reče, da je najpopoilnejši na svetu. To jc zakon1 »o koralkiih' proti soprogom', kateri zamenjujejo syoje . žene. Znano je, koliko trpi Francoska' na de-populaciji. Izumiranje prebivalcev je postala nacijonalna karakteristika Francoske. Francoski narod jo v resnici v nevarnosti, da po par desetletjih popolnoma zgine z zemeljskega površja. Ta položaj jo očividno napravil veliko skrb vsem1 onimi Francozom, ini na prvem! mestu merodajnim faktorjem, katerim leži na srcu dobrobit iri interes njihovega naroda. Zato so izdali zakon o zaščiti rodbine. Sličnih zakonov je tudi v drugih državah dovolj, a ta francoski jo gotovo najbolj popoten' ter odgovarja svojemu namenu. Da v kratkem' pogledamo vsebino zakona, ker takšno stvari so lahko marsikateremu koristno. Da je zakon učinkovit, mora biti strog. S tem se ta zakon ravno odlikuje ter ni niti najmiainj nepravičen*. On predpisuje kazen enega leta zapora i.ri globe od 2—5^00 frankov za vsakega moža ali žono, kateri brez razloga ali pred ločitvo zakona irapustijo Svojo o-troke, odnosno moža ali ženo. Kok, kateri' so računa za prestopek zakona, je 3 nvesooo. Oče odnosno mati zgubita pravico očetovstva, odnosno materinstva. Otrokom se določi varuh ali pa se izročijo društvu za zaščito otrok. Zakon pa se ni omejil samo na otroke, temveč tudi na »bližnjo rodbino« odnosno: očeta, mater brate in sestro, kateri niso v stanju, da se sami vzdržujejo. Tudi tu kaznuje zakon one, kateri! so dolžni, da skrbijo za njih vzdrževanje, z isto kaznijo kot v prvem' slučaju. Ako je kdo že drugič kaznovan, odredi zakon mi-
1.
riti i rmTntf'8'rtvrn^i t'
rumu
G
650
jPo časnikih povsod se bere, da „ZLATOROG“ zamorca pere — ko brata Čuk sta to seznala, po milo koj sta se podala.
Nadaliovanje sledi.
himalno kazen1 10 let robi je. Ako pa kdoi' v tretjič greši, se kaznuje a dosmrtna robijo. Pred takšnim' drakonskim) zakonom' si bodo očetje iin matere dvakrait, trikrat premislili, prodno se odtočijo1 zal fatalen korak, kateri je večkrat sama rezultat nepremišljenosti in kaprice, Daši je v hudo dekadenco zašel današ-nji svet, vendar je So rieka j pametnih' glav. Ako bo kdo zanemarjal svoje roditeljske dolžnosti, ga bo pa zakon nagnal do tega, da jih bo izvrševal, Ker napuščanje otrok od strani starišev ni saimo greh — ampak tudi zločin.
□□oaDDnnnnro □ □
VEČER BRANKA RADIČEVI C A bo v soboto 5. aprila	<
V »NARODNEM DOMU«.
nnnnaconnnaa o □ nconcinnmnnn
Celjske vesti.
Osebna vest. Ivo Metlika, upravitelj: Invalidskega doma v; Celju je premeščen v isti lastnosti na zavod za slepce iv, Kočevju. Vsled! svoje kandtijanitnosti in prijetne družabnosti je M priljubljen prrin-validih in .v, širši'javnosti,	p
Šesta carinska konferenca v Ccfincso vrši v četrtek 27. ten. ob 20. uri xj prostorih Javne skladiščne in prevozne družbe,' Akademsko pevsko društvo »Balkan«! v Zagrebu priredi 30. tm. JkoncertM Golju.
Nočno lekarniško stežbo oprajg^at'’!*] teden v Celju lekarna' »pri Križtte va> Cankarjevi cesti1.	:	(
Nova obrt v Cefju. V Prešernovi uB-ci je otvorifa posebna družb« bmsašfca: obrt z električnim obratom. -Neka dražba)! se poteguje za koncesijo zal■ aiitodeJaNfnte co iv: 'Miklošičev! ulici, čemur ipat-maspco*' tuje javnost iz higijeničnilv V&mofStaib1 in tud! mamojdhltf ozirov,
Sokolsko društvo OF CeTjtfTrlse®* -soboto, dhe 29. tm. javno prcdaWaiQie!, Predava prof, Jos, Jeras »Umiku čez Albaniioi I, T9f5«i -'i Elektrifikacija mesta Cefte, razširjenju omrežja lepo naprodbfek —1 Dravska divizijska oblast je z iza^žlBOP naklonjenostjo pospešite: dovoljenje -{Vojnega ministrstva, da so sme zgraditllfiiŠk' ca za transformator na dvorišču Mgja&r! niče kralja Petra in ne na Dečkovem fer i gu, kar bi kazilo .ves ta lepi-ira^taAjproh1 stor.	-	-i	, i
Važnost velesejmov.
Cilji velesejmov so .raaličnj, tpeba.*pa jih je motriti posebej e fdališčapoljodindh trgovcev, a posebej d stališčaKfmcMttfatae! ekonomije v oplošnenri.	•■■■	"	H
Razstavljeno blago sto!ji; rigegfe<3'Abakom u, kdor peride posetit veleisojeari; pal čo tndj samo majhen del posetniKovj [prihaja z namero sklepanja Kupčij, ža ea-mo dejstvo, da jo toliko Oseb razgledate 'blago, jo za razstavi jahte izvrstna, refkla-ma in to tako vrednosti, da so nedvomno že s tem) pokriti stroški udeležbo rila velesejmu. Reklama je naimireč 'bazirana na premisah čisto psihološkega značaja, ter, mnogokrat troriotnj utisek knfko tovariške znamko na' nfaso več volja, Kakor pa slučajno zaključena kupčija. Industrije! morajo priti na čisto s dejstvom1, da danes ni mogoče takoj žeti uspehov lastno reklamo in morajo vedeti, da pogosto V, tn]c posel investirani kapital v splošnem ne prinaša direktno ikonisti. Taka reklama jc potrebna za dviganje prestiža industrije pojedine nacije, s tem pa prinaša tudi industrialcem direktno korist.
Tipični primer v tem pogledu nam daje Nemčija s svojo industrijo, ki si je znala z sličnimi sredstvi osvojiti svet. V našem slučaju seveda 'ne gre za osvojitev sveta, ampak za r> ite-v naše lastno domovi ne. Radi tega ’jo sveta dolžnost naših trgovcev j,n obrtnikov, da doprinesejo svoj kamen k zidanju velikansko zgradbe ekonomskega razvoja domovino s tem, da sc udeleže kot razstavljale} IV. Ljubljanskega vzorčnega velesejma ki so bo vršil leto« od 15. do 25. avgusta.
Preiskujoč z ekonomskimi kriteriji zgodovino in razvoj po joda niti narodov pridemo do zaključka, da jc njegova moč jn sila ozko zvezana z njesovo eko-
nomlsEo/ prosperiteto. Ta, pTOSiperifcfa' pa me jza-vfei samo od! aiaravnefra Kocrast.va Sežete, ampak od rra»uimtfe®a koondiimra-nrfa produktov industrije .ter <*& (njihovega uepretrfrarieg-ffl uidoTeževanja v mednarodni trgovini. Tendenca ivsake državo jo emandipina/nje od; penetracije inozemsko trgovine in industrije« T)a so more idioStečj ta idealni cilj, ne zadošča samo pnirrodno bogastvo tal, bogastvo ata surovinah', izobilje delavnih moči in inicija-tiva^ treba 'je tudj produfeirati dobro robo, ter jo, ikar je tndlii z6lo važno, treba Earatiplaicirati. 1
<v Kašo poErajinei so v? -pofojbi1 "dobi n-spele, da So fakarAkoo iz nič ustvarite Snnogolbrojtne industrije. Tn. zopet nj. do-yolj samo producirati, ampak je potreb-®o, dai se ve, Ikaj st je mogoče nabavl jati tea, treba pe konisiiintenite naučiti, da kutptuje/jo svojo potrebščino domačega izvora, konečrio je treba pomOsti s pred-[ sodjči, da je tuje iblago boljše kvalitete kot pa, (Uotrrfače. Seveda prt isti deni *■“ jVsJed! toga jo potrebno,da go interesentom! nudi ipriilulka, da od časa do časa vi-' dij o razvoj domače industrije irt obrti. To priliko Mudi vSem1 TV. Ljubljanski [ vzorčni velesejem, ki je ena od nujuspeš-f; nejšib, a obenem! tulctil najcone jših reklami ' za vsako industrijo In obrt. Posebno pa to velja za novejše povojne 'fimto i"n tfo-ye artikle, iki Se preko i nlstitucije velesejmov © pridom! afirmirajo.
Razno.
r Strašen spomin. Položaj »M-orie Homane« (mrtvi človek) je s francoske fronte dobro znan vsem, ki so zasledovali komunikeje v teku zadnje vojne. Okoli njega so se pogosto .vodile strahovite bitke in je bil sedaj v nemških, potem zopet v francoskih rokah in obratno. Francozi so pred kratkim pričeli s kopanjem in čiščenjem tega kraja, da bi se zemlja zopet lahko začela obdelovati. Pri tej priliki so prišli delavci do neke kaverne, 'ki je bila z.zemljo popolnoma zaisuta. Ko so odkopali zemljo pri vhodu, so videli v kaverni polno mrtvih nemških vojakov, ki so sedeli v polni opremi. Bili so od plinov zastrupljeni in nobeden ni razpadel- Vsi so izglodali kot bi bili še živi ter se jih je moglo identificirati- Ta prizor, spomin nečloveškega krvopretitja-, je bil filmsko posnet, da se bo lahko potomcem pokazalo, do kakšnih mej je šla' surovost njihovih prednikov! v medsebojnem klanju«	vv i - v ■ -h
Zanimivosti.
DIKTATOR IN NJEGOVA LJUBICA.
Nemogoče je raztolmačiti zadnje politične dogodke v Španiji niti razumeti tamkajšnji čuldni! položaj pod diktatorjem Primo de Rivera, ako ne pojasnimo
neke jako zanimive afere, ki se je dogodila te dni v Madridu- Epizoda nas spominja na pikanterije iz romanov XVI. stoletja, a nekoliko celo na špansko inkvizicijo. Pred kratkim je policija sprejela tožbo proti neki dami, katera je bila redno navzoča pri sestankih nekega tajnega zabavališča. Ta dama je jako lepa in taint njenega lica je žel slavo po celem Madridu- Tožbo je viožil sin nekega gospoda, ki je imel intimne razmere z damo, a namen tožbe je bil, da reši Čast o-četa. Ko je policija vdrla v tajno zabava-lišče, da bi aretirala damo, katero so imenovali »Caoba«, je sprejela policijo jako nesramno in se izrazila, da jo bo prijavila diktatorju Primo de Riveri. Ko je govorila o Prima de Riveri, je uporabljala neko intimno familijarno ime, kar je bil znak, da je z diktatorjem v jako intimnem razmerju- A policija se ni u-strašila, temveč jo je aretirala. Ravno-tako tudi sodnik ni poznal milosti kapram tej prostitutki. Ko je njen »prijatelj« zvedel, da je sin damo Javil policiji, je povzel vse korake, da jo oprosti- Ti koraki so šli celo do generala Rivera, kjer je seveda bil uspeh dosežen. Caoba je bila izpuščena in poletela je ... naročje svojih oboževalcev. Medtem pa se je začelo o aferi govoriti vedno več in več, in škandal je bil tu. Ker časopisi radi cenzure niso smeli o stvari pisati, je neki madridski list pač natanko opisal to afero, a tako, kakor če bi se bila zgodila kje na Bolgarskem in ne ,v Madridu. Prete-
klo je nekaj tednov. Afera je postala tekel popularna, da so jo začeli celo »opevati«, Pesem je govorila o generalu diktatorju in o gospodični iz sumljivega sveta. Ko je pa stvar dosegla vrhunec, je poklical Primo de Rivera časnikarje ter jim dal to izjavo: »Pred nekaj dnevi je prišel k meni moj prijatelj ter mi povedal, da je bila neka oseba aretirana brez povoda« Podal mi je razloge, katere sem izročil sodniku in on je damo izpustil. Kasneje sem pa slišal, da se sodnik hvali, da je imel moje priporočilo za to damo. Zato! sem zaukazal, da se začne preiskava! proti sodniku.« — Kratko in jasno, faši-stovsko in diktatorsko- Ta izjava, dan h časnikarjem, je vzbudila nov škandal« Predsednik vrhovnega sodišča je protez stiral — in Primo de Rivera ga je zato u-pokojil. Protestiral je literarni krožek A-taneo, in — Primo de Rivera ga je dal razpustiti. Protestiral je tudi največji literat Miquel da Unamuna, in — Primo de Rivera ga je suspendiral od profesuidte službe, ga dal zapreti in deporfirati. Sedaj je škandal dosegel vrhunec- Primo de Rivera gre naprej! Kako daleč? Nato vprašanje je dal Primo de Rivera "driii go izjavo, ki pravi:: »Jaz bom vedno tako delal, ker se ponašam, da sem bil napravi ženam vedno Ijubeznjiv.« Vest o teh škandalih kurzira po celi Evropi in o njih govorijo vsi svetovni časopisi. Mogoče bo deportirani Unamuno to izkoristil in napravil lepo književno delo o diktatorju Riveri. in čarobni zapeljivki Cr.obi«
Mala oznanila.
Stoj!
jfn-kupi knjigo »BABILONSKA itjGANKA". Bobi se r vseh knjigarnah.	612
Gospodična iz bolj Se rodbine ■se sprejme l*/s letnemu otroka. Znanje slorenskega in nemškega jezika potrebno. Reflektantinja naj «e osebno predstavijo v obratu Videm-, iek, Trubarjeva ulica »L 2.
B52 2—1
PHvatii In državni nameščenci pozor! Trgovsko po-, dja|j* v Mariboru i#8e več5 •spretnih in kvalificiranih potnikov. 'Ponudbe z referencami- na, »pravo Usta pod „Si-‘ guma 'bodočnost*. 655 3—1
Učdnk* is boljšo hile.slovenskega in nemškega jezika zmožna «a sprejme z začetno plačo vveletrgovini H, J. Turad,
> Aleksandrova ceita liter. 7. \!	623 2—2
Pritmo sobo z uporabe kuhinje išče poročen par brez otrok. Ponudbe pod »Dobro pt«kilo 645« na upravništvo ' i »Tabora*.	645	'3—1
Ufadnl list, kompletni letniki 1921, 1922 in 1923 na-prodaj. Naslov v upravi. % 3—1
Njiva v Radvanju takoj na prodaj. Vprašati Kaube, Zerkovoi *t. 1.	654	2-1
Objava licitacije. Carinarnica Mariborska obvešča cenjenemu občinstva, da se vrši dne 28. in 29. marca 1924 ob 9. uri v njenih magacinih javna prodaja razno robe. Natančnejša pojasnila so razvidna na vratih carinarnice. — Carinarnica Maribor.	653
ure-
hlgijensko
salon Fr. Novak,
Moderno In
jeni brivski Aleksandrova ceita 22, se cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom m poduradnikom v predplačilu popust. 2633 50-37
De2ne ponjave za vozove in konje, gamaše, nahrbtnike, potne kovčeke in torbice, gonilne jermene v vseh širinah j. t. d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, Slomškov trg 6.	340
Trgovska hiia v Mariboru na zelo ugodnem prostoru na prodaj. Pojasnila pri upravitelju A. Skesa, Maribor, Krekova ulica 15, in pri lastniku Robert Slčhr, St.Pčlteu, Schiett-•tattpromenade 3, Osterreicb.
312 10-8 ‘
Obleka, nova in nekaj dobro ohranjena, ugodno na prodaj. Poizve se od 11.—13. ure Krekova ulica 8, II. nadstr., vrata 9,	919
Zamenja se lepo stanovanje (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter ostale pritikline) v sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod »Zamena« na upravo »Tabora«. „ 10—R
Klobuke, tepke
najnovejše oblike
ter perilo, samoveznjce, čevlje, dežne plaiče
Itd. po najsolidnejših cenah nudi
Jakob Lah, Maribor, aiaEVt?2.tr9
9
j POZOR S VIN JERE J CI! ■
Suho sadje, kot svinjska re-I ja po jako ugodni ceni kg ! Din 1.25 se v vsaki količi-; ni proda. Dobi se v pisarni I »Premeša* Pliuarska ulica ! št. 17, Maribor. 611 5—3
a
■
= Perilo =
Dokazano Je, da so najboljše srajee, v največji izbiri in naj-solidnejiih cenah od Din 60 do 350 samo v novi trgovini
8. Veselinovič s Ko.
Maribor, Gosposka ulica 26 = Moda zastopana =
128
od 30 D naprej
Trgovina z manufaktur ni m in tekstilnim blagom
VILIM PICK, MARIBOR
Tei. 334 Aleksandrova cesta 26 Tel. 334
Centrala: Zagreb, Duga ulica 6
nudja vso blago po zefo znižanih cenah. Velika izbira svilenih robcev po najniljih cinah.
HAT Na debelo! "TSHS 208
Izžel Je ročni
Zemljevid slov. ozemlji
v metila 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišč* Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk litografija ia založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je Izvršen v štirih barvah in obseg* «s* ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter j« «a-manjea predvsem šolski mladini. Cena zemljevida v štirih barvah Din 9'—, isti zemljevid v osmih barvah Dla 10'—.
Naročaje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
iv «■ Vi
Pristopajte k Sokolski Matici!
®@®®®®®®®[i
Edino le električni
br 2:p yaji
in
POTflPUALNIK
patenti p.
HEUBEKA
namsnMHnuu
dasta v momentu vrelo vročo ali mlačno voda
Dobivajo sc pri lastniku M. Nerat, Slovenska ul. 12 kjer se vidijo tudi vsi apa-ratl v funkciji. 20—H 356
BtOGRAD
Urška, al’ že veš
da je dobil
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg St. 5 cmaiiirano težko posodo znamke »Goliath« in lažje vrste, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kimeninatto in stekleno robo najboljše vrste. Vee kupuje pri njom; zato hiti, da ne za- j 314	mudi«.	40—.4
POENKAREOVA ULICA BR, 10 TELEFON 23-90 *
Brzojavi:
G A N 2
Z A a R E B
draškovičeva
ULICA BR. 27 TELEFON 15-37
*
Brzojavi:
G A N Z
JUGOSLA VENSKO
GANZ
Dl 0 NIČ KO DRUŠTVO
glavna zastupstva
ZA K R ALJ EVI N U S. H. S.
Ganz & Comp. — Daitubks	/
Maschinen-, Waggon- und Schiffbau Aktiengesellschaft
Ganz’sche ElektHasit&ts-Akttoageselscfaaft
lueeb^j-iidorfer rtlaschinenfabrJksifAS>tiea^eselschaft
PROIZVODI;
vagoni • sastavni djelovi vagona * točkovi za željeznice • vagoneti i materijal za uekotračne industriske željeznice i rudokope * benzinske i elektr. lokomotivo • brodovi • dizftltce * elevatori teretni automobili * mostovi željezne konstrukcije • Dieset-motori * motori za benzin i ptm * veliki plinski motori , mlinski valjci • turbine za vodu • centrifugalue i turbinske pumpe * Strojevi za ciglane • drobilice * parni kotlovi * rezervoari * željeznički gornji ustroj i signrnosni uredaj » Strojevi za brodove * metahn, železni i celični odtijeuci i t. d.
Električni goneratori za sve vrsti struje • eiektro motori * tnrbogeneratori • transformator! • brojila aparati za ukapčanje struje * električne lokomotive • tiwnway i t. d.
Projektiranje 1 gradnja hldroelektričnib i kalorlinlh ceatrnla. Dobavljamo aredaje za kompletne čislane, tvomlce za glp* J ecment, te za briketlramje pHo^nc t ikuglb materijola.
Ekoaomlzlraule pogona parnik kotlcva (na predajama patentiranih Babcook P »toplin »k ah »tepceiaatib roidlja).
Tehničke savjete 1 na zabtjcv posjet spcoi|cd«Uz Inšenjer« besptatan.
Velika bogato snadbjavena skladlžta u Zagrebu I Beoyadu.
i
ril
Las*uik iu izdajatelj: Konzorcij »Tafeor«. - Odgovorni urednii; Rudolf Ozipi, - Tisk*; Marib*r»k» ti^ante ti, 4