KRI IM ALKOHOL
Stran 26
EKO KURILNO OLJE f NAJHITREJE IN ŠE CENEJE f
TEL: 710 0 710
KURILNO £C0 OIL
03/4902440
INAROI
IV/ILA 00 /■ Q0 ifl. ure EOC d.o.o, Tržaška 37, Maribor |
LETNI HOROSKOP ZA VSA ZNAMENJA
»GLAVNI« VLETU 2003
PRVI TRIJE PRIMERI GRIPE
Stran 3
Strani 24-25
Stranil
MOD/
"a fie' S
UŽITEK V DOBRI KAVI ?
PHA/ABNA: C3/7I3-M66Š
Najboljše tz klas/a Tudi v letu 2004!
ST. 1 - LETO 59 - CELJE, 8.1.2004 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
FANTJE ZA SREC0
Strani 20-21
DOGODKI
UVODNIK
Amerika
Da tečaje angleškega jezika v nekaterih osnovnih šolah na Celjskem izvajajo mormonski misijonarji, se ne zdi nenavadno skoraj nikomur. Kar je neverjetno! Starše, med katerimi je po prejetju začetnega obvestila o tečaju angleškega jezika na eni od šol vladalo veliko razburjenje, je najbolj skrbelo, da bodo mormoni skušali njihove otroke spreobrniti v svojo vero - za kar, kot so ugotovili po nekaj urah tečaja, očitno ni nobenega strahu. Nihče od njih, ne starši in ne učitelji, pa se ni vprašal, ali so izvajalci tečajev za svoje delo ustrezno usposobljeni.
To se je verjetno zgodilo zato, ker je Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje osnovnim šolam ponudilo »brezplačni tečaj angleškega jezika« kot pomoč mormonskim misijonarjem, ki morajo v času svojega poslanstva opraviti tudi določeno število ur prostovoljnega dela. Združili so prijetno s koristnim in tako hkrati otrokom priskrbeli še brezplačni tečaj ...
Postavlja se vprašanje, zakaj, saj tudi država nudi na tem področju slovenskim šolam obilo možnosti. Ministrstvo za šolstvo, na primer, ponuja veliko strokovno podprtih programov - pri čemer je poseben poudarek prav na kakovostnem učenju tujega jezika. Šole, ki to želijo, se lahko prijavijo na razpis in ministrstvo jim omogoči prihod tako imenovanega asistenta tujega jezika oziroma »native speakerja« - ustrezno izobraženega učitelja iz tujine, ki za določen čas pride na šolo z namenom, da bi se z učenci pogovarjal v tujem jeziku - seveda ob prisotnosti matičnegá učitelja.
Možnosti je torej več kot dovolj, miselnost, da je vse, kar je brezplačno, dobro za slovenske osnovnošolce, pa je ob obilici bolj kakovostnih (tudi brezplačnih) možnosti, že zdavnaj preživeta. Če šolniki, ki pristajajo na tovrstne oblike izobraževanja, tako nizko cenijo sami sebe in svoje poslanstvo, da menijo, da lahko znanje, za katerega so se sami izobraževali vsaj nekaj let, učencem podaja kdorkoli, če le prihaja »iz Amerike«, je to nesprejemljivo. Učitelji, ki ostajajo skeptični, pa ob tem raje molčijo, da jih ne bi kdo obtožil verske nestrpnosti.
Ali je »mormonska« oblika angleške konverzacije v osnovnih šolah stran vržen čas, popoldanska šolska zabava ali posebna oblika prikritega verouka, je vprašanje, na katerega bi lahko odgovorili le strokovnjaki. Vendar za to ni nobene potrebe - dokler so s tovrstnim načinom izvajanja interesnih dejavnosti u osnovnih šolah zadovoljni (skoraj) vsi. Kar je še najbolj zaskrbljujoče.
KRATKE-SLADKE
Uzela ga magla
Po pripovedovanju odgovornih je bil letošnji celjski ognjemet eden najlepših doslej. Žal se ga je zaradi megle zelo malo videlo, se ga je pa zato odlično slišalo. Kar pa svetlobne učinke zadeva, so letos kraljevali številni občani z malimi zasebnimi ognjemeti, ki se jih je dežju in megli navkljub vsaj videlo.
Mirko je pokazal
Poslanec in nekdanji župan Luč Mirko Zamernik je očitno našel nov izziv v življenju. Potem, ko je bolj ali manj uspešno reklamiral izdelke v televizijski »top šop« prodaji in se vmes izkazal v Zamerniko-vi komisiji, je začel nastopati
še na Pokaži, kaj znaš. Mnoge, ki poznajo Mirkove glasovne sposobnosti, to niti ne preseneča. Očividci iz gostilne v Radmirju vedo povedati, da je pevec Mirko na prireditvi spet pokazal, da zna peti.
m*
Slovo praznikov
Naše gospodarstvo se že radosti, ker bo v letu 2004 pet delovnih dni več, kar bo lahko ugodno vplivalo na gospodarsko rast. Slovensko ljudstvo se bo lahko na račun tega, da pridejo letos skoraj vsi prazniki na soboto in nedeljo, pošteno nagaralo. Tudi prihodnje leto jih čaka podobno veselje, saj bo znova več praznikov na konec tedna. Prihodnja leta bodo za ene torej v znamenju gospodarskega čudeža, za druge pa bolniškega staleža.
wplektro
T U R N Š E K
HITRI KABELSKI INTERNET |
(samo v Celju) !
dodatne informacije na tel. (03) 42 88 119
V novo leto z več pravicami
Višji otroški dodatek za enostarševske družine - Daljši dopust za očete
S 1. januarjem je začela veljati določba Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa, da imajo otroci iz eno-starševskih družin pravico do za desetino povečanega otroškega dodatka. Novost pa je tudi, da se je letos očetovski dopust podaljšal za 30 dni, tako da po novem traja 45 dni.
Višina osnovnega otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred, pri čemer se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana. Zneski otroškega dodatka za posameznega otroka se usklajujejo enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.
Več otrok, več denarja
Kot smo izvedeli v Centru za socialno delo Celje, prejema otroški dodatek v občinah Celje, Štore, Vojnik in Dobrna 7.550 družin. Od tega je skoraj dva tisoč enostar-ševskih družin, ki so tudi
upravičene do 10-odstotne-ga povišanja dodatka.
O tem, kdo je do omenjenega povišanja upravičen, odločajo v centru za socialno delo na osnovi predloženega obrazca. »Upošteva se, da eden od staršev izvršuje roditeljsko pravico sam, kadar na vlogi za uveljavitev otroškega dodatka ne navede podatkov o zakonskem oziroma zunajzakonskem partnerju in je to razvidno tudi iz uradnih evidenc,« pojasnjuje vodja enote za starševsko varstvo in osebne prejemke v Centru za socialno delo Celje Mojca Koren. Dejansko je enostarševskih družin precej manj, kot kažejo podatki, saj se za takšne štejejo tudi tiste, kjer starša nista poročena, nimata prijavljenega skupnega prebivališča (čeprav dejansko živita skupaj) ali eden od njiju (ponavadi oče) plačuje preživnino za otroka.
Izmed vseh družin, ki v omenjenih občinah prejemajo otroški dodatek, jih 978 prejema najvišjega, 502 družini
pa najnižjega, kar pomeni, da dohodek na družinskega člana pri slednjih znaša med 75 in 99 odstotki povprečne slovenske plače. Najvišji dodatek za enega otroka trenutno znaša 20.230 tolarjev, za dva 42.480, za tri pa 66.760 tolarjev (za na primer sedem otrok pa nanese že blizu dvesto tisočakov), medtem ko je najnižji dodatek za enega otroka 3.510 tolarjev, za dva otroka 8.370, za tri pa 14.580 tolarjev. »Med prejemniki najvišjih otroških dodatkov je največ takšnih družin, ki imajo veliko otrok, in takšnih, ki so brez dohodkov in prejemajo socialno pomoč, medtem ko enostarševskih družin med njimi ni veliko,« je še povedala Kořenová.
Do še višjega otroškega dodatka pa so starši upravičeni, če svojega otroka ne vključijo v vrtec. 1\idi letos lahko uveljavljajo pravico do povečanja otroškega dodatka za 20 odstotkov, in sicer za otroke, stare od enega leta do vstopa v šolo, če ti niso vključeni v predšolsko vzgo-
/<7^77	-s
(jritoe
\KAV -TTe A" t>°*~ 4 PRJVEfU^,

jo. Na Celjskem naj bi bilo do te pravice upravičenih 500 družin.
Daljši očetovski dopust
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih opredeljuje tudi pravico do očetovskega dopusta, ki je od 1. januarja daljši za 30 dni in lahko skupaj traja 45 dni. Za 15 dni, ki jih mora oče izrabiti v času porodniškega dopusta matere, mu pripada pravica do očetovskega nadomestila, za 30 dni očetovskega dopusta, ki ga lahko porabi ■ kadar koli do dopolnjenega I osmega leta starosti otroka, pa mu država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.
Oče mora v vlogi za uveljavitev pravice do očetovskega dopusta označiti, da uveljavlja 15 dni plačanega in 30 dni neplačanega. Pravico do do- i pusta lahko oče uveljavlja 60 I dni pred predvidenim datumom poroda matere, lahko pa 30 dni pred predvidenim datumom nastopa očetovske- j ga dopusta. V centrih za socialno delo očetom svetujejo, da uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta v celotnem obsegu (45 dni), tudi če morda pravice do 30 dni dopusta ne bodo izkoristili, saj naknadno uveljavljanje te pra- j vice ne bo mogoče.
Podatki o tem, koliko oče- j tov je lani v Sloveniji izkori- , stilo pravico do 15 dni oče- 1 tovskega dopusta kažejo, da je bilo teh 85 odstotkov, pa še ti so bili v povprečju do- i ma le osem namesto 15 dni. ! Razlog naj bi tičal tudi v tem, j da so bili očetje o tej pravici ! premalo seznanjeni ali pa so zanjo izvedeli prepozno. Nekoliko višji odstotek izkoriščenosti očetovskega dopusta beležijo v celjskem centru za socialno delo, kar je po mnenju Mojce Koren vsekakor vzpodbudno.
BOJANA AVCUŠTINČIČ
Obravnava spet prestavljena
Klub študentov celjske regije (KŠCR) je v zadnji številki Mezinčnika po svoje pojasnil dogodek v klubu, ko so nekateri člani kluba (iniciativna skupina) zahtevali bazo podatkov, da bi lahko izvedli volitve. Glede zadnjih volitev, ki so bile 20. 8. 2003, je bila obravnava na Upravni enoti znova prestavljena, saj se je Danijel Kociper, ki se trenutno predstavlja kot predsednik KŠCR-ja, spet ni udeležil.
Obravnava bi morala biti že 22. 12. 2003, ko je bila prestavljena na minuli torek. Kociper na obravnavo ni prišel, ker naj ne bi bil dosegljiv, čeprav je v pogovoru z nami povedal, da je v Ce-
lju. Njegov odvetnik Dušan Korošec nam je pojasnil, da se obravnave niso udeležili zato, ker so dobili obvestilo o obravnavi šele na dan obravnave, 6. 1. 2004. Prej je bila pisarna zaprta zaradi praznikov.
O incidentu v KŠCR-ju v zvezi z odtujenim računalnikom pa so v glasilu Me-zinčnik zapisali, da je »ena oseba, sicer vodja te skupine (iniciativne, op. p.), celo zagrešila kaznivi dejanji poskusa ropa (214. člen Kazenskega zakonika RS) in izsiljevanja (218. člen citiranega zakonika), zaradi česar bo vodstvo KŠCR v kratkem podalo kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo ...« Naj po-
jasnimo, da tisti, ki je računalnik odnesel ni bil član iniciativne skupine, tako da tudi ni mogel biti njen vodja. Koga bo KŠCR torej tožil, ni znano.
In kdaj bodo volitve, za katere se zavzema iniciativna skupina? V Mezinčni-ku piše, da bodo nezakonite zahteve še nadalje zavračali. Objavljena pa je glasovnica za sklic občnega zbora, ki jo morajo člani poslati na KŠCR. Čeprav se je treba ob tem vprašati, zakaj bi bila zahteva tretjine članov nezakonita, če pa to omogoča statut KŠCR-ja? In na tak način je volitve zahtevala tudi iniciativna skupina.
ŠPELA OSET
Celje prevzema mariborske smeti?
Mariborčani na regijsko deponijo v Bukovžlaku odložili okoli 80 ton odpadkov
KJE SO NASI POSLANCI?
... in koliko sprašujejo
V treh letih naj bi
Podžupan Mestne občine I Celje Marko Zidanšek je potrdil, da se z Mestno obči-I no Maribor dogovarjajo, da bi na regijski deponiji v Bukovžlaku omogočili odlaganje tretjine odpadkov, ki jih Mariborčani »pridelajo« v enem letu. Gre za količine med 20 in 30 tisoč tonami odpadkov letno, dogovarjajo pa se o sodelovanju, ki bo časovno omejeno na največ tri leta.
Kot je znano, ima Maribor silne težave s svojo deponijo v Pobrežju, ki bi jo že morali zapreti, a nove deponije še nimajo. Smeti in njihovo odlaganje so zato trenutno eden večjih mariborskih problemov, zato se zdi ponujeno sodelovanje logično in smiselno. Tembolj, ker je Celje in še 28 občin, ki so k projektu pristopile, pred veliko naložbo v gradnjo Centra za ravnanje z odpadki (CERO). »V minulih letih je celjska občina nakupila precej zemljišč v Bukovžlaku, ki jih je namenila razvoju CERO. Zaen-
Doslej so na Celjskem z laboratorijskimi testi dokazali gripo pri treh osebah in sicer dveh mladostnikih in pri 4-letnem otroku. Obolenje je povzročil virus gripe tip A, vsi trije bolniki pa so morali zaradi težke klinične slike na zdravljenje v bolnišnico.
Zima je čas, ko se vsako leto množično pojavijo različna akutna prehladna obolenja, pa tudi gripa. Medtem ko iz vedno več evropskih dr-
Marko Zidanšek
krat so ta zemljišča še prazna, kar pomeni, da imamo na deponiji več kot dovolj prostora, da prevzamemo tudi dogovorjene količine odpadkov od občine Maribor,« je povedal Zidanšek. Predlog za prevzem dogovorjenih količin mariborskih odpadkov bo 27. januarja obravnaval celjski mestni svet.
žav že poročajo o pohodu gripe, pa so v Sloveniji zaenkrat zabeležili le posamične primere. Kot ugotavljajo tudi v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, število teh obolenj letos ne odstopa od dolgoletnega povprečja.
V zavodu še vedno priporočajo cepljenje proti gripi, zlasti kroničnim bolnikom. V regiji se je doslej cepilo približno 28 tisoč ljudi. V Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer se je doslej cepi-
Posel s smetmi pa bi utegnil biti tudi zelo donosen, čeprav se glede odškodnine za tovrstno pomoč še niso do konca dogovorili. Ker je gradnja CERO po dograditvi centralne čistilne naprave ena največjih okoljskih naložb v Celju, bi vsak dodaten denar prišel še kako prav. Naložba, ki jo nameravajo celjske Javne naprave speljati do leta 2006, bo namreč stala vrtoglavih 10 milijonov evrov. Pričakujejo sicer sodelovanje evropskih strukturnih skladov, ki naj bi prispevali 60 odstotkov potrebnega denarja, a preostalih 40 odstotkov bodo morale zagotoviti občine, ki so se odločile za sodelovanje v projektu.
CERO bo regijski center, ki naj bi služil dovolj velikemu območju, da bi lahko zagotavljal tudi ekonomsko primerne in sodobne tehnološke postopke, ki bodo čim manj obremenjevali okolje. Ekonomičen bo le, če bo deloval za več kot 200 tisoč prebivalcev.
lo preko 2.600 ljudi, se je mogoče cepiti vsak dan med 8. in 12. uro, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Cena cepljenja za otroke s kroničnimi bolezni do 18 let in starejše kronične bolnike nad 65 let je 1.000, za vse ostale pa 2.000 tolarjev. Odpornost proti gripi se razvije 10 do 14 dni po cepljenju, še poudarja vodja službe za epidemiologijo dr. Alenka Ska-za.
MBP
In zakaj sploh tako velik CERO? Preprosto zato, ker v Evropi tudi pri ravnanju z odpadki ne bo šlo drugače. Spoštovati bo treba vse ostrejše in zahtevnejše okolj-ske predpise, ki v EU že do leta 2008 zahtevajo takšno ravnanje z odpadki, da jih bo mogoče čim več reciklirati v koristne namene. Odlagati se bo smelo le razgradljive odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati. Zadnja stopnja na dolgi poti naravi in človeku bolj prijaznega ravnanja z odpadki pa mora biti dosežena do leta 2016, ko v odloženih odpadkih ne sme biti nič več organsko razgradljivega in nič več gorljivega. Dogovor o gradnji CERO je že podpisalo 23 občin s Celjskega.
BRANKO STAMEJClČ
Za Dejana in Moniko
Leo klub Celje - Celjski vitezi pripravlja v nedeljo v SLG Celje v pomoč Deja-nu Šolincu iz Dramelj in Moniki Jahiri iz Šentjurja nastop gledališčnikov iz Teatra 55 s komedijo Bu-telj za večerjo.
23-letnega Dejana Šolin-ca je močno prizadela mišična distrofija, ki ga je za vedno priklenila na posteljo. Lepoto sveta lahko spoznava le preko televizije in glasbe. Socialni položaj Šolinčevih je zelo težak, saj za družino, v kateri sta še dve deklici, skrbi oče s svojo plačo, mati pa je morala zaradi Dejanove bolezni ostati doma. 4-letna Monika Jahiri je že od rojstva prikrajšana za vid.
Pomoč za Dejana in Moniko v Leo klubu Celje - Celjski vitezi zbirajo na transak-cijskem računu pri NLB, št.: 02234-0254033639. Ves zbran denar bodo Dejanu in Moniki podelili v nedeljo, vse darovalce pa bodo objavili v posebnem biltenu.
SB
Če želite
Državni zbor je po mrtvilu božično-novoletnih praznikov znova pognal svojo kolesje, ki pravzaprav niti ni mirovalo, za kar skrbijo vse bolj bizarni zapleti z reševanjem statusa izbrisanih. Poslanke in poslanci bodo z januarsko sejo stopili v zadnje leto tega mandata državnega zbora, zaradi česar lahko pričakujemo še več retoričnih bravu-roznosti in neusmiljen boj za svoje (lokalne) volivce. Kar z regijskega stališča niti ni slabo.
Eno od parlamentarnih orodij so poslanske pobude in vprašanja, s katerimi predlagajo rešitve, iščejo odgovore, opozarjajo ali pa samo zba-dajo vlado in njene podrejene organe. Da ne gre le za kozmetično orodje, ampak resen instrument demokracije, kaže lanska bera poslanskih vprašanj, saj so jih predstavniki ljudstva na vlado, premierja, ministre in generalnega sekretarja vlade v letu dni naslovili 719, kar v povprečju pomeni okoli osem na poslanca. Vlada do 23. decembra še ni odgovorila na 46 pobud in vprašanj.
Pregled aktivnosti posameznega poslanca pokaže, da so med njimi pravi >vprašal-niški zasvojenci, na drugi strani pa nekateri v triletni karieri še niso našli dovolj tehtnega razloga, da bi s svojim >sit-narjenjem< zmotili izvršno oblast. Nekako logično je, da veliko več vprašanj zastavljajo poslanci opozicije, med bolj radovedne pa sodijo tudi poslanci manjših strank v primerjavi z večjimi. Oboji na ta način tudi najhitreje pritegnejo pozornost medijev in predstavijo svoje teme, s katerimi drugače težje prodrejo do ustreznih institucij in javnosti, vprašanja pa po svoje kažejo tudi vpetost med volivce, saj jih veliko prihaja na pobudo >baze<.
Takšno podobo na nek način odseva tudi pregled poslanskih vprašanj, ki jih je vladi zastavilo naših deset poslancev. Marko Diaci (SMS) jih je 18, Jože Kavtičnik (LDS) štiri, Milan Kopušar (LDS) nobenega, Bojan Kontič (ZLSD) osem, Franc Lenko (DeSUS) eno, Jurij Malovrh (SLS) nobenega, Rudolf Petan (SDS) devet, Franc Su-
Marko Diaci
šnik (SDS) osem, Marija Ana Tisovic (NSi) devet ter Mirko Zamernik (SDS) 15. Seveda je na podlagi vprašanj neumestno ocenjevati, kako pridni so poslanci, kot so pred časom počeli nekateri drugi, in na podlagi tega trditi, da je Diaci najbolj zavzet poslanec, Kopušar raje župan, Malovrh pa v tretjem mandatu že vsega naveličan. TUdi naša deseterica potrjuje tezo, da je poslansko vprašanje bolj orodje opozicije (od 72 vprašanj jih je 59 prišlo iz vrst opozicije) ter malih strank (poslanec stranke mladih Diaci z 18 vprašanji).
Tako je Petana že aprila skrbelo, če bo država v svoj objem znova sprejela izbrisane in jim plačala odškodnino. Na isti seji je v vprašanja zašel tudi Novi tednik, ko je Za-mernika skrbel maturitetni esej, pri katerem so v navodilih po njegovem omalovaževali uporništvo, nato pa je kot primer dveh upornikov navedel novinarja Mira Petka in našega bivšega sodelavca Bojana Groma, ki se je bodel s tukajšnjo policijsko upravo. Kavtičnika je med drugim skrbela varnost na smučiščih (je tudi avtor ustreznega zakona) in sprejemanje ustreznih podzakonskih aktov, podobno pa je bil za izvajanje >svojega< zakona (o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje) zaskrbljen tudi Sušnik. On in Diaci sta bila najbolj lokalno obarvana, prvi je večkrat posegel ne področje kmetijstva, drugi pa v problematiko študentov in dijakov, zelo sta ga skrbela tudi nakup vladnega letala ter upadanje rodnosti, za kar pa bo lahko ob svoji mladosti sam še učinkovito poskrbel.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Množično kljub slabemu vremenu
Silvestrovanje na prostem v Celju je bilo obarvano predvsem z glasbo skupin Vitezi Celjski in Happy bend. Deset minut pred polnočjo sta za dvig temperature poskrbela bruhalca ognja, zbrano množico pa je pozdravil podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek. Po tradicionalnem Silvestrskem poljubu, ki sta ga skupini glasbenikov odigrali skupaj, smo odštevali, pri tem pa so organizatorji upoštevali uro na zvoniku Marijine cerkve.
pomagati
Društvo za telefonsko pomoč v stiski Klic upanja organizira seminar za svetovalce na telefonu »Sopotnik« (080-22 23).
Informativni sestanek bo 13. januarja ob 16. uri v kletni predavalnici Zdravstvenega doma Celje. Delo na telefonu je prostovoljno, torej brezplačno, pogoj, da postanete svetovalec, pa je končana 4-letna srednja šola. Več podrobnosti lahko dobite vsak delavnik med 12. in 13. uro po telefonu 03/490 91 12.
Prvi trije primeri gripe
Poslanska statistika
Poslanke in poslanci so se lani sestali na 23 zasedanjih, in sicer 11 rednih ter 12 izrednih, pri tem pa so v okrogli dvorani državnega zbora presedeli 59 dni, na rednih zasedanjih pa so razpravljali oziroma glasovali skupaj 291 ur. V letu dni je bilo vloženih 175 zakonskih predlogov, poslanci pa so jih sprejeli 143, med njimi 11 tako imenovanih evropskih zakonov. Parlament je v letu dni ratificiral še 48 mednarodnih pogodb oziroma sporazumov. Na ratifikacijo med drugim čakata še sporazum s Svetim sedežem ter pristopna pogodba k Evropski uniji, ki naj bi ju DZ ratificiral že v okviru januarskega zasedanja.
Bolnišnica dvigovala pritisk
Če ne bi bilo hude poletne vročine, ki je povzročila veliko zdravstvenih težav zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih, bi leto 2003, vsaj kar se bolezni tiče, na Celjskem minilo brez velikih posebnosti.
Še gripa nam je prizanesla, saj po prvih primerih, ki so jih odkrili februarja, na območju ni več razsajala. A zdravje, še bolj pa zdravstvo, je bilo vseeno v ospredju našega zanimanja. Dober del leta nas je razburjala novembra uvedena zamenjava dražjih originalih zdravil s praviloma cenejšimi generičnimi, vrstile so se polemike o zdravstveni reformi, vsakega nekaj časa pa nam je pritisk dvigovala bolnišnica.
Afera bolnišnica
Komaj so v celjski bolnišnici dobro zajeli sapo po utrujajočem letu 2002, ki so ga presenetljivo zaključili le s 67 milijoni tolarjev izgube, že so bili spet pod žarometi slovenske javnosti. Ob vseh pretresih so se v bolnišnici spopadali predvsem z do polletja hitro rastočo izgubo, ki je takrat že presegla 209 milijonov tolarjev. V drugem polletju so uspeli zaustaviti naraščanje izgube ter naredili odločilne korake za pridobitev statusa klinično-sti na področju kirurgije in internistike.
Januarja so odprli prenovljene prostore rentgenološke službe. V posodabljanje rentgenske opreme so, vključno z diagnostičnim aparatom za računalniško tomografijo, vložili 400 milijonov tolarjev. V pritličju trakta Cl so oktobra odprli nov del specialistično ambulantnega trakta z ambulantami za ne-vrologijo, kardiologijo, der-matovenerologijo in čeljustno kirurgijo.
Kaj se je v bolnišnici še dogajalo? Na začetku leta so tako kot v zdravstvenih domovih prilagodili delovni čas zdravnikov noveli zakona o zdravniški službi (od 8. do 16. ure). Še to: vršilka dolžnosti direktorice Štefka Pre-sker je aprila postala direktorica.
... spomladi
Nadaljevala, zapletala in razpletala se je afera z več kot 2.500 nepregledanimi vzorci tkiv, ki so se v 15 letih nakopičili na patologiji (zanje smo zvedeli oktobra 2002). Zaradi bojazni, da so lahko bile posledice nedopustnega zavlačevanja pri pregledih usodne, sta Zdravniška zbornica Slovenije in minister za zdravje imenovala komisiji za strokovni in za upravni nadzor.
Prva je delne izsledke februarja lani predstavila Zdravniška zbornica Slove-
nije. Strokovna komisija je proučila ustreznost zdravljenja 91 pacientov, pri katerih je bila ugotovljena rakava raš-ča. Ugotovili so, da so bili ustrezno zdravljeni, tudi dva pacienta, za katera sprva v to niso bili prepričani. Če so bile te ugotovitve tolažilne, pa je javnost razočaral upravni nadzor, saj je odgovornost za dogajanja v bolnišnici razpršil na preširok krog neimenovanih ljudi. Je pa bolnišnici naložil vrsto ukrepov, s pomočjo katerih naj bi preprečili, da bi se kaj podobnega lahko še kdaj ponovilo. V bolnišnici, tako odgovorni, so upoštevali navodila in na histološke izvide lani ni bilo treba čakati več kot teden dni.
...jeseni
Dvomi v strokovnost celjske bolnišnice pa so ponovno izbruhnili oktobra. Takrat je slovensko javnost pretresla smrt bolnice z rakom Jasne Pungaršek, ki je čakala na izvid pregleda odvzetega tkiva več mesecev. V bolnišnici so opravili notranji strokovni nadzor, ki pa ni pokazal nepravilnosti pri zdravljenju umrle pacientke. Odbor za strokovno-medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije je preveril ugotovitve notranjega nadzora in se z njimi le delno strinjal. Patologa, šlo naj bi za Bori- ; sa Kavčiča, ki naj bi bil od- i govoren za nedopustno dol- I go izdelovanje analize tkiva, | so predlagali v obravnavo | Častnemu razsodišču Zdrav- i niške zbornice Slovenije.
Šele decembra pa je javnost dočakala tudi opraviči- | lo. Na seji Mestnega sveta i MOC se je direktorica bolni- | šnice Štefka Presker v imenu vseh zaposlenih javno opravičila »za to, kar se je v I bolnišnici zgodilo, kar se ne i bi smelo zgoditi in kar je težko opravičljivo«.
Zlati grb za zdravstveni dom
Aprila je Zdravstveni dom , Celje za odmevne dosežke j doma in v svetu, profesionál- i nost na strokovnem področju, odličnost in korektnost v ! poslovnih stikih ter prijaznost in strpnost v medčloveških j odnosih, prejel najvišje priznanje Mestne občine Celje -zlati celjski grb.
Grb so prejeli ob 75-letni- j ci, ki so jo oktobra zabeležili s pomembnim dvodnevnim srečanjem slovenskih zdravstvenih delavcev s področja osnovne zdravstvene službe, z iz- j dajo monografije oziroma zbornika o zdravstvenem domu nekoč in danes ter z ureje- , nimi prostori (lani so obnovili vhod in laboratorijske prostore ter pomembno posodobili medicinsko opremo).
MILENA B. POKLIC
Tvoj ljubljenček, tvoja obveznost!
Zavetišča so polna žalostnih zgodb - Čipi kot rešitev za neodgovorne lastnike?
---- St. 1 - 8. januar 2004
NW
Skoraj vsak deseti prebivalec Slovenije ima doma potrpežljivega najboljšega prijatelja, psa. Vendar neredki z njimi ravnajo vse prej kot prijateljsko. Sploh ko je za štirinožca treba seči tudi v žep ... A pogosto se ne zavedajo, da jih lahko malomarnost stane še precej več.
Gotovo ste kdaj že opazili psa, priklenjenega na kratko verigo in po možnosti še brez vode? Pomislili ste, kako ubog je in kako neodgovornega lastnika ima; to pa je bilo tudi vse. Sta vam bolj poznani naslednji različici zgodbe: na cesti ste našli ranjenega psa in se odpeljali naprej ali pa ste se po drugi različici ustavili in skušali psa zvleči s ceste, ta pa vas je v »zahvalo« ugriznil. V vseh treh primerih ste ravnali neodgovorno. V prvem primeru ste videli (in prezrli) kaznivo dejanje po 342. členu Kazenskega zakonika RS, v drugem vas lahko preganja notranja vest, v tretjem pa ste se »vtikali« v tujo lastnino.
Mučenja
Čeprav na prvi pogled neverjetne, zgornje trditve držijo. Takšne in še hujše zgodbe pozna Franc Lenko, lastnik pasjega zavetišča Zonza-ni v Jarmovcu pri Dramljah. »Čisto vsak primer je zgodba zase,« pravi Lenko, ko pregleduje slike »bivših« stanovalcev azila.
V posebni mapi hrani grozljive primere mučenja, na katere naleti pri svojem delu. »Bolje je, da te slike ne pogledate preveč natančno,« me opozori. »Na psa so nas opozorili sosedje, češ da strašansko zaudarja. Ko smo si ga ogledali, smo opazili, da se mu je pretesna ovratnica, ki jo je najverjetneje dobil kot mla-
Čipiranje bo rešilo veliko težav: lastnik bo lažje našel izgubljenega psa, država pa bo hitreje našla neodgovorne pasje »ljubitelje«.
centimetra, ki jo psom, starejšim od štirih mesecev, vstavimo pod kožo na levo stran vratu,« je razložil Viktor Što-kojnik iz Veterinarskega centra Celje. »Postopek je skorajda neboleč, boli še manj kot kakšna druga injekcija, ima pa številne prednosti. Med njimi je najpomembnejša ta, da psi čipa ne morejo izgubiti, tako kot se je to dogajalo s svetinjico,« je še dodal Što-kojnik.
Čipe, ki so nekakšna osebna izkaznica za živali, v Sloveniji poznamo že pet let. V zadnjih letih jih pogosto vstavljajo mačkam, konjem in celo ptičem. Čipiranje je namreč manj boleče kot žigosanje konj in manj moteče kot nožni obročki pri ptičih. Čipi ne sevajo, aktivirajo jih le s posebnim čitalcem, na katerem se pokaže identifikacijska številka živali. Zaenkrat je čipiranje obvezno zgolj za pse, mlajše od enega leta. V celjski upravni enoti so od lanskega maja čipirali nekaj več kot tri tisoč psov.
diček, vraščala v vrat. V razpoki se mu je zaredil mrčes in zanj kasneje ni bilo več rešitve ... Tega mladička,« je na-daljeval Lenko, »so skušali ubiti. Ker jim ni uspelo, so ga pustili pred vrati otroškega vrtca. Kasneje je mladiček poškodbam vseeno podlegel, na srečo pa smo vsaj bratca rešili.«
Teh zgodb ne manjka, čeprav je Zakon o zaščiti živali jasen. Za pokončanje živali (vendar zgolj bolnih) so dovoljeni le strokovni načini in postopki, ki žival usmrtijo v trenutku. Po istem zakonu se kaznuje tudi trajna ali začasna zapustitev živali, kazni pa znašajo od 100 do 150 tisoč tolarjev.
V zavetiščih so psi ponavadi stari le eno ali dve leti. Majhen je bil »šikan«, velik je postal obveznost?!
Zakon eno, praksa drugo
Vendar pa se redko zgodi, da bi posamezniku zaradi kršenja Zakona o zaščiti živali tudi dejansko sodili in izrekli kazen. Po pripovedovanjih članov Društva za zaščito živali Celje bi takšne primere lahko prešteli na prste ene roke.
Če veste za primer mučenja živali, takoj pokličite policijo in veterinarsko inšpekcijo ter zahtevajte, da ukrepajo. Prijavo pošljite tudi regijskemu društvu za zaščito živali. Če inšpekcija in policija ne ukrepata, jih znova pokličite in zahtevajte direktorja policije in veterinarske uprave. Če tudi to ne pomaga, pišite časopisom in politikom ter povejte, da ste mučenje prijavili, pristojni pa niso ukrepali, čeprav so zato plačani iz naših dav-koplačevalskih žepov. (Vir: http://www.drustvo-zasci-ta-zivali.si)
Podobne izkušnje ima tudi Lenko. »Skorajda stalna praksa je, da nam ljudje v zavetišče pripeljejo psa in trdijo, da so ga našli. Tako se skušajo izogniti plačilu, ki bi ga bili v primeru, ko pustijo svojega psa v zavetišču, dolžni poravnati sami, ne pa občina.« Nastalo zmedo bo rešilo tako imenovano čipiranje, ki se v Sloveniji uvaja že od lanskega maja. Vsi pasji mladički, ki so bili lani prvič cepljeni proti steklini, so namesto značke na ovratnico dobili v kožo majhen čip. »To je v bistvu majhna ampula, dolga pol
Cipil
i kot rešitev?
V Sloveniji je registriranih okoli 150 tisoč psov, še približno 20 tisoč jih živi »na črno«, v enakem številu pa se jim vsako leto pridružijo tudi mladički. »Iz teh podatkov lahko sklepam, da bodo v Sloveniji najkasneje v desetih letih že vsi psi čipirani,« ugotavlja Štokoj-nik.
Čipi pa ne bodo služili le kot zavora za neodgovorne lastnike. Skrbni lastniki, ki so psa izgubili, ga bodo na ta način hitreje našli. V zavetiščih namreč niso samo zavrženi psi, pač pa tudi izgubljeni. S posebnim čitalcem že zdaj preverijo vsakega psa, če ima vstavljen čip, nato pa podatke o psu in lastniku poiščejo v centralnem registru. »Odgovorni lastniki dajejo čipirati tudi starejše pse, torej tudi tiste, za katere čipiranje sicer-ni obvezno,« razlaga Lenko. Vendar za starejše pse država čipov ne podari brezplačno, pač pa je zanje treba odšteti dobre štiri tisočake.
Ali to pomeni, da sčasoma zavetišča ne bodo več polna stanovalcev? Malo verjetno. Največ je namreč primerov, da si ljudje »nabavijo« mladička, ker je tako ljubek. Ko pa kosmatinec zrase in preraste v obveznost, se ga znebijo, še preden ga odpeljejo na cepljenje proti steklini. Nas bodo res šele strožje kazni in predvsem njihovo bolj dosledno izvajanje kaj izučile?!
ROZMARI PETEK
Mormoni za šolskimi vrati
Brezplačni tečaj angleškega jezika mormonskih misijonarjev - V šoli ne smejo izvajati verskih dejavnosti, nihče pa
se ni vprašal, ali imajo ustrezno izobrazbo
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje (MDPM) je v celjske in okoliške osnovne šole pred časom poslalo ponudbo za brezplačne tečaje angleškega jezika, ki jih izvajajo mormonski misijonarji. Medtem ko v celjskih šolah za tečaje ni bilo dovolj interesa, so se nad ponudbo navdušili v OŠ Vojnik, kjer je bilo povpraševanje za tečaj oziroma interesno dejavnost menda večje od zmožnosti dveh misijonarjev, zato v šoli razmišljajo, da bi ustanovili še eno skupino.
Čeprav sta se misijonarja, kate-! rih osnovni namen je širiti svojo vero, s pogodbo zavezala, da v šoli ne bosta širila verskega ali filozofskega prepričanja, sproža tovrstni način izvajanja interesnih dejavnosti v osnovnih šolah veliko vprašanj. A nanje, najbrž tudi zato, ker o tem doslej še nihče ni javno spregovoril, zaenkrat še ni skušal odgovoriti nihče.
»Vzdušje je odlično«
Kot pravi ravnateljica OŠ Vojnik Majda Roje, se je za tečaj v šoli zanimalo več kot 80 otrok, zdaj pa ga obiskuje približno 50 učencev predmetne stopnje. »Presenetilo nas je veliko zanimanje staršev in otrok, ki ga gre pripisati predvsem dejstvu, da je tečaj brezplačen. Že nekaj leto smo ponujali tečaje profesionalnih jezikovnih šol, vendar za-I nje ni bilo dovolj zanimanja,« pravi Rojčeva in dodaja, da so se z uvedbo brezplačnega tečaja strinjali tudi člani Sveta staršev. Vodstvo šole je starše obvestilo, kdo bo izvajal j tečaj, le-ti pa so s podpisi potrdili, da se s tem strinjajo, in novembra se so se v popoldanskem času v šol-I skih prostorih začele ure konverzacije v angleškem jeziku. Vodita jih starešina Crosland in starešina Kovač, predstavnika Cerkve Jezu-I sa Kristusa svetnikov poslednjih dni.
Da bi se približali ljudem
Starešino Croslanda in starešino Kovača smo obiskali v njihovih prostorih v Vodnikovi 6 v Celju, kjer pripravljata tečaje angleškega jezika za odrasle. Prijazno sta razložila, da angleščino misijonarji pouču-j jejo, da bi se tako približali ljudem. Čeprav, sta zagotavljala, v šolah nikoli ne govorita o veri.
»Tečaj za odrasle začnemo z molitvijo in vsakokrat povemo še kakšno misel. Če koga od tečajnikov zanima kaj o veri, se o tem pogovorimo, ko je tečaj končan,« je povedal starešina Crosland, ki je v ZDA zaključil gimnazijo, po opravljenem misijonu pa si želi študirati dvigovanje uteži, ker bi nekoč otroke rad poučeval športno vzgojo. »-T\idi z otroki delava po učbeniku, vendar se z njimi pogovarjava o stvareh, ki jih zanimajo, nikoli pa ne omenjava vere,« pravi starešina Kovač, ki želi študirati medicino. Na
ga pouka, so primerno izobraženi, poznajo učni načrt, pa tudi posebnosti, ki veljajo za otroke, ki se angleščino učijo kot tuj jezik. Tujci, ki tovrstne izobrazbe nimajo, tega ne morejo vedeti, in bojim se, da s takšnim načinom poučevanja lahko učencem naredijo več škode kot koristi,« je povedala mag. Marina Štros Bračko in dodala, da razmišlja o tem, da bi posredovala šolskemu ministrstvu protest v zvezi s tečaji konverzacije, ki jih v šolah izvajajo nestrokovnjaki.
Podobno razmišlja tudi predsednica Slovenskega društva učiteljev angleškega jezika Slovenije (IATEFL) Ksenija Leban: »Učitelj, ki poučuje tuj jezik v šoli, pa naj gre za pouk ali tečaj, mora biti ustrezno usposobljen strokovnjak, ki mora imeti tudi ustrezno pedagoško znanje. Nikakor ni dovolj, da prihaja le z angleškega govornega območja. Če govoriš nek jezik, to še ne pomeni, da ga znaš tudi poučevati ...« Na vprašanje, ali velja to tudi za tečaje, ki so organizirani kot prostovoljna interesna dejavnost,-Le-banova odgovarja: »Ker imajo osnovnošolci relativno malo predznanja iz angleščine, je vprašanje, kaj sploh lahko odnesejo od konverzacije, organizirane v sklopu takšnega tečaja. Podobno bi se lahko pogovarjali tudi s svojim sosedom ...«
Mormonski misijonarji sodelujejo tudi s celjsko OŠ Lava, kjer že dve leti pomagajo pri dopolnilnem pouku učencem s težavami pri angleščini. »Zavedamo se, da niso usposobljeni za poučevanje tujega jezika, zato se pred vsako uro dopolnilnega pouka se-stanemo. Povem jim, kje so šibke točke posameznega učenca, snov, ki jo obdelujemo, pa jima prestavim tudi v slovenščini,« je povedala Janja Rozman, učiteljica angleškega jezika v OŠ Lava, ki dodaja, da so s prostovoljno pomočjo mormonov v šoli zelo zadovoljni.
Še najbolj sporen je po njenem izgovor, da je prednost tečaja v tem, da je brezplačen. »Ker je zelo verjetno, da se bodo takšnega tečaja udeležili zlasti otroci, ki jim starši ne morejo omogočiti obiskovanja pravega jezikovnega tečaja, bi lahko govorili tudi o socialni diskriminaciji. Mar to pomeni, da je za socialno ogrožene otroke dobro vse, kar je brezplačno? Pri tem pa sploh ni pomembno, kakšna je kakovost znanja oziroma pedagoška usposobljenost tistih, ki ga podajajo?« se sprašuje Ksenija Leban. In dodaja, da bi bilo zanimivo videti, kaj bi se zgodilo, če bi se katoliški duhovnik odločil, da bo na kateri od slovenskih osnovnih šol kot dodatno interesno dejavnost izvajal tečaj retorike. Bi tudi njega podprli prijatelji mladine?
ALMA M. SEDLAR Foto: GREGOR KATIČ
poučevanje angleškega jezika se pred prihodom v Slovenijo nista posebej pripravljala, oba pa to delo opravljata zaradi načela, ki je zapisano v svetem pismu njihove vere. »Ko služimo ljudem, služimo Bogu. Zato se nama zdi prav, da v izpopolnjevanju v angleščini, ki je najin materin jezik, pomagava tudi slovenskim otrokom ...«
»Naredili smo jima uslugo...«
Po besedah sekretarke MDPM Celje Dragice Poznič, so se za pogodbo z mormonskima misijonarjema odločili, ker so jima želeli pomagati pri fondu ur prostovoljnega dela, ki jih morata opraviti v okviru misijonskega poslanstva. Hkrati so želeli otrokom, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti, omogočiti brezplačen tečaj.
In medtem ko nam je v ponedeljek zatrdila, da gre za tečaj angleščine, ki je kot interesna dejavnost v šoli usklajen z učnim načrtom, je dan zatem pojasnila, da »smo jo zmedli« in da je obiskovanje tečajev prostovoljna dejavnost, za katero »šola odstopi le prostor«, in »nima nobene zveze z učnim načrtom ali poukom nasploh«, saj jim v MDPM po njenem programov, ki
jih ponujajo šolam »ni treba z nikomer usklajevati« ...
V skladu z zakonom
Kot je pojasnila državna sekretarka za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo pri šolskem ministrstvu Judita Kežman Poč kaj, izvajanje tovrstnega tečaja v osnovni šoli ni v neskladju z zakonom; moralo pa bi biti usklajeno z učnim načrtom.
»Osnovna šola v skladu s 25. členom Zakona o osnovni šoli interesne dejavnosti, ki so del razširjenega šolskega programa, organizira za razvijanje različnih interesov učencev. Določi jih tudi z letnim delovnim načrtom. Kadrovski pogoji za delavce, ki vodijo interesne dejavnosti, niso določeni z normativnim aktom. Nedvomno pa je odgovornost šole, da zagotovi kvalitetno izvajanje dejavnosti. Izvajalec mora predložiti program izvajanja interesne dejavnosti, ki je sestavni del letnega delovnega načrta šole. Tudi programi interesnih dejavnosti morajo biti skladni s splošnimi cilji vzgoje in izobraževanja, opredeljenimi v krovnih zakonih, ki urejajo to področje. Za kvalitetno izvedbo programa je odgovor-- Št. 1 - 8. januar 2004 -
na šola. Glede na to, da gre za angleški jezik, bi bilo smiselno zastaviti in izvajati program interesne dejavnosti s tega področja tako, da se ustrezno prepleta in dopolnjuje s poukom angleškega jezika v okviru obveznega programa. Določila 72. člena Z0FVI, ki preprečujejo izvajanje konfesionalne dejavnosti, pa veljajo tudi za izvajanje interesnih dejavnosti,« je povedala Kežmanova, ki osebno upa, da »šole ne bodo postale sredstvo za izpolnjevanje obveznosti, ki jih morajo mormoni opraviti v sklopu svoje misijonarske dejavnosti.«
»To je razvrednotenje jezika!«
»Da mormoni, ki za to delo niso ustrezno usposobljeni, otroke poučujejo angleščino, je podobno, kot če bi šli slovenski katoliški študenti v katero od tujih držav in tam učili slovenski jezik,« je menila direktorica jezikovne šole Babylon in lektorica angleškega jezika na Univerzi v Ljubljani mag. Marina Štros Bračko.
Po njenem je vprašljiva zlasti strokovnost tovrstnega dela: »Učitelji, ki učence poučujejo v času redne-
Malo nas je, imejmo se radi
Celjski gospodarstveniki o pričakovanjih v letu 2004 ter o priložnostih in pasteh odprtega evropskega trga
mov morali zapreti vrata, in pomanjkanju kapitala. Selekcijo bo torej moral narediti evropski trg. Za stanje, v kakršnem vstopa naša bran-ža v EU, je v veliki meri kriva tudi država. Namesto, da bi s pravilno strategijo spodbujala koncentracijo, je z denarjem iz predpristopne pomoči podpirala vse, tudi najmanjše obrate.«
Dušan Zorko, predsednik uprave Kovintradea:
»S poslovanjem v preteklem letu smo zadovoljni, saj smo dosegli vse načrte. Letos ne pričakujemo kakšnih večjih sprememb, pa tudi vstop Slovenije v EU na naše poslovanje ne bo imel neposrednega vpliva. Še naprej bomo razvijali in krepili zunanjetrgovinsko mrežo, kjer večje spremembe načrtujemo le pri poslovanju z državami bivše Sovjetske zveze. Naš uspeh bo odvisen predvsem od tega, kako dobri bomo v marketingu. Slovenska podjetja bodo morala trgovati tako z državami znotraj EU kot tudi zunaj nje in pri tem bodo še naprej rabila dobrega partnerja, kar Kovintrade vsekakor je. Sicer pa menim, da poslovanje našega gospodarstva na odprtem evropskem trgu ne bo enostavno. Uspeli bodo le tisti, ki imajo konkurenčne izdelke in se znajo hitro prilagajati. Treba bo torej še bolj trdo delati in še bolj skrbno obdelovati tržišče.«
Dekor z novim direktorjem
Franci Černelč je bil konec minulega leta tudi uradno imenovan za direktorja Dekorja Kozje. Dosedanji direktor Jože Božiček se je upokojil, kljub temu pa bo še naprej sodeloval s podjetjem, ki ga je soustvarjal cela tri desetletja.
Čeprav razmere v Dekorju, kjer je trenutno zaposlenih okrog 100 delavcev, niso rožnate, Franci Černelč ob vstopu v novo leto ni pesimist. »Nadaljevali bomo z razvijanjem lastnega programa in zanj iskali nove trge. V posamezne projekte želimo vključiti najboljše slovenske oblikovalce. Že sredi leta pričakujemo premike na bolje, saj imamo proizvodnjo zagotovljeno. Treba bo le delati,« pravi.
Dekor ima od lanskega decembra prostore tudi v Ljubljani, kjer v nekdanji Zoisovi hiši razstavlja in prodaja svoje najlepše izdelke, želi pa se vrniti tudi na trge bivše Jugoslavije.	TV
Stanko Stepišnik, direktor Emo Orodjarne:
»Na Evropo smo dobro pripravljeni, saj imamo že štiri leta kar 95 odstotkov vseh poslov vezanih na Zahod. Ker zelo dobro poznamo svoje - Št. 1-8.
kupce in tudi vemo, v katero smer se razvijajo, smo temu že pred časom prilagodili tudi lastno strategijo. Veliko smo vlagali v opremo, okolje in predvsem v kadre. V zadnjih šestih letih smo na vseh stopnjah izobraževanja imeli 36 štipendistov, od tega jih je 11 doštudiralo v tujini. V Emo Orodjarni ima dobra tretjina od 150 zaposlenih visoko izobrazbo. Vsa podjetja, ki se želijo prebiti na evropskem trgu, bi morala veliko vlagati v znanje in nove tehnologije, saj jim bo samo to omogočilo tudi višjo dodano vrednost. Leto 2004 je zato zadnje, ko lahko na tem področju še kaj postorijo. Pričakujem, da bo najmanj petina slovenskih podjetij, ki delajo samo na domačem trgu, v prihodnjih nekaj letih zabredla v hudo finančno krizo, saj bo država na vsak način hotela ohraniti nizko stopnjo inflacije.«
Miran Gracer, lastnik Grafike Gracer in predsednik Območne obrtne zbornice Celje:
»Leto 2004 bo za naše podjetje predvsem v znamenju novih naložb. Brez sodobne opreme res ne moremo v Evropo. Doslej smo v glavnem kupovali že rabljene stroje, s kakršnimi pa v novih pogojih poslovanja ne bi več mogli preživeti. V naši dejavnosti, to je tiskanju revij in časopisov z manjšim obsegom in naklado, ne pričakujem kakšne posebne konkurence. Dvomim, da bi kakšnemu avstrijskemu ali italijanskemu tiskarju uspelo naš posel opraviti tako hitro in dobro. Bojim pa se, da bodo tujci vdrli na področja večjih tiskarjev, kot sta na primer Gorenjski tisk ali Cetis, in bodo potem ta podjetja na našem področju iskala tržne niše. Menim, da se po vstopu Slovenije v EU ne bo zgodilo nič bistvenega, zato se mi zdi vsa ta evforija, ki se stopnjuje iz meseca v mesec, povsem odveč. Je pa res, da bodo obrtniki dobili še več priložnosti za dobre posle, saj so pridni in delovni in se bodo brez težav lahko kosali s kolegi iz drugih držav.«
JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ januar 2004 -
tfBHUNCI 2DD^
Trgovci na zelenih poljanah
Če je slovenskemu gospodarstvu, kot ocenjujejo analitiki, lani kljub številnim pomanjkljivostim šlo relativno dobro in je doseglo solidno rast, je potemtakem gospodarstvu celjske regije, ki že tradicionalno zaostaja za državnim povprečjem, šlo malo manj solidno. Podatki o prihodkih, odhodkih, dobičkih in izgubah bodo sicer znani šele čez nekaj mesecev, vendar lahko kljub temu ugotovimo, da gospodarska slika tudi po letu 2003 ni takšna, kot si jo želi večina.
Ključni razlog je treba iskati predvsem v dejstvu, da tudi lani na naših zelenih poljanah ni zraslo prav veliko novih podjetij z dejavnostmi, ki prinašajo višjo dodano vrednost. Smo pa dobili cel kup novih trgovskih centrov in se po obsegu prodajnih površin na prebivalca še bolj učvrstili na vrhu državne lestvice. Da bi le bili tam tudi po višini povprečne bruto plače! Tako pa moramo tudi za preteklo leto z žalostjo ugotoviti, da regija ni dosegla niti republiškega povprečja, razlika med najbolj razvito Ljubljano in katero od kozjanskih občin pa je tolikšna, kot da bi živeli v dveh državah.
Pričakovanja, da bo sprejeti regionalni razvojni program prinesel bistveno izboljšanje, se tudi lani niso uresničila. Potrpljenje je sicer božja mast, vendar bo moralo preteči še veliko vode, preden bo gospodarska sestava regije takšna, da v njej ne bodo več prevladovale delovno intenzivne ter tehnološko nizko in srednje razvite stare industrije. Sodeč po lanskih dogajanjih, bo prvo odpihnilo tekstilno industrijo, od katere je ostalo le še nekaj podjetij, pa še ta se komajda držijo. V Montu je šlo na cesto še petdeset šivilj, veliko jih ostalo brez dela tudi v Preboldu, kjer so se vse leto z grožnjami o stavki borili za plače. Agonijo, pa ne samo zaradi plač, so vse leto doživljali tudi v celjskem In-gradu VNG, kjer so se s prisilno poravnavo otresli večine stare dolgov, pa tudi večine delavcev. Bolje je šlo Gra-disu, ki je že drugo leto zapored posloval z dobičkom, vendar so tudi na to podjetje legle sumljive sence divjega lastninjenja.
V višave in čez mejo
Vse pa vendarle ni bilo tako črno. Regija je spet dobila nekaj herojev. Laščani so slavili prvo veliko zmago v tri leta dolgi pivovarski vojni za prevlado na slovenskem trgu piva, saj jim je urad za varstvo konkurence odprl prosto pot za popolni prevzem Uniona. Termam Oli-
mia, ki so končno izbrisale atome iz naziva podjetja, se je Slovenskim železnicam navkljub uspelo razširiti na Hrvaško, zelo delavni pa so bili tudi lastniki nekaterih hotelov v Rogaški Slatini. Cetis, ki mu sicer lani ni šlo tako dobro, kot je načrtoval, je navdušil Evropo z razvojem tehnologije pri izdelavi potnih listov, v Aeru so z reševanjem zgubarske hčerinske družbe zopet dokazali, da so kos krizam. Tuš pa je zrasel še za 12 milijard tolarjev. Med zmagovalce je treba uvrstiti še Unior, ki je po umiku Švedov prevzel štor-sko jeklarno, in vsekakor tudi petrovški Kapis, ki se je zavihtel med najbolj uspešna hitro rastoča podjetja v državi.
Ker ni bitke brez poražencev, jih ima kar nekaj tudi leto 2003. Recesija in slab tečaj dolarja, pa tudi sporne poslovne poteze vodstva so tako zamajali Steklarno Rogaška, da se je pošteno stresel tudi stolček njenega prvega moža. Mu bo pomoč države, ki je prišla tik pred božičem, pomagala, ali pa ga bomo prihodnje leto uvrstili med ...
Odleteli -prileteli
Na zahtevo nadzornega sveta je iz uprave CMC odšel Vojko Stermecki, namesto njega pa so imenovali Marjana Vengu-sta. Do sprememb je prišlo tudi v sosednjem VOC-u, kjer je po upokojitvi dolgoletnega direktorja Vinka Orešnika krmilo podjetja prevzel Bogdan Kočevar. Presenetljiva zamenjava se je zgodila v Klimi, kjer je bivši direktor in pomemben lastnik Alojz Zupane še pred iztekom mandata odstavil Zvonka Cepuša in na njegovo mesto postavil kar svojega sina Aleša. Predraga obnova hotela Vita je ! odpihnila Danijela Breka, na I njegovo mesto pa je iz Maribora prišel Janez Mlakar. Shirano Tekstilno tovarno Prebold je namesto Vinka Žohar-ja prevzel Mitja Ribarič, zaradi prikrivanja pravih rezultatov je iz Ljubečne odletel Janez Jenšterle, ki ga je začasno zamenjal Ferdo Pintarič iz Krškega. Cinkarna je za še enega člana uprave dobila Tomaža Benčino, ki bo najverjetneje tudi naslednik Marjana Prelca, v zreškem Cometu pa se je uprava skrčila na samo dva člana, saj se je Dušan Zazijal odločil, da bo izdelo- j vanje brusov zamenjal za službo v Mariborski škofiji.
Na Celjskem se je lani zgodil 101 stečaj, 9 prisilnih poravnav in 5 likvidacij, kar je približno toliko kot leta 2002 in skoraj trikrat več kot pred petimi leti. Za skoraj polovico stečajev so bili krivi samostojni podjetniki.
JANJA INTIHAR
Leto 2004 bo za slovensko gospodarstvo prelomno. Z vstopom v Evropsko unijo se bo naš notranji trg razširil na 25 držav in se povečal z dveh na skoraj 500 milijonov prebivalcev. Direktorje nekaterih celjskih podjetij smo vprašali, kako uspešni so bili v zadnjem letu »samostojnosti«, predvsem pa, kakšna so njihova pričakovanja v zvezi s podjetjem, ki ga vodijo, in kakšno prihodnost napovedujejo slovenskemu gospodarstvu.
vsa podjetja v naši branži relativno majhna in zato za tujce nezanimiva. Je pa res, da se jih da prav zaradi majhnosti zelo poceni kupiti. Menim, da je prihodnost mlin-sko-predelovalne industrije bolj kot od evropskega trga odvisna od slovenskih trgovcev. Lahko se namreč zgodi, da nas bo vsaj eden od njih nadomestil s proizvajalci iz Avstrije ali Italije. Upam sicer, da do tega ne bo prišlo in se bomo imeli radi bolj kot doslej. Predvsem zato, ker nas je tako malo.«
Matjaž Pavčič, predsednik uprave Klasja:
»Leto 2003 je bilo za Klasje prelomno, saj se je prej razbito podjetje končno združilo na eni ladji. Poravnali smo vse obveznosti do delavcev in se kljub razdiralnim poskusom nekaterih tudi kadrovsko uredili. Občutno smo zmanjšali število zaposlenih, vendar nihče ni pristal na cesti. Letos kakšnih radikalnih rezov v število delavcev ne predvidevamo, čeprav bo leto vse prej kot enostavno. Razdrobljeno mlin-sko-predelovalno industrijo čaka na odprtem evropskem trgu precej pasti, saj se kljub opozorilom nismo znali povezati. Še dodatno je vsaj za eno leto zaustavila povezovanje sicer dolgo pričakovana, pa vendarle presenetljiva zamenjava celotnega vodstva v ljubljanskem Žitu. Edino dobro pri tem je, da so
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin:
»Na poslovanje znotraj enotnega trga EU smo se dolgo pripravljali. Lani smo dokončali večletni investicijski ciklus, tako da se po tehnološki plati lahko kosamo z evropskimi predelovalci. Kljub temu nas čakajo težka leta, vendar sem prepričan, da bomo preživeli. Prihod Evrope smo občutili že lani, saj kljub količinsko večji prodaji nismo mogli ustvariti tolikšnega dobička kot prejšnja leta. Po 1. maju bo še težje, saj se bodo pogoji poslovanja bistveno spremenili tudi na trgih bivše Jugoslavije. Žal se tudi v mesno-predeloval-ni industriji nismo znali povezati, razloge za to pa vidim predvsem v različnih lastniških strukturah, bojazni nekaterih, da bi zaradi skoraj enakih proizvodnih progra-
fetPll partner i nujMjsim ukusom GOSPODARSTVO
Edina kandidatka
Območna organizacija svobodnih sindikatov Celje bo ta mesec dobila novega sekretarja.
Po odhodu Ladislava Kaluže, ki je marca lani postal sekretar sindikata delavcev trgovine Slovenije, je namreč to funkcijo do izteka njegovega mandata začasno prevzel Franci Klepej. Edina kandidatka za sekre-tarsko mesto je Milica Da-banovič, dolgoletna sindikalna funkcionarka, ki v območni organizaciji vodi enega od odborov dejavnosti.	JI
Osa pičila Comet
Zreško podjetje izključeno iz članstva v mednarodnem stanovskem združenju, ker je v Nemčiji prodajalo kitajske izdelke
Mednarodno združenje proizvajalcev rezalnih in brusilnih orodij OSA, ki ima sedež v Nemčiji, je iz članstva izključilo zreški Comet in o tem takoj obvestilo nekatere njihove poslovne partnerje. Razlog za takšno dejanje je prodaja izdelkov, ki so bili narejeni na Kitajskem. VZrečah pravijo, da je odločitev združenja neupravičena in tudi nezakonita, zato so že sprožili ustrezne pravne protiukrepe.
Kot so pojasnili v Come-tu, ki je eden glavnih promo-torjev združenja OSA, je ta mednarodna organizacija nastala predvsem zato, da bi njene članice namesto EN normativov, ki urejajo proizvodnjo izdelkov, in registracijske številke varnostnega atesta MPA, začele uporabljati skupno oznako OSA. Ta oznaka, pravijo v Cometu, je še vedno v fazi uvajanja in uveljavljanja.
Čeprav so po besedah predsednika uprave Marjana Lor-gerja doslej prejeli le splošno informacijo o izključitvi iz združenja, ne pa tudi kakšnega konkretnega sklepa, so na pristojnem nemš-
Generalni direktor Cometa Marjan Lorger ima v tujini nevšečnosti, ker je mednarodnemu združenju OSA nehote pozabil prijaviti povezano podjetje na Kitajskem.
šem delovnem procesu, smo
kem sodišču takoj vložili zahtevo za izdajo začasne odredbe za zadržanje takšnega sklepa. Po zadnjih informacijah naj bi bila obravnava že sredi tega meseca. »Dejanska izključitev bi bila popolnoma v nasprotju s statutom združenja. Ker lahko takšno ravnanje, pa čeprav je nezakonito, na kratek rok povzroči tudi določene motnje v na-
morali nemudoma ukrepati, pravi Lorger. V Cometu, kjer sicer menijo, da jim bo ves »rompompom« okoli združenja pripomogel celo k dodatni promociji v Evropi, so poleg zahteve po začasni odredbi sprožili še nekatere druge ukrepe, med njimi tudi takšne za povrnitev morebitne škode.
In kako se je lahko zgodilo, da je Comet, ki sodi med največje proizvajalce rezalnih in brusilnih orodij, prodajal kitajske izdelke? Marjan Lorger pojasnjuje, da že nekaj let poslovno sodelujejo s kitajskim podjetjem Feng Tai, v katerem imajo od lanske pomladi tudi 35-odstot-ni lastniški delež. »Za vse izdelke tega proizvajalca, ki jih prodajamo v Evropi, smo i dobili certifikat MPA ter uvedli nadzor nad kakovostjo in varnostjo proizvodnje v skladu z EN normativi. Vsi izdelki iz podjetja Feng Tai so torej kakovostni in varni. Žal smo marca lani, ko smo združenju OSA prijavili naša povezana podjetja, nehote storili formalni prekršek. Kitajsko družbo smo spregledali, vendar smo to formalnost kasneje uredili,« pravi Lorger. Ukrep je zato po njegovem mogoče razumeti izključno kot poskus konkurentov, da jih tudi z izkoriščanjem združenja očrnijo na trgu. »Takšno nezakonito ravnanje lahko ogrozi uveljavitev in tudi s, obstoj združenja,« je še prepričan Lorger.
JANJA INTIHAR
Foto: TRIARTES
V zadnjih dneh starega in prvih dneh novega leta so se najbolje odrezale delnice Term 3000, saj so porasle, medtem ko pri ostalih ni bilo opaziti večjih premikov. Delnica je poskočila na 2.390 SIT. Glavni razlog za to je objava Save, da namerava za delnico Term 3000 odšteti 2.300 SIT namesto prejšnjih 2.200 SIT. Delnice so se takoj odzvale s porastom slabih dveh odstotkov. Mnogi torej špekulirajo na še višjo končno prevzemno ponudbo Save, saj se delnice ves čas trgujejo nad ponujeno prevzemno ceno. Pri ostalih delnicah je bilo nekaj pozitivizma opaziti pri delnici Krke, ki je pridobila 0,7%. Mercator praktično ni spremenil svoje vrednosti. Petrol je malenkostno upadel. Sledili sta mu tudi delnici Gorenja in Pivovarne Laško. Na splošno so bili premiki zelo majhni, kar lahko pričakujemo tudi v prihodnjih dneh.
Pravi hit decembrskega trgovanja so bili PID-i. Zaradi zgodb o preoblikovanju PID-ov in ID-ov v holdinge ali vzajemne sklade so bile te delnice med najbolj zaželenimi, kar jim je posledično hitro dvigovalo ceno. Indeks PIX se trenutno nahaja pri 3.408,88 indeksnih točk, kar je za 1,38% več kot pred našim zadnjim poročanjem. Opaziti je bilo mogoče rahlo preusmerjanje investitorjev proti tovrstnim delnicam, saj nekatere ponujajo še precej diskonta glede na njihovo knjigovodsko vrednost. Dodaten razlog za to so seveda precej visoki tečaji delnic v kotaciji, kar dodatno odvrača nekatere previdnejše investitorje. Vodilni na poti navzgor so bili Triglav Steber 1, ID KD, Krona Senior, Investicijski sklad Nove finančne družbe. Pomurska investicijska družba 1 in drugi. Negativnih zgodb praktično ni bilo zaslediti. Trenutne vrednosti so rekordne za delnice ID-ov in PID-ov. Tu je jasno vidna razlika med indeksom SBI20, ki meri utrip med glavnimi kotacijskimi delnicami. Indeks SBI20 se namreč nahaja kar 3% pod rekordom, ki ga je dosegel v začetku decembra, medtem ko je v enakem obdobju PIX pridobil še okoli 2,5%.
Zdaj je čas za osvežitev investicijskih načrtov in postavitev novih ciljnih vrednostih. Na to, v katero smer se bo odvijalo trgovanje v novem letu, bo treba počakati še vsaj kakšen mesec, ko bo trgovanje spet v polnem zamahu. Treba se je zavedati, da bo leto verjetno precej razgibano, glavni dogodek pa bo vstop v EU v mesecu maju. Ravno zaradi tega investitorji zaenkrat ostajajo optimistični.
GREGOR KOŽELJ Ilirika borzno posredniška hiša gregor.kozelj@ilirika.si
Krupič iz Ingrada na svoje
Fidel Krupič, ki je skoraj eno leto in pol kot pravni svetovalec pomagal upravi Ingrada VNG, bil pa je tudi pro-kurist Ingrada Koncema, je s 1. januarjem šel med samostojne podjetnike. V Celju je odprl pisarno za pravno in poslovno svetovanje.
Prihod Fidela Krupiča v In-grad Koncern je leta 2002 dvignil kar nekaj prahu. V tistem času je namreč delal tudi kot pravni svetovalec Vegra-dove uprave, zato so bili mnogi prepričani, da so ga Velenj-čani poslali v Celje, da bi laže obvladali oziroma prevzeli Ingrad. Krupič je takšna namigovanja vseskozi zanikal, kot dokaz pa navajal prizadevanja celotnega vodstva Ingrada, skupaj z njim, da bi
podjetje rešili pred popolnim propadom.
Čeprav sanacija Ingrada Koncema še zdaleč ni končana in je po mnenju mnogih njegova največja hčerinska družba Ingrad VNG tik
pred stečajem, se je Krupič odločil za odhod. Pravi, da takšnemu koraku ni botrovalo nesoglasje z upravo, ampak preprosto dejstvo, da zdaj, ko je Slovenija tik pred vstopom v Evropsko unijo,
končno začne delati na področju, za katerega se je specializiral. Pred nekaj leti je namreč v Maastrichtu opravil podiplomski študij iz evropskega in primerjalnega prava.
Požar je v trgovskem centru Keros povzročil kar za 340 milijonov tolarjev škode.
Keros bo kmalu prenovljen
V Trgovskem centru Keros v Rogaški Slatini, ki ga je julija lani prizadel hud požar, bodo predvidoma šele konec januarja zaključili z obnovo objekta.
Celotna škoda, ki je krepko presegla 340 milijonov tolarjev, je bila namreč tolikšna, da je niso mogli odpraviti v krajšem času, želeli pa so tudi, da bi poslovanje potekalo čim bolj nemoteno. Oktobra in novembra lani so sanirali celotno ostrešje. Leseno konstrukcijo so zamenjali s kovinsko in s tem zagotovili večjo požarno varnost, potrebno pa je bilo preple-skati tudi vse prodajne površine. Zunanjost objekta je ostala nespremenjena.
Kot so sporočili iz Kerosa, v objektu trenutno zaključujejo z opremljanjem poslovnih prostorov, končujejo pa tudi delo v salonu pohištva. V podjetju pravijo, da v letu 2003 kljub nesreči ni bilo bistveno nižjega prometa, zaradi požara pa niso ukinili nobenega delovnega mesta. JI, Foto: GK - Št. 1 - 8. januar 2004 -
Popraznična
zaspanost
Na ljubljanski borzi smo preživeli praznično obdobje, trgovanje pa je še vedno precej zaspano. Očitno so imeli investitorji kaj praznovati in se jim ne mudi nazaj k trgovanju, kar se pozna na prometu in na hitrosti sprememb na trgu. Pravzaprav lahko rečemo, da je borza ta čas tradicionalno zaspana in da se ponavadi do sredine januarja ne pričakuje nobenih večjih premikov.
V zadnjih šestih trgovalnih dneh se je indeks SBI20 povzpel za 0,5% na 3.925 indeksnih točk. Za nami je torej uspešno leto. Seveda je treba poudariti, da so se vsi porasti na borzi v lanskem letu zgodili v drugi polovici leta, medtem, ko je bil prva polovica precej manj prijazna, saj so tečaji v glavnem izgubljali.
PREJELI SMO
Boj za volitve
Odgovor na članek Špele Oset z dne 31.12.2003
Zadnji dan minulega leta je gospodična Špela Oset v članku z naslovom Boj za volitve, objavljenim na strani 8, navedla več netočnih trditev, ki škodujejo ugledu moje stranke, Kluba študentov celjske regije (KŠCR, v nad. tudi klub), in celotni študentski populaciji Celja. Trditve so temeljile na navedbah nekaterih članov KŠCR, ki so se poimenovali Iniciativna skupina.
Bistvo navajanja je v prikazovanju lažnega stanja finančne problematike KŠCR; ta naj bi bila po navedbah »ini-cialcev« posledica nelegitimnosti vodstva. Naj glede tega razjasnim popolnoma neizpodbitna dejstva: KŠCR-ju so bila sredstva iz naslova koncesijskih dajatev odvzeta na podlagi neresnične trditve, da naj bi vodstvo kluba dne 13. 3. 2002 preprečilo vstop predstavnikom Študentskih organizacij lokalnih skupnosti na skupščino kluba. »Pred-
k cflc
d.o.o.
Objavlja prosta delovna mesta:
1.	RAČUNOVODJA - ena oseba
2.	GRADBENI INŽENIR - enaoseba
3.	MIZAR, lahko tudi vajenec - dve osebi
4.	KLJUČAVNIČAR - enaoseba
5.	MONTER SUHOMONTAŽNE GRADNJE - deset oseb
6.	KOZMETIČARKA-enaoseba
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z obveznim življenjepisom in potrdili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: Kac d.o.o.. Sernčeva 10. Celie.
stavniki« so se tistega dne predstavili kot člani Izvršnega odbora Zveze ŠKIS (o tem pričajo tako videoposnetek kot pričevanja posameznikov), in kot takim jim je bil dostop popolnoma legitimno prepovedan, saj zveza ŠKIS nima nobenih pristojnosti vmešavanja v interne zadeve študentskega kluba. Vsled tega je bil odvzem sredstev oz. t.i. statusa ŠOLS nezakonit in KŠCR je zoper to vložil ustrezen pravdni postopek. Vprašanje legitimnosti vodstva KŠCR-ja nima glede na to nobene povezave z odvzemom statusa ŠOLS, čeravno bi nekateri iniciatorji to na vsak način radi prikazali in s tem tudi ovirali postopek pravdanja.
Kar pa se tiče volitev KŠCR-ja, ki so potekale dne 20. 8. 2003, pa je potrebno poudariti, da je klub pri objavi volitev upošteval statutarno določilo 20. člena - gre za na-bitje vabila na oglasno desko in tako zadostil kriteriju zakonitosti. Pričakujem, da se bo v upravnem postopku, ki za zdaj poteka na Upravni enoti Celje, zakonitost sklica v celoti dokazala. Danijel Kociper je vsled tega popolnoma zakonit predsednik, ne glede na številna podtikanja, ki večinoma izvirajo iz interesne sfere republiških študentskih oblasti.
Glede želja po sklicu volitev, ki bi jih sklicala tretjina članstva, pa je treba poveda-
ti, da je tak sklic seveda popolnoma zakonit, brezpogojno pa je potrebno upoštevati vsa druga zakonodajna določila. Posameznim »iniciator-jem« pa želja po novih volitvah nikakor ne daje pooblastil po vpogledu v bazo članov, ki se jo varuje v skladu z Zakonom o varnostj osebnih podatkov. Vodstvo kluba je prepričano, da niti tretjina, še manj pa večina članov ne podpira takega sklica, saj je za povrnitev finančnih sredstev kluba bistvena zmaga v pravdnih postopkih, ki jih je vložil KŠCR zoper Študentsko organizacijo Slovenije in Študentsko organizacijo univerze v Ljubljani. Kljub temu pa je KŠCR v zadnjem glasilu Mezinčnik članom sam predlagal sklic volitev, v kolikor ga res podpirajo in priložil obrazec, ki ga je v ta namen potrebno izpolniti. V kolikor bo pravočasno prispelo zadostno število obrazcev, bodo sklicane nove volitve, nezakonite zahteve t.i. iniciatorjev pa bo klub še naprej dosledno zavračal.
DUŠAN KOROŠEC, odvetnik
90.6 95,1
RADIO CELJE
95.9 100,3
Voščilnice 2004
V zadnjih dveh dneh lanskega leta smo dobili več pošiljk voščilnic kot v celem mesecu skupaj. Tako bo petčlanska komisija tudi tokrat imela težko delo, komu podeliti najvišja priznanja. Komisija se bo sestala v četrtek, 15. januarja, pregledala vse voščilnice in jih ocenila. Priznanja bodo dobili ustvarjalci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, družine in posamezniki.
Prireditev s podelitvijo priznanj bo v torek, 27. ja-
Najbo novo leto
kot letni časi: cvetoče v ljubezni, bujno v ustvarjalnosti, bogato s plodovi dela in spokojno v medsebojnem razumevanju. Srečno novo leto!
ARTIST
Prometej Art & Hobby, d.o.o.
Gregorčičeva 2, Celje tel.: 03 4930 613, fax: 03 493 614 prodaja pripomočkov za likovno ustvarjanje, kreativne hobije in likovna šola
nuarja, ob 16. uri v Špeso-vem domu v Vojniku pod pokroviteljstvom Občine Vojnik in s sodelovanjem trgovine Prometej Art Hoby. Vse nagrajene in druge najlepše voščilnice 2004 bodo razstavljene v prostorih knjižnice Vojnik.
Med zadnjimi pošiljkami smo dobili kar 39 voščilnic iz Osnovne šole Dobje. Ponovno sodelujejo družina Bauman, Natalija Jager, Tea Kompan, Marta Lukaščik in Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur, ki so že bili nagrajeni. Zanimivo pošiljko voščilnic nam je poslala Jasmina Planine z Vranskega ter tako krog sodelujočih razširila na zahodni del Savinjske doline. Letos je v konkurenci nekoliko manj vrtcev in osnovnih šol, več pa posameznikov, kjer je po hitrem pregledu poslanih voščilnic konkurenca zelo močna in bo komisija imela težko in odgovorno delo.
MISS SIXTY, ENERGIE, STEFANEL, VERSACE JEANS COUTURE, CALVIN KLEIN JEANS, CAMPER, ICEBERG JEANS, BATA, TOM TAILOR, GEOX, MOTIVI, KOOKAI, MORGAN, EXTE, SONNY BONO, KILLAH BABE, JUST CAVALLI, LEVIS, MURPHYSNYE, THINK PINK, QUIKSILVER, STEFANEL, CARRERA, NIKE, ADIOAS, PUMA, SALOMON, SPYDER, SKILA, KRIZIA, COLUMBIA, AESSE, ICE PEAK, REGATTA, DANZA, MELBY JR, IANA JR, CACAO JR, OSH KOSH JR, FITS FOR KIDS JR, TOM TAILOR JR, THINK PINK JR, MSN JR, LISCA, LIBERTI, SKINY, HUBER, JOCKEY, REISINS, BETI, ROXY...
M EGA factoryOUTLET
KJER POPUSTI VELJAJO CELO LETO.
ŠE
□ D
|_J TRGOVSKI CENTER RUDNIK - SUPERNOVA ten putabjem in e leolerko..)
odpiralni čas: od ponedeljka do sobote; od g do 2q ure. tel: 01-42b"92-23
TRGOVSKI CENTER SUPERNOVA CELJE - nasproti interspars
odpiralni čas: do ponedeljka do sobote; od g oo 2D ure. Tel; 03-49-1-13-55 TRGOVSKI CENTER ONC - med mercatorjem in merkurjem odpiralni čas: 00 ponedeljka 00 sobote: oo g do 20 upe. Tel: 04-234-08-89
t
Odhajam. Moram!
Večno bom spodbujal ta klub, sicer ne bi bil Dejan Perič.
Dejan Perič: »Veliko sem dobil od kluba in mesta, a morda sem sam dal še več!«
Silvestrska izjava kapetana rokometnega kluba Celje Pivovarne Laško je izjemno presenetila ljubitelje športa v Celju in Sloveniji, zagotovo pa tudi marsikje v tujini. Odločitev vodilnih mož kluba pravzaprav še buri duhove. Ikona celjskega rokometa, če-, prav vratar jugoslovanske reprezentance, mora zapustiti mesto, j v katerega se je zaljubil, a tudi I mesto vanj. V slabih devetih letih je Dejan Perič vse svoje sposobnosti in znanje podredil uspehom kluba. Kot kapetan pa se je še bolj žrtvoval za dobrobit moštva in ga venomer psihološko podpiral, tako na igrišču kot tudi izven njega. Obrobni opazovalci so celjski klub začeli poosebljati z Dejanom Peričem. Pridobil je slovensko državljanstvo, se oženil v Celju, dobil sina, bojda kupil zemljišče v okolici, da bi si zgradil hišo in tu živel. V mesecu juniju mu poteče triletna pogodba ..
»V prvi polovici sezone sem dobil kopico ponudb iz tujine. A z I nikomer se nisem želel dogovarja-! ti, dokler se ne pogovorim s klubom, v katerem nisem le 9 dni, tednov ali mesecev, temveč 9 let. Zato i sem 22. decembra odšel na pogo-
1 vor (op. p., k Tonetu Turnšku). Večina tujih evropskih klubov ima namreč že sestavljene ekipe za nasled-I njo sezono. Želel sem vedeti, kako naprej. Izvedel sem, da klub z mano pogodbe ne bo obnovil. Poudarjam, da sploh nisem imel možnosti za dogovor o morebitnih novih finančnih pogojih. Iskreno sem izrazil željo, da bi ostal. A to na žalost ni možno.«
Najbrž ste tuhtali, kje tičijo razlogi?
Proračun se zmanjšuje. Sicer pa krivcev nima smisla iskati. Osebno mislim, da je gospod Turnšek skupaj s pokroviteljem Pivovarno Laško veliko dal in storil za rokomet nasploh, še posebej pa za naš klub. Imel sem priložnost biti v ekipi, ki je navduševala 9 let in pomenila ogromno za Celje in Slovenijo. Veliko sem dobil od kluba in mesta, a morda sem sam dal še več. Večno bom spodbujal ta klub, sicer ne bi bil Dejan Perič. A vanj se i kot igralec nikoli več ne bom vrnil. Morda v kakšni drugi vlogi. Obenem sem ponosen, saj mi nihče ne more očitati obnašanja na igrišču ali izven njega, pripadnosti klubu, kvalitete tako v tej kot v vseh prejšnjih sezonah.
Oče je bil krilo, jaz sem vratar, čas je za zunanjega napadalca.
j Leto 2003 se je za vas končalo klavrno, čeprav si ga boste za večno zapomnili po izjemnih, srečnih dogodkih!
Res je. 16. avgusta sem se poročil s Tanjo, na idiličnem kraju, v celjskem Mestnem parku. 24. novembra se nama je rodil sin Nikola, ki je prinesel mnogo enkratnih občutkov in nove motive. Tudi športna plat je bila odlična. V prejšnji sezoni smo vrnili naslov držav-
je, potem sem začel uporabljati lopatice. Uživam v slikanju.
Imate tudi pevski talent. Kaj pa vera? Večkrat poudarite, da vam veliko pomeni.
In dodajam: spoštuj tujo vero, da bodo spoštovali tvojo. Nekdo obstaja nad nami in nas spremlja celo življenje. Vsak ga doživlja na svoj način. Če nekdo ne čuti tako, nič hudega. Bistveno je, da drugim privoščiš dobre stvari. Vsak ima po rojstvu svojo usodo. Imam določeno vez z Gospodom. Vedno ga sprašujem. Prosim ga za zdravje in moč.
Na televizijskem posnetku po tekmi v Zagrebu se je pojavil nenavaden prizor. Mimoidoči vas je pljunil med vašo izjavo. Kako ste ostali pokončni?
Prvič tam nismo izgubili, kar bo zapisano v zgodovini kluba. V tistem trenutku, veste, bi lahko tudi drugače reagiral, kar sploh ne bi bilo težko. Težje je bilo ostati trden in zadevo ignorirati. Samokontrola je v življenju zelo pomembna. Mnogi ne razmišljajo o posledicah v kočljivih trenutkih.
Vam rukola res ne prija?
Raje si naročim dober motovileč ali zeleno solato z radičem. Rukola je dobra na piči. S Tanjo sva zahajala v Asado ali Picikato, če sva si zaželela dobre ribe, če pa nama je zadišala balkanska kuhinja, sva obiskala Ameriko.
Dejan Perič mi je po intervjuju zaupal tudi, da so ga klicali
iz Leona, preden je bil opravljen žreb osmine finala. Zavrnil jih je, tako kot druge. Potem je s soigralci pokopal španski klub na igrišču.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KAT1Č
nega prvaka v mesto ob Savinji, v novi pa smo osvojili prvo mesto v eni od skupin lige prvakov in se kasneje prebili v četrtfinale, kar pred sezono marsikdo ni pričakoval.
Po vseh radostih, po kopici pomembnih zmag, pa je prejšnje leto postreglo kar z dvema erupcijama veselja, ki sta presegli vse prejšnje skupaj ...
Zmaga proti Prulam v Tivoliju je bila pika na i prejšnje sezone. Športniki se v takšnih trenutkih še bolj veselimo tudi zato, ker se v hipu spomnimo, kako smo bili potrti po grenkih porazih. Po šestih mesecih brez poraza v novi sezoni, pa je prišel polom v Leonu, ki nekako ni bil pošten. Ostal nam je teden dni pred povratno tekmo. Nikakor ni bilo lahko povrniti pre-potrebno samozavest in upati na čudež. Vse se je zlilo skupaj tako, kot smo si želeli. Hvala bogu, da se nam je ponudila priložnost. Navdušili smo vse, katerih srca gorijo za nas. Boljša premiera v novi dvorani ni bila možna, kajne?
Ampak v zadnjih sekundah bi se vse lahko spet obrnilo na glavo in novo razočaranje bi spet preseglo seštevek grenkobe, za kar so poskrbeli Zagreb, Fotex, Barcelona, Portland, Magdeburg, Prule. Juanin se je pojavil pred vami!
Edini, s katerim sem imel manjše težave, je bil Španec na levem krilu. Vendar pri sedemmetrov-kah ni bil tako učinkovit in morda sem mu tam malce zbil samozavest. Njegov zadnji strel sem z malo sreče, z malo znanja in z božjo pomočjo obranil. Zdi se mi, da sem edini vedel, da žoga ni v golu. Dvorana je obnemela, saj se je mreža zatresla. Stekel sem za žogo za vrata, jo poljubil in brcnil pod strop. Kot da je šele tedaj občinstvo ponorelo.
In potem?
Solze so tekle na igrišču, pa v sla-čilnici. Pa vendar ... Izgubili smo toliko adrenalina, moči. Kot da veselja ni bilo v takšnem izobilju kot kdaj prej, kajti v tisti uri in petnajstih minutah smo na parketu pustili vse, kar smo imeli. Skoraj nič ni ostalo.
Ste čutili uvodni bojkot Florjanov?
Najprej se jim opravičujem, ker smo jih takoj po koncu tekme v Leonii spregledali. Vem, kako je prepotovati več kot 2.000 kilometrov z avtobusom, potem pa se vračati z mislimi na takšen poraz. Zaradi dogodkov na igrišču smo pozabili na njih. Za drugo tekmo jim nič ne zamerim. Slišal sem jih namreč skoraj celo tekmo. Odnose s svojimi navijači moraš negovati tako ob zmagah kot ob porazih.
Sledijo novi izzivi. Kaj si obetate od evropskega prvenstva, od
dvoboja z Lemgom v četrtfinalu lige prvakov?
Nemški prvak je pravzaprav nemška reprezentanca v malem. To pove vse. A tudi mi imamo svoje adute. To bo nova obveznost do nas samih, do publike, kluba. Na Euru se bo jugoslovanska reprezentanca borila za olimpijsko vizo, Slovenija pa je favorit z razlogom, saj ima kvalitetno moštvo.
Kakšne so vaše slovenske korenine?
Ponosen sem na njih. Moj dedek je Primorec, iz Gabrovice pri Črnem Kalu. Delal je na letališčih. Po 2. svetovni vojni se je preselil v Pan-čevo, kjer se je zaposlil v tovarni letal Utva. Spoznal je Marijo, mojo pokojno babico. Imela sta dva otroka, sina ter hči, mojo mamo.
Vaš sin Nikola je zelo velik.
In težek. Ko so me soigralci spraševali po njegovih merah, sem jim odvrnil v šali, da je pač vojvodinske rasti. Tam so ljudje zaradi klime in dobre hrane pač bolj debeli. Oče je bil krilo, jaz sem vratar, čas je za zunanjega napadalca.
Se je na robu Vojvo-
dine začela vaša ljubezen do ribolova?
Tako je. Ob Pančevu je reka Ta-miš, kjer imata starša vikend. Že kot otrok sem vzljubil življenje ob vodi. Veliko sem se kopal, in seveda začel loviti ribe. V Celju zaradi obveznosti nisem imel veliko časa. Pa vseeno me je prijatelj Miro Nikodijevič znova navdušil in začela sva zahajati ob Šmartinsko jezero, kjer je možnosti za uživanje v naravi precej. Vsaka riba, ki jo ujameva, je dobrodošla, a jih predvsem hraniva. Gre bolj za sproščanje na svežem zraku.
Naslednji hobi je slikarstvo, kajne?
Nekoč sem rad risal s svinčnikom, z akvarelom in oljem pa nisem bil v »dobrih odnosih«. Spet mi je pomagal Miro, ki i hvali moje izdelke. Začel i sem s tempe-I rami, a nisem bil zadovoljen z barvami. Ko sem slikal konja, sem začel barvo nanašati s kavno žličko. Obneslo se
Poudarjam, da sploh nisem imel možnosti za dogovor o morebitnih novih finančnih pogojih.
•-
Imam določeno vez z Gospodom. Vedno ga sprašujem. Prosim ga za zdravje in moč.
Kârntner Sparkasse svetuje:
Depoziti s fiksno obrestno mero 6-4% na 3 leta*
vesnosti srečanja slovenskih gledališč v Mariboru je 29. oktobra prejela, kar si želi vsak zrel slovenski dramski igralec: najvišje in najpre-stižnejše priznanje, Borštnikov prstan. K številnim priznanjem in nagradam iz svoje izjemno bogate in barvite igralske kariere je zdaj dodala še prstan, priznanje za življenjsko delo.
A NOVEMBER
November je bil za Nepremičnine Celje črn mesec. Kriminalistična hišna preiskava zaradi suma o številnih nepravilnostih je obrodila policijska pridržanja, kazenske ovadbe in zaslišanja pri preiskovalnem sodniku. Med glavnimi osumljenci je bil in je še vedno Slavko A. Sot-iar, direktor tega največjega nepremičninskega podjetja na Celjskem, ki naj bi zlorabljal položaj in pravice iz direktorskega naslova. Tožilec zanj ni zahteval pripora, Sotlar je še vedno direktor Nepremičnin, razplet afere pa je v božjih rokah. Mnogi so prepričani, da boga ni.
A DECEMBER
O Bojanu Šrotu, županu Mestne občine Celje, se je vse leto veliko pisalo; tako o dobrih delih kot o napakah, a gotovo je bilo prvih več kot onih drugih. Z njegovim imenom so tesno povezane največje in najpomembnejše naložbe minulega leta, ki so kakovost življenja in prijaznost utripa v Knežjem mestu in tudi širše dvignile na višjo raven ter zagotovile hitrejši, smelejši razvoj. Spomnimo se le največje naložbe, čistilne naprave, ki so jo pognali decembra, pa gradnje sodobnih cestnih povezav, ki so še v teku, prav tako ne gre prezreti županovega deleža in vloge pri izgradnji športnih objektov, kjer so bile konec leta prve tekme in prve zmage na domačem terenu ... Seveda za pridobitvami stoji še nešteto drugih imen, a župan je pač tisti, ki je vedno prvi med enakimi.
s tem pa je postala pot k popolnemu prevzemu predvidljiva. V Laškem so slavili, v Ljubljani žalovali, v Inter-brewu pa so bili, milo rečeno, presenečeni. Takrat je Turnšek tudi izjavil: »Pri projektu združevanja slovenske industrije pijač nas je in nas še vedno vodi izključno ekonomski interes.«
Depozite pri Kârntner Sparkasse odlikuje ugodnost, da fiksna obrestna mera	Ěk íř^řB^
velja ne glede na dobo vezave, torej tudi za dolgoročne depozite do 5 let.
Tako ugodne priložnosti so redke, zato nikar ne oklevajte, temveč pokličite.	Moderna evropska banka
A SEPTEMBER
Ljubljančani so se živčno prerekali okoli lokacije in financ, Celjani pa smo gradili. O novem nogometnem štadionu pišemo, kajpak, in o direktorju podjetja Ceste mostovi Celje, ki je obenem tudi predsednik nogometnega kluba CMC Publikum. Marjan Vengust je mož, ki je imel pri gradnji vse ključne vajeti v rokah, da je operacija štadion<, vključno z izgradnjo športne dvorane, uspela. O smotrnosti naložbe çiu je uspelo prepričati tudi največje dvomljivce, kot iz kušen gradbenik pa je imel ves čas pred sabo jasno vizijo, ki je konec leta postala resničnost.
A OKTOBER
Oktobrsko ime je brez dvoma gledališka igralka Anica Kumer, ki je članica ansambla SLG Celje vse od leta 1972. Na zaključni slo-
Gerhard Ramusch
Svetovalec za občane Poslovna enota Celje Mariborska 76 Telefon: 03/428 55 52 info@sparkasse. si
A JANUAR
A_ JULIJ
Da menjava nj revolucija, ampak evolucija, je izjavil Jože Stanič, predsednik uprave Gorenja, potem ko se je nepreklicno odločil, da gre konec leta v pokoj in so že vrabci na strehah čivkali, da bo njegov naslednik Franjo Bobinac. Na medijsko odmevni predstavitvi nove Gorenjeve uprave je Stanič svojemu dolgoletnemu sodelavcu Bobincu predal ključ, rekoč: »Predal sem mu ključ, ker so ključ ljudje - in ravno na tem bo Franjo dosegel ali močan vzpon ali pa padec. Prepričan sem, da se bo povzpel.«
A FEBRUAR
Jolanda Čeplak in Dejan j Perič sta bila v akciji NT&RC in po izboru bral-
I cev Novega tednika ter poslušalcev Radia Celje na zaključni prireditvi ovenčana s slavo najboljših športnikov za leto 2002 na Celjskem. Atletinja Jolanda za izjemne dosežke v mednarodni konkurenci, rokome-taš Dejan pa za blesteče parade v vratih svojega kluba Celje Pivovarna Laško.
A APRIL
Sindikalist Ladislav Kaluža je buril potrošniške in trgovske duhove, ko se je postavil v bran tistih delavcev v trgovini, ki morajo delati ob nedeljah in praznikih. »Nedelja naj bo spet gospodov dan,« je bil goreč v pripravah na zakonodajni referendum o omejitvi obratovalnega časa. S somišljeniki mu je uspelo zbrati 40 tisoč podpisov, potem pa smo se Slovenci na referendumu odpovedali neoviranim nakupom ob nedeljah. Gospodov dan je danes še vedno tak, kot je bil pred referendumom.
JUNIJ
V zgodovino slovenskega sodstva se bo zagotovo zapisalo ime celjske odvetnice, ki je v procesu desetletja branila Kristijana Kameníka, domnevnega štirikratnega morilca iz Tekačevega. Zadeve se je Marjetica Nosan lotila s toliko žara ter profesionalnega raziskovanja in akrobatike, da je po dobrih petih letih sojenja dosegla, da je petčlanski senat okrožnega sodišča njenega varovanca oprostil vseh obtožb. In to isti senat, ki je Kameníka v isti zadevi leta 1998 obsodil na 20 let zapora. Z zadevo se zdaj ukvarja višje sodišče.
AVGUST
Ko je v peklensko vročem poletju pitje piva doseglo sezonski vrhunec, se je na drugem polju razpletala pi-vovarska vojna. Najpomembnejša bitka, ki je že nakazala dokončno zmago, se je zgodila, ko je direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek napovedal ponudbo za odkup preostalih delnic ljubljanskega Uniona,
A MAREC	A MAJ
Marija Kamenik je marčev-sko ime, ki je najbolj odmevalo na slovenski medijski sceni. Kot najmočnejši člen v kriminalno označeni družinski verigi Kamenik je februarja 2000, ko so policisti sredi Celja prijeli skupino domnevnih preprodajalcev mamil z njenim mlajšim sinom Konradom vred, skrivnostno izginila. Kar tri leta jo je iskala mednarodna policija, v začetku marca 2003 pa so jo v Borovljah našli in aretirali avstrijski varnostni organi. Še vedno je v priporu. Vse leto pa se člani družine Kamenik tudi najpogosteje pojavljajo na straneh naše Kronike v zvezi z različnimi sojenji.
Najlepši mesec je bil v znamenju patološke afere v celjski bolnišnici. Za blizu 3.000 nepregledanih vzorcev tkiv naj bi bil po oceni ministra Kebra kriv takrat že bivši direktor bolnišnice Samo Fa-kin, ki je vsakršno osebno odgovornost zanikal, da bi potem obveljala ministrova ocena o >kolektivni< odgovornosti. Je bila zdaj že pokojna Jasna Pungeršćk ena od žrtev te odgovornosti, ki nima konkretnega imena? Tožilec Ivan ŽaberI je že zahteval novo strokovno mnenje o poteku zdravljenja Jasne Pun-geršek.
Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, je januarski mož in gospodarstvenik, ki je v >svoji< klavnici doživel bližnje srečanje s kravo, domnevno okuženo z I BSE, se na veliko ukvarjal s
(posodabljanjem proizvodnje in opreme ter gradil in . zgradil novo tovarno za predelavo mesa.
tfHHUNCI 20D^
Gradili smo in se prepirali
Živahno ulično silvestrovanje je najavilo leto velikih gradenj, pa tudi leto afer.
Prosinec nam je nasul snega, kar je oblasti postavilo pred hude težave. Ustavno sodišče je razveljavilo odlok o čiščenju pločnikov, za kar naj bi bili zadolženi občani. Zadrege so rešili tako, da so občanom razdelili 12 ton soli. Prva seja mestnega sveta v novi sestavi je pokazala, da si je župan Bojan Šrot zagotovil več kot dovolj močno podporo, kljub temu, da je iz koalicije izpadla LDS.
V	svečanu je bilo največ prepirov zaradi predvidenih obvozov pri obnovi Mariborske ceste. Slednjič je obveljala »občinska« različica preko Kidričeve, Teharij, do mostu na Po-lulah. Hudo nas je zaskrbela ugotovitev raziskave o vsebnosti kadmija v živilih rastlinskega izvora na Teharjah in v Med-logu, ob kateri so Teharčani krepko požugali državi in zagrozili s tožbo.
V	sušcu smo se veselili sezone na Celjski koči, ki je med manjšimi smučišči osvojila prvo mesto v državi. Sredi meseca se je začela obnova dotrajanega mostu na Teharski. V Celju je začela delovati ministrska pisarna, v kateri so menjaje celo leto uradovali štirje ministri s Celjskega. Vrhunec meseca pa je bil sprejem proračuna, v katerem so svetniki z glasom večine izglasovali gradnjo nove športne dvorane in prenapet proračun.
Mali traven je prinesel občinski praznik s kopico prireditev, z zlatim grbom za celjski zdravstveni dom. Za prve težave je poskrbel protest Te-harčanov, ki so z grožnjo le izsilili gradnjo krožišča. Pravo afero pa so povzročili investitorji Celeia parka, ki so se požvižgali na počasne arheologe in poznoantično grobišče zalili z betonom. Nestrpno smo čakali tudi na izid najhitreje nastale knjige.
Veliki traven je prinesel začetek obnove Mariborske in prve težave. Pri izkopih so naleteli na opuščeno pokopališče ob Maksimilijanovi cerkvi in morali poskrbeti za ekshumacijo. Mestne oblasti pa so se vse bolj ukvarjale s projekti za oživljanje mestnega jedra, ko so predstavile raziskavo o ponudbi 225 lokalov v mestnem jedru in ugotovile, da ta ni odraz namembnosti mestnega središča...
Rožnik je najavil gradnjo centra za ravnanje z odpadki za 23 občin. Na gradbišču Mari-'1 borske so končali pilotiranje ter cesto zaprli za ves promet. Na severnem delu trase pa so naleteli na starorimske ostali-ne, kjer jih nihče ni pričako-
val. A takrat se še nikomur niti sanjalo ni, da so našli pravo starorimsko mesto izven dotlej znanih meja Celeie, kjer arheologi najdevajo nove in nove najdbe še danes, gradbišče pa stoji...
Mali srpan je v mestno jedro prinesel Poletje v Celju, knežjem mestu, s stolčka direktorice občinske uprave pa odnesel Darjo Pavlina in na njem ustoličil Tino Gril.
Veliki srpan je prinesel novo afero - Gradiš se je pritožil na izbiro izvajalca za gradnjo nove celjske srednje zdravstvene šole in postopki nove izbire so gradnjo izstrelili v to leto. Zadnji konec tedna smo po dolgih mesecih dočakali prvi dež - prav na dan, ko so na Starem gradu pripravili srednjeveški dan ...
Kimavec je prinesel slovesno odprtje novega nogometnega stadiona. Salezijanci so ob Podjavorškovi ulici blagoslovili zemljišče za gradnjo velikega Don Boskovega centra, ki bo, ko bo dograjen, ponudil zatočišče in številne dejavnosti mladim. V mestu so odprli dolgo napovedovano in-ternetno kavarnico. Konec meseca pa se je skozi velika vrata v knežje mesto vrnil slovenski filmski festival.
V	vinotoku smo dobili obnovljeno kalvarijo in izvedeli, da bo park spomina na Teharjah prihodnje leto le pričakal dostojno urejen.
V	listopadu so najavili reorganizacijo občinske uprave in vanjo hoteli, na hitro in brez pravih priprav, stlačiti tudi obe podjetji v občinski lasti - Nepremičnine in LPC. Le nekaj dni kasneje se je pričela kriminalistična preiskava v Nepremičninah, ki še kar traja. Do konca so se sprli dimnikarji - celjski, ki so izgubili koncesijo, in drameljsko-ma-riborska sprega, ki jo je pridobila. Za prijaznejši zaključek meseca je poskrbela otvoritev na pol zgrajenega Celeia parka z novo garažno hišo.
Gruden je običajno prazničen. V Celju je bil tudi afer-ski. Nakup in rušenje kina Dom, vprašanja o financiranju nove športne dvorane, nadaljevanje zapletov z dimnikarji, domnevno izpuhteli mili-, joni iz LPC ... Župan se je jezil, da smo mojstri za polivanje gnojnice po svojih dosež-| kih. A pripetilo se je tudi veliko lepega. Poskusno je priče-1 la delovati centralna čistilna; naprava, slovesno smo odprli novo športno dvorano, center za ločeno zbiranje odpadkov in Pravljično deželo z montažnim drsališčem pred občinsko stavbo, ki je poskrbela, da smo novo leto dočakali v prazničnem razpoloženju...
Vila, ki je obtičala v šolskem rezervatu
Še letos naj bi Mestna občina Celje odkupila vilo v Kosovelovi 10 in zemljišče ob njej
Vilo v Kosovelovi 10 v Celju želi Zavod za varstvo kulturne dediščine RS razglasiti za kulturni spomenik, saj naj bi bila reprezentančni objekt novonastale-ga meščanskega sloja, s svojim hallom pa tudi edina še ohranjena stavba na Slovenskem s tipično angleško arhitekturo. O težavah, ki spremljajo te namere, smo že večkrat pisali, lansko jesen pa so celjski mestni svetniki obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Glazija in v ospredje vnovič postavili vilo s pripadajočim zemljiščem.
Sklep mestnega sveta zdaj nalaga mestni občini, da poskusi v prvi polovici leta odkupiti vilo in skoraj 3.000 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča.
Rešitev za lastnico
Ker gre za eno najlepših lokacij prav pred pragom mestnega središča, je takšen sklep smiseln. Pa četudi še vedno ni jasno, kaj naj bi na tem zemljišču nastalo v prihodnosti. Gre namreč za lokacijo, ki je v celjskih prostorskih aktih opredeljena kot »šolski rezervat«, nanjo pa naj bi širili športna igrišča za bližnja srednješolska centra.
Po drugi plati se zdi prostor idealen za izvedbo načrtov, ki so nastali v Razvojnem centru Celje. Po njih naj bi namreč tam zgradili blok -vilo z luksuznimi, nadstandardními stanovanji, okolico pa parkovno uredili.
Pri obeh obstoječih načrtih ostaja popolna neznanka, kaj bo z vilo, ki je nesojena slovenska kulturna dediščina, saj je niso razglasili niti za spomenik lokalne kulturne dediščine.
Vila medtem prazna žalostno propada ... »Do leta 2000 je v njej živela moja mati,« pripoveduje Kristina Ažman Tkalec, ki je vilo podedovala po materi. »Že leta 1985, ko smo se z družino izselili iz te velike graščine, smo se odločili, da v njej nikoli več ne bomo živeli. Prevelika je. Samo košnja okoli nje zahteva kakšnih šest ur dela. Danes je vila že v takšnem stanju, da postaja nevarna. V družini smo se resno pogovorili in se pred tremi leti odločili, da jo prodamo. S kupnino nameravam poskrbeti za svoje dediče, hčer in nečaka,« nadaljuje Ažma-nova. Toda kupca za vilo, nad katero visi breme nujne obnove, pa tudi večna »nevarnost«, da bo razglašena za kulturni spomenik, ni našla.
Bo vila v Kosovelovi 10, potem ko jo bo odkupila občina, ostala pomnik kulturne dediščine ali jo bodo podrli?
Kristina Ažman Tkalec že tri leta skuša prodati vilo v Kosovelovi 10 in ob njej skoraj 3.000 kvadratnih metrov zemljišča, za katerega namembnost še ni dokončno določena.
Kar tri leta je trajalo, da je od šolskega ministrstva dobila odgovor, da vztraja pri načrtih, ki prostor ob vili opredeljujejo kot rezervat za razvoj srednjega šolstva v Celju. Načrt je sicer lep in smiseln, vendar mu nasprotujejo vsi bližnji in tudi bolj oddaljeni sosedi. Strah jih je, da bi ta miren in lep predel Celja postal preživahen, prehrupen...
»Čeprav večkrat povem, da mi je v bistvu vseeno, kaj bo na tem prostoru, sem na vi-
lo, ogromen vrt in njive še kako čustveno navezana,« nadaljuje pripoved Ažmanova. »Na vsak način želim tako vilo kot tudi zemljišče ob njej prodati, in sicer po tržni ceni. Pri tem pa se tudi zavzemam za strokovne rešitve, ki bi vilo samo ohranile. Bojim pa se, da za strokovnost doslej ni bilo dovolj volje. Že to, da je mag. Nika Leben iz Kranja, ki je opravila spomeniško varstveno valorizacijo, to naredila le po fotografijah, da nikoli ni bila v vili, je dovolj značilno ...«
... kaj pa za vilo?
»Če bo občina izpolnila obljubo, zapisano v sklepu mestnega sveta, bom zelo vesela. Še bolj, če bo ta odkup pomenil tudi začetek strokovne obnove vile. Vem pa, da je povsem možno tudi, da jo bodo preprosto porušili. Pa sem se
tudi s to možnostjo že sprijaznila. Pričakujem le, da bo odkup speljan do obljubljenega datuma, do konca letošnjega aprila,« zaključuje Ažmanova.
Kakršno koli razmišljanje o tem, ali bo vila ostala pomnik slovenske meščanske kulturne dediščine, je danes še preuranjeno. Zanesljivo pa je, da gre občini bolj za zemljišče, ki ji pripada, kot za vilo samo. Župan Bojan Šrot pravi, da bi bilo optimalno, če bi zemljišče namenili za razvoj šolstva. »Toda v tem primeru bi morala zemljišče odkupiti država, kar pa je težko verjetno. Vse kaže, da bomo odkupljeno zemljišče le namenili za gradnjo stanovanjskega bloka - vile, za vilo v Kosovelovi 10 pa bomo poskušali najti kupca,« je povedal Šrot.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Antena bo drugje
Kot smo že pisali, je Si.mobil v Parižljah začel z gradnjo antene mobilne telefonije. Gradnja se je áe pred prazniki ustavila. Po eni strani so bila (pre) velika nasprotovanja s strani krajanov, poleg tega pa so ugotovili nekatere nepravilnosti glede dovoljenj, ki jih ima oziroma jih je imel Si.mobil.
Za gradnjo anten mobilne telefonije po 6. decembru 2003 več kot lokacijska
informacija ni potrebna. Si.mobil je z gradnjo začel že 3. decembra 2003, poleg tega pa je lokacijsko informacijo pridobil že junija lani, ko je bilo za gradnjo tovrstnega objekta potrebno tudi gradbeno dovoljenje. Že tu so se pojavile težave. Problem pa je tudi v tem, da se za hišo, na kateri naj bi stala antena, ni vedelo, da v njej kdo živi. Prav zaradi tega je občina Braslovče 18. 12. 2003 pre-
klicala podpis lokacijske informacije, tako da Si.mobil trenutno lokacijske informacije nima.
Krajani so zaenkrat z obstoječim stanjem zadovoljni, niso pa zadovoljni z županom Markom Balantom. Pravijo, da se za krajane ni dovolj potrudil in da se ne zavzema dovolj za prestavitev antene na drug kraj. Malce več zanimanja naj bi pokazal na silvestrovo, ko so se krajani z njim sestali in
se dogovorili, da bodo poiskali bolj primerno lokacijo. Balant pa pravi, da ni res, da ni pripravljen sodelovati, res pa je, da je novo lokacijo težko poiskati: »Pozitivne lokacijske informacije za to hišo, kjer je bila antena predvidena, ne moremo dati. Novo lokacijo pa mora pomagati iskati tudi investitor, ki lahko tudi da podatke, kje lahko takšna stvar sploh stoji.«
ŠPELA OSET
Tako kot že vrsto let je bil tudi minuli decembrski čas prežet s številnimi kulturnimi, zabavnimi in drugimi prireditvami, ki so polepšale božično-novoletni čas. Zvesti tradiciji so ostali tudi vsi trije pihalni orkestri Spodnje Savinjske doline, ki imajo svoje domicile v Preboldu, Libojah in Grižah, saj so pripravili svoje tradicionalne božično novoletne koncerte.
Z najdaljšo tradicijo tovrstnih koncertov se lahko pohvalijo godbeniki preboldske pihalne godbe, ki jo vodi Milan Posavec, saj so s koncerti pričeli že pred 17 leti. Tik pred iztekom leta so gostili nadvse priljubljen narodnozabavni ansambel Modrijani. Oboji so s pove-zovalko koncerta Jožico Oc-virk dali prireditvi še prijetnejšo vsebino, hkrati pa do zadnjega kotička napol-
Preboldski godbeniki se lahko pohvalijo z najdaljšo tradicijo božično-novoletnih koncertov v Savinjski
nili dvorano in tudi njeno avlo.
Nadvse prijetno in veselo je bilo tudi v dvorani Doma Svobode v Grižah, ko so se občinstvu predstavili godbeniki iz Zabukovice pod vodstvom Aleša Ulage. Koncert je
tudi tokrat vodila in povezovala Savina Vybihal s Polzele.
Zadnji novoletni koncert so v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili godbeniki iz Liboj, ki leto in pol delujejo pod vods-
tvom umetniškega vodje Andreja Žganka iz Maribora, sicer libojskega rojaka. Njihov glasbeni gost je bil vokalni solist Edvin Fliser. Koncert je povezovala Greta Kokot-Rajkovič.
DN
Z OBČINSKIH SVETOV
Dražji vrtec na Polzeli
POLZELA - SI. januarjem se je podražila cena ekonomskih programov v vrtcu, in sicer celodnevni programi za 5, poldnevni pa za 10 odstotkov. Za dnevni program od 6 do 9 ur za otroke do treh let je cena slabih 78 tisoč tolarjev, za otroke nad 3 leti pa približno 10 tisoč tolarjev manj. Poldnevni program z zajtrkom in kosilom za otroke do treh let stane po novem 66.453 tolarjev, za otroke nad 3 leti 63.565, poldnevni program samo z malico pa stane za otroke do •3 let 57.611 in za otroke nad 3 leti 55.106 tolarjev. Povišanje cen vrtca naj bi bilo nujno, saj so bile med poldnev-nimi in celodnevnimi programi prevelike razlike, čeprav je z otroki v poldnevnih programih tudi veliko dela in odgovornosti. Najcenejši program v vrtcu je program do štirih ur, ki stane 40.985 tolarjev. O tem programu pa že razmišljajo, da bi ga ukinili,
kot so to storili že v nekaterih drugih občinah.
Proračun sprejet še pred prazniki
PREBOLD - Svetniki so na zadnji seji v lanskem letu sprejeli proračun občine za letos. Po pričakovanjih s sprejemanjem proračuna ni bilo težav, saj so v predlogu upoštevali prav vse, ki so želeli kos proračunskega kolača. V letošnjem letu tako načrtujejo več kot 506 milijonov tolarjev prihodkov in več kot 542 milijonov tolarjev odhodkov. Več kot 36 milijonov tolarjev visok primanjkljaj nameravajo pokriti iz lastnih prihodkov občine.
Za še višjo povprečno gradbeno ceno
POLZELA - Svetniki so sprejeli sklep o 5-odstot-nem povišanju povprečne gradbene cene in povpreč-
nih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini. Po novem tako stane kvadratni meter v občini nekaj več kot 180 tisoč tolarjev, prispevek za 160 kvadratnih metrov veliko stanovanje pa znaša 543 tisočakov. Svetniki so ugotavljali, da je tudi ta gradbena cena v primerjavi s sosednjimi občinami zelo nizka in bi jo bilo treba dvigniti vsaj za 50 odstotkov.
ŠO
Predlog proračuna tudi na Polzeli
POLZELA - Svetniki so na zadnji lanski seji prvič obravnavali letošnji proračun občine. Po besedah žu-
pana Ljuba Žnidarja je bilo ta proračun, ki znaša približno 600 milijonov tolarjev, najtežje sestaviti. Samo za izobraževanje bodo po predlogu proračuna letos porabili od 370 do 380 milijonov tolarjev, od tega kar 200 milijonov za izgradnjo podružnične šole v Andražu. Manj bo namenjenega za komunalo, pa tudi različna društva bodo letos dobila manj. Občina ima namreč zaradi izgradnje prej omenjene šole še veliko dolgov, najeli pa bodo tudi kredit v višini 37 milijonov tolarjev, za katerega pa še ne vedo, koliko časa ga bodo odplačevali. Predlog proračuna bo do 22. januarja v javni razpravi.
ŠO
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ LOČENO ZBIRANJE KORISTNIH ODPADKOV
JAVNE NAPRAVE, d.0.0.
Teharska 49,3000 Celje Telefon: 03/425 64 00
intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št.: 031 394 091
«mulići 2oib
Hmeljarske težave kot rdeča nit
Občinam Spodnje Savinjske doline so bile v lanskem letu skupne predvsem težave na različnih področjih, daleč pa je, poleg nepotešenih proračunskih apetitov, (spet) izstopalo kmetijstvo, seveda predvsem hmeljarstvo.
Del tegob izvira iz vročega sušnega poletja, ki je še kako vplivalo na življenje v dolini. Pomanjkanje vode, s tem pa so bile povezane takšne in drugačne gradnje vodovodov, prevozi vode, namakanje in neučinkoviti namakalni sistemi, pa umazana Savinja ... Sicer je v vseh občinam tudi nekaj novih pridobitev, ki so predvsem pomembne za posamezne zaselke in ljudi, ki živijo v teh koncih. V novo leto so v štirih občinah, brez Žalca in Vranskega, Startali s skupno prijavo na javnem razpisu, kar zna biti zametek dobrega sodelovanja tudi v bodoče.
V občini Žalec so se ponašali z najboljšo študentko Ano Bojinovič, IHP je dobil novega direktorja Darka Simončiča, žalski šolarji ravnateljico Tatjano Žgank-Meža, pa še župan Lojze Posedel je uradno povedal, kar so neuradno že vsi vedeli - da se bo jeseni potegoval za mesto poslanca. Za posladek so se občinski sprli z državnimi, spet zaradi stavbe, kar postaja že klasika, sicer pa je bil eden vrhuncev odprtje krožišča v Levcu ter mnoge pridobitve, ki so jih odprli ob občinskem prazniku. V Libojah in Gotovljah bodo krenili z novimi jadri, saj so sprejeli program Crpov, le denarja jim še manjka. Koliko bleščečih cekinov se kotrlja v casi-noju žalskega hotela, pa ne vemo. V Žalcu so ob prisotnosti premierja Toneta Ropa ustanovili Pokrajinski podjetniški forum, se ubadali s pomanjkanjem denarja za vodovod Podkraj - Stebovnik, v izogib težavam pa sprejeli kar nekaj odlokov. Enega, s katerim je Nekropolo v Šempetru razglasila za državni spomenik, je sprejela tudi država, vendar si od tega domačini ne obetajo kaj dosti. V nasprotju od napovedanih modrih con, zaradi katerih bomo verjetno prelili še nekaj črnila. Tega smo porabili tudi za urejanje odnosov v Mestni skupnosti Žalec, kjer bo sodišče odločalo o nekdanji delavki, ena izmed posledic prepira pa je odlok, po ka-
terem je Javno komunalno podjetje Žalec prevzelo nadzor nad žalskimi pokopališči. Po ustanovitvi Zavoda za kulturo, šport in turizem vse kaže, da bo tudi letošnje leto v žalski občini minilo predvsem v znamenju kulture, športa in turizma.
Leto telefonije in dolgov
Občina Braslovče si bo leto 2003 zapomnila predvsem po mobilnih operaterjih. Mobitel in Si.mobil sta v Trnavo in Parižlje pripeljala vsak svojo anteno, ljudstvo pa je norelo. Pa ne od sreče. Pustimo ob strani, koliko je zadeva škodljiva oziroma ni škodljiva, krajanov in novih antenskih sosedov ni nihče vprašal, ali želijo tovrstno družbo ali ne.
Polzelska občina je letos tudi bogatejša za nekaj novogradenj, vendar anten ni med njimi. Ena pomembnejših pridobitev je prav gotovo osnovna šola v Andražu, ki je še v izgradnji, a bo že naslednje šolsko leto sprejela mlade in znanja željne. Se pa v Andražu lahko pohvalijo z olimpijskim zlatom, ki so si ga priborile mlade gasilke - glede na tradicionalno slovensko pripadnost je bilo slavje seveda nepopisno.
Novo oziroma prenovljeno šolo in novo telovadnico pa imajo tudi v Preboldu. Nekaj negodovanj je bilo s strani občinskih veljakov, ker šolniki nove pridobitve niso želeli blagosloviti, a so se strasti hitro umirile, ko je bil župnik povabljen na slavnostno otvoritev. Drugače pa občino zaznamuje (kot tudi Polzelo) slab gospodarski položaj in finančna stiska občanov, a še kljubujejo.
Kljubovali so tudi občani na Vranskem. Dolgo pričakovanega in tudi obljubljenega avtodroma v Čepljah ne bo. Lastniki zemljišč so se odločili, da dirkališča pred svojim nosom ne bodo imeli. Dovolili pa so izgradnjo poligona varne vožnje, hotela in avtokampa.
V občini Tabor pa so se ukvarjali predvsem s prejšnjimi naložbami. Če smo bolj natančni, z občinsko stavbo. Dolg je bil predolg, kljub temu pa je svetnikom in županu Vilku Jazbinšku končno uspelo najti neko rešitev. Od tega je namreč odvisna izgradnja podružnične šole prihodnje leto, ki po zadnjih podatkih bo.
ŠPELA OSET, US
14
Koledniki v Grčah
V zaselku Grče, ki je šele pred kratkim dobilo to ime in sodi v občino Žalec, živijo zelo družabni ljudje, ki so letos obudili nekdaj zelo živ običaj, koledovanje ob svetih treh kraljih.
Sveti trije kralji so bili Franci Uratnik, Vinko Kolene in Grega Majer, spremljal pa jih je pastir Tone Kovač, ki je igral harmoniko. Kot prvo so obiskali najstarejšo Grčanko Terezijo Mastnak, ki se je koledni-kov zelo razveselila in jih po starem običaju obdarila z jabolki. Potem, ko so na podboj hišnih vrat s kredo zapisali letnico in začetnice imen, so obiskali še druge hiše v domači vasi. Kalah in Lokah.
TT
Praznično v Logarski
Zaradi slabega vremena so bile prireditve ob novem letu v Zgornji Savinjski dolini, ki jih niso odpovedali, slabše obiskane, vzdušje pa je bilo kljub temu praznično.
Srečanje množice ljudi pri hotelu Plesnik v Logarski, kjer so 30. decembra kljub slabim obetom priredili velik božično novoletni koncert na prostem, pa je bil že tradicionalno dobro obiskan. Več kot petsto obiskovalcem so prepevali učenci iz Solčave, pevke in pevci zabavne glasbe. Slovenski oktet, Nace Junkar in osrednja gostja Helena Blagne. V zasneženi Logarski je ves čas koncerta tudi snežilo, vzdušje ob kuhanem vinu in božičnih pesmih pa je bilo zares praznično.
JOŽE MIKLAVC
Koncert pred praznikom
V nedeljo pred praznikom svetih treh kraljev je bil v polzelski župnijski cerkvi koncert božičnih pesmi, na katerem so nastopili polzelski pevski zbori.
Poslušalcem so se v polni domači cerkvi predstavili Mešani pevski zbor Oljka, moški, župnijski in mladinski pevski zbor, Vokalni kvintet Lastovka, Vokalna skupina Margareta, Dekliška vokalna skupina Polzela, cerkveni otroški pevski zbor Cekinč-ki in polzelski tamburaši. Zbore vodijo Marko Slokar, Mija Novak, Franc Ogris, Sabina Froljanc in Tina Novak. Vsem nastopajočim se je zahvalil polzelski dekan Jože Ko-vačec.	TT
ŽALEC J POLZELA j VELENJE 1
NOVI TEDNIK
«flMftto
Afere, Golte, Sa-Ša
Leto v občinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline sta poleg kmečkih afer krojila Golte in Sa-Ša, bi lahko napisali na kratko, vmes seveda vtaknili še kar nekaj drugih težav in težavic, o uspehih pa itak redko govorimo.
Kmetje so leto začeli z afero kloramfenikol v Novi Štifti, nadaljevali s tretjo noro kravo, tokrat Vesno, v Brezjah pri Mozirju, vmes pa se, kot vsi drugi, ubadali s smrekovim luba-darjem in sušo. Na drugi strani suše so Golte, kamor so po začetnem ponujanju s strani Italijanov, vmesnem skoraj neverjetnem dogovoru z vsemi devetimi občinami in podpisom pogodbe 22 družbenikov, po štirih »zelenih« zimah decembra le privabili prve smučarje. Pa še ena osebica, kratko Saša, je krojila političen utrip Zgornje in Šaleške ter razburjala življenje v drugih občinah Savinjske statistične regije. Vlada in nekateri strokovnjaki so zgomjesavinjsko-šaleški pokrajini rekli ne, dokončno pa bo (spet ali na srečo?) odločila politika.
V	občini Mozirje ne moremo spustiti začetka gradnje velikega poslovno-stanovanjskega centra ter zmage 1\iša nad kraljico v dolini, mozirsko zadrugo. Ta je dobila novega direktorja, Andreja Presečnika, nekoliko pa se je polegla začetna evforija o združevanju zadrug - od skupnega projekta so že odstopili Šoštanjčani. Zaradi TU-ševe zmage oziroma gradnje trgovskega centra se je porodilo kar nekaj prikritega besa. Da o Savinji, ki je prestopila k Eri, ne govorimo. Sicer so se Mo-zirjani privajali na novega župana Iva Suhoveršnika, padla je graščina Brdce, končno so se dogovorili, da bo Krajevni urad Rečica še delal v stari šoli, ob tem pa se bodo kmalu razvnele strasti zaradi zapiranja banke na Rečici. Začele so se priprave za razpis referenduma za samoprispevek, ki se obeta Mozirjanom, na splošno pa se v občini na veliko gradi in dela. V ta kontekst sodi nekaj novih turističnih objektov, veliko obiskovalcev pa so privabili tudi v Mozirski gaj, ki je slavil 25 let obstoja.
Občina Nazarje bo postala čista - vsaj tako so napovedovali člani ekološkega društva. Bomo videli. Pri tem naj bi jim pomagali v nekdanji »iverki«, kjer pa razen načrtov ni videti drugih dosežkov. Afera, ki je podrla občinske pragove, je izšla z Veniš, kjer je današnje stanje podobno Trnuljčici v najglobljem spanju.
V	občini Ljubno se lahko pohvalijo z novo knjižnico ter dogovorom o plovbnem režimu po Savinji, ki ga bodo zapečatili letos. Za potrditev želja, da bi državljani večkrat prihajali v državno štacuno (beri
KU Ljubno) bo treba še počakati. Ni pa čakala županja Anka Rakun, ki je namesto rojst-nodnevnih daril kupila sondo za ginekološko ambulanto. Dokaz, da je flosarski spomin še živ, je snemanje filma o flosa-riji, ki pa se bo zaradi nesreče enega od igralcev nekoliko zavleklo.
V	občini Gornji Grad je vse po starem in hkrati veliko novega. Nadaljujejo se težave zaradi ogrevanja, prav tako živo-tarjenje Smreke. Ob tem pa cvetijo dom ostarelih in številni načrti, kako izboljšati življenje v občini ter privabiti čim več obiskovalcev.
1\idi v Lučah je krmilo prevzel nov župan, Ciril Rose, ki je najprej reševal pločnik v Strugah, nato pa še, skupaj s podpihovala strasti, športno igrišče. Ob tem pa so v nekdaj najlepšem slovenskem kraju končno prišli do nove, sodobne knjižnice.
V	eni številčno najmanjših slovenskih občin, Solčavi, po eni strani norijo zaradi Mace-snikovega plazu in denarja, ki je bil vržen v njegovo (ne)sa-nacijo, po drugi strani pa si ma-nejo roke zaradi dobrega turističnega obiska v Logarski dolini.
Od idej do uresničevanja
Pečat je Mestni občini Velenje dala huda nesreča v rudniku, ko sta umrla dva rudarja, do neba so se razvnele strasti zaradi modre cone (za katero še domačini ne vedo, kje in kdaj morajo plačevati), pa še Jože Stanič, legenda Gorenja, se je upokojil. Eni redkih, ki so doživeli obisk premierja Antona Ropa, so ravno Velenj-čani oziroma knapi, pri katerih je Rop skakal s soda. Pa na Pike in Pikce ne smemo pozabiti, ki so spet obnoreli staro in mlado. Sicer se je Velenje s sklepanjem več partnerstev še pred Slovenijo podajalo v Evropo, ta pa naj bi našla svoje mesto tudi v številnih turističnih načrtih.
V	občini Šoštanj so s proslavo na Topolšici dokazali, da se ne sramujejo preteklosti, prihodnost pa naj bi jim polepšal nov odprti bazen na Topolšici, ki bo uradno zaživel spomladi. Takrat bo mogoče tudi znano, zakaj se v Šoštanju tresejo tla. Dejanja, ki sodijo v črno kroniko in so oblikovala živ-. ljenje v Šoštanju, najdete na drugih straneh Novega tednika.
V	najmanjši šaleški občini, Šmartnem ob Paki, je poleg tradicionalnega Martina leto zabeležila nova čistilna naprava, ki naj bi pripomogla k čistejši občini. Gostili so tudi Vekoslava Grmiča ter v mladinskem klubu ponudili priložnost mladim.
URŠKA SELIŠNIK
V polzelski župnijski cerkvi so nastopili tudi Cekinčki. - Št. 1 - 8. januar 2004
Na svojstven način so prvi novoletni dan pozdravili člani Društva podvodnih dejavnosti, ki so se letos že devetič potopili v Velenjsko jezero.
»Novoletni potop«, ki se ga je udeležilo več kot 30 potapljačev ob navzočnosti župana Mestne občine Velenje Srečka Meha s soprogo Vik-
torijo (bila sta brez potapljaške obleke) ni bil kar tako, saj so potopljeni na globini pet in več metrov odprli tri steklenice šampanjca in jih tudi družno spili kot zdravico novemu letu. Vse kaže, da je voda v osrednjem Velenjskem jezeru zares že čista, saj si ne predstavljamo, da bi pili žveplovo vod-
ko, pomešano s šampanjcem. Takšnega mnenja je bil tudi velenjski župan Srečko Meh, ki se je po dolgih letih le pridružil potapljačem in na »suhem« zvrnil kozarček zakuhanega za srečno vrnitev vseh potapljačev v letu 2004.
JOŽE MIKLAVC Foto: GK
Darilo za slavljenca
Novoletni potop
Med slavljenci, ki so rojstni dan praznovali proti koncu leta, je tudi Leopold Tajnšek s Polzele, ki je slavil 92. rojstni dan.
V polzelski občini že dlje časa negujejo lepo navado, da ob podobnih priložnostih obiščejo sokrajane. Leopolda je v imenu občine obiskal podžupan Stanko Novak, mu izročil darilo in šopek, slavljenca oziroma člana pa sta v imenu Medobčinskega društva invalidov obiskala tudi Dragica Veler in Janez Meglič. Leopold ima za seboj trdo življenje. Kot mlad fant se je zaposlil v nekdanji Westovi tovarni, poznejšem Emu, kjer je dočakal upokojitev. Po vojni sta z ženo Slavko postavila sredi travnikov na Bregu pri Polzeli skromno domovanje, v ka-
Leopold Tajnšek sprejema čestitke in darilo od podžupana Stanka Novaka.
terem se je rodilo osem lo, kjer so si ponovno zgra-otrok. Od teh živijo še štirje dili hišico. Kot trdi Leopold, sinovi in dve hčerki. Zaradi se še dokaj dobro počuti, le vsakoletnih poplav se je noge mu včasih ne služijo, družina preselila na Polže- kot bi morale.	TT
ŠENTJURj LAŠKO j RADEČE |
Majska toča, oktobrski sneg
Leto 2003 se je začelo s snegom, končalo z dežjem ... Vmes pa je bilo toliko vremenskih neprilik, da ga bomo pomnili tudi po njih.
Že maja je toča klestila po Lazah pri Dramljah, kjer je veter podrl mogočno Kačič-nikovo lipo. Junija je še hujši, že orkanski veter zapihal na Botričnici in Bohorčevim z velikega gospodarskega poslopja odpihnil streho. V Lazah je spet udarilo avgusta, ko je strela zanetila požar pri Jesenekovih. Vmes je naše kraje kuhala in pekla ena sama dolga sušna vročina in kmetje so bili plat zvona, da bo živina pozimi lačna. In če je bilo z izjemno solidarnostjo posledice manjših ujm še moč odpraviti, je imela suša večje razsežnosti in čutili jo bomo še dolgo.
Še dolgo bo živel tudi spomin na nekaj osebnih nesreč naših ljudi. Junija je na cesti ugasnilo življenje še ne 20-letnega Laščana Gašperja Podkoritnika, avgustovsko kopanje v Slivniškem jezeru je bilo usodno za 24-letnega Janka Toplaka in 27-letnega Romana Recka, cesta je konec leta vzela življenje šentjurskega župnika in dekana Mirka Zemljiča; če se spomnimo le nekaterih ...
Veliko prerekanj in še nedokončanih zgodb se je vrtelo okoli denarja. Radeča-ni so leto začeli z osupljivo novico, da je njihov dolg zaradi neupravičeno zaračunanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Savskim elektrarnam narasel na skoraj polovico letnega proračuna, zaključili pa s klavrnim scenarijem, po katerem koncesnine za nazaj ne bodo dobili, zato pa bodo dolg poplačevali še leta.
Šentjurčanom je uspelo najti recept, kako odplačati 50-milijonski dolg, ki so si ga v preteklosti pridelali Pla-ninčani. Sanacija približno enakega dolga, ki so si ga pred 12 leti nakopali na glavo v KS Rimske Toplice, čaka zdaj Laščane.
»Prodati ali ne prodati del delnic Zdravilišča Laško, ki so v občinski lasti?« je bilo vprašanje, ki so si ga zastavljali v Laškem skoraj vse leto. V zdravilišču so zaključili 5,3-milijardni naložbeni cikel in napovedali novega, le 300 milijonov tolarjev manj vrednega. Spomladi so občinski svetniki kar dvakrat presojali, ali s prodajo dela občinskega deleža poplačati gradnjo osnovne šole v De-bru in pritegniti v zdravilišče svež kapital, poleti pa so se temu odrekli in Laško bo imelo tudi zato manj denar-
ja za naložbe. Zdravilišče je v boju z vodarji dokazovalo, da je sožitje s Savinjo več kot mogoče, svoj prav pa so po mučnih zapletih uveljavili tudi s povabilom najboljšega soseda v nastajajoči zdravi-liško-kongresni center. Župan Jože Rajh je že 5. februarja za svojo mizo posadil Zorana Jankoviča in Ivana Grob-lerja, a kljub pogovorom prva moža Mercatorja in Izbire nista našla skupnega jezika in bodo zato zdaj Laščani le nekaj metrov narazen, ob vpadnici v mesto, dobili dva trgovska centra ...
Najboljšega soseda so že decembra dobili v Šentjurju; čeprav tudi ni šlo čisto gladko. Nova koalicija z županom Štefanom Tislom na čelu je marca začela s prodajo občinskega premoženja in poslušala očitke, da gre za razprodajo in da ni najboljši gospodar. Prodaji zemljišča, kjer je zrasel Mercatorjev trgovski center, so nasprotovali zlasti v najbližjem sosedu Akvoni-ju. Decembra, ko so se že vozili po za 100 milijonov tolarjev prenovljeni cesti Dole-Proseniško, naj bi občinsko blagajno obtežili s 150 milijoni tolarjev izkupička od prodaje nepremičnin, a je dražba propadla in prinesla le 2,9 milijona tolarjev.
Zlasti v Šentjurju je bilo že pozimi vroče med okolje-varstveniki. Pripravili so akcije zoperstavljanja prenovi klavnice in ponovnemu klanju prašičev v njej; da lahko zboliš zgolj od strahu so opozarjali sosedje Mobitelove bazne antenske postaje sredi Šentjurja, zaradi deponije sadre so na Proseniškem zahtevali visoke odškodnine, v občinskem središču so grozili z zaporo ceste za tovornjake skozi mesto, ponovno pa so se strasti razgrele tudi ob asfaltni bazi v Planinski vasi...
Zdravilišče v Rimskih Toplicah sameva pozabljeno od vseh, je pa zato planinski grad v Tajfunu dobil novega, skrb-nejšega varuha.
V Šentjurju so aprila praznovali 100-letnico Helene Bo-rovšak, v Laškem so decembra nazdravili 100-letniku Janezu Gorišku. Radečani so se kot častnemu občanu poklonili Janezu Zahrastniku, Šentjurčani ob 35-letnici New Swing Quartetu... Praznovanj je bilo še veliko, le Laščani se tudi lani niso uspeli dogovoriti, kdaj naj bo njihov občinski praznik. Pa kaj, praznik piva in cvetja in hkrati tudi največjo slovensko veselico so lani zabeležili že devetintridesetič!
IVANA STAMEJČIČ
Življenje povezano s kozolci
Jurkloštrski kobilčarji so nedolgo tega zapeli podoknico za Miciko in Miloša Dobrška z Blatnega Vrha, ki sta v krogu družine in prijateljev na turistični kmetiji Salobirjevih slavila 50 let skupnega življenja.
V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Dani, Miha, Darinka in Sonja, danes pa imata tudi osem vnukov. Doma je zaenkrat še Miha, ki pomaga pri delu, čeprav se ne bi branil kakšne fletne, ki bi jo še mikalo delo na 13 hektarjev veliki kmetiji, kjer se pretežno ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo.
Ko so bili otroci manjši, je bila Micika velikokrat sama za večino dela pri hiši, saj je bil Miloš znan »cimermanski mojster«. Zdaj rad obuja spomine na tiste čase, čeprav poudarja, da je bilo delo hkrati tudi težko, saj je večino opravil ročno. Sam je zrisal načrt, pripravil les in nato ročno izdelal še ostrešje, kakšnih 20 ljudi se mu je pridružilo šele pri postavljanju kozolca.
»Nekaj zaslužka je bilo, a delo je bilo tudi nevarno. Najbolj smo se bali, da bi se kozolec pri postavljanju podrl nazaj na nas. Takrat je bila potrebna izjemna moč ... Ko pa
je enkrat stal, je bilo vse v trenutku lažje,« se spominja in dodaja, da so ljudje včasih veliko prodajali, pa tudi kupovali kozolce, in podiranje ter ponovno sestavljanje le-teh je
bilo zelo zamudno. »Nobenega sestavnega dela nisi smel spregledati ali med seboj pomešati. Zato so bili tudi oštevilčeni.«
MOJCA MAROT
Z OBČINSKIH SVETOV
Zadovoljna zlatoporočenca Pavla in Konrad
Ohcet čez vse leto
Pavla in Konrad Krašek iz Zgornje Rečice sta 3. januarja v Zlati dvorani Zdravilišča Laško in farni cerkvi znova potrdila svojo 50-letno, zlata vredno navezo.
Čeprav Pavla zelo rada potuje, Konrad pa je raje ob domačem ognjišču, je bilo v letih, ko sta se spoznala, ravno obratno. Konrad je namreč pogosto hodil po vasi in ravno na vasovalnem obhodu je opazil brhko Pavlo, takrat staro komaj 18 let. Ljubezen se je vnela, veselje ob poroki pa je bilo takšno, da je trajalo kar leto dni. Dobesedno; saj sta se 26. decembra 1953 vzela civilno, čez teden, v začetku januarja 1954 pa še cerkveno ... Njun izkaz po petih desetletjih ljubezni pa so trije sinovi, pet vnukov
in dva pravnuka, ki jih še zdaj zelo rada skupaj popazita.	RP
Dražji vrtec
LAŠKO - S 1. januarjem so storitve v vrtcu dražje za desetino, a manj kot je predlagalo vodstvo vrtca. Nova enotna cena programa predšolske vzgoje s prehrano znaša dobrih 64.600 tolarjev, poldnevnega programa pa 60 tisočakov. Na podražitev, ki bo starše v povprečju stala dodatnih 1.500 tolarjev, ob rasti cen najbolj vpliva manj vpisanih otrok v enote vrtca, saj je zlasti zaradi uvedbe devetletke v vrtcu kar 51 otrok manj. Glede na to, da so v vrtcu tudi štirje otroci s posebnimi potrebami, bo občina zagotovila tudi denar za polovično zaposlitev specialnega pedagoga.
Dobra polovica v naložbe
LAŠKO - Finančni načrt občinskega javnega nepremičninskega sklada za letos predvideva 104,5 milijona tolarjev prihodkov in prav toliko odhodkov. Največ denarja za delo in obnovo objektov bodo ob najemninah pridobili s prodajo poslovnega prostora na Savinjskem nabrežju 6a, stanovanjske hiše v Jurkloštru in starega gasilskega doma na Vrhu pri Laškem. Za naložbe bodo namenili 64 milijonov tolarjev; največ, dobrih 20 milijonov, bo šlo za nakupe neprofitnih stanovanj, slabih 19 milijonov za obnovo dvorane na Savinjskem nabrežju, nekaj več kot 8 milijonov tolarjev pa za nakup socialnih stanovanj v Marija Gradcu. Za gradnjo večstanovanjskega objekta bodo kupili dobrih 1.700 kvadratnih metrov zemljišča v Rimskih Toplicah, načrtujejo pa tudi gradnjo parkirišča Vila Zidani Most, za kar je namenjenih 19,5 milijona tolarjev.
ZAPOSLIMO
1.	STRUGARJE - BRUSILCE
2.	STRUGARJA ZA DELO NA CNC
3.	DELAVCA ZA DELO NA HIDRAVLIČNI STISKALNICI
ia klasičnih stružnicah in/ali brusilnih
ad 2.: znanje programiranja in del na CNC stružnici Pisne vloge oddajte do 16. 1. 2004 na naslov: ELASTOMERI, Bežigrajska 4, 3000 Celje
ŠMARJE P. J.; ROGAŠKA S. ROGATEC
BISTRICA OB S.:
Ko veduta zaskrbi gasilce
Na Sladki Gori (občina Šmarje pri Jelšah), kjer je vrhunski sakralni spomenik državnega pomena z eno najlepših vedut Slovenije, se pripravljajo na nevsakdanjo gradnjo. Zgraditi nameravajo nov gasilski dom, ki bo po novem Dom krajanov in gasilcev.
Nov dom bo služil tudi za potrebe izletniškega turizma (s pogostitvami, prodajo spominkov ter parkiriščem za avtobuse), dvorana bo za kulturne prireditve, v njem bo poseben prostor za različna društva ... Pri načrtovanju gradnje je prišlo do nevsakdanjega skupnega jezika med varuhi kulturnih spomenikov ter graditelji. Obstoječi gasilski dom je v slabem stanju, krajani in gasilci pa so ga najprej nameravali postaviti na isti lokaciji.
Na žalost gre za lokacijo, kjer gradnja izrazito kvari slovito veduto Sladke Gore in to celo z neprimerno ar-
prikaže turistom in drugim obiskovalcem je prav gasilski dom. Krajani in gasilci so
Vzpon izletništva
Občina Šmarje pri Jelšah se vse bolj uveljavlja na področju izletniškega turizma. Med njenimi najbolj obiskanimi točkami so slovenski baročni biser Sladka Gora, šmarski sv. Rok s kalvarijo ter Tinsko.
Pri vsem skupaj je posebej zanimivo, da so med izletniki gosti iz obeh obsoteljskih zdravilišč šele na drugem mestu. Na prvem mestu so skupine upokojencev, ki prihajajo na društvene izlete v okviru univerz za tretje življenjsko obdobje ter podobno. Obisk šmarske občine ponavadi združijo z ogledom drugih obsoteljskih občin, pogosto skupaj z Olimjem pri Podčetrtku.
V povezavi s Tino, turistično informacijsko pisarno šmarske občine, pride do dva tisoč izletnikov na leto, število pa raste. Izletnikom iz celjske regije sledijo na drugem mestu obiskovalci z Dolenjskega.	BJ
Cerkev, ki je vrhunski spomenik baroka na Slovenskem, v ozadju slikovita vinogradniška pokrajina. Del slovite vedute Sladke Gore, ki spada med najlepše v Sloveniji. Zaradi nje bodo gasilski dom (na fotografiji), ki jo zaenkrat kazi, zgradili na drugi lokaciji. Pesniki kot je bil Alois Hergouth iz Avstrije, ki je veliko pel o lepoti Sladke Gore, bodo lahko to počeli tudi v bodoče.
hitekturo. Prva stavba, ki se zato spoštovali napotke Za- goji Zavoda za kulturno de-voda za kulturno dediščino in Občine Šmarje pri Jelšah ter bodo gradili dom (z 800 kvadratnimi metri površin) na drugi, bližnji lokaciji. Kljub temu, da bo to njihovo gradnjo podražilo ter jo odmaknilo za leto dni.
Nova lokacija je v bližini obstoječega gasilskega doma, vendar očem bolj skrita. Poleg vsega bo novogradnja pritlična, do začetka gradnje pa naj bi prišlo v drugi polovici leta 2004. Zemljišče, ki so ga kupili od župnijskega urada, je že v gasilski posesti, v pripravi so projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, idejni projekti pa so že izdelani ter usklajeni s po-
diščino ter pričakovanji krajanov in gasilcev.
Po prvi oceni znaša vrednost naložbe več kot sto milijonov tolarjev. Veliko so že prispevali gasilci, glavni vir bo šmarski občinski proračun, računajo pa tudi na sofinanciranje s sredstvi, ki bi jih po možnosti pridobili z državnimi ali evropskimi razpisi. Sladkogorski gasilci bodo po vsej verjetnosti prispevali tudi precej prostovoljnega dela ter nekaj materiala.
Obstoječi gasilski dom bodo Sladkogorčani porušili, zemljišče pa namenili za kmetijske namene.
BRANE JERANKO
Kalvarija s kalvarijo
Arhitekt Peter Planinšek je predsednik uprave pred dvema letoma ustanovljene Vrečeijeve ustanove, namenjene pospešitvi obnove šmarske kalvarije in cerkve sv. Roka. Ustanova je poimenovana po graditelju kalvarije dr. Mateju Vre-čerju, podjetnem šmarskem župniku, ki je bil »doktor svobodnih umetnosti in modroslovja«.
Kalvarija v Šmarju pri Jelšah je vrhunski kulturni spomenik, ki mu v državi ter širšem predalpskem prostoru ni para. Šmarčani se že pripravljajo na nadaljevanje obnove svoje kalvarije, simbola kraja. V letu 2003 so končali z obnovo prvih štirih kapel, letos bodo nadaljevali še s tremi.
Do takšnega dogovora je prišlo na nedavnem sestanku s predstavniki restavratorskega centra iz Ljubljane, ki je glavni izvajalec. V Ljubljano so tako že odpeljali kamenje iz kamnoloma v Se-dovcu nad Zibiko, od koder so tovorih kamenje med gradnjo kalvarije. Pozimi bodo kamnoseki obdelali kamen, nato pa nadaljevali z deli na kalvariji v začetku maja. Tam bodo ostali vse poletje.
Vrednost del, ki jih nameravajo opraviti v letu 2004, naj bi znašala približno 34 milijonov tolarjev, od česar bi prispevala država iz kulturnega tolarja 15 milijonov, vse ostalo pa šmarska župnija in občina ter Vrečerjeva ustanovi, ustanovljena zaradi pospešitve obnove kalvarije. V letu 2004 bo tako lahko obnovljena že polovica kalvarije, ki jo med starodavnim romanjem sredi avgusta obišče po osem tisoč obiskovalcev. Po starodavni tradiciji prihajajo romarji celo iz Pr-iekije ter Hrvaškega Zagorja.
S celotno obnovo naj bi zaključili v petih letih, pričakuje predsednik Vrečerjeve ustanove Peter Planinšek, sicer direktor šmarske občinske uprave ter vodja oddelka za okolje in prostor. Zgor-- Št. 1 - 8. januar 2004
nja polovica kalvarije bo očitno še zahtevnejša, zlasti naj-slikovitejša 14. kapela, z bogatimi štukaturami in freskami, dvema oljnima slikama ter eno samo plastiko.
BRANE JERANKO
Zdrahe in lepa narava
Na Šmarskem je v prvi polovici leta zelo odmeval nov uspešni slovenski film Rezervni deli, v katerem je igral enega od osrednjih likov domačin Aljoša Kova-čič. S filmom se je pojavil tudi na slovitem berlinskem festivalu. Pojavile so se poštne zdrahe. V Podplatu so se uprli nameri Pošte Slovenije, da preseli poštni urad v dober kilometer oddaljeno Mestinje, v sosednjo šmar-sko občino. Na Grobelnem so se krajani uprli celo selitvi urada znotraj naselja.
V	Šmarju pri Jelšah, kjer so se spominjali 250-letni-ce izgradnje izjemne kalvarije, so po dolgoletnih prizadevanjih obnovili prve štiri kapele.
Po večletni razporoki nekdanje velike šmarske občine je prišlo še do dokončne ločitve medobčinske knjižnice. Občini Rogaška Slatina in Rogatec sta ustanovili svoj skupni javni zavod (s sedežem v Rogaški Slatini), občine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah pa »sodijo« v Šmarje.
V	Rogatcu so po komaj osmih letih temeljite obnove zelo slovesno odprli prenovljeni trški grad Strmol, ki se je že podiral.
V	Rogaški Slatini je prišlo v zvezi z urejanjem zdraviliških parkov do vročega prepira. Nekoč je za parke skrbelo zdravilišče, nato se je pojavilo več akterjev, ki so želeli lepe parke, za njihovo urejanje pa niso bili pripravljeni plačati. V Rajn-kovcu pri Rogaški Slatini so po sedemletnih prizadevanjih končno odprli težko pričakovani maloobmejni prehod z bližnjo Hrvaško. V Rogaški Slatini je bil kongres Evropskega združenja šoferjev in avtomehanikov. Slovesno so predali namenu skupno komunalno čistilno napravo občin Rogaška Slatina in Rogatec. Naprava je načrtovana tako, da
se bo lahko priključila tudi hrvaška stran Obsotelja, kar I bi obenem pomenilo ponovno rojstvo velikega Sotelske-ga jezera.
V	krajih med Celjem in Rogatcem so se slovesno spominjali 100-letnice izgradnje železniške proge Grobelno-Rogatec ter njenega »rogačana«.
Občine Kozje, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli imajo eno skupno točko: so območje večinoma še z neokrnjeno naravo, z mnogi- , mi kulturnimi in drugimi biseri ter kmalu enotnim »bivanjem« v razširjenem Kozjanskem regijskem parku. Tudi zaradi tega so te občine pod posebnim režimom, ki na srečo ne dovoljuje vseh nespametnih posegov.
Občina Kozje se lahko pohvali, da je zaradi središča Kozjanskega parka v Podsredi že nekaj let v Evropi. Občina se tudi vse bolj uveljavlja s septembrskim krajevnim obrtnim sejmom.
Podčetrtek uspešno nadaljuje obnovo znamenite Vonarske ceste, ki naj bi bi-la v celoti obnovljena pri- ' hodnje leto, z novima mejnima prehodoma v Podčetrtku in Sedlarjevem pa bi občina postala odprtejša za neposredne stike s sosednjo Hrvaško. Dobili so tudi prvi mladinski hotel na Kozjanskem in v Obsotelju.
V	Bistrici ob Sotli se pripravljajo na evropsko mejo, ki bo vsaj v začetku povzročila kar nekaj težav, resno pa računajo s prestavi- , tvijo občine v nove prostore ter ureditvijo vinoteke, ki jo napovedujejo zelo delovni domači vinogradniki. I Veselijo se tudi temeljite obnove objektov v Trebčah, ki pomenijo začetek danes v Evropi zelo cenjenega Kozjanskega regijskega parka.
BRANE JERANKO TONE VRABL
Župan direktor knjižnice
V Šmarju pri Jelšah je začel v ponedeljek opravljati petletni mandat direktorja javne knjižnice tamkajšnji nepoklicni župan Jože Čakš. Gre za novi javni zavod občin Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek, ki so ga ustanovili v letu 2003.
Novi javni zavod Knjižnica Šmarje pri Jelšah so ustanovili, potem ko sta se občini Rogaška Slatina in Rogatec odločili za ločitev ter ustanovitev svojega javnega zavoda, s sedežem v Rogaški Slatini. Postopek Čakševega imenovanja so zaključili tik pred novim letom, ko se je zanj po predhodnih mnenjih občin in kolektiva odločil še svet zavoda. V preteklih mesecih je delal kot vršilec dolžnosti direktorja.
Jože Čakš je bil pred tem enajst let direktor Ljudske univerze Rogaška Slatina, kamor je spadala tudi javna knjižnica šestih obsoteljskih občin. Po izobrazbi je knjižničar ter je bil aktiven v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, bil predsednik Društva bibliotekarjev celjske regije ter član uredniškega odbora revije Knjižnica.	BJ
SL. KONJICE VOJNIK ; ZREČE	VITANJE ; DOBRNA ; ŠTORE
V Vojniku leglo mamil?
Mladi v občini Vojnik vse bolj opozarjajo na potrebo po mladinskem centru, kjer bi lahko preživljali prosti čas. V občinski stavbi so se odločili, da bodo zanj namenili prostore v tako imenovani vojniški spodnji šoli.
Ta bo od novega šolskega leta prazna. Kot smo že poročali, gradijo v Vojniku velik prizidek osrednje šolske zgradbe, kamor se bodo preselili tudi šolarji
řz
BČINSKIH SVETOV
Proračun sprejet
VITANJE - Vitanjska občina bo letos razpolagala s 326 milijoni tolarjev. Takšen je namreč skupni znesek prihodkov proračuna, ki so ga na zadnji seji sprejeli občinski svetniki. Večino denarja bodo porabili za plačilo zakonsko določenih obveznosti, preostanek pa bodo namenili za posodobitev knjižnice, ureditev kanalizacijskega sistema na trgu Vitanje in izdelavo projektne dokumentacije. Iz preteklih let ima občina še 20 milijonov tolarjev dol-(MBP)
iz spodnje šole. V prvem nadstropju izpraznjene spodnje šole bo potem voj-niška pošta, za drugo nadstropje pa namembnost še ni določena, načrtuje vojniški župan Beno Poder-gajs.
V osnutku občinskega proračuna za leto 2004 so tako za ureditev mladinskega centra že »rezervirali« nekaj milijonov tolarjev. Sicer pa so v občinskem svetu Vojnika glede prostorov
za mlade nasprotujočih mnenj; od tega da bo tam »leglo mamil« ter da bi bilo bolje usmerjati mlade v druge aktivnosti, pa vse do odobravanja.
Nasprotnike ustanovitve mladinskega centra občinska uprava opozarja, da bo center deloval pod strokovnim nadzorom. Pri tem se sklicuje na več uspešnih primerov takšnih centrov po državi.
BRANE JERANKO
Frankolovo v pričakovanju
Z novim šolskim letom naj bi prišlo v občini Vojnik do zaključka velikih prostorskih širitev šol v Vojniku ter na Frankolovem, ki jih narekuje uvedba de-vetletke. V Vojniku dela potekajo po načrtih, zato Frankolovčane še posebej zanima usoda njihove šole.
Šolsko ministrstvo je dalo prednost vojniški šoli, zato
se Občina Vojnik na gradnjo prizidka ter nadzidave osnovne šole na Frankolovem šele pripravlja. Rok za oddajo projektov, s katerimi bo občina pridobila gradbeno dovoljenje, je konec tega meseca.
Slediti morajo sklepu šolskega ministrstva o sofinanciranju, za kar je dobila občina decembra že ustno zagotovilo, soglasje finančnega ministrstva, javni razpis za iz-
biro izvajalca in podobno. Če ne bo prišlo do zapletov, naj bi z gradbenimi deli na Frankolovem začeli v juniju.
V približno tristo milijonov tolarjev vredni gradnji na Frankolovem bodo učilnice, kabineti, multimedijska učilnica, knjižnica ter kuhinja z jedilnico. Marsičesa od naštetega v tej šoli zaenkrat še nimajo.
BRANE JERANKO
Z veliko naraščaja
V občini Vojnik so se za božično-novoletne praznike spomnili desetih družin z največ otroki. Najprej je lastnik graščine Tabor pri Vojniku, podjetnik z Gorenjske, namenil 100 tisoč tolarjev za dve družini z največ otroki, njegovemu zgledu pa je sledila občina. Župan Beno Podergajs je nato izročil še osmim družinam z največ otroki po 20 tisoč tolarjev, ki jih je občina prispevala iz proračuna.
Iz časov poštnih kočij
V občini Vojnik imajo od decembra nov kulturni spomenik.
Občina je po predlogu zavoda za kulturno dediščino in lastnikov razglasila za spomenik lokalnega pomena blizu dvesto let staro kmečko hišo v Verpetah pri Frankolovem. Hiša ob glavni cesti proti Mariboru (na fotografiji) je bila zgrajena kot dom premožnejših kmetov ter je služila za furmansko gostilno in počivališče poštnih kočij.
Status kulturnega spomenika prinaša lastniku tako obveznost obnove po smernicah spomeniškega varstva kot tudi možnost njenega sofinanciranja z državnimi nepovratnimi sredstvi.	BJ, Foto: RP
Kdo skrbi za ceste pozimi?
Za zimsko službo je na konjiškem območju dobro poskrbljeno.
V	Slovenskih Konjicah za pluženje in vzdrževanje cest skrbita podjetji Friderik Marguč s. p., ki skrbi za javne poti in mestne površine, ter Vzdrževanje in obnova cest Celje, ki skrbi za okoli 80 kilometrov cest. Skladišče peska in soli imajo v bazi v Spodnjih Pre-logah.
V	občini Vitanje imajo okoli 50 kilometrov lokalnih in 30 kilometrov javnih poti. Pri pluženju imajo prednost lokalne ceste, še posebej tiste, po katerih potekajo avtobusni prevozi. Zimsko vzdrževanje teh cest opravlja podjetje VOC Celje. Preostali del lokalnih cest in javnih poti plu-žijo posamezni kmetje s traktorji.
Zimsko službo na večini od skupno 68 kilometrih lokalnih cest v Zrečah opravlja podjetje Kovač Jože s. p., delno pa tudi podjetje VOC Celje. Za organizacijo in nadzor pluženja in vzdrževanja krajevnih cest so zadolžene krajevne skupnosti.	MBP
irXHIINCI20lb
Urejeno okolje, a ne povsod
V	Slovenskih Konjicah so
za kulturni praznik odprli novo čitalnico in obnovljeno knjižnico. Vrednost pridobitve še danes ni povsem jasna - s prvotnih 49 milijonov se je povzpela na najmanj 110 oziroma celo 150 milijonov tolarjev.
Konjice so postale gimnazijsko mesto. V dva oddelka programa splošne gimnazije se je prvič v šolskem letu 2003/2004 vpisalo 64 dijakov. Pouk imajo v prostorih Osnovne šole Pod goro, konec leta pa je občinski svet v proračunu za prihodnje leto že predvidel potrebna sredstva za novogradnjo, katere predračunska vrednost je 751,6 milijona tolarjev.
Septembra so Konjičani gostili zaključno prireditev tekmovanja v urejenosti evropskih mest in vasi iz 12 držav. Entente Florale. Prireditve si je ogledalo več kot 15 tisoč obiskovalcev. Tudi po njeni zaslugi so Slovenske Konjice že novembra zabeležile 55 tisoč obiskovalcev (v celem letu so jih pričakovali 50 tisoč).
S pomočjo države so nadaljevali z izgradnjo Centra za ekološko ravnanje z odpadki, konec junija so za občinski praznik odprli most v Draži vasi, jeseni pa še nov most v Škednju.
Konjičanom je lani dvigoval pritisk Kongradov kamnolom pod Konjiško goro, prebivalcem Mizarske pa strah pred morebitno izgradnjo parkirišča za tovornjake
V	Zrečah so uredili cente mesta. Prizadevanja Zreča nov za lepše okolje, za boljše pogoje življenja krajanov in dobro počutje turistov je opazila tudi ocenjevalna komisija Entente Florale. Ploščo s srebrno medaljo, ki so jo prejeli na tem tekmovanju, so v začetku oktobra, ob 16-letnici mesta, vgradili pri Termah Zreče.
Turistično podobo zreške občine še naprej v največji meri kroji Unior Turizem. Lani je vložil v izboljšanje ponudbe na Rogli 700 milijonov tolarjev. Obiskovalci so veseli tudi poleti obnovljene ceste med Zrečami in Ro-glo, za kar gre hvala državi. Krajani Borka in Zaborka so dobili pitno vodo.
Da pa na Pohorju ni vse idealno, je lani odločno zatrjeval del krajanov Padeške-ga Vrha. Odločitvi občinskega sveta o izgradnji počitniškega naselja v njihovem kraju so vztrajno nasprotovali.
Tik pred koncem leta so v Vitanju zaključili obnovo dela nekdanjega škofijskega dvorca, v katerem je občin-
ska uprava. Lani opravljena dela jih bodo stala 6 milijo-nov tolarjev.
Z gradnjo novega mostu pri vstopu v Vitanje iz celjske smeri se je pričela sanacija 10 kilometrov ceste Socka-Vitanje, za katero bo država namenila 1,45 milijarde tolarjev. Most je bil pred zaključkom leta že zgrajen in prevozen, do pomladi pa naj bi bila narejena šé vsa ostala potrebna dela.
Občinski svetniki so leto zaključili brez odločitve o usodi sporne, že zgrajene čistilne naprave, za katero je konjiška upravna enota julija izdala sklep, s katerim je zadržala izvršitev odločbe o enotnem gradbenem dovoljenju (po uspeli pritožbi prizadetih krajanov).
V	Vojniku so odprli težko pričakovani Špesov dom starejših občanov, za 154 oskrbovancev. Gre za eno največjih naložb na širšem območju, katere investitor je bilo celjsko podjetje Contraco. Podjetje je prav tako nosilec koncesije za domsko dejavnost.
Lani je bila končno prodana propadajoča nekdanja šola v Črešnjicah. Nekateri krajani so trmoglavili ter šole v občinski lasti niso pustili prodati, kar je morebitne investitorje odganjalo več let.
V	Vojniku, kjer se je znašla osnovna šola zaradi uvedbe devetletke na treh različnih lokacijah (del šole je začasno celo v občinski stavbi), so začeli z gradnjo velikega prizidka k osrednji šolski stavbi.
Iz Socke pri Novi Cerkvi so odmevali podatki o nadpovprečnem umiranju krajanov zaradi raka.
Na Dobrni so lani med drugim dokončali obnovo osrednjega zdraviliškega hotela. Občina in Terme so skupaj ustanovili gospodarsko interesno združenje, od katerega pričakujejo nadaljnji razmah turizma na območju.
V	Štorah so lani zaključili dela v tamkajšnji novi obrtni coni Štore-Vzhod (pri lokalu Cibi), ki jo je pripravila občina. V cono so se priselili prvi investitorji- V Dragi pri Štorah je prišlo do odmevnega zapleta zaradi dogovora med Občino Štore in Stanovanjsko ustanovo delavcev pri samostojnih obrtnikih, da zgradi tam dva manjša bloka. Nekateri sosedje so gradnji ostro nasprotovali. Na Svetini ter v Kompolah so se spominjali 600-letnice prve pisne omembe obeh krajev ter izdali knjigo o njuni pestri preteklosti.
MBP, BJ
Napis v spomin na Ano Celjsko v katedrali na Vavlu
žiš, češ kako zelo pomembni so bili naši predhodniki, pa čeprav so bili moji družinski predniki in prednice samo »zadnja rupa na sviralu«, recimo kakšni grajski konjski hlapci, po ženski liniji pa bi moje prapra-pra...babice bile verjetno zelo vesele, če bi praznile nočne posodice modrokrvnih dam, saj bi jim le-te verjetno namenile kakšno prgišče praznične ovsene pogače več, kot so jo imeli samo navadni poljedelski zakupniki ali celo tlačani. Poljska kraljeva družina danes ne predstavlja kakšne posebne marke, razen seveda pri zgodovinarjih, ki seveda vedo, da so bili ena izmed najpomembnejših rodbin takratne Evrope. Bili so močna opora katolištva v osrednji Evropi, zmeraj v sporu z Rusi in pred tem tudi Kijevsko Rusijo. Če bi še danes obstajali, bi bile njihove princese in preostali zagotovo na naslovnicah Lady, Jane in revij s podobno vsebino. Pa-paraci bi tvegali življenja, da bi ujeli kakšno mlado poljsko princesko med počitnicami na kakšnem skritem ti-homorskem rajskem otočku, kako si maže z zaščitnim oljem svoje modrokrvne još-kice ali pa se dvoumno smehlja kakšnemu bogate-, mu naftnemu mogotcu pre-rokove vere. Že kar vidim masten naslov na naslovnici: »Ali je materino znamenje ne desni prsi Ane Celjske rakasto?«
Dejstvo je, da je bila Ana eno pomembnejših Vladekovih deklet, saj je danes njen grob v samem »narodnem templju« Poljakov, v Vavelski katedrali, na grajskem griču Poljskih kraljev v Krakovu, kjer je pred povabilom v Rim škofoval tudi aktualni papež Wojtila, ki za Ano Celjsko zagotovo ve, saj se je mimo posmrtne table, na kateri piše »Ana Celjska, poljska kraljica«, sprehodil praktično vsak dan. Mimo njene table se sprehodi praktično vsak turist, obiskovalec prelepega Krakova, ki ob pogledu na nagrobnik seveda ne zavzdihne ob prebranem, saj je bila Ana zgolj kraljica, za katero kiparskim mojstrom pač ni bilo potrebno opraviti »življenjskega dela v marmorju« za posmrtno ovekovečenje njenega imena.
Celjani so imeli s poljsko kraljevo rodbino opraviti že pred Ano, ki je zasedla prestol ob svojem Vladeku, saj je bil že sin Ulrika I. poročen s hčerjo najpomembnejšega poljskega kralja Kazi-mirja Velikega, še iz stare poljske kraljeve rodbine Pia-stov, ki se je z njim zaključila. Njuna hči Ana Celjska je vladala v času, ko je Poljska imela obseg današnjega poljskega teritorija, Litve, velikega dela današnje Ukrajine ... V času Kazimirja Velikega in Viljema, sina Celjskega grofa Ulrika I., je bilo na poljskem ustanovljenih več kot 70 mest, že ustanovljena mesta so se širila in pokala od bogastva, da o samem Krakovu sploh ne govorimo, saj so leta 1364 tam ustanovili eno prvih evropskih univerz. Obstaja pregovor, da je Kazimir Veliki dobil leseno Poljsko, zapustil pa jo je v kamnu utrdb in reprezentančnih objektov. Ko je Kazimir umrl, je prišlo do bojev za krono, ki jo je slednjič prevzel Vladislav Jagielo, ki je prihajal iz li-tvanskih krogov. Zdaj pride na vrsto Ana Celjska, Celja-ni dobijo s tem kraljeve insignije. Jagielonci so bili prav tako mogočni kot Piasti, uničili so celo znamenite nemške tevtonske viteze, ki so po bitki pri Grunwaldu s Poljaki le še životarili, Poljaki pa so si pridobili številna ozemlja v Prusiji. Ko sem v Krakovu obiskal grob te znamenite Celjanke, sem ljubo
ORODJRRnni894
Bežigrajska 10, Celje
CMCelje
Grob v Krakovu
Kot danes, so ga tudi takrat kralji radi biksali z več dekleti, a to so bili drugačni časi. Če sta se Vladek in Anica res ljubila, je vprašanje. Za posle, ozemlje, čast in pohlep je bilo pomembno seveda kaj več kot zgolj ljubezen, to tako čaščeno čustvo zad-
SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM m ŽELIMO VELIKO USPEHOV IN m OSEBNE SREĆE V LETU 2004!
, d.o.c
3000 CELJE Lava 7
OREL
travel agency
POTOVANJA V ZADNJEM HIPU www.orel-travel.si
PRODAJNI ZASTOPNIK -
(za področje ccljske in mariborske legije) Pridni/ne se mlademu in uspcSnemu Company r. večletno tradicijo. Od vas pričakujemo:
•	veselje do dela / ljudmi •starost od 30 do 35 let
•	i/iiira/cvanjc
•divnui |>.iin.ini.i \ i4,\inn(\i;mi/.ici|,' podjetja
Če menite, da sle prava oseba, nam poSljite kratek Zivljcncpis / opisim dosedanjega dela in mi vas bomo povabili na ra/govor. Vse skupaj pošljite na naslov: BAVARIA WOLLTEX COMPANY. ZidanSkova I7.2314Zgornja PoLskava. s pripisom »področni manager Denis
Ana Celjska -poljska kraljica
Zgodovinsko pomembnih celjskih bahnic je bilo več kot dedcev
sumno premišljeval, kako so zmeraj znali te celjske bahnice dobro unovčiti, da imamo v Celju precej več zgodovinsko pomembnih bab-nic kot pa dedcev. Barbara -cesarica, Ana - kraljica, Alma - prvovrstna popotnica ... Ni vrag, da ne bi naše mis-sice zakšeftal, bo še za severno tribuno kapnilo!
MOHOR HUDEJ
CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE
ZDRAVILIŠČE LAŠKO vabi v
Na faksu sem imel sošolca iz znane slovenske pisateljske družine, čigar mati je bila Poljakinja. Nekoč me je, v navalu »intelektualnega navdiha«, vzneseno popeljal v njihovo stanovanje, tam ob filofaksu. Stanovali so v blokih za nekdanje partijske funkcionarje, notranja oprema pa je bila Plečnikova, saj so bili njegov oče, ded in stari stric na ti z Jožetom.
»U, mater,« sem rekel, ko sem zabolščal v masivo. Fant se je samo nasmehnil in me popeljal do knjižne omare, nekakšnega miniaturnega NUK-a, ter odprl vitrino. Zdi se mi, da so se mu roke tresle, vse od mladostniškega navdušenja nad tem, da mi kaže tako svete stvari kot so originalne izdaje kaj jaz vem kakšnih poljskih literatov pa do rokopisnih svitkov njegovih slavnih pisateljskih prednikov. Kot da bi govoril o svetem graalu ali pa o Kohinurju, je z namazilje-nimi besedami uglajene splošno pogovorne slovenščine gladil tekste pred seboj, tu in tam pa mu je še ušel kakšen poljski verz, saj je seveda po materi znal tudi tekoče poljsko. Ko je končal s tem uvodom, se je lotil poljske zgodovine od vojvode Mieszka naprej, se pravi od tistega legendarnega datuma, ko je leta 966 uradno prišlo do združitve poljskih plemen, pa vse do tistega trenutka, ko je spregovoril o Ani Celjski, ki naj bi bila žena Vladislava Jagiela, poljsko-litvanskega kralja, s katerim sta kraljevala na prelomu 14. in 15. stoletja. Takrat sem prvič slišal za Ano Celjsko, v naši šoli smo te zadeve obravnavali bolj po domače, zaradi kraljev sc nam gate pač nikoli niso tresle, niti nas ni matralo za sapo ob tovrstnih razglabljanjih, kot je takrat mojega sošolca.
Grofje so v gostilnah koristni
No, pa so minevala leta in tale Ana mi ni šla iz glave, kasneje pa so mi dodali še Barbaro Celjsko, da bi bila zadeva še bolj kompleksna, so Celjski grofje postali še modni hit, predvsem zaradi tega, ker so se dejansko vštu-lili v takratne najvišje pla-vokrvne kroge. Sicer o vseh teh kraljih in kraljicah niti nimam pretirano dobrega mnenja, so pa koristni, če se ga kdaj pod kakšno vaško lipico nacukaš z naključnim obiskovalcem naših krajev in se lahko malenkost pova-
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana. Sončkov klub, kopanje. Sport, šteti, odličen program!
do 25.4./2D/P0L 12.590
ŽUSTERNA, Soni kov klub
3* Žusterna/Koper. kopanje v Aquaparku. izleti: Piran, bola. Trst
do 9.4./2D/POL od 13.990
ROGAŠKA SLATINA
Sončkov Idub. 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti do 25.4./2D/POI «113.990
LENDAVA. Sončkov klub
3* Upa, bogata vsebina: kopanje, večerja v goricah, sprehod..
do 2MV2D/P0L 14.990
TURČIJA, Antalija
4" hotel polet z avstrijskih letališč
10.1/7D/POL 47.290
10.1/70/AI 70.990
KRIŽARJENJE PO NILU
potovanje in križarjenje, 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje
23.1, 13.20.2780 149.900 PEKING IN XIAN
8-dnevno potovanje z odličnin slovenskim vodenjem
27.278D 199.000
ÍSONČEK
TU I potovalni center
-	masažni salon
(ayurveda, shiatsu. masaža z vročimi kamni...)
-	kozmetični salon (nega obraza, vratu in dekolteja z dodatkom kisika, različne nege telesa...)
-	romantične kopeli (Dianina ali Apolonova kopel)
-	salon za pedikúro (kraljevska pedikúra...)
in rezervacije: 03-7345-166
njih dvesto in še nekaj let.
ifflHlMQftùà
Dotiki srca
Polni načrtov in želja v novo leto
Novo leto je ponavadi čas, ko se ozremo in presodimo, ali nam je uspelo to, kar smo načrtovali ob letu osorej. Je pa tudi čas za nove želje, načrte in podvige. O tem, kako bi označili minulo leto, na kateri dogodek so najbolj ponosni in kaj si želijo v letošnjem letu, smo
I povprašali predstavnike nekaterih celjskih kulturnih ustanov.
Marijana Kolenko, Jav-■ ni sklad RS za kulturne de-Í javnosti 01 Celje: »Preteklo leto je bilo zelo ustvarjalno, I delovno, pestro in tudi na-
I porno. Ob številnih uspelih prireditvah, ki smo jih pripravljali vse leto, še posebej s ponosom izpostavljam dr-I žavno tekmovanje Opus 1 j plesna miniatura, srečanje j amaterskih plesnih orkestrov Slovenije ter fotografsko razstavo s podelitvijo nagrad. Za leto 2004 pa si želim, da bi bili ljubiteljski kulturi tudi v prihodnje časi naklonjeni in da bi ji priznali tisto mesto na področju kulture, ki I si ga zasluži.«
Marija Počivavšek, Muzej novejše zgodovine Celje: »Muzej novejše zgodovi-I ne je štiridesetletnico delovanja v letu 2003 obeležil de-i lovno. V okviru razpoložlji-
Glasba
V Narodnem domu v Celju bodo v torek, 13. januarja, na povabilo Zavoda za kulturne prireditve Celje nastopile komorne skupine Akademije za glasbo v Ljubljani iz razreda prof. Tomaža Lorenza, ki bo proslavil 30-letnico pedagoškega dela.
Nastopili bodo: Godalni kvartet Gaudeamus, Trio Mi-vango. Trio Ataka in harmonikar Primož Krajne. Igrali bodo dela Mozarta, Beethovna, Tajčeviča, Srebotnjaka in Dvoržaka.
Štirje obetavni študentje glasbene akademije so se združili v Godalni kvartet Gaudeamus na Glasbenem juliju na Obali z željo, da bi se preizkusili v tej najpopolnejši in najzahtevnejši komorni zasedbi. Že s prvimi nastopi na sklepnem koncertu na Obali in na večerih mladih slovenskih ustvarjalcev v Trstu in Ljubljani so dosegli izredna priznanja, ki pomenijo za mlado skupino veliko spodbudo, predstavlja prvo skupino in nato še ostale Tomaž Lorenz.
Klavirski Trio Mivango se je oblikoval v okviru tečaja komorne igre na Glasbenem juliju na Obali v Kopru. Mladi ansambel se je odlično predstavil na sklepnem koncertu tega poletnega tabora v koprskem Pokrajinskem muzeju in v okviru Beethovnovega večera v Mariboru.
Marijana Kolenko
vih sredstev smo uresničevali svojo zbiralno politiko z dopolnjevanjem muzejskih zbirk, pripravili smo nekaj občasnih zbirk, odzivali smo se na aktualna dogajanja v prostoru ... Naša zaenkrat neizpolnjena želja pa je, da bi končno dobili nove depo-je, ki jih vse celjske kulturne ustanove za svoje delovanje nujno potrebujemo.«
Vid Marčen, Glasbena šola Celje: »V preteklem letu smo obeležili desetletnico srednješolskega glasbenega izobraževanja. Zelo smo ponosni tudi na naš Mladinski
mladih
Trio Ataka deluje drugo leto. Med njegove največje dosedanje uspehe sodi samostojen koncert v okviru Poletja v Stari Ljubljani ter nastopa v okviru 51. poletnega ljubljanskega festivala ter Beethovnovega večera v Mariboru.
Harmonikar Primož Krajne je študent Kraljeve danske akademije za glasbo v Kopenhag-nu v razredu prof. Jamesa Crabba. Sodi med najuspešnejše mlade slovenske harmonikarje. Redno obiskuje Glasbeni julij na Obali, na katerem je prejel številna priznanja in nagrade.
Brez dvoma bo koncert v Celju doživetje za ljubitelje glasbe.	MAP
Marija Počivavšek
pihalni orkester, ki se je na tekmovanju najboljših slovenskih pihalnih orkestrov uvrstil v skupino najboljših in dobil zlato plaketo s priznanjem. Razveselilo nas je tudi razmišljanje celjskega župana, da bi Glasbena šola
Jutri mineva 148 let od rojstva največjega slovenskega epika Antona Aškerca. Kulturno društvo iz Rimskih Toplic ob tej priložnosti pripravlja na Aškerčevi domačiji na Seno-žetih nad Rimskimi Toplicami, kjer je pesnik preživel svojo mladost, kulturni večer. S kratkimi humo-rističnimi prikazi se bodo predstavili člani Kulturnega društva Miklavž.
Anton Aškerc, duhovnik po poklicu, je najbolj znan po svojih baladah in romancah, čeprav je znano, da Slovenci ne vemo veliko o njem in o njegovem delu. Precej več pozornosti pa mu posvečajo drugod po svetu. Zelo je cenjen med tržaškimi Slovenci, in kar je še bolj presenetljivo, v Ukrajini. Tu se o njem učijo že v osnovni šoli, bolj podrobno pa še v srednji.
Vid Marčen
prevzela upravljanje Celjskega doma. Želim pa si, da bi v Glasbeni šoli končno začeli poučevati tudi harfo. Inštrument, ki predstavlja velik finančni zalogaj, smo namreč pred kratkim že naročili.« BOJANA AVGUŠTINClČ
Vsekakor pa znajo Antona Aškerca ceniti tudi v Rimskih Toplicah, saj so si njegovo ime nadela številna društva in ustanove; med njimi osnovna šola, kulturno društvo, moški pevski zbor, znana pa je tudi Aškerčeva pot, ki vodi od Rimskih Toplic preko Senožet, Lukovice, Širja do Zidanega Mosta.	BA
MARATON TRILOGIJE GOSPODAR PRSTANOV
samo v soboto, 10. januarja 2004
BRATOVŠČINA PRSTANA
STOLPA
KRALJEVA VRNITEV
Režija: Peter Jackson
ENGHmjgiLM; Cranta* IDI SOHO C*
Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje, pravi pregovor. Celjani so se še na silvestrovo 2003 smejali in zabavali v celjskem gledališču ob komediji Na kmetih. Dobra popotnica v nasmejano leto 2004!
Prva dva meseca minulega leta sta bila vprežena v komedijantski voz s parado najboljših komedij s slovenske scene. V tem času so se zbrali kulturniki tudi na skupnem sestanku in sklenili, da bodo trdneje prijeli za vajeti in da se bodo bolj povezovali pri koordinaciji dogodkov. Galerija sodobne umetnosti je v tem času gostila pregledno razstavo del znanega celjskega fotografa Viktorja Berka. V Plesnem forumu so za vznemirljiv dotik poskrbeli s plesnim ritualom Črvi, v marcu je na celjskem odru zaživel zviti Tartuffe, ki je nato uspešno polnil dvorano. V Muzeju novejše zgodovine, ki je slavil 40-letnico obstoja, se je ob številnih drugih dogodkih mnogih dotaknila majhna razstava o ljubezenskih pismih narodnega heroja Slavka Šlandra.V trnoveljski Zarji je sredi marca devet igralcev v režiji Mihe Alujeviča zganjalo Hrup za odrom. Herman Lisjak se je Otroškem muzeju z novo razstavo oblekel v narodno nošo. V Celju seje marca zgodil 1. mednarodni fotografski ex-tem-pore za Pelikanovo nagrado. Celjski gledališčniki in občinstvo so se v tistih dneh poklonili spominu na umrlega igralca Bruna Barano-viča.
Mesto se je aprila zavrtelo v Plesnem vrtincu, na de-lovišču Mohorjevega atrija za Prešernovo 23 so brskali arheologi, a niso našli toliko najdb, kot so predvidevali. Mesec je bil posvečen knjigi. V Celju so na svetovni dan knjige skušali narediti najhitreje nastalo knjigo na svetu. Rekord je spodletel, o mestu pa se je vsaj govorilo. Revija Zgodovina za vse je naznanila deseto leto izhajanja, v Osrednji knjižnici Celje pa so objavili podatek, da število izposojenih knjig narašča.
Mesec maj je bil mesec mladosti in razigrane pesmi domačih in evropskih zborov. V maju so praznovali tudi muzeji, Celje je gostilo tujejezične pisatelje, Pihalni orkester Glasbene šole se je s tekmovanja v Trbovljah vrnil z zlato plaketo, na Starem gradu pa so v galeriji razgrnili 150 likovnih tihožitij. S priložnostno slovesnostjo in z obnovo Pelikanovega stolpa je minilo devet let javnih del na Starem gradu.
Celje je junija naznanilo začetek poletnih prireditev: v Majolki, na gradu, v dvo-
ranah. V Likovnem salonu in Galeriji sodobne umetnosti je z razstavo in performansom šokirala finska družina s projektom Moj najljubši prostor. Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje je na zadnjem koncertu sezone odigral skladbi, ki v Sloveniji še nista bili izvedeni. Sezono je s koncertom Povabilo na ples uspešno zaključil tudi Celjski godalni orkester. V SLG je repertoar za novo sezono predstavila nova umetniška voditeljica Tina Kosi. Na pragu dolgega vročega poletja je pri Slovenski matici izšla Celjska knjiga, v Evropi je bil večer najlepših operetnih arij z Andrejo Zakonjšek in Marijanom Trčkom, mesto je za lavreata leta sredi julija z Veronikino nagrado okitilo Milana Deklevo.
Jesenski kulturniški utrip so v Galeriji sodobne umetnosti naznanili z nepozabno razstavo del Raše Todosije-viča, sezono v SLG pa so začeli po »razbojniško«, z otroško predstavo. V klubu podjetnikov Zlatorog so z ministrico Andrejo Rihter razpredali o razvojnih vprašanjih slovenske kulture pred vstopom v evropsko unijo. Dnevi evropske kulturne dediščine so Celjane vodili na ogled arheoloških najdb na Mariborski cesti. Na odru v Tr-novljah so se začela Novača-nova gledališka srečanja. Celje je oktobra razveselila vest, da bo Borštnikov prstan za življenjsko delo prejela celjska igralka Anica Kumer. V gledališču je bila krstna uprizoritev komedije Na kmetih, v Zgodovinskem arhivu pa se je obiskovalcev dotaknila razstava V hiši mojega očeta. Celjska folklora je praznovala 30-letnico obstoja. Med bralce je prišla redna zbirka Mohorjeve družbe, v Stari grofiji so se prenekateremu obiskovalcu ob razstavi Kuhar-ca pocedile sline. Nostalgi-čen dotik! Glasbena šola je slavila deseto obletnico srednješolskega glasbenega izobraževanja. Gledališče je pred koncem leta znova najavilo Dneve komedije, da bomo leto lahko začeli z nasmeškom. In željo, da bi se nas čimveč dogodkov, tudi čisto drobnih in morda na videz obrobnih, le dotaknilo.
Za praznično in glasbeno doživetje v času božiča in novega leta so tudi lani poskrbeli trije vrhunski glasbeni ansambli: Celjski godalni orkester, Celjski plesni orkester Žabe in orkester Akord, ki so muzicirali pred polno dvorano in doživeli ovacije občinstva, ki je v dneh pred koncerti spraševalo za »karto več«. Poskrbeli so za božanske dotike srca in duše, s katerimi so Celjane popeljali v leto 2004.
MATEJA PODJED
Mednarodno priznanje Milanu Alaševiću
Božične in novoletne praznike je znanemu celjskemu karikaturistu Milanu Alaševiću polepšalo obvestilo iz daljne Južne Koreje o prejetju visokega mednarodnega priznanja.
Obvestilo je prišlo iz mesta Daejaon, iz tamkajšnjega 12. mednarodnega natečaja karikatur, ki je tokrat potekalo na temo Šport in igre, razstavo pa so odprli že 16. septembra lani. Na natečaju je sodelovalo 51 držav sveta s 615 avtorji, ki so na natečaj poslali kar 2.009 karikatur! Iz Slovenije so sodelovali 4 avtorji z 18 karikaturami.
Komisija je izbrala 295 del in jim podelila nagrade in priznanja ter jih objavila v katalogu. Kot edini Slovenec je nagrado prejel tudi Celjan Milan Alaševič - 5. (častno) nagrado. Isto nagrado je Alaševič na tem mednarodnem natečaju prejel tudi v letih 1995 in 2002.
ŽIVKO BEŠKOVN1K
Bolj priljubljen v svetu kot doma
Med nagovori in čestitkami (od leve): Srečko Šrot, novinar Tone Vrabl, predstojnik oddelka primarij Vladimir Weber, direktorica Splošne bolnišnice Celje Štefka Presker in porodnice.
-7- Št. 1 - 8. januar 2004 -
Trije dečki za srečo v novem letu
Srečna Suzana Kirars
leta v programu Celjskih! Radiu Celje ter Novo roji Iva Kneza in Brigitě Kobil Ob stalnem glavnem p<ji vitelju. Trgovskem podj! Moda iz Celja ter Banki G: Cvetličarni Ocvirk, Mestni čini Celje in drugih, zadnj ta redno sodelujejo slikat fotografi, ki ginekološko rodniškemu oddelku pod svoj izdelek za prijeten v bivalnih prostorov. Letos i i akciji sodelovala slikarja Ji i Šešljar iz Gorice pri Slil in Niko Ignjatič iz Celja, i vo Blazinšek iz Celja je p ; ril dve umetniški fotografij : posebno presenečenje pa ji skrbela 11-letna Nika B« Rogaške Slatine kot pred niča mednarodnega dru Otroci otrokom s svojimi tajočim likovnim delom j Ob uspešnem in opť stičnem začetku novegal pa je bilo izrečenih tudi ' kritičnih besed o tem, 11 celjski porodnišnici za bj l delo še nujno potrebu ! Vodja odseka za neonan pediatrijo prim. dr. Z|
Od leta 1981 do letos se je število rojstev v celjski porodnišnici skoraj prepolovilo - Okrog novega leta presenetljivo veliko dela na porodniškem oddelku - Urban je tudi prvi Slovenec v novem letu
Trije porodi v dobrih petih urah v novem letu 2004 so v celjski porodnišnici povzročili veliko veselja in tudi upanja, da bo letošnje leto po številu rojstev boljše, kot je bilo lansko, ko so zabeležili 150 porodov manj kot leta 2002. Leta 2003 so imeli v celjski porodnišnici »samo« 1.646 porodov, v katerih se je rodilo 868 dečkov in 802 deklici ter 24 dvojčkov.
To je bilo najnižje število rojstev vse od leta 1981, ko so zabeležili rekordno število, 3.199 rojstev. Takratni predstojnik dr. Slavko Peterlin je komentiral: »Že vrsto let imamo isto območje, zato vidimo del vzrokov za porast tudi v tem, da se mlade družine odločajo za več kot samo enega otroka.« Sami smo k Peterlinovem komentarju dodali, da bi se to še kdaj ponovilo, pa se žal ni.
Po letu 1981 se je število porodov v celjski porodnišnici z redkimi izjemami samo še zmanjševalo, kot je razvidno iz tabele.
Ženska ekipa pričakala dečke
V celjski porodnišnici so se ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta rodili trije dečki, katerim so dobrodošlico v življenje pripravile članice dežurne ekipe: zdravnici Liljana Pavičevič in Korana Kuštrin - Leljak, obe dr. med., VMS Ire-
na Miklav, instrumetarka VMS Alenka Močnik, babici Branka Užmah in Dragica Jarni ter strežnica Martina Antolič.
Zadnja je v letu 2003 rodila Silva Hren iz Spodnjega Jerneja, Loče pri Poljčanah. Na silvestrov večer, ko so se mnogi odpravljali k slavnostni večerji ali na silvestrovanje na prosto ali v hotel, se ji je rodil sin Primož (3690 g in 51 cm), ki ga doma čakajo oče ter sestri, 11 -letna Jasmina in 5-letna Tina. Srečna mamica Silva je povedala: »Doma smo pripravljeni, da bomo za najmlajšega člana Primoža lepo skrbeli, o še enem otroku pa ne razmišljamo več. Vsaj zdaj ne.«
Medtem ko je bil v drugih slovenskih porodnišnicah ob polnoči sorazmerno mirno, pa so bili v celjski porodnišnici v visoki stopnji pripravljenosti, saj je šlo zares in obetal se je »rekordni« porod. Ta se je začel v starem letu in uspešno končal minuto čez polnoč na novega leta dan, ko se je Suzani Kirar iz Gaberk pri Šoštanju rodil de-
ček Urban (3100 g in 50 cm). Doma ga ob ostalih čaka tudi 20-letni brat Tomaž. Mali Urban, ki se je ob petju kvarteta Grmada ob spremljavi tria Vi-kija Ašiča Pleničke je prala ob koncu prav nežno razjokal, se še ne zaveda, da se bo lahko hvalil, da je bil v letu 2004 pr-vorojeni Slovenec, še več, prvi tudi v letu, ko bo Slovenija postala enakopravna članica velike družine EU.
Potem je dežurna ekipa imela ravno toliko časa, da si je lahko čestitala in zaželela čimbolj uspešno novo leto z mnogo novorojenimi, zdravimi otroki, pa je bilo treba spet na delo. Zgodilo se je ob 5.18, ko je kot druga v letu 2004 Lucija Sešel iz Vešenika pri Slovenskih Konjicah rodila dečka Vida (3540 g in 52 cm). Vida čakata doma med drugim tudi sestra Eva in brat Rok.
Direktorica Splošne bolnišnice Celje Štefka Presker je prihod dečkov v novem letu oznanila za dober, saj po ljudskem izročilu novoletni prihod moških pomeni srečo in dobro leto.
Prva akcija v jubilejnem letu Radia Celje
Medijska hiša NT&RC pripravlja novoletno akcijo obiska novorojencev že 38 let, letošnja pa pomeni lep uvod v praznovanje 50-letnice Radia Celje, ki se je prvič oglasil 19. septembra 1954 na velikem zborovanju Štajerska v borbi na Ostrožném.
Obisk v porodnišnici je vselej skrbno pripravljena prireditev, ki jo oplemeniti tudi kulturni program, v katerem so letos z ubrano pesmijo nastopili trio odličnega harmonikarja, častnega godca 2000, Vikija Ašica, prvič zelo dobri kvartet Grmada in odlični pevec Andrej Bremec. Prvi rojeni v letošnjem letu Urban si je »zaslužil« imenitno Ipavčevo pesem Slovenec sem, vsi pa tudi dve melodiji, ki sta bili napisani prav za našo akcijo: Otroci tisočletja (avtorja Viki Ašič in Ivica Cvikl) iz leta 2000, ki je bila tudi melodija
Kvartet Grmada z Vikijem Ašičem je v ponovoletnem vzdi

m, sinkom Urbanom
[je ob predstojniku pri-iju Vladimirju Webru
[orila na nujnost čim-Inje zagotovitve lastne-Itrazvočnega aparata za ićno spremljanje razvo-»rojenčkov. Lani 1. de-so začeli z zbiranjem ja za aparat, najcenej-[ne okoli 8 milijonov to-brez sond. Doslej so Ii 1,535 milijona tolar-lojijo se, da se je akcija /ila. Zato apelirajo na ki jim je do zdravih c, naj vsak po svojih mo-jomaga, da bi z akcijo končali do predvido-lja letos. Sredstva lah-kakažejo na podračun lega zakladniškega ra-SB Celje št.: 01100 -'.76827 sklic na števil-12300 - 282700. najstarejših akcij v SIo-ise bo ponovila 2. januarja luri prihodnje leto. Ni važ-bo spet rekord, važno bo več novorojenčkov, ih je bilo lani.
TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ
Predstavnik pokrovitelja, Trgovskega podjetja Moda, Celje Dušan Zevnik je čestital Suzani Kirar.
Prvi v državi ob minuti čez polnoč
Leta 1974 je Ljudmila Pompe z Razborja nad Loko pri Zidanem Mostu rodila hčerko Darjo, ki je bila prvorojena Slovenka v komaj začetem letu. Leta 1981 je Štefanija Znidarec rodila sina Damirja, ki je bil po zapisu v glasilu Tanjug prvorojenec v takratni Jugoslaviji. Leta 1987 je Andreja Feguš iz Gorice pri Slivnici tudi rodila sina Urbana, ki je bil prvi v Sloveniji. 1. januarja 2004 je Suzana Kirar iz Gaberk pri Šoštanju rodila dečka Urbana (3100 g in 50 cm), prvega Slovenca v evropskem letu.
BSmiIW
Trije predstavniki NT&RC (od leve) odgovorna urednica Radia Celje Nataša Leskovšek, odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn in direktor NT&RC Srečko Šrot so obdarili male korenjake z zlatimi zapestnicami.
——		
W y MtĚLjk (PI		
fly ' 1		Mi ||> im ■■H f|
		
Andrej Bremec je ob spremljavi tria Vikija Ašiča malemu Urbanu pripravil svojevrstno darilo, ko mu je doživeto zapel Ipavčevo Slovenec sem.
Prvič se je akcije udeležil tudi podžupan MO Celje Stane Rozman in prav tako obdaril matere.
Zadnja leta v akciji redno sodeluje tudi ljubiteljski slikar Januš Šešljar.
Do začetka naše tradicionalne akcije novoletnega obiska v celjski porodnišnici 2. januarja ob 9. uri, so imeli v celjski porodnišnici osem porodov s petimi dečki in tremi deklicami.
Izberite najboljše!
Še zadnjič objavljamo kupon, s katerim že sedmo leto zapored glasujete za najboljše športnike, športnice, trenerje in ekipe na Celjskem.
Nominirance smo našteli v zadnji lanski številki Novega I tednika. Glasujete lahko za vsakogar, za katerega menite, da si je to zaslužil. Izbira je povsem vaša. Med tistimi, ki boste i1 glasovali s kuponi, bomo izžrebali nagrajence, ki jih bo ob- ' daril fitnes center za rekreacijo in zdravje Top-Fit v Celju. 1
ŠPORTNIKI LETA
ŠPORTNIK:_
ŠPORTNICA:_
EKIPA:_
TRENER:_
Ime in priimek:_
Naslov:_
Kupone pošljite na NOVI TEDNIK, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom "ŠPORTNIK LETA".
Zmaga v Splitu
Trener Merkurja Bojan Sušin
V Treh lilijah bo gostoval ljubljanski Slovan - Miloš Šporar proti »svoji« Rogli
--St. 1 - 8. januar 2004
TOfC
ŠPORTNI KOLEDAR
Kot prvi so se po božič-no-novoletnih praznikih na parkete vrnili košarkarji, ki igrajo v ligi Goodyear. Že tretji dan novega leta so odigrali srečanja 15. kroga, ki je prinesel prekinitev serije prednovoletnih porazov pivovarjev iz Laškega.
Z zmago v Dalmaciji so nadoknadili domači spodrsljaj z Budučnostjo.
Niti Zdovc ni pomagal
Laščani so med prazniki ves čas trenirali, zavedajoč se, kako pomemben je obračun v Splitu, če želijo ostati v boju za šesto mesto, ki zagotavlja igranje v evropskem pokalu Uleb v naslednji sezoni. Očitno je, da je ekipa dobro delala, saj je moštvo Aleša Pipana v Splitu prikazalo najboljših trideset minut v tej sezoni, to pa je bilo dovolj za zmago proti nekdanjim večkratnim evropskim prvakom, ki so v tej (slabi) sezoni zamenjali že tri trenerje. Tik pred prazniki je na klop sedel Slovenec Jure Zdovc, ki je še lani z ekipo Splita osvojil naslov državnega prvaka kot igralec. A tudi Zdovc ni mogel pomagati svojemu novemu moštvu, proti razpoloženi peterki pivovarjev, ki je že v prvi četrtini pokazala zobe in ta del dobila kar s 25:11. Odlični Saša Dončič (25 točk) je bil nerešljiva uganka za mlade Splitčane, prednost pa je rasla vse do konca tretje četrti-
Sasi Dončiču očitno ležijo Dalmatinci. Zadarčanom (prizor s tekme) je nasul 20 točk, Splitčanom najprej doma 22, nato pa še 25 točk.
ne, ko je bilo +18 za Laško. Enaka razlika je bila še v 33. minuti, nato pa je prišlo do samozadovoljstva v vrstah Laščanov, kar so domači izkoristili in do konca krepko znižali zaostanek. V tem zadnjem delu je Pivovarna Laško dosegla vsega osem točk, a dovolj mirno izvajala proste mete v finišu, tako da zmaga ni bila ogrožena.
Nov slovenski dvoboj
Pivovarji so ostali na sedmem mestu lestvice, za želenim šestim mestom (Zadar, Budučnost) pa zaostajajo za dve zmagi, tako da si kakšne-
ga spodrsljaja ne smejo več privoščiti. V soboto jih čaka v Treh lilijah slovenski dvoboj proti ljubljanskemu Geo-plinu Slovanu, ki je po seriji štirih zmag ponovno zapadel v niz porazov. Vse bo storil, da ga prekine. Za Laščane vsekakor ne bi bilo dobro, če bi mu to uspelo prav pri njih.
Dodajmo še, da so v sredo (sinoči) s prvenstvom nadaljevali tudi v 1. A SKL, tekme 15. kroga pa bodo v soboto. Šentjurčani bodo v lokalnem derbiju gostili moštvo Rogle, Elektra bo pričakala ekipo Triglava, Hopsi pa Postojno. Alpos Kemoplast je dobil novo okrepitev. Gre
za Konjičana Miloša Šporar-ja. 27-ietni organizator igre je nazadnje igral na Madžarskem, prej tudi na Poljskem, med slovenskimi ligaši pa je nastopal tudi za Roglo. Torej ga čaka srečanje s svojim bivšim klubom, z Ilijo Petrovičem pa bo tvoril spoštljiv branilski par. Trener Boris Zrinski ima nenadoma spoštovanja vredno ekipo, skupaj kar 16 košarkarjev. Obenem se spogleduje z ženskim košarkarskim klubom, celjskim Merkurjem, ki bo ime novega trenerja objavil v ponedeljek.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
na začetku sezone sodelovalo na Univerziadi. Pravih bazičnih priprav niso imele. Obstaja še tretji razlog za menjavo. Vrstili so se pritiski pristašev kluba, ki so menili, da je Bukvić prešel nekatere meje obnašanja do igralk. Zato smo prekinili sodelovanje s sicer dobrim strokovnjakom,« je pojasnil Matej Polutnik in dodal: »Našo odločitev je težko sprejel, saj meni, da je dobro delal. Prepričan je, da bi obranil naslov prvaka in se uvrstil na zaključni turnir lige Trocal. A v pogodbi smo navedli, da lahko prekinemo sodelovanje, če ne bo izpolnjeval ciljev. Proračun Maribora znaša 8, naš pa skoraj 40 milijonov tolarjev. Ob takšnem razmerju moči ne bi smeli izgubiti niti ene od desetih tekem. Ime novega trenerja bomo sporočili v ponedeljek.«
Tekmec Merkurja bo v soboto prav Maribor. Celjanke bo vodil dosedanji Bukvičev pomočnik Bojan Sušin, ki pa bo varovanke nato verjetno moral zaupati nekomu drugemu. Kandidati so Boris Zrinski, Milan Bastašič, Željko Ciglar ...
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Kot se spodobi na koncu!
Višek, tako rokometni kot športni nasploh, je bil spektakularna predstava Celja Pivovarne Laško proti španskemu Ademarju prav ob koncu leta. In obramba Dejana Pe-riča v zadnjih sekundah povratne tekme osmine finala lige prvakov, ki so jo celjski ro-kometaši dobili za 13 golov in se zaradi večjega števila doseženih zadetkov v gosteh uvrstili v četrtfinale lige prvakov elitnega tekmovanja. Veselje v novi dvorani, krasotici na Hudinji, je bilo pred skoraj šest tisoč gledalci neizmerno, kot da bi šlo za finale. Med četverico najboljših so se pivovarji uvrstili spomladi v pokalu pokalnih zmagovalcev, izjemno veseli pa so bili konec meseca maja, ko so vrnili naslov slovenskega prvaka v Celje. Naše oči so bile na atletskem svetovnem prvenstvu v Parizu uprte v Velenj-čanko Jolando Čeplak, ki se je lani preselila v Celje. Nastop na 800 metrov ji je preprečila poškodba. Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA je Katarina Srebrotnik zmagala v mešanih dvojicah. A Ve-lenjčanka živi zdaj v Mariboru, tako po kilometrih kot tudi sicer se je zelo oddaljila od razočaranih staršev. Srebrno medaljo je na evropskem prvenstvu v judu uspelo osvojiti Petri Nareks. Točila je solze, a ne zaradi sreče - bila je razočarana zaradi finalnega poraza. V Dusseldorfu je bron dodala Lucija Polauder, kasneje še mladinska evropska prvakinja v Sarajevu. Kegljavke Mi-roteksa so bile najprej druge v evropski ligi, nato pa so zmagale v svetovnem pokalu. Ko-šarkarice Merkurja so prvič osvojile obe domači lovoriki.
tekmovanju. A to se zgodi. To je pač šport. Gradili smo ekipo, ki bi vladala v Sloveniji tri do štiri leta. V pokalu Fiba smo padli v težko skupino, a premagali Venezio, ki ima proračun milijon evrov. Celja še ne bom zapustil, saj moram s klubom urediti nekaj zadev. Potreben sem počitka, ne mudi se mi nikamor glede novega kluba,« je dejal Bukvić.
Po porazu z Mariborčankami se je sestala petčlanska
uprava kluba. »Bili smo soglasni, da je potrebno nekaj storiti. Opravili smo analizo in se odločili za zamenjavo trenerja. Namreč eden od primarnih ciljev sezone ni bil izpolnjen. Nakupa novink sta bila slaba, čeprav je trener trdil, da sta dovolj dobri tudi za prvo mesto v pokalu. Imeli smo občutek, da je ekipa slabše fizično pripravljena. Objektivno opravičilo je, da je kar sedem naših igralk
pod vodstvom trenerja Drago- I mirja Bukvića, ki pa jih je moral zapustiti zaradi poraza v novem pokalnem finalu. Nogometaši CMC Publikuma so navduševali, dobili kopico komplimentov, lovorike pa ne. j Kratkih rokavov so ostali tako v prvenstvu kot v pokalu NZS. Dvojni podprvaki so dobili ime - osmoljenci leta. Na mestu selektorja moške rokometne reprezentance je Celjan Tone Ti-selj zamenjal Žalčana Nika Markoviča, okoli božiča pa je Dejan Perič izvedel, da ga celjski klub ne potrebuje več. To so bili vrhunci. Odmevnih dosežkov je bilo še veliko. Mednje prištevamo tudi izjemni pridobitvi v Celju, nova štadion in dvorano.
DEAN ŠUSTER
SOBOTA, 10.1.
KOŠARKA
Goodyear liga, 16. krog: Pivovarna Laško - Geoplin Slovan (20).
1. SL, 15. krog, Šentjur: Alpos Kemoplast - Rogla (19), ii Šoštanj: Elektra - Triglav | """ Polzela: Hopsi - Pivka j
liga, 14. krog, Ce-Merkur - Maribor (18).
KOŠARKA
Savinjska liga, 7. krog: St. Paul-ŠK Žalec, Tweed-Zvaj- , ga, Velenje - Werinox, Pivovarna Laško - Ločica, Pariž- , | lje - Gomilsko.
V prejšnji sezoni je trener celjskih košarkaric Dra-gomir Bukvić osvojil dvojno domačo krono in 3. mesto v ligi Trocal, v tekoči pa je moral v finalu slovenskega pokala priznati premoč Mariboru. To ga je stalo trenerskega stolčka.
»Ne bi želel preveč komentirati odločitve vodstva kluba. V pisni obliki mi jo je izročil direktor Matej Polutnik. Vzrok je bil kiks v pokalnem
Niste sanjali - res je (2)
Kapetan celjskih rokome-tašev Dejan Perič je tik ob (izteku prejšnjega leta na va-! lovih Radia Celje povedal novico, da vodstvo Celja Pi-Ivovarne Laško ne namera-iva z njim podaljšati pogodbe. Kar precej poslušalcev seje spraševalo, če je 1. april in ne 31. december.
Šokantno odločitev je nekaj dni kasneje uradno potrdil predsednik kluba Tone 1\irn-šek, ki mu prav gotovo ni lah-iko v teh prelomnih trenutkih kluba: »Uprava Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je v sodelovanj u s strokovnim timom kluba v letu 2002 pripravila projekcijo in dolgoročno usmeritev delovanja kluba. Osnova za to je bila realna ocena možnosti financiranja programov kluba s strani naših spon-Izorjev. Dejanu Periču poteče v koncu sezone 2003/2004 i triletna pogodba oziroma de-j vet let igranja za naš klub. Dejan Perič je vsekakor igralec, ki je dal Rokometnemu klu-I bu Celje Pivovarna Laško v teh I devetih letih največji pečat v zgodovini našega kluba. S svo-i jim profesionalnim odnosom i ostaja prva rokometna legenda celjskega rokometa. Pa ven-
Tone Turnšek
darle smo se glede na usmeritve kluba odločili, da je po izteku te sezone prost igralec. To ni bila lahka odločitev. So argumenti za in argumenti proti. O njih bi se dalo govoriti. Praksa nekaterih slovenskih športnih klubov, ki sklepajo pogodbe s svojimi igralci, ne da bi imeli zagotovljene vire sredstev za izplačilo, nam je tuja in je ne želimo prakticirati. Pri nas so bile in bodo obveznosti do igralcev s strani kluba izpolnjene. Zato želimo poslovati v okviru svojih finančnih možnosti in naše realnosti. Dejstvo je tudi, da je Perič na nek način »Ronal-do« našega rokometa. A tudi
največji zvezdniki prestopajo iz kluba v klub, najpogostejši vzrok pa so prav finance. Upam, da bo slovenski poslovni svet spoznal, da je rokomet ena tistih športnih panog, ki jo je vredno podpirati in da bo k temu nekaj prispevalo tudi bližnje evropsko prvenstvo. Vem, da smo s to potezo hudo razočarali mnoge zveste navijače. Njihovo ogorčenje mi je razumljivo, zato se jim za to iskreno opravičujem in vseeno upam, da nam ne bodo obrnili hrbta. TUdi zato mi je bil razgovor, ki sem ga imel z De-janom Peričem na to temo ob izteku lanskega leta, eden najtežjih v moji športni in poslovni karieri. V njegovi nadaljnji karieri mu želimo vse najlepše, uspeha in zdravja. Dejanu, kakor tudi ostalim igralcem, ki bodo klub zapustili, se bomo za njihov prispevek vsekakor še posebej zahvalili, saj čas slovesa še ni prišel. Veseli pa bi bili, če bi si Dejan po končani športni karieri življenje s svojo družino ustvaril v Celju in ustvarjalno delal v našem klubu.«
Prvi dan novega leta se je Perič začel pripravljati z jugoslovansko reprezentanco
za nastop na EP, ki se bo čez dva tedna začelo v Sloveniji. Medtem ko se Sergej Ruten-ka spogleduje s Ciudadom Realom (pogodba s Celjem mu še ne bo potekla), naj bi Eduard Kokšarov za dve sezoni podaljšal sodelovanje s klubom izpod Golovca. Renato Vugrinec in Žikica Mi-losavljevič bosta skoraj za-
Edi ostaja!
gotovo tako kot Perič zapustila Celje. »Perke« je že večkrat pohvalil Gorazda Škofa, ki brani vrata Gorenja, zanimiv pa je seveda tudi Celjan v dresu Prul Dušan Pod-pečan. Ob vseh pretresih je odstopil predstavnik za stike z javnostmi Rado Pante-lič, zaradi zdravstvenih razlogov. »Inteligentno mravlji-
co« bodo še kako pogrešali, česar se morda še ne zavedajo. In kaj preostane trenerju Miru Požunu? Delo, delo in delo ter Lemgo v četrtfinalu lige prvakov, ko bomo v novi dvorani ob vnovičnem spektaklu pozabili na nekatere poteze, ki jih hočeš nočeš pač ne razumemo.
DEAN ŠUSTER
Brez Potočnikove v Skopje
Žalske rokometašice se bodo v šestnajstini finala pokala EHF pomerile z makedonskim Eurostandar-dom, prva tekma pa bo v soboto v Skopju. Nastopile bodo brez poškodovanih Nine Potočnik (hrbtenica) in Neli I rman (koleno), a z no-vinko Katjo Čerenjak. Krožna napadalka je prišla iz Celeie, za Žalec pa je že igrala.
Tekmic ne poznamo. V kvalifikacijah za ligo prvakov so nastopile z boljšimi igralkami, saj je klub satelit bivšega evropskega prvaka Ko-metala. Zdaj imajo Brazilko in dve mladinki iz Konga. Z nami bo seveda potovala tudi vratarka Miša Marinček,« je dejal trener Igor Razgor. Športni direktor Iztok Ščurek pa pravi: »Hvala Celei za uslugo. Januarja nas čaka naporen ritem: dve evropski tekmi, dve pokalni s Ptujem in dve državnega prvenstva, naj-
Levo Igor Razgor, desno Iztok Ščurek, vmes pa Danijela Savič, ki bo ob odsotnosti Potočnikove nosila večje breme.
prej s Krimom, potem pa zad- smo imeli v domači konku- no tekmo s Podravko v Laš-nji dan v mesecu še v domači renči dva spodrsljaja, ki pa se, kem izgubile za 10 golov, dvorani s tekmecem za dru- vsaj upam, ne bosta ponovi-	DEAN ŠUSTER
go mesto, Piranom. Jeseni la.« Žalčanke so pripravljal-	Foto: TONE TAVČAR
Uspešen nastop nadebudnih iogobrcarjev
Mladi celjski nogometaši Šole Mali šampion so se udeležili tradicionalnega, tridnevnega turnirja mlajših kategorij v Gradcu. V konkurenci najboljših avstrijskih klubov in ekipe iz Maribora je druga ekipa celjskih dečkov (U-12) osvojila drugo mesto, prva ekipa pa je bila v •sti kategoriji peta. Perspektivne nogometaše vodi trener * jan Majal.	PŠ
PANORAMA
KOŠARKA
GOODYEAR LIGA
15. krog: Split - Pivovarna Laško 72:76 (49:68, 28:43, 11:25); McCants 19, Ukič 15; Dončič 25, Dojčin 13, Miško-vič 10, Joksimovič, Jokič 9, Jelesijevič 7, Brolih 3. Vrstni red: Crvena zvezda 27, Reflex, Union Olimpija 26, Cibona 25, Zadar, Budučnost 24, Pivovarna Lšako 22, Krka, Zagreb, Split 21, Banjalučka pivara, Geoplin Slovan 20, Široki, Lovčen 19.
SAVINJSKA LIGA
6. krog: Gomilsko - Pivovarna Laško 59:67, Ločica -Velenje 50:102, Werinox - Tweed 59:64, Žvajga - St. Paul 71:77, ŠK Žalec Polzela 70:64. Vrstni red: St. Paul, Polzela, Gomilsko 10, Velenje, ŠK Žalec, Tweed 9, Pivovarna Laško, Ločica, Werinox, Žvajga 6, Parižlje
Št. 1 -8. ji
NAKRATKO
Celjski mladinci drugi
Pariz: Mladinci rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško so tudi letos nastopili na enem najmočnejših evropskih mladinskih turnirjev. Celjani so najprej premagali Magdeburg (30:25), nato pa še Chambery (25:21). V finalni tekmi pa so tudi letos ob zelo pristranskem sojenju klonili proti domačemu Ivryu z 28:24. Dragan Gajič je bil najboljši strelec trunirja, skupaj z Bojanom Čudičem pa je bil tudi v najboljši sedmerki turnirja. Po statistiki je bil najbolj učinkovit vratar turnirja Celjan Aljoša Reza r.	PŠ
Poraz Srebotnikove
Gold Coast: Velenjčanka Katarina Srebotnik je izgubila v prvem krogu teniškega turnirja z nagradnim skladom 170.000 ameriških dolarjev. S 6:3 in 6:1 jo je premagala Francozinja Natalie Dechy. Srebotnikova na prvem turnirju nove sezone v Avstraliji nastopa tudi med dvojicami v paru s Tino Križan.	PŠ
Praznični turnirji
Žalec, Šempeter: Žalski šahisti so priredili tradicionalni novoletni pokalni turnir, na katerem je nastopilo 19 tekmovalcev. Zmagal je Milan Bračič, pri mladincih je bil najboljši Matej Svent, pri mladinkah pa Suzana Švent. Tudi šahisti iz Šempetra so priredili novoletni turnir, na katerem je med 14 udeleženci zmagal Stane Skok, med mladinci pa se je najbolj izkazal Bojan Grobelnik.
JG
OVEN
Poslovno področje: začetek novega leta bo za vse Ovne izjemno energičen in dinamičen. Samozavesti, energije, poguma in želje po dokazovanju vam ne bo manjkalo. Vaše razpoloženje bo evforično, če pa boste naleteli na predrznega nasprotnika, ki bi se vam upal postaviti po robu, boste tudi nesramni, trmasti in nepopusUjivi.
Poslovno se vam lahko že januarja odpre nova pot, kar lahko najavlja začetek prelomnega obdobja v karieri. Močno vas bo mikalo, da bi stopili na pot samostojnega podjetništva. Če ne boste uspeli s tem načrtom v začetku, se vam ta možnost še v boljši izdaji obeta septembra in oktobra.
Konkurenca bo postajala močnejša, kar pa bo za vas predstavljalo samo izziv. Preživeli boste, ker boste pridni in marljivi!
Ljubezen: položaj Venere v Ovnu vam obeta v prvih treh mesecih leta velike spremembe. Ovni boste od strasti in erotike kar žareli. Vaše ljubezensko življenje.je seveda vedno odvisno od tega, kako ste se pripravljeni za konkretno razmerje potruditi in v letu 2004 boste želeli narediti več. Ugotavljali boste, da morate v ljubezen vložiti več truda in več pozitivne naravnanosti.
Vsi tisti, ki že imate dolgoletno partnerstvo, lahko že v prvi polovici leta doživite krizo. V začetku poletja se morate izogibati ostrim debatam, kajti mimogrede se lahko spre-vržejo v velike prepire. Znano je, da Ovni uživate v besednih igrah, vendar so v tem letu lahko v ljubezni izjemno nevarne. Zaradi vpliva Saturna boste vsi Ovni zelo občutljivi na omejevanja vseh vrst, ki vam jih utegne postavljati partner. Veliko se boste morali ukvarjati tudi sami s seboj, da boste ujeli srečo.
Poslovno področje: to leto je vaše leto, saj mu vlada Venera, vaš glavni planet. Tudi v letu 2004 letu boste težili k finančni stabilnosti in varnosti. Vse do pričetka jeseni bodite pri svojih poslovnih odločitvah previdnejši, izredno previdni bodite pri denarju v maju in juniju.
Že v prvem tromesečju se boste hoteli z rezultati svojega dela uveljaviti in predstaviti v javnosti, vendar pazljivo! Deležni ste lahko ogovarjanja, kritike v javnosti in ne bodite presenečeni, če boste slišali kakšen trač na svoj račun. Konec pomladi in začetek poletja vam prinaša pravcati preporod in porast ugleda, ki ga boste uživali zaradi svojih poslovnih prizadevanj. Še boljši pa je za vas jesenski čas. Povezovanje s tujino je lahko zelo plodno, lahko pa se odločite tudi za menjavo delovnega mesta.
Ljubezen: na čustvenem področju se vam zvezde nasmihajo še prav posebno toplo, kajti povečala se bo želja po stabilnem in varnem partnerskem odnosu. Neverjetno privlačni in erotični boste v februarju in marcu, strastni pa v aprilu in maju. Tudi vi boste morali sklepati kompromise in znižati tako visoke kriterije, ki jih imate do partnerja.
Poletje bo prav osrečujoče in privlačno, zato si lahko tokrat omislite resnično romantične počitnice. V drugi polovici leta boste prijetno razpoloženi, partnerju se boste pokazali v sveži, novi preobleki. Če imate resnega parterja, boste srečnrob njem in zaželeli si boste vajino vez obogatiti z novimi, nenavadnimi prijemi. Če boste do jeseni še samevali, je ta čas idealen za nova čustvena doživetja in prijetne romantične večere. Konec leta vam morate biti skrajno previdni. Izogibajte se posesivnosti in ljubosumnosti.
DVOJČKA
Poslovno področje: vpliva omejevalnega Saturna, ki jej bil v vašem znamenju pretekli dve leti in pol, ne boste več deležni, zato se boste osvobojeni in oboroženi z novimij lekcijami lažje vrgli v nove poslovne podvige. Vendar pre-j vidno! Vaša energija in pripravljenost za delo bo zelo niha-j> la. Prepustite se tej energiji in ne imejte slabe vesti, kajti; rezultati kljub temu bodo.
Občasna ekscentričnost in neprilagodljivost vas lahko celo zapeljeta tako daleč, da ste pripravljeni v trenutku celo pustiti službo in začeti vse znova. Bolje se bo držati ustaljenih pravil, hierarhije, spoštovati avtoritete in celoten sistem, če ne želite poleti trpeti zaradi pomanjkanja denarja. Zaradi vpliva Saturna boste morali na svoj denar sicer večkrat čakati, vendar se boste kljub temu odločali za večje finančne investicije.
Ljubezen: začetek leta se bo pričel za vas nenavadno, nikar ne bodite preveč lahkomiselni in razigrani. V ljubezni sicer veljate za zabavne in očarljive, poleg tega si znate poiskati tudi nove priložnosti, ko zaslutite, da vaša1 zveza ne deluje v skladu z vašimi pričakovanji, ali pa, če zapade v rutino. Po prvi tretjini leta vstopa v vaše zname-j nje kar za štiri mesece Venera, kraljica ljubezni. Ta vas bo polepšala, tako znotraj kot na zunaj in omejevanja, ljubosumnosti in posesivnosti s strani stalnega partnerja vezani Dvojčki nikakor ne boste prenesli. Svoji veliki potrebi po svobodi boste dali še bolj prosto pot.
Tudi pri novih zvezah, poznanstvih in prijateljstvih se ne boste pustili omejevati in v čustva se ne boste pretirano poglabljali. V času retrogradne Venere od maja do junija pa dobro premislite, komu posvečate svojo pozornost, saj se lahko tudi vam kaj zaplete.
RAK
Poslovno področje: Ste v obdobju dozorevanja, v katerem boste deležni lekcij vse do tedaj, dokler jih ne boste osvojili. Ne bo vam ravno lahko, zato se temu ne upirajte, sicer se vam bodo znova in znova pojavljale iste težave z različnimi ljudmi in v različnih situacijah.
Časa za počitek in lenarjenje bo zelo malo. Vsaka vaša obveznost bo majhen test vašega znanja, iznajdljivosti in vzdržljivosti. Nekatere težave in problemi se vam bodo vlekli še iz preteklega leta vse do meseca marca. V odnosih do ljudi, s katerimi poslujete, ste lahko občasno nestrpni, zato pazite, da ne bo prihajalo do sporov. Želja po stabilnosti in varnosti bo povečana, zato bi bilo odlično, da investirate v nepremičnine. Vaše ideje v prvi polovici leta bodo dobre, še posebej izkoristite možnost dodatnega zaslužka s honorarnim delom. Ta čas je tudi zelo ugoden za vlaganja v nova ali dodatna znanja.
Ljubezen: na čustvenem področju bežni odnosi ne bodo tisti, ki bi zadostili Rakove potrebe. Rakci boste hoteli vzpostaviti red in disciplino tudi v svojih čustvenih zvezah, kar pa ne bo lahko, saj ljubezen ni posel.
Za bežne avanture brez topline in ljubezni ne boste zainteresirani. To ne pomeni, da v letu 2004 ne boste srečni na ljubezenskem področju, pomeni pa, da boste stali z obema nogama na realnih tleh.
Vsem tistim, ki ste v zvezi, pa ne občutite medsebojne povezanosti in ljubezni, velja, da se boste morali bolj temeljito kot običajno posvetiti medsebojni komunikaciji. Priporočamo vam, da se ne zaletavate z glavo v zid in ne sprejemate razumskih odločitev, četudi vas obremenjuje strah, da vez razpade. Najboljše bo, da se prepustite času in usodi in bolj zaupate sami vase.
LEV
Poslovno področje: glede na to, da ste veliki individualisti, boste težko sprejeli idejo, da lahko najbolj plodno in konstruktivno delujete timsko. Leto, ki je pred vami, vam je naklonjeno v smislu povezovanj tako s posamezniki kot tudi z institucijami. Oborožite se z dodatnimi znanji računalništva, tujih jezikov in poglobite svoja strokovna znanja. Dvignite svojo raven komunikacije, saj bo v tem letu za vas zelo izpostavljen logičen razum. Začetek leta bo vladala napeta atmosfera, kar vas ne bo oviralo pri vaši veliki ambicioznosti. Izogibajte se nepotrebnim razpravam z nadrejenimi, saj vas ne bi nikamor pripeljale.
Najbolj ugodna meseca sta julij in avgust, tedaj boste imeli tudi zelo visoko ustvarjalno energijo. Rezultati bodo vidni tudi v denarnici. To zelo živahno in plodno obdobje bodo zaznamovala nova poznanstva.
- Ljubezen: na ljubezenskem področju boste številni Levi deležni nestabilnosti in sprememb. V spomladanskem času bo prihajalo do vrste nesporazumov v partnerstvu, zato bo nujno potrebno, da se zavedate, kaj sploh želite. V partnerju boste iskali tudi prijatelja. Uran, ki je po dolgoletnem gibanju vstopil v znamenje Ribe, bo poudaril čustveno plat ljubezni. Ta bo pomembnejša od strasti in gorečnosti. Zato boste vsi Levčki in Levinje odprli svoje srce na široko, samskim pa se bo izpolnila goreča želja po pristnem ljubezenskem odnosu. Veliko od vas se bo odločilo tudi za naraščaj. Vezanim bo najbolj pomembno, da vzpostavijo harmonične odnose, v kolikor bo to mogoče. Veliko vas tega ne bo pripravljeno storiti, zato lahko marsikatera dolgoletna veza poči maja, junija ali julija.
DEVICA
Poslovno področje: z veliko gotovostjo lahko trdimo, dal boste Device v letu 2004 poslovno zelo uspešne. Zadrževa-l nje Jupitra v vašem znamenju vam vse do 24. septembra obeta srečo na vseh življenjskih področjih. To se ne nanaša' samo na materialne dobrine, gre tudi za vašo duhovno nadgradnjo.
Vse poslovne aktivnosti iz leta 2003 dokončajte še pred jesenjo, saj vam bo to dolgoročni temelj. Svoje poslovne ambicije boste zlahka uresničevali, nekaj stresa in napeto-l sti pa vam bosta v aprilu, juniju, juliju in septembru povzročala Uran in Pluton. Vse boste zmogli z veliko dozo op-' timizma, z zdravim razumom in povečano samokotrolo. Še posebej vam odsvetujemo spogledovanje ali avanture na delovnem področju.
Ljubezen: za Device lahko v tem letu trdimo, da zanje nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Že takoj v začetku leta bo ljubezensko življenje zaradi delovanja Jupitra vse prej kot dolgočasno. Marsikatero Devico bo Amor-i jeva puščica zadela kot strela iz jasnega. Razum bo to-| krat ostajal v ozadju, čustva pa bodo privrela z vso močjo in silovitostjo na piano. O pazljivosti, izbirčnosti,' stvarnosti ne bo ne duha ne sluha, čustva bodo pomembnejša.
Vsi vezani, vendar nesrečni v svojem partnerstvu, pozor, obeta se vam sprememba. Nikakor ne boste več pripravljeni sprejemati kompromisov in razumnega anali-: ziranja zakona ali neprestanih konfliktov ali nesporazumov. V sebi boste Device občutile veliko željo po ljubez-. ni in tudi po telesni plati ljubezni. Iz svojega ljubezenskega življenja boste naredile pravljico, posvetile pa se| boste veliko bolj sebi kot drugim.
!
ASTROLOSKA NAPOVED ZA POSAMEZNA ZNAMENJA ZA LETO 2004
TEHTNICA
e	Poslovno področje: v poslovnem smislu je pred vami ze-
č	lo resno leto, ki bo od vas zahtevalo dobro premišljene od-
ú	ločitve. To sicer izhaja že iz druge polovice leta 2003 in je
s	povzročeno s prehodom Saturna v znamenju Raka. Težave
.	bodo lahko v določenih trenutkih večje, kot si mislite, še
jI	posebej, če ste poslovno povezani s svojim intimnim part-
!	nerjem. Naj vam bo vodilo, da ta odnos razmejite do začet-
)	ka leta 2005. Poleg omejevalnega Saturna pa vam lahko
i	občasno ponagaja tudi vam nenaklonjen Uran, ki vstopa v
,	znamenje Rib. Morali se boste soočiti z novimi izzivi, tudi
»	s takšnimi, za katere ste še pred nedavnim menili, da jim ne
•-	bi bili kos. 26. septembra vstopa mogočni dobrotnik Jupi-
?	ter v vaše znamenje in vaše nočne more bo konec.
Ljubezni: na ljubezenskem področju bo že v prvi tretjini J leta večina Tehtnic točno vedela, kaj in kako vnaprej, ven-
-	dar bo čas za korenitejše spremembe ugodnejši kasneje. V i	spomladanskem času se bo marsikaj zapletlo in ukvarjati se i!	boste morali s kopico težav, na katere niste bili pripravlje-!	ni. Prva polovica leta bo za marsikatero Tehtnico prelom-■	na. Odločali se boste za velike korake, v ospredju pa bo i	velika želja in potreba po medsebojnih, usklajenih ljube-
-	ženskih odnosih. Zakon usode bo na Tehtnice v letu 2004 še i	posebej močno vplival - kar boste dali, to boste prejeli, i	Vsakršno nihanje ali neodločnost se lahko v tem letu slabo
konča za vas.
;	V ljubezni boste morali svoja čustva in občutja pokazati
i	bolj odločno, ravno tako tudi svojo prijazno, sočutno in
i	razumevajočo naravo. Če je vaš zakon v krizi, se bo ta kriza
;	v drugi polovici leta še poglobila. Planeti bodo zahtevali od
vas, da zaživite v skladu sami s seboj.
KOZOROG
Poslovno področje: vse do konca septembra izkoristite na poslovnem področju pozitiven vpliv Jupitra v Devici. Svoje osnove pozicije lahko zelo utrdite, lahko pa se tudi odločite za novo poslovno pot. Največ težav lahko pričakujete na področju investicij in konkurence. Tveganja se vam bodo sicer obrestovala, vendar bodo pri tem trpeli vaši živci. V drugi polovici leta bodo zelo izpostavljeni medsebojni poslovni odnosi. Nanje boste gledali izrazito racionalno in lahko se zgodi, da se bodo sicer toplejši odnosi v tem obdobju ohladili. Sledite intuiciji, ki vas bo dobro vodila in se prepustite toku dogodkov. To bo težko, saj ste izrazit racionalist, pa vendar bo to najbolje za vas.
Ljubezen: na ljubezenskem področju bosta Jupiter in Saturn skozi celo leto Kozoroge preizkušala na vse mogoče načine. Dogajali se bodo zapleti in na pot se vam bodo postavljale nenavadne situacije, ki bodo imele včasih pridih iracionalnega. Zato se bodo mnoga partnerstva znašla pod velikimi pritiski in na preizkušnji. Zelo pazljivi boste morali biti pri izbiri besed, spoštovati in ceniti boste morali partnerja in njegova čustva, čeprav bo to včasih težko, ker boste imeli svoje načrte in ideje in zazdelo se vam bo, da deluje proti vam.
Vpliv Jupitra vas bo ščitil skozi leto, vendar vam bo po drugi plati Saturn povzročal nezavedne strahove, ki so povezani s preteklostjo in nezaupanjem v ljubezen samo. Prav je, da se ukvarjate s temi strahovi, da poiščete v sebi razloge in vzroke, ki vas ovirajo v neobremenjenem ljubezenskem odnosu. Ko se boste naučili poslušati svoje notranje bistvo, ko boste ljubili tudi svoje pomanjkljivosti, takrat boste lahko ljubili z vsem srcem in dušo. Predvsem pa morate ugotoviti, kaj sploh želite.
ŠKORPIJON
Poslovno področje: leta 2004 se boste spominjali po dobrih poslovnih rezultatih. Uživali boste podporo Jupitra in Saturna, zato je pred vami leto uspehov na poslovnem in finančnem področju. Večmesečno zadrževanje Venere v Dvojčkih od aprila do avgusta bo zelo pomembno obdobje, v katerem boste uspešno razrešili ključne dileme in tako neobremenjeni krenili naprej.
Uspešni boste v študijskih zadevah, v poslovnih kontaktih s tujino, v nadgradnji strokovnih znanj. Vaša komunikacija bo na zavidljivem nivoju, uživali boste tudi odlično podporo svoje okolice, kar vam bo dalo velike vire novih moči.
Ljubezen: na ljubezenskem področju že kar daljše obdobje ne morete prav in globoko doživljati svojih čustev in občutij. Imate občutek, da se neprestano vrtite v začaranem krogu, iz katerega ne najdete izhoda. Ko ljubezen začutite, ostane tako za zmeraj, tudi če partnerstvo razpade, se redko kateri Škorpijon odloči začeti na novo.
Že v začetku leta boste imeli možnost za novo poznanstvo, če vam le-to uide, poskusite v februarju, v marcu se sicer obeta nekaj nenavadnih težav, ki bodo bolj izhajale iz vašega globjega bistva, vendar bodo že na začetku poletja izginile, kakor so tudi prišle.
Bolj ko se bo leto bližalo h koncu, bolj boste Škorpijoni blesteli in postajali srečni. V drugi polovici leta imate še eno priložnost, da se na novo in noro zaljubite. Škorpijoni boste preučevali, ali lahko ljubljeni osebi zaupate, kajti negativne izkušnje iz preteklosti se bodo z vso silo prebijale iz podzavesti na dan. Zato se bo to leto izkazala tudi negativna Škorpijonovska sumničavost, kot je bilo to v preteklosti.
VODNAR
Poslovno področje: v letu 2004 bo Saturn vplival na vaše delovno okolje, na medsebojne odnose, rutino in vsakodnevno delo in to vam bo prinašalo kar nekaj preizkušenj. Svojo samokontrolo boste morali povečati, prav tako se ne spuščajte v konflikte in nepotrebne debate z nadrejenimi. V prvi polovici leta vas bodo zanimale nenavadne zadeve, zato bi lahko tudi eden od vaših hobijev postal honorarno ali redno delo. Vaše intelektualno področje bo zelo izpostavljeno tudi v poletnih mesecih, zanimalo vas bo samo tisto, kar vas resnično veseli. Ne prenaglite se in ne bodite preveč ekscentrični, saj bi se vam lahko maščevalo. Večja previdnost velja tudi v kontaktih s tujci. Jesensko obdobje vam prinaša nove priložnosti, ki se jih splača izkoristiti.
Ljubezen: nekaj zadnjih let je bilo za vse Vodnarje izredno burnih in viharnih, vendar je bil občutek svobode tisti, ki jih je gnal naprej skozi čas. Tokrat bodo položaji planetov poskrbeli, da boste tudi Vodnarji bolj romantično razpoloženi in boste v sebi čutili večjo potrebo po stabilnih in usklajenih odnosih. Do polovice leta bi se lahko mnogi samski Vodnarji odločili za resno vez, kajti počasi bodo postali vse bolj tradicionalni.
Sredi leta bo Neptun povzročil tudi večjo željo po potovanjih, tako se lahko marsikateri Vodnar v tujini tudi zaljubi. Da pa boste lahko resnično uživali v osrečujočem ljubezenskem življenju, se boste morali naučiti vživeti v čustva svojega ljubezenskega partnerja. Tudi pri izbiri sami morate biti nadvse previdni, izogibati se morate posesivnih in ljubosumnih tipov ljudi, kajti tega v prihajajočem letu enostavno ne boste prenašali.
STRELEC
Poslovno področje: kvaliteta leta 2004 bo v največji meri odvisna predvsem od tega, kako je položen v vaši karti planet Jupiter. Ta vam prinaša nove poslovne priložnosti, vendar boste izpostavljeni prenagljenim odločitvam, neosnova-nemu optimizmu, prav tako pa tudi konkurenca v tem letu ne bo spala. Prav slednja vam lahko povzroča veliko skrbi in vam jemlje samozavest. Venera v vam nasprotnem Dvojčku bo povzročala zamude na finančnem področju, še posebej v času njene retrogradne poti v poletnih mesecih.
Situacija se bo popolnoma spremenila z vstopom Jupitra v septembru v znamenje Tehtnice. V zadnjih mesecih leta lahko pričakujete vam naklonjene okoliščine, vse se vam bo pričelo obračati v pozitivno smer. Občutili boste olajšanje in za svoj trud boste poplačani.
Ljubezen: na čustvenem področju boste Strelci pod močnim vplivom Plutona, kot ste že nekaj let. Neharmonična opozicija Venere v Dvojčku bo dodala svoje. Naučiti se boste morali končno ugotoviti, kjer je meja med strastjo in čustvi in kaj je sploh prava ljubezen.
Veliko pripadnikov tega znamenja je privrženih samcev, ki se na vse možne načine izogibajo izgube svobode. V tem letu bo drugače. Čustva in strast bosta Strelcu zameglila pogled na razumno delovanje in dojemanje svobode. Za vse vezane Strelce velja, da ste preživeli kar nekaj težkih let, ko ste se na vse načine skušali obdržati pri moči. Ljubezenska vez lahko preživi le, če je dovolj trdna in močna, drugače bo razpadla in prav je tako. Jupiter v Devici bo vse do jeseni polnil vaše življenje s preizkušnjami in nenavadnimi dogodki, ki so lahko tudi izjemno romantično obarvane.
RIBI
Poslovno področje: za svoj poslovni uspeh v letu 2004 se boste lahko zahvalili Saturnu, planetu poslovnosti, ki bo vse leto v vam naklonjenem Raku in vam bo omogočal napredovanje, počasi, korak za korakom. Nekaj ovir in zapletov, predvsem v času od aprila do avgusta, boste uspešno odpravili. Ne bo vam uspevalo, da bi malo delali in veliko zaslužili, prav obratno, delali boste ogromno za plačilo, ki se vam ne bo zdelo zadostno.
Za najemanje kreditov ali posojil je najugodnejši januar. V maju in juniju lahko imate nekaj nepredvidenih izdatkov, zato si ustvarite rezervni fond pred tem. Finančno ugodnejši je pričetek oktobra, ko lahko pričakujete na denarnem področju tudi nepričakovano. Pazljivo konzumirajte alkohol, poživila in tablete.
Ljubezen: v preteklosti se niste mogli ustaliti, saj ste najbolj pogrešali romantičnost in nežnost. No, to leto vam bo prineslo več sreče in uspeha. V prvi polovici leta boste tehtali, kaj vam je dosedanje partnerstvo prineslo. Bolj kot običajno se boste poglabljali v razmerja in analizirali vse posamezne vidike in seveda predvsem sebe. Zaradi tega boste mnogokrat psihično in tudi fizično precej izčrpani. Druga polovica leta vam bo prinesla kar nekaj velikih sprememb. Samske Ribice se boste odločale za resna razmerja, vezane in nezadovoljne pa boste delale veliko inventuro.
Vse Ribice, ki ste v dolgoletnem partnerstvu, se lahko odločite tudi za povečanje družine. Po drugi plati pa se lahko zaradi kratkotrajnega razmerja ali avanture znajdete celo v resnih zakonskih težavah.
Letni horoskop sta za vas pripravili: astrologinja Cordana, ki jo lahko pokličete na številko 090 41 26 ali n 404 935, in astrologinja Dolores, ki jo lahko pokličete na številko 09043 61 ali na 041 519 265.
Razbitine, ki ostanejo na naših cestah po nesrečah, so dovolj zgovorne. (Foto: PU Celje)
»Sem za popolno treznost za volanom! Na cestah sem videl preveč krvi, razmesarjenih trupel in solznih oči, da verjel, da lahko voziš, če spiješ kozarček ali dva,« pravi Franci Klanjšek
Ali je treba alkohol povsem spraviti s cest? Kaj je z nacionalnim programom prometne varnosti? Kako pojasniti dejstvo, da je bilo v prometnih nesrečah na Celjskem lani 29 mrtvih? To so bila izhodišča za pogovor s Francijem Klanjškom, vodjo sektorja za promet na celjski policijski upravi.
Skupaj smo povzeli nekatere bistvene značilnosti varnosti na cestah na Celjskem in se dotaknili tudi novosti v predlogu novega zakona o varnosti cestnega prometa. Predlog znižanja dovoljene stopnje alkohola pri vozniki z 0,5 na 0,2 promila naš sogovornik kratko in jedrnato ocenjuje kot izredno revolucionarnega za slovenske razmere.
»Tu je pomembno poudariti, da EU od Slovenije jasno zahteva tudi izboljšanje prometne varnosti. Ključni problem je ravno alkohol. Če tega ne bomo storili danes ali jutri, bomo morali čez leto dni. Alkohol je treba spraviti s cest! Sam sem za popolno treznost za volanom, ker sem na slovenskih cestah videl preveč krvi, preveč razmesarjenih trupel, preveč solznih oči, da bi me še kdo prepričal, da lahko sedeš za volan, če spiješ kozarček ali dva.«
Se pravi 0,0 g alkohola na kg krvi?
Tako je. Zdi se mi, da drugače le prepričujemo nekoga, ki se je že odločil, da bo pil, naj pije manj.
Ali na našem območju radi vinjeni sedemo za volan?
Desetino vseh prometnih nesreč so lani povzročili vinjeni vozniki. Povprečna stopnja vinjenosti je bila 1,49 promila! To pomeni, da je že sama stopnja vinjenosti na meji, ko bi morali vsi ti vozniki že po zakonu
ostati brez vozniškega dovoljenja. Pri manjših prometnih nesrečah je alkohol prisoten skoraj v polovici primerov. In ne le pri voznikih, alkohol je včasih prisoten tudi pri pešcih.
Ravno za vinjene udeležence v prometu predvideva predlog novega zakona višje kazni. Mislite, da lahko visoke kazni zale-žejo bolj kot na primer znižana dovoljena stopnja al-koholiziranosti?
Težko je govoriti o tem. Kazen ima le kratkoročen učinek, dolgorčno pa na voznika ne vpliva kaj dosti. Gre pač za to, da ljudi prisili, da ne počnejo tistega, kar bi sicer počeli, če kazni ne bi bilo.
Lani ste celjski policisti začasno odvzeli že več kot tri tisoč vozniških dovoljenj. Kakšen, mislite, je učinek?
Številke so podobne letu prej. Začasen odvzem vozniškega dovoljenja je vezan predvsem na vožnjo pod vplivom alkohola ali pa, denimo, pod vplivom mamil. Nimam realnih podatkov, koliko teh voznikov brez dovoljenja sede nazaj za volan, vendar mislim, da je, glede na to, da iste ljudi spet srečamo v policijskih postopkih, delež kar velik.
Če še ostaneva pri predlogu novega zakona, je ena od novosti tudi ta, da bi mladi lahko vozili že pri 16 letih.
Z usposabljanjem v avto-šoli bi lahko začeli, ko bi dopolnili 16 let in pol, nato pa bi po opravljenem izpitu pred komisijo leto dni lahko vozili s spremljevalcem. Kandidat bi potem ob pogoju, da je star 18 let, opravil vozniški izpit in do 21. leta ostal voznik začetnik. Voznik začetnik, ki je že po veljavnem zakonu deležen strožjega nadzora, bi tako po
Franci Klanjšek iz PU Celje: »Videl sem že preveč krvi in razmesarjenih
novem bil tri leta in ne samo dve leti.
Je to smiselno, glede na to, da na slovenskih cestah umira vse več mladih?
TUdi to težko komentiram. Vendar mislim, da bi voznik spremljevalec na začetku moral imeti možnost reagiranja, kadar bi prišlo do nevarne situacije pri vožnji. Tako kot v avtošolah, ko ima inštruktor v vozilu dodatne stopalke. V tem primeru pa jih ne bo.
Pred časom so na veliko govorili tudi o nacionalnem programu prometne varnosti. Kje se je zaustavilo?
Nacionalni program je, žal, še vedno na začetku. Znano je namreč, da je stvari veliko lažje napisati, zatakne
pa se, ko jih je treba izvajati. Kljub temu, da program zahteva že leta 2005 konkretno realizirane naloge, se praktično sploh še ni začel izvajati. Izvaja ga zgolj policija, ki pa brez ostalih institucij ne bo dosegla ničesar! Če te ne bodo začele bolj aktivno sodelovati, bo program ostal le mrtva točka na papir-
Na Celjskem je bilo lani več kot pet tisoč prometnih nesreč, 29 ljudi je umrlo, več kot 11 tisoč ljudi je bilo poškodovanih. Kaj je krivo za stanje, ki je po statistiki sodeč sicer nekoliko boljše od leta 2002, a vseeno zaskrbljujoče?
Če govoriva o vzrokih nesreč, je odgovor isti kot leto
prej: neprilagojena hitrost. Ta v številnih primerih hodi z roko v roki z alkoholom. V 70 odstotkih ljudje umirajo zaradi prevelike hitrosti, nepravilne strani vožnje in alkohola. Na težo poškodb pa pogosto vpliva tudi neupora-ba varnostnih pasov.
Omenila sva že mlade voznike. Domnevam, da je za njihove nesreče v večini vzrok ravno neprilagojena hitrost.
Točno. Mladi vozniki - v mislih imam tiste z vozniškim dovoljenjem manj kot dve leti - so lani povzročili več kot 800 nesreč, med te pa niso všteti tisti, ki dovoljenja sploh nimajo. Tri nesreče so se končale s smrtjo, 46 voznikov je bilo v času nesreč vinjenih in skoraj polovica teh je imela v sebi več kot 1,1 promila alkoho-la.
Kaj pa spol? So v prometu nevarnejši moški ali ženske?
Moški. Kar 93 odstotkov tragičnih nesreč so povzročili moški.
Statistika daje tudi oceno, kdaj se zgodijo najhujše nesreče ...
Na Celjskem se tedensko povprečno zgodi okoli 120 nesreč, vendar je za naše območje značilno, da noben dan v tednu ne izstopa. Mogoče bi lahko rekli, da je prometno najbolj varen torek, najslabše pa je ob ponedeljkih. Število nesreč seveda bistveno naraste ob slabših vremenskih razmerah. Tako se je že zgodilo, da nam je preprosto zmanjkalo policistov, ki bi odšli na kraj nesreče. Gre seveda za izjemne situacije, ko se v eni uri ali dveh zgodi tudi 20 ali celo več nesreč.
Najhujša lanska nesreča?
Na avtocesti, pred cestninsko postajo Tepanje. Voznik je polkrožno obračal, vanj pa
je trčilo drugo vozilo. Umrla sta mož in žena.
Hudo je tudi takrat, ko umirajo mladi in otroci...
Žal sta lani v nesrečah umr: la dva otroka, stara štiri in sedem let, ter sedem oseb, starih od 17 do 24 let.
Ima celjsko območje črne cestne odseke v prometu?
Morda je izjema Veliko Širi je pri Laškem, kjer zaradi zožitve in skalnega previsa poJ gosto prihaja do nesreč. Prometna varnost je bila v prvij polovici leta 2002 zelo slaba tudi na cesti Arja vas-Ve-i lenje. Med bolj problematične bi lahko šteli še cestne od-' seke na smereh Celje-Sloven-ske Konjice, Žalec-Vransko ter del glavne ceste Celje-Ra-deče.
Policisti se ubadate tudi s številnimi nesrečami s pobegi povzročiteljev.
Število teh nesreč iz leta v| leto raste. Kljub temu, da so bili pri drugih udeležencih v nesreči očitni znaki telesnih! poškodb, je bilo takšnih primerov lani več kot 50. Poizvedovanje o povzročiteljih nam pri obravnavi nesreče vzame ogromno časa, kljub temu pa smo pri tem uspešni.
Zakaj ljudje bežijo s kraja nesreče?
Najpogosteje zaradi tega, ker so vozili vinjeni ali brez vozniškega dovoljenja. Tako je kar v 80 odstotkih vseh pobegov.
Vsako leto se decembra število nesreč nekoliko poveča, tudi lanski december ni bil izjema.
Decembra so bile na celjskih cestah tri smrtne nesreče. V Škofji vasi je umrl pešec, na avtocesti Celje-Žalec 28-letni sopotnik in v Podplatu 20-letni voznik. Tako je lani na naših cestah umrlo! 29 ljudi, leto prej pa kar 46.
SIMONA ŠOLlNIČi Foto: GREGOR KATIČl
Bančna uslužbenka ni štela denarja
Nadaljuje se ponovno sojenje domnevnim roparjem Krekove banke - Zavarovalnica bo banki povrnila 8 milijonov tolarjev
Na Okrožnem sodišču v Celju se v teh dneh nadaljuje ponovno sojenje domnevnim roparjem Krekove banke. Edis Nuhanovič in Hajni Košir, ki sta v priporu, ter nekdanja uslužbenka banke Barbara Knep, ki naj bi pri izvedbi ropa pomagala, vztrajajo pri starih zagovorih, senat in obramba pa zaradi razjasnitve pritožbenih razlogov, zaradi katerih je Višje sodišče v Celju prvo sojenje razveljavilo, še podrobneje zaslišujejo nekatere priče, j Že v torek so bili kot priče zaslišani vodja posloval-j nice Krekove banke Toni Rizmal ter uslužbenki ban-I ke. Vsi so zatrdili, da Bar-
r
bara Knep ob bančnem okencu ne bi smela imeti več kot 4 milijone tolarjev, saj je bil to blagajniški maksimum oziroma najvišji dovoljeni znesek, ki ga je bančni uslužbenec v tej banki smel imeti na blagajni. Toni Rizmal, ki je podrobneje opisoval način poslovanja banke ter štetja denarja ob koncu delovnega dne, je tudi v sredo odgovarjal predvsem na vprašanja zagovornikov. Pojasnil je, da so se pravila dela v banki po ropu v marsičem spremenila. »V času, ko se je zgodil rop, je bila ena delavka na bolniškem dopustu, zato je na blagajni delala le Barbara Knep, ki je bila v celoti odgovorna tudi
Ne nasedajte!
Na območju Laškega in > okolice so v torek popoldne občani opazili mlajšo
-	žensko, ki naj bi pobirala i denar pod pretvezo, da ga , zbira za nujno prijateljičino operacijo.
Ljudem naj bi govorila, da
-	je prijateljica hudo poškodovana že več mesecev zaradi
-I prometne nesreče, ki naj bi jo ■I povzročil policist in zato nuj-
•	no potrebuje operacijo. Pri tem ■j naj bi omenjala, da je bilo obrt věstilo o tem predhodno ob-
•	javljeno na Radiu Celje in da
•	bo naša medijska hiša o tem še poročala. Ker obvestilo na Radiu Celje v zvezi s tem ni bilo objavljeno, opozarjamo
vse krajane, naj ji ne nasedajo in naj ji ne izročajo denarja. Mlajši ženski temnejših daljših las z rdečim vozilom ljubljanske registracije naj bi krajani dajali od tisoč do celo pet tisoč tolarjev. Podoben primer je bil pred dobrim mesecem tudi na območju Velenja. Po radijski objavi o očitni goljufiji pa so se nam oglasili še nekateri krajani, ki naj bi žensko pred časom videli tudi na območju Šentjurja in Vojnika, kjer naj bi zbirala denar pod isto pretvezo.
SŠ
za denar ob koncu delovnega dne,« je povedal Rizmal, ki je dodal, da sta v času, ko se je zgodil rop, v poslovalnici delovali največ dve, danes pa so v banki štiri blagajne.
Barbara Knep je svojega nekdanjega šefa obtožila, da laže in povedala, da vse do sodne obravnave ni nikoli slišala, da bi lahko imela na blagajni le štiri milijone tolarjev denarja. »Edinkrat, ko sem slišala za blagajniški maksimum, je bilo pred leti, ko sem se uvajala v banki v Mariboru, kjer je bil ta maksimum 30 milijonov tolarjev,« je povedala Knepova, ki je bila v Krekovi banki zaposlena približno štiri leta. Na vprašanje predsednice senata Ingrid Lešnik, ali je v jutru, ko se je zgodil rop, kot edina delavka na blagajni (njena sodelavka je bila v bolniškem staležu) preštela denar, ki ga je na blagajno prinesla iz tre-zorja, je Knepova odgovorila, da ne, saj naj bi tega uslužbenke banke nikoli ne počele. Na vprašanje predsed-
nice senata, ali je kot uslužbenko banke ni zanimalo, koliko denarja ima pri sebi na blagajni, je Knepova odgovorila: »Zakaj bi me? Vodja poslovalnice je bil Toni Rizmal in on bi moral vedeti...« Toni Rizmal je sodišču pojasnil tudi, da si je banka povrnila približno četrtino fiktivnih transakcij, ki jih je Knepova izvedla na dan ropa. Zavarovalnica bo banki povrnila 8 milijonov od ukradenih 30, ena od strank bo denar vrnila po končanem sojenju, saj želi za to pravno podlago, približno milijon tolarjev pa je za banko verjetno izgubljenih, saj je bil nakazan za predčasno poplačilo kreditov.
Med glavno obravnavo, ki se nadaljuje danes, so si včeraj ogledali še videoposnetek ropa, sodišče pa namerava za sodelovanje zaprositi še izvedenca s področja financ, ki bo pomagal razjasniti določene okoliščine v zvezi z nastalo škodo in načinom poslovanja v oropani banki.
ALMA M. SEDLAR
Našli truplo
V potoku Struga pri Podvinskem jezeru na območju Polzele so minuli vikend našli moško truplo. Po opravljeni identifikaciji so ugotovili, da gre za 38-letnega tujca, ki je začasno stanoval na območju Žalca. Pogrešali pa naj bi ga že od 28. decembra. Natančne okoliščine smrti še niso znane, šlo pa naj bi za utopitev. Na truplu naj ne bi bilo znakov nasilja.	SŠ
MODRI TELEFON
80,6 95,1 95,9 100,3
Bum!
Božično-novoletni prazniki so na celjskem območju minili dokaj mirno, kljub temu, da sta se zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov zgodili dve nesreči. V Slovenskih Konjicah se je pri tem poškodoval devetletni otrok. Slednji je z očetom uporabljal rakete, petardo pa sta skupaj odvrgla v cev. Ker do poka ni prišlo, se je sin sklonil k cevi, takrat pa je počilo. Prav tako na območju Slovenskih Konjic, je moški odvrgel petardo, a je ob tem nevede prižgal še tri, ki jih je držal v roki. Vse tri so se aktivirale. V obeh primerih je šlo za lažje poškodbe. V Kozjem pa je skozi okno v stanovanjsko hišo priletela raketa. Kljub temu, da se je aktivirala, ni povzročila večje škode.
Opravičujemo se več bralcem iz Celja, ki pričakujejo odgovore iz službe za stike z javnostmi Mestne občine Celje. Od tam z odgovori žal zelo zamujajo, tudi po mesec dni.
Prikrajšani?
Bralec z Dobrne, ki se je upokojil v prvem trimesečju leta 1992, se čuti finančno zelo prikrajšanega. Leta 1996 je bil seznanjen, da je državni zbor odločil, da mu povišanje pokojnine ne pripada, saj naj bi bil upokojen pod preugodnimi pogoji. Tako so poslanci sklenili, da mora pri povišanju pokojnine skupaj z drugimi počakati na ostale. V času, ko je veliko govora o različnih odškodninah, ga zanima kaj lahko stori.
Lovro Perčič, vodja odseka za pokojninska zavarovanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Območna enota Celje, med drugim pojasnjuje, da je bila leta 1992 spremenjena zakonodaja, ko so spremenili tudi usklajevanje pokojnin, v katero so bili zajeti vsi upokojeni od 1.1. 1992 do 31.3.
1992, tako kot bralec. V nadaljnjih letih se je v praksi ugotovilo, da ti upokojenci odstopajo od povprečja drugih upokojencev, to je, da so na boljšem. Zato je bil leta 1996 zakon dopolnjen (55. člen takratnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju) in v eni izmed dopolnitev je bila tudi ta, da se upokojencem v omenjenem času pokojnina ne uskladi. Zato bralcu pokojnina takrat ni bila usklajena ter je bila izravnana z drugimi upokojenci. Sicer pa so vsi roki za pritožbo zastarani, pa tudi v primeru, da bi jo bralec napisal pravočasno, zelo verjetno ne bi bilo odločeno drugače.
Polulsko
križišče
Bralka s Polul v Celju opozarja na opozorilno tablo za obvoz, ki naj bi ogro-
žala prometno varnost na tamkajšnjem križišču. Pravi, da je tabla po mnenju Polulčanov postavljena preblizu semaforja, zato jo vozniki iz drugih krajev .marsikdaj spregledajo.
Robi Mažič iz družbe VOC (Vzdrževanje in obnova cest) Celje odgovarja, da so zadevo v zvezi z začasno prometno signalizacijo na Polulah preverili na terenu in ugotovili, da predznak za obvoz ne zakriva semaforja. Semafor je ponovljen tudi na levi strani vozišča, na semaforizirano križišče pa opozarja znak bližina svetlobnih prometnih znakov, ki je dodatno osvetljen. Sicer pa so začasno signalizacijo postavili po potrjenem elaboratu s strani Direkcije RS za ceste, ki ga je izdelalo podjetje Projektiva-inženiring Celje d.d., pravi Mažič.
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrniU, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
S sodniki in policisti
Januar: policijski specialci so prijeli trojico med preprodajo 100 g kokaina in 2.000 tabletk ekstazija. V Novi vasi je ropar iz Banke Celje odnesel nekaj manj kot dva milijona tolarjev, izsledili so ga nekaj dni kasneje. Višje sodišče v Celju je razveljavilo sodbo prvostopenjskega senata, ki je Konrada in Kristijana Kamnika, njuno sestro Klav-dijo in prijatelja Alojza Založnika ter Saša Fijavža obsodilo zaradi domnevne preprodaje mamil, ter zahtevalo ponovni proces pred novim senatom. Kristijana Kameníka, osumljenega štirikratnega umora v Tekačevem, so po petih letih pripora in zapora izpustili na prostost.
Februar: Ustavno sodišče RS je razsodilo v prid Žalčanke Nuše Ilovar in ljudem, ki jim je bila zaradi fizične prizadetosti odvzeta opravilna sposobnost, vrnilo volilno pravico. Celjski policisti so prvaka SNS Zmaga Jelinčiča prijavili sodniku za prekrške, ker je bil pijan, ko naj bi ga med vožnjo iz Slovenj Gradca skušal s ceste zriniti neznani voznik. Okrožno sodišče v Celju je oprostilo Borisa Kragolni-ka, ki so mu sodili zaradi umora Danijela Konca.
Marec: avstrijski policisti so v bližini meje s Slovenijo aretirali Marijo Kamenik. Nadaljevalo se je sojenje domnevnim roparjem Krekove banke. Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo oprostilno sodbo za celjskega podjetnika Roberta Prevca. Predsednik Okrožnega sodišča v Celju Andrej Pavlina ni ugodil predlogu sodnice Ingrid Lešnik za izločitev iz procesa Tekačevo.
April: na veliki razprodaji na Celjskih sejmih je mariborsko podjetje nevede prodajalo ukradeno blago. Na daljše zaporne kazni so obsodili roparje Krekove banke, vendar se je obramba na razsodbo pritožila in proces je bil razveljavljen.
Maj: pri Gabrkah je v eksploziji v avtu umrl 57-letnik, žena je bila hudo ranjena. Mladeniča sta v Celju oropala trgovino ob Cesti na grad in pri tem brutalno napadla trgovko. Na Celjskem so ovadili sedmerico, ki naj bi se v denarni verigi okoristila za več kot 20 tisoč evrov.
Junij: skupina, v njej tudi mladoletniki, je v Šoštanju umorila 40-letnega Marjana Jančiča. Na sojenju v procesu Tekačevo je izvedensko mnenje predstavil tretji foren-zični strokovnjak in ker ni mogel z gotovostjo zatrditi, da je odtis sledi na kraju umora pustil copat, ki so ga zasegli Kristijanu Kameniku, je bil slednji oproščen. Na razsodbo so se pritožili tožilci, Višje sodišče v Celju pa primer še obravnava. Bivši direktor
celjske bolnišnice Samo Fa-kin je vložil zasebno tožbo zoper ortopeda Matjaža Sajovi-ca zaradi izjave, da naj bi njemu in še nekaj zdravnikom grozil s pištolo.
Julij: zaradi suma prostitucije in spravljanja v suženjsko razmerje so kriminalisti začeli s preiskavo v celjskem klubu Red Heart. V hiši pod Starim gradom je 57-letnik zabodel in hudo ranil 29-letni-ka. Požar v Kerosu je povzročil za več 100 milijonov tolarjev škode.
Avgust: pod Križevnikom nad Robanovim kotom so našli mrtvega planinca, v Bučah na Kozjanskem so pri čiščenju vodnjaka umrli trije gasilci, med kopanjem v Slivniškem jezeru pa 24- in 27-letnik.
September: v eksploziji ročne bombe v klubu Cank na Dobrni sta umrli dve osebi, pri sestopu s Triglava pa 41-letna izkušena planinka iz Velenja. Znova se je začelo sojenje združbi domnevnih preprodajalcev mamil, ki naj bi jo vodila Marija Kamenik, in obravnavo so preložili za nedoločen čas.
Oktober: pred motelom v Kozjem je mladoletnik štirikrat zabodel znanca in ovadili so ga zaradi poskusa umora. Med sestopom z Boča je padel 11-letni učenec iz okolice Lendave in umrl. Odvetnik Blaža Finka, ki so mu policisti leta 2001 zasegli anhi-drid ocetno kislino, ker naj bi služila proizvodnji heroina, je tožil državo in za Fin-kove duševne bolečine zahteval skoraj 52 milijonov tolarjev.
November: v požaru v Sveti Emi nad Podčetrtkom je umrla 17-mesečna deklica. V Veliki Ravni nad Socko je 65-letnik zabodel 64-letno partnerko, nato je sodil še sebi, v Celju pa je 20-letnica zabodla 43-ietnika. Pri sestopu s Krofič-ke se je ubil 29-letni izkušeni planinec iz Vojnika. V Marija Reki nad Preboldom sta domačina polila z bencinom in zažgala 37-letno Andrejko Boršnjak, ki je čez nekaj dni umrla.
December na za javnost zaprti obravnavi se je začelo sojenje za umor šoštanjskega brezdomca. Zgodili sta se tragični nesreči v kamnolomih; v Teru nad Ljubnim in Žu-smu. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Ža-berl je predlagal izdelavo dodatnega sodnomedicinskega izvedenskega mnenja glede zdravljenja in smrti Jasne Pungeršek. Znova se je začelo sojenje domnevnim roparjem Krekove banke; 30 milijonov tolarjev in Danijela Bo-rojeviča, ki naj bi bil glavni pobudnik ropa, pa še niso našli. V Zagrebu so ustrelili Celjana Zlatka Žoharja.
SIMONA ŠOLINIČ
ALMA M. SEDLAR
nadpovprečno leto
Glavni dogodki 2004: še en multikino, festival in kopica rekordnih filmov
Legenda o jezdecu kitoif
Zdi se, da za filmsko Celje vsako leto postavlja nove mejnike. Leta 2002 smo odprli multikino Planet Tliš in prvi slovenski kulturni oziroma Art kino Metropol. V letu 2003 smo dobili nazaj festival slovenskega filma. 1\idi letnica 2004 ne bo niti najmanj povprečna.
Sedaj že vrabci na vejah čivkajo, da bo konec januarja Mercator v sodelovanju z ljubljanskim Kolo-sejem odprl še drugi celjski multikino. Celje bo tako postalo prvo slovensko mesto z dvema multikino-ma. Slabe plati dogodka: »vojna« med kinoprikazo-valcema - eden od njiju je tudi distributer - bo rušila zgrajena razmerja, predvsem pa upamo, da ne bo postala »nepoštena«. Dobra plat znotraj slabe: konkurenca bo vzpodbudila domišljijo kinoprikazovalcev, oba se bosta namreč morala kar najbolj potruditi, da obiskovalce privabita k sebi. Zabavna ugibanja: kaj bo to pomenilo za splošno gledanost filmov v Celju in okolišu? Bo nekaj več dvoran skupno število gledalcev porazdelilo ali pa ga bo celo, vsaj za malenkost, povečalo?
Težko pričakovan tretji del Gospodarja prstanov bo na ogled v prihodnjih dneh.
Še en velik dogodek v 2004: vrača se 7. festival slovenskega filma. Za številko večji, upamo, da z bolj realnimi pričakovanji in bolj prilagojen okolju, predvsem pa še vedno - največji domači filmski dogodek. Vsekakor pa se bodo »morale« nekatere temeljne postavke festivala poznati tudi pri obisku, drugače se bo število nasprotnikov festivalskega Celja le še večalo ...
Največji filmski dogodki pa so za večino obiskovalcev predvsem in enostavno filmi. Začne se že ta teden, 8. januarja, ko pri nas štarta tretji del Gospodarja prstanov: Kraljeva vrnitev. Kritiško dobro ocenjen, gledalsko še bolj,
najbolj epski in najbolj sapo jemajoč od vseh treh delov bo znova kotiral tudi pri Oskarjih - tokrat bi skorajda smel katerega od večjih kipcev tudi dobiti. Prva dela sta odlično gledana tudi pri nas, tretji pa bi moral rekorde le še rušiti. Zagotovo eden največjih filmov leta 2004! Kmalu lahko pričakujemo tudi Toma Cruisea v Poslednjem samuraju, ki lovi repe Shoguna in Prežečega tigra, skritega zmaja, da bi ju vklopil z epskostjo Gladiatorja. Na podobne strune igra tudi Troja, še en klasični ep, ki združuje lepotca Brada Pitta in Orlanda Blooma (vili nca iz Gospodarja).
Tretja nadgradnja Harry-ja Potterja je nominirana za gledanost, čeprav jo bomo letos dobili na meni šele poleti, junija. Koliko bodo počitnice stale film na gledanosti, je vprašanje, ki se kosa s filmofilskim: kako so ustvarjalci krčili precej obsežno knjigo, da so jo spravili na mladini primerno filmsko dolžino? Če je že drugi del filmskega čarov-niškega potovanja bolj zadel bistva kot prvi, upamo, da bo v tretje šlo še bolje ... Poleti nas čakata še drugi Spider man, ki bo tokrat lovil mnogoročnega Dr Okto-pusa, pa viteški Kralj Artur. Za tiste, ki imajo radi »manjše« filme, prihaja triler Pobegla porota po romanu Johna Grishama - igra Gene Hackman - nasmeh Julie Roberts bo krasil film z naslovom Mona Lisin nasmeh, Jack Nicholson bo osvajal v Ljubezen je lušt-na stvar, Shrek 2 bo postavljal vprašanje nenavadnega zetovstva na pravljični - in komični - način, Pixar bo risal s čudnimi superjuna-ki, imenovanimi The Incre-dibles, Jerry Seinfeld pa bo (morda) konkuriral A filmom s svojim Bee movie...
PETER ZUPANC
11 m 11 M li i
September in april
Legenda o jezdecu kitov premore tri različne, a med sabo povezane aspekte. Dva od teh ne potegne dovolj daleč, tretjega ponese predaleč v negotovo smer. Aduti se skrivajo drugje: eden od teh je zelo uspelo iskanje srednjega toka. Drugi pa ...
Legenda je film prilagajanja stare kulture novi, ki je sam že zelo prilagojen. Tradicija junakov staroselcev je zelo razmajana in ostaja na ravni osnovnošolskega, precej turističnega izvajanja - ni del njihove vsakodnevnosti. O prilagajanju ne pove nič novega; jezi se predvsem na kajenje in pomanjkanje časa za otroke, kar ni jeza, ki bi bila posebnost starih kultur, ne zaveda pa se »sreče«, da v okolju »nima« niti mamil niti alkohola.
Legenda je film, ki flirta s feminizmom. Ampak kakor je res, da nova voditeljica Maorov postaja deklica - prvič v njihovi tradiciji - tako je res tudi to, da brez »Oprave krvi« v sebi ne bi uspela. Film zelo dobro skriva, da je vsaj na pol »nazadnjaški fantasy«, ki vzpodbuja trud, a tudi na-slednost. (Mimogrede, film je mlačen »fantasy«, naslonjen na blagi new age, namenjen tistim, ki fantasy-ja ponavadi ne marajo.) In znova, njegov feminizem je ohranjen v sprejemljivih
Piše: PETER ZUPANC

mejah, ni kon-^ kretiziran; jezit' ^^ di na trendov-ski »girl power«, ne da bi premogel konkretno vizijo.
Legenda je najmočnejša v orisu odnosa med osebo, ki skuša vse ljudi okoli sebe oblikovati v skladu s svojimi pričakovanji, pri tem pa -zaradi predsodkov - ne vidi že uresničenih pričakovanj. Film zaznava razliko med »imeti rad« in »sprejeti«, dojema, da je lahko prvo udejanjeno, drugo pa ne. Da bi še bolj šokiral, presenetil, pustil pečat, bi moral spustiti prag definicije čudeža, ali pa žrtvovanje končati z dekličino smrtjo. A tega ni storil, zato se moramo zadovoljiti z malim igralskim tajfunom v koži Keishe Castle Hughes, ki s svojo vztrajnostjo in ljubeznijo nenehno stopa ne samo v prazno območje, ampak celo v območje, kjer ve, da bo napadena, da bo zavrnjena. Glasba in »eksoti-ka« valujejo samo njej v prid.
11. 9. 01 - 11. september
(11. 9. 01. - september 11, VB/Francija/BiH/ Egipt/Izrael/Japonska/ Mehika/ZDA)
Režija: Samira Makh-malbaf, Claude Lelouch, Youssef Chahine, Daniš Ta-novič, Idrissa Ouedraogo, Ken Loach, Alejandro Gonzáles Irtárritu, Amos Gitaď, Mira Nair, Sean Penn, Shohei Imamura.
Vloge: Maryam Karimi, Tatjana Šojič, Ernest Borg-nine...
Katastrofa, ki se je zgodila 11. septembra, problematizi-rana, ublažena, zadirčna, eksperimentalna in še kaj - na filmskem platnu. Posebej bodite pozorni na prispevke Clau-dea Leloucha (na sliki) in Seana Penna.
Vsebina: Obuditi v spomin razsežnost groze in zaprepa-denosti, ki je sledila enajstemu septembru. Pričati o odmevu, ki ga je imel dogodek v svetu. Bolje razumeti človeške plati tragedije. Razumeti čustva. Dati glas vsem. Kolektivni film. Enajst režiserjev iz različnih dežel in kultur. Enajst videnj tragičnih dogodkov, ki so se pripetili v New Yorku 11. septembra leta 2001. Enajst stališč na podlagi posameznikovih vesti. Popolna svoboda izražanja.
Ciklus Biografije: April
' (Aprile, Italija/Francija) Režija: Nanni Moretti
Igrajo: Nanni Moretti, Silvio Orlando, Daniele Luchetti, Andrea Molaioli
Morettija smo v Art kinu že gledali, toda njegov April je dovolj zabaven, da spada tudi v januar - sploh, če deluje kot filmski dnevnik oziroma neke vrste izsek iz avtobiografije. Politika, ples in ustvarjalna blokada na italijanski način.
Vsebina: April v Morettijevem istoimenskem filmu zaznamujeta dva zanj pomembna dogodka na isti aprilski dan leta 1996: zmaga levice na italijanskih parlamentarnih volitvah ter rojstvo njegovega sina. Takoj naslednji dan se odloči posneti dokumentarec o italijanskih političnih razmerah, čeprav bi v resnici rad posnel muzikál v stilu petdesetih, a ga pesti ustvarjalna kriza.
** s	■
* CELJSKIH	«PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (29. 12. 03. do 4. 1. 04)
		obiskovalci	
FILM	predstav	ta leden skupaj	
1.SWAT - Specialci	29	2.130 ---------	5/10
2.Film, da te kap	35	2.105 3.867	2/10
3.Reševanje malega Nema	30	1.619 4.561	10/10
4.Legenda o jezdecu kitov	23	1.422 ---------	7/10
5.Extreme Ops	20	1.159 --------	2/10
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimp njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
K W ■■■
Niste sanjali, res je!
Ker sem v 52. številki vašega časopisa zasledila članek o neresnici glede navijačev Florijanov, sem se odločila, da vam pošljem pismo z zelo kratkim pojasnilom.
Florijani nismo navijali zato, ker bi bili užaljeni, ker nas igralci niso pozdravili v Španiji (zamera je ostala v Španiji), ampak zato, ker nismo imeli pravega prostora v dvorani, tako kot je bilo
predhodno dogovorjeno. Zato upam, da boste imeli toliko poguma in moje pismo in vaše opravičilo tudi objavili.
MATEJA INKRET, Celje
PREJELI SMO
Šrotov ukradeni govor
Novi tednik je v predzadnji lanski številki obširno poročal o tradicionalnem novoletnem sprejemu župana Mestne občine Celje Bojana Šrota, novinar Branko Sta-mejčič pa je povzel ali citiral tudi precejšen del županovega slavnostnega nagovora zbranim v Narodnem domu. Čeprav Šrot tega ni storil, je Stamejčič pravilno navedel, da je Šrot v nagovoru dobesedno uporabil dele komentarja z naslovom Središče Slovenije, ki sem ga v Delu objavil 11. decembra.
A ker novinar tega ni storil, moram pojasniti sam, da je Bojan Šrot s tem kršil vrsto določil zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Šrot je moj komentar, pravzaprav kozerijo, v moji redni tedenski kolumni Tlačani in knezi kot avtorsko delo zmaličil, dobesedno upora-
V SPOMIN Matevž Majcen
Nemoč človekove moči nad življenjsko usodo je boleča in razpoznavna resni* ca! Tega dejstva smo se globoko pretreseni ponovno zavedli, ko smo izvedeli, da te je usoda iztrgala iz naše sredine.
Še pred slabimi tremi meseci smo na kolegiju skupaj načrtovali različne aktivnosti, ki naj bi v praksi pripomogle k nadaljnjemu uresničevanju prizadevanj po učinkoviti in prijazni državni upravi. Seveda takrat še slutili nismo, da bo bolezen tako kruto in intenzivno posegla v tvojo življenjsko pot.
Bogate izkušnje, ki si jih pridobival na področjih izpitne komisije, prometa, družbene samozaščite in notranjih zadev, so bile skupaj s tvojo strokovnostjo in neutrudnim delom dragocen in neprecenljiv vir, iz katerega smo vedno črpali znanje ter nasvete pri svojem delu. Tako si skupaj z nami od začetka delovanja upravne enote v letu 1995 oral marsikatero ledino pri izvajanju reorganizirane državne uprave v praksi.
Pred začetkom našega prvega desetletja obstoja se zato jasno zavedamo, da si bil aktiven
soustvarjalec vseh naših uspehov. Tvoja odločnost in požrtvovalnost pri delu sta bili za vse nas vzor tudi v trenutkih, ko smo naleteli na najbolj zapletene težave. Tvoj pogum in energija sta nam pogosto dajala vetra v jadra, da smo uspešno pluli med čermi vsakodnevnega življenja.
Dragi Matevž, dragi naš Jaka! Z neizmerno tesnobo v srcu ti v trenutkih življenjskega slovesa u imenu vseh sodelavk in sodelavcev UE Celje ter soigralcev ekipe malega nogometa, katere član si bil 25 let, izrekam iskreno zahvalo za vse tvoje delo, ki bo v naših srcih in naši zavesti pustilo neizbrisen pečat velikega in dobrega človeka. Tvoji soprogi, sinovoma in družini pa naj velja naše iskreno in najgloblje sožalje.
DAMJAN VREČKO
bil dele besedila, ki so mu prišli prav, tistih, ki mu niso bili pogodu, pa ne. Tako je spremenil sporočilo avtorske kolumne in pri poslušalcih, ki so kolumno poprej prebrali, ustvaril vtis, da sem pisal o nečem drugem. Za vse druge pa pri tem ni navedel ne vira, niti avtorja. Še več, že prej, prav na dan objave moje kolumne me je po telefonu poklical tiskovni predstavnik mestne občine Roman Repnik in me prosil, če sme Šrot moj komentar uporabiti v govoru. To sem izrecno prepovedal. S tem je kršitev še hujša.
Zakon predvideva visoke denarne kazni za tovrstno početje, denarno nadomestilo avtorju, ki so mu bile avtorske in sorodne pravice kratene, možen pa je tudi pregon zaradi suma kaznivih dejanj. A s tem se ne bom ukvarjal, saj je moj čas preveč dragocen. Želim samo, da v Novem tedniku na ta način bralci in bralke izvedo, kaj si dovoli župan mesta Celja, ki kot pravnik gotovo ve, da takšno početje ni samo nespodobno, temveč tudi prepovedano. Ter da predstavniki gospodarskega, kulturnega, političnega in drugega javnega življenja v Celju razmislijo o tem, da župan ne premore do njih niti toliko spoštovanja, da bi njim namenjen slavnostni govor sestavil sam.
BRANE PIANO, novinar, Delo
Celjske piramide
Celjski župan g. Bojan Šrot si je očitno zastavil nalogo, da bo v zgodovino Celja prišel kot graditelj »Celjskih piramid«. Drugače si namreč ni mogoče razlagati njegove velike strasti do gradenj vsemogočnih »palač« ter stavb, ki v Celju rastejo kot gobe po dežju in so na zunaj sicer pompozne, »v notranjosti pa jih nič ni«.
Kakšno veliko korist bodo imeli Celjani od nove športne dvorane, ko pa nam že Golovec povzroča dovolj velike stroške. Enako velja za novi nogometni štadion. Navadni občan se lahko upravičeno sprašuje, komu ni bil dovolj Golovec oz. Skalna klet, ki bi ju morali le nekoliko posodobiti, pa bi bila za potrebe Celja čisto dovolj. Na nogometnih in rokometnih tekmah se namreč v povprečju zbere le okoli 1000 ljudi. In za takšno število obiskovalcev je bilo potrebno graditi tako velike in drage objekte! Komu je potreben tako pom-pozen Celeiapark, ki bo prej ali slej »skrahiral«, saj je v Celju že več kot preveč trgovin in se že obstoječe zapirajo. Komu je potreben novi Mer-catorjev supermarket na Hu-dinji, ko pa sta v neposredni bližini že Spar in Tuš? Posledice, ki bodo sledile, pa bodo zaprtje manjših trgovin v centru, na Otoku, Dolgem polju, Novi vasi in še kje. Ali naj starejši občani brez osebnih vozil hodijo po nakupe v supermarkete na drugi konec mesta? Celjski politiki in stranke, na čelu z županom, na svoje občane sploh ne po-- Št. 1-8.
mislijo. Oni očitno posnemajo francoskega kralja Ludvika XIV., ki se je v zgodovino zapisal s pompoznimi gradnjami a la Versailles; kako životari njegov narod, pa mu je bilo malo mar. Zakaj se je v Celju ustavila stanovanjska gradnja, čeprav stanovanj primanjkuje? Stanovanjski objekti pa v nobenem primeru ne prinašajo izgube in se sami vzdržujejo, v nasprotju s štadioni in športnimi halami, ki jih je potrebno vzdrževati z denarjem davkoplačevalcev. Kaj, ko bi takšno vprašanje županu zastavili volivci na naslednjih volitvah...
ERNEST LESJAK, Celje
Dan za pomnjenje
Tudi Dunaj se je spremenil, drugačen je kot pred desetimi in več leti. Mogočne stavbe vseh dob od nastanka mesta zgovorno pričajo o arhitekturnih dosežkih nastajajočih umetniških slogov; v tem pogledu je mesto seveda enako očarljivo, kot je bilo. Toda v mestnem središču, kjer se je pod bleščavo predprazničnih luči premikala množica ljudi, so skorajda prevladovali obrazi daljnih ljudstev. Habsburža-ni bi si jih ogledovali z zvedavostjo.
Zavili smo v nekaj kavarn. V prvi, pri operi, so natakarji z neverjetno spretnostjo in prijaznostjo obvladovali gnečo. Ogledovala sem si pecivo pod steklom. Nikjer sledi o pristnem dunajskem mojstrstvu, po katerem so sloveli. Industrijske torte, pobarvani pudingi, penaste kreme podobne milnici, v sirovem zavitku, ki se mi je zdel najmanj sumljiv in sem si ga naročila, pa presušena skuta. Vseeno smo se počutili prijetno, saj smo se lahko sproščeno pogovarjali. V kavarnah nimajo po vseh kotih pritrjenih zvočnikov, ki brez predaha reproducirajo tako imenovano glasbo, v boljših lokalih pa so seveda glasbeniki, ki poskrbijo za kulturno in umirjeno vzdušje.
Okoli mogočne katedrale se je trlo mladih ljudi. Štirje fanti so sede na klopi igrali jazz, malo dalje je druga skupina pela, v cerkvi pa sem opazila več varnostnikov, čeprav je bila skoraj cela cerkvena ladja pregrajena z železno ograjo. Ko smo si pred leti ogledovali cerkev, tega še ni bilo. Toliko bolj me je začudilo, da razstava slik znamenitega Albrechta Durerja, ki ji je bil namenjen naš obisk v okviru celjske knjižnice in ki je obsegala kar nekaj soban, ni bolje varovana. Eksponati so originali in so neprecenljive vrednosti. Ali so kamere morda tako skrite, da jih ni opaziti? Ko smo zvečer přesedli v naš udoben avtobus in so v somrak mimo nas vozile kočije s turisti, sem občutila skoraj bolestno nostalgijo za mestom, ki smo ga zapuščali. Tolažila sem se z mislijo, da nas v kratkem čaka obisk mariborske ali ljubljanske opere.
ZORA HUDALES, Celje
POZOR, HUD PES
Bog kocka
No, pa smo spet skupaj. Vmes nas enkrat ni bilo, na vrata lokala bi napisali, da je bila »kolumna na dopustu«. Gremo naprej. Pravzaprav človek malokrat doživi tisti trenutek preskoka iz starega v novo leto. Če ima srečo, tam okoli stokrat, ampak glede na slovensko starostno povprečje, okoli se-demdesetkrat. Redkokdaj ga doživi na podoben način, še redkeje pa na poseben način, najredkeje pa na poseben in hkrati identičen način dvakrat zapored. Meni se je to pripetilo tokrat. Novo leto sem doživel na enak način kot lani. Praktično sem ponovil lansko pot. Lahko bi rekel, da so se mi dogodki v prostoru in času zmnožili krat dva. Bil sem na Tajskem in na koncu še v Turčiji, Istanbulu pravzaprav. Zanimivo je pravzaprav to, da sem nek načrt ponovil v prostoru, čas pa je bil nek drug, leto dni kasneje. Fino za primerjavo. Kaj se je zgodilo? Stvari, ki sem jih videl lani ob istem času, so bile letos povsem drugačne, kjer je bila lani gneča, je letos ni bilo, kjer mi je bilo lani peklensko vroče, me je letos nahladilo (ne preveč, pa vendar). V lokalu, kjer so se mi ljudje zdeli lansko leto neskončno prijazni, so me letos sprejeli hladno, imel sem občutek, da so za leto dni bolj zgarani. Tam, kjer je bila lansko leto največja gneča, konkretno na pokriti tržnici v Istanbulu, letos ni bilo nikogar, ker ne boste verjeli, da je bila zaprta. Ne vem natančno, ampak mislim, da se kaj takšnega ni zgodilo že od tistega dne, ko so jo prvič odprli. Nakupovalne mrzlice na letališčih so bile letos zanemarljive, redkokateri butik, kjer so prodajali svetovno uveljavljene tržne artikle, je imel obiskovalce, še najbolj živahno je bilo v čakalnicah in letališkem kiosku, kjer si si za tri milijone turških lir (v Turčiji so vsi milijonarji, kot smo bili nekoč mi v Jugi) kupil Time ali Spiegel.
MOHOR HUDEJ
Prodajalci in prodajalke v prestižnih trgovinah so delovali nesnovno, stali so tam s tistimi svojimi nataknje-nimi nasmeški in s pogledi in načinom, ki sem ga pred časom opisal kot konfekcijsko hohštaplerijo, zrli na mi-moidočo rajo.
V Bangkoku je bilo drugače. Trgovine, zatrpane z blagom vseh vrst, so bile letos zatrpane do konca, prostor, kjer naj bi stal prodajalec in kupec, je izginil. Neskončen kaos hiperprodukcije in inflacija turistov, inflacija tistih, ki si lahko privoščijo. Tajci? Za leto dni bolj utrujeni, zgarana množica cenene delovno-jebač-ke nacije. Svetišča pa so bila polna, polna tistih, ki upajo. Časopisi, polni horoskopov za leto opice in množica tistih, ki so najprej prebrali ravno te strani, množica tistih, ki verjamejo v srečo na loteriji življenja, tistih, ki še niso slišali za relativnostno teorijo, ki jo je Einstein oznanil svetu že skoraj pred sto leti, ki je poleg nove predstave o svetu znanstveno ovrgla zmote astrologije, kot je nekoč »kopernikanski obrat« ponižal Zemljo v nepomemben planet znotraj Rimske ceste in našega osončja. Množice, silne množice znotraj prostora in dve različni doživetji. Doživeti 2003 je nekaj drugega kot 2004. Ko prideš domov, natančno veš, da si doma v deželici z dvema milijonoma ljudi, ki so bolj kot od astrologije odvisni od niti svetovnega kapitala. Primerjalni vtis, ki sem ga doživel, me nagovarja s parafrazo Einsteinovega izreka, pravi: »Bog kocka«. Želim nam - šestico, vsaj petico.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 17. januarja na 22. pohod Zdravju naproti. Odhod vlaka iz železniške postaje v Celju ob 8.30 uri. Prijave do 15. januarja, ter 18. januarja na 6. Vincekov pohod. Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 12. januarja na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Zbukovica vabi: 10. januarja na 26. pohod po poteh I. Pohorskega bataljona Rogla-Osankari-ca-Kot. Odhod avtobusa bo ob 6.30 iz Migojnic in ob 7. iz Glazije. Informacije na tel 031 860 188.
Planinsko društvo Zreče in Občina Zreče vabita: na tradicionalni, že 26. pohod po poteh Pohorskega bataljona. Pohod bo v soboto, 10. januarja. Odhod s parkirišča pred gasilskim domom v Zrečah bo od 8. ure dalje, s Kota pa od 13. ure dalje. Začetek pohoda s Peska bo med 9. in 10. uro.
90,6 95,1
mrnm
95,9 100,3
LAHKOTNOST SlVANJA
Trgovina Elna
Gosposka 23, Celje tel.: 03/544-11-64
-preverjena kakovost -šivalni In overtook stroji -likalniki
-vse za Šivanje in ročna dela -ugodno plačjlo na obroke
-tečaji ilvanla _
-servis in rezervni deli
'SAKO SREDO PREDSTAVITVE LIKALNIH APARATOV -elnapn
NASLOV:
KRAJINI
Podpis:.
Datum:.
Je bilo naporno in duha-morno ali sproščujoče in osvežujoče prestaviti koledar na januar, z letnico 2004? Eno, drugo ali nekaj vmes; zdaj se bo treba na hitro »sestaviti«, začeti ali nadaljevati, kjer smo lani končali.
Predvsem pa, ne dajte se ponovoletni depresiji! Uživajte v mladem letu, pa čeprav z nesramno spraznjeni-mi denarnicami. Pred nami je čas posezonskih razprodaj, torej se oblačilno-nakupoval-na zgodba znova začenja. Prva polovica januarja pa je tudi čas za vsemogoče bilance, povzetke, izbore ... Ideja, ki bi jo osebno takoj podpisala za najbolj genialno modno domislico leta 2003, bi se lahko imenovala tudi »Kupiš eno, dobiš tri ...«
Seveda ne gre za uvod v kakšno akcijsko prodajo ozi-
roma potezo enega vse bolj agresivnih marketinških prijemov sodobnega časa. Gre za deljiva oblačila z zadrgo ali več zadrgami. Zadeva nam prihaja prijazno nasproti. Saj veste, ko se odločamo, kaj bomo za kakšno priložnost oblekli, se znajdemo sredi dileme: »Ja, v službo bi se odpeljala s kolesom, pa ne morem opletati s tem dolgim plaščem.« Ali: »Krilo je malce prekratko, ko bi mi plašč segal vsaj do kolen.« Ali: »Kar škoda je, ker bom nove hlače zakrila z jakno, ko bi imela kakšno krajšo ...«
S čudežno napravo, imenovano deljiva zadrga, boste lahko imele danes dolg plašč, jutri odstranile eno zadrgo in ga spremenile v plašč do kolen, s tretjim potegom pa uživale v super trendovski kratki jaknici. In vaše prijatelji-
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
ce bodo zavistno ugotavljale: »Le odkod ji ... vsak dan ima oblečenega nekaj drugega!«
Pa še recite, da to ni ideja in pol! Seveda tovrstni modeli pri nas še niso na prodaj na vsakem koraku. Vendar, če premorete spretno šiviljo ali krojača ... Material je lahko debelejši; idealno je pravo ali umetno krzno, tudi kompaktna volnena tkanina, celo usnje.
Kupiš eno, dobiš tri!
Osnovne značilnosti vadbe v f itnes centru
Moj zdravnik 2004
V sodelovanju z revijo Viva tudi letos objavljamo kuponi s katerim lahko glasujete za svojega družinskega zdravnika (-co), ginekologa (-injo) ter pediatra (-rinjo). Glasovanje bo trajalo do 15. aprila, slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj pa bo tudi letos na predvečer svetovnega dneva zdravja, 4. aprila.
Vsak teden akcije bomo izžrebali enega glasovalca, ki bo prejel polletno naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci p« bodo ob koncu sodelovali v velikem žrebanju za nagrade: : telovadne naprave Ab Swing; 20 blazin Turbo maximus il 50 praktičnih nagrad.
Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Ce lje, vsak bralec pa lahko glasuje samo enkrat!
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnic» ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dva nagrajenca: dobitnika kupona za tedensko brezplačno vadbo aerobike in kupona za 14-dnevno brezplačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
Vsaj tri orodja za aerobno vadbo, po katerih smo spraševali v 52. številki Novega tednika, so: kolo, tekoča preproga, simulator veslanja ... Nagrajenki sta: Simona Kun-štek iz Celja, ki bo prejela kupon za tedensko brezplačno vadbo aerobike, in Špela Majer z Dobrne, ki se bo lahko udeležila 14-dnevne brezplačne vadbe v Senior klubu ali Fit-nosečnici. Če želimo zmanjšati telesno težo, moramo vaditi na obremenitvi 60 do 70 odstotkov od maksimalne srčne frekvencev, je pravilni odgovor na nagradno vprašanje 53. številke Novega tednika. Ivo Rozmarič iz Zagrada pri Celju bo prejel kupon za tedensko brezplačno vadbo aerobike, Marija Vozlič iz Laš pri Podplatu pa kupon za 14-dnevno brezplačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica. Kupone za vadbo bodo nagrajenci prejeli po pošti.
Športna aktivnost in rekreacija sta danes sestavni del kulture vsakega naroda, hkrati pa sta nezamenljivo sredstvo preventivne medicine za dosego vitalnosti in harmoničnega psihofizičnega zdravja. Pomembno mesto pri tem je dobila vadba v fit-nes centrih, ki pomeni sproščeno, organizirano psihomotorično aktivnost pod strokovnim vodstvom, ki pozitivno učinkuje na razvoj in sposobnost organizma ter veliko prispeva k razvoju celovite osebnosti.
Danes so si strokovnjaki enotni, da za dobro telesno utr-jenost ni treba garati. Vaditi ni treba hudo intenzivno, temveč redno. Takšna oblika rekreacije pa je ljudem ljubša. Fitnes že dolgo ni več modna muha, temveč odnos ljudi do življenja. To tudi pri nas spoznava vedno večje število ljudi.
Vadba v fitnes studiu je moderna metoda telesne vadbe, ki se izvaja na trenažerjih (orodjih) vodeno, z individualnimi programi glede na pripravljenost in želje posameznikov (vzdržljivost, hujšanje, oblikovanje telesa ...). Vadba poteka na dveh vrstah orodij in sicer na kardio in izotonič-nih trenažerjih. Prvi so računalniški trenažerji, na katerih se vadba vodi s kontrolo srčnega utripa, poteka pa v aerobni coni.
Na drugi vrsti trenažerjev se krepijo posamezne mišične skupine, s čimer vadeči oblikuje telo. Z individualnim programom se določi število serij vadbe na različnih izotoničnih trenažerjih in število ponovitev na posameznem trenažerju.
Vadba v fitnes studiu je primerna za vsa življenjska obdobja, za različne ravni telesne pripravljenosti in za oba spola. Pri-
Nagradno vprašanje:
Ali je vadba v fitnes studiu primerna za ljudi s prekomerno telesno težo?
merna pa je tudi za rehabilitacije po raznih poškodbah. Vaje so preproste in ni potrebno športno predznanje, z vadbo na posameznem trenažerju se lahko vpliva na točno določeno mišico oz. mišično skupino, z vadbo na različnih trenažerjih se »obdela« praktično vse mišice gibalnega sistema. Obremenitev je individualna in prilagojena sposobnostim, potrebam "in željam posameznika, povečanje ali zmanjšanje obre
menitve je enostavno in hitro z nastavitvijo števila uteži. Učinek vadbe je hitro ugotovljiv, varnost vadbe pa je velika, saj je možnost poškodb pri tovrstni vadbi minimalna, pomembna je le pravilna tehnika izvajanja vaj - predvsem z utežmi. Nepravilna tehnika izvajanja vaj namreč povzroči preveč nenaravnega pritiska na sklepe in s tem poškodbe.
NM
Naslednjič: osebni trening
KAJ BI DANES KUHALI
Stare slovenske juhe za krizne čase
Piše: MAJDA KLANŠEK
Po praznikih se običajno spopadamo s precej osušeno denarnico, pa še naš organizem je zasičen z mesnimi in ostalimi prazničnimi dobrotami. Zato bodo kot nalašč recepti za stare slovenske juhe, ki prečistijo organizem, pa še poceni so.
Zeliščna juha
Potrebujemo: zelen peter-šilj, trpotec, rman, malo vejico luštreka, pehtrana, črne mete, melise, kislice, regrata, jagodovega perja, solate, špinače, kopriv, janeža, krebuljke in drobnjaka. Vse sestavine, lahko so posušene ali iz zmrzovalnika, drobno narežemo, vsega skupaj naj bo za dve pesti. V kozici segrejemo za jajčno velikost surovega masla ali masti; dodamo zrezano zelenjavo, med katero zamešamo 2 do 3 jajca in 2 do 3 pesti na kocke narezanega črnega kruha. Poduši-mo približno četrt ure in večkrat premešamo; prilijemo dva litra juhe, dodamo prež-ganje, ki ga pripravimo iz masti in ječmenove moke
(vsakega po eno žlico), oso-limo, pokrijemo in kuhamo pol ure.
Ribja juha z zdrobom in grahom
Ribjo glavo dušimo z narezanim korenjem, čebulo, peteršiljem, kolerabo in enim paradižnikom. Ko zarumeni, dodamo žlico moke, soli, celega popra, muškata in na kocke narezan krompir in prilijemo dva litra juhe. Kuhamo eno uro. Medtem kuhamo posebej v slani vodi četrt litra oluščenega graha, v kozici spraži-mo na maščobi tri žlice pše-ničnega ali riževega zdroba. Precejeno juho prilijemo na zdrob in pustimo vreti četrt ure. Nazadnje dodamo še kuhan grah.
Tržaška zdrobova juha
V lonec nalijemo dva litra in pol vode, dodamo na koščke zrezano korenje, korenino peteršilja, zelja, ohrovta, cvetače, vsega skupaj naj bo
za veliko pest; dodamo še en krompir in kuhamo vse skupaj do mehkega. V kozico damo za drobno jajce masti, par koleščkov čebule in ko zarumeni, dodamo 4 žlice zdroba. Zdrob zalivamo z juho in ko je kuhan, stresemo vanj vso zelenjavo; ko převře dodamo še žličko začimbne mešanice.
Prežgana juha - kimljevka
V ponvi segrejemo za jajce masla ali masti in dodamo 3 zvrhane žlice ječmenove moke; moko takoj močno zmešamo, da temno zarumeni. Prilijemo četrt litra mrzle vode in mešamo toliko časa, da se prežganje razpusti. Nato prilijemo še en liter vode, osolimo, dodamo ščep stol-čene kumine in en lovorjev list. Ko prežganka vre vsaj četrt ure, ji primešamo celo stepeno jajce. Prevreto zlijemo v skledo na opečene rezine črnega kruha ali jo ponudimo posebej k žgancem. Lahko dodamo tudi nekoliko kisa.
Vlaško #1825!
Pivovarna Laško, d.d.: Trubarji
I
POGLEJMO V PRIHODNOST
Šifra: »SREČA 04«
Sinovo šolanje bo uspešno, ne glede na sedanje težave. Svetujem vam, da mu pri učenju pomagate, ali pa mu poiščete pomoč. Primanjkuje mu samodiscipline in delovnih navad, sicer pa ne kaže na kaj hujšega. Je pa tudi zelo vihrav in površen. Dobro bi bilo, da je med učenjem obr-
njen proti vzhodu in mu na pisalni mizi ali ob mizi, ustvarite rumeno ozadje, rumeno podlago. Barva naj bo svetlo rumena. Pomaga pri koncentraciji in vzpodbuja intelektualne sposobnosti.
Mož vas bo še naprej vlekel za nos, če ne boste ukrepali. Prikriva vam dejansko finančno stanje. Če boste želeli zadevo urediti, potem ukrepajte, in to brez popuščanja.
lovetemple.net/zoya/
Možnosti za menjavo stanovanja oziroma selitev so, vendar iščite pomoč. Pomaga vam lahko par vaših let, lahko pa sta tudi starejša od vas. Pridobiti si morate tudi nekakšno potrdilo oziroma dokument, s katerim si boste olajšali vso zadevo.
Vaše zdravstveno stanje res ni najboljše. Kot sami pravite, so težave zlasti psihične narave. Zelo ste čustveni in občutljivi. Svetovala bi, da se naučite sproščati, pa tudi kakšen sprehod v gozd ali park ne bi bil odveč.
V prihodnjem letu bo pestro in zanimivo. Imeli boste možnost preseliti se, kaže se
napredovanje v službi ali celo menjava službe na bolje. Uredilo se bo finančno področje, saj se vam kaže stabilnost in varnost. Tudi na čustvenem področju se obeta večja sprememba. V vaše življenje vstopa nekdo, ki je vdovec, ali pa razvezan. Je vaših let, intelektualec. Možno je, da ga boste spoznali poslovno. Želim vam veliko sreče.
Šifra: »MARIČKA«
S prodajo stanovanja bi bilo dobro počakati do sredine prihodnjega leta, ker trenutni trend ni ravno najugodnejši. Potrebno bo malo
Veliki nagradni križanki Pivovarne Laško
Objavljamo izid žrebanja velikih nagradnih križank Pivovarne Laško iz Novega tednika, ki je izšla 23. decembra. Prispelo je 1927 rešitev.
Rešitev
Vodoravno: SMUČKA, TOMLIN, AD, ARD, TRENER, IČA, TA, KE.PAŽ, AKNA, ORKA, REAL, KAČ, ŠAL, ALEJA, ANKARA, RIKO, OŠABNOST, ZETA, LADKO, TATIČ, SKRIVALKA, ČAR, OSLO, IGO, VREMENAR, LA, EPP, ENO, EP, ETA, LITANIJE, AIDA, DORA, ČI, BETONER,
darvinist, anketar, marinko, drevak, rasto,
OTO, ANTE, ESKONT, EAK, GRČAVKE, PARK, RD, RON, ACI, ZNANOST, AKIRA, EPIŠTOLA, 10, ASKET, ŠTOR,
major, udnica, lonec, ego, slang, bajkar,
AVANS, VAN
Vodoravno: PRISPODOBA, LASTOVIČAR, ESTET, NART, ST, POBA, BI, KISAVA, BAČ, AKI, ASMARA, RAVEL, ELAN, INKASO, ŠAN, ANANAS, KRAS, ERATO, AM, LAT, RAB, ZLATOROG, LOB, OPTIKA, ANATAS, STARA VAS, UTANT, ONANIST, KOLOTEK, ARO, ŽAME, DETE, AVA, ORIANA, PERO, ALINEA, KANT, OMSK, PERILO, UDAV,
ARUAN, TEKAČ, MILANO, AK, NN, ANAN, TOREK, VID, SKRL, JANŠA, OPAST, REKORD, EDI, ERNA, Čl, TEŽAVA, IRANEC, ODA, IKA, KAVA, SA, URAR, NIL, ASKAR, NIN, OSKAR, EL, AKORD, OSEPTNICE, JAMAR, NADA, NED, ALEJA, KRDELO, KOLIKA, META, JM, OPIJ, NRAV, RJA, PIJANČEK, ŠKANT, SANREMO, PONIŽ.
Geslo: Vse najboljše iz Laškega.
Izid žrebanja:
1.	nagrado 20.000 SIT prejme: Maja Fišer, Rudarjevo 8, Črna na Koroškem
2.	nagrado 15.000 SIT prejme: Marija Krsnik, Žahen-berc 16, Rogatec
3.	nagrado 10.000 SIT prejme: Jasmina Cugmas, Dobrava 4 a. Slovenske Konjice.
Majice NT-RC prejmejo: Jani Sojč, Škvarčeva ul. 9 a, Celje, Eva Žagar, Šolska 4, Loče, Urška Kozmus, Jagoče 13 e, Laško, Matjaž Veber, Trnoveljska c. 101, Celje in Gregor Lilija, Hmeljarska 15, Šempeter.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
Ideja za hitri meni:
Četrtek, 8.1.2004
Ajdovi žgana
✓	Sadje
Petek. 9.1.2004 Pečeno bedro
✓	Pečen krompir
Ponedeljek. 12.1.2004
✓	Ocvrta piščančja kraia
✓	Pommes frites
✓	Stročji fižol v solati Torek. 13.1.2004
✓	Ocvrte rakove Idešče
✓	Krompirjeva solata
✓	Kremna rezina Sredo. 14.1.2004
Puranova rulada
✓	Skutini štruldji Zelena solata
Četrtek. 15.1.2004 Svinjski zrezek v omaki
✓	Zelenjavni norastek Petek. lý.l.2QQ4
Sarma v omaki
✓	Slan krompir Puding
Ponedeljek. 19.1.2004 Ocvrti šampinjoni
✓	Tatarska omaka
✓	Pommes ftites Zelena solota
Torek, 20.1-2Q04 Puranji zrezek v smetanovi omaki
✓	Njoki Zelena solata
Sreda. 21.1.2004
✓	Golaž Testenine Solata
Četrtek. 22.1.2004 Gratinirane špinatne testenine s šunko in
Piše: METKA OBRUL - ZOYA
vztrajnosti in potrpljenja, konec koncev pa se bo vse izteklo dobro.
Kar se tiče vašega zdravja, trenutno ne kaže večjih težav. Morda vam občasno malo ponagaja srce, vendar je to bolj psihosomatskega izvora. Mož ima težave s srcem, ožiljem in krvnim pritiskom. V primeru, da bo upošteval zdravnikova navodila in malce popazil nase, bo vse v redu. Za zdaj ne kaže na kaj hujšega.
Šifra: »DROBNJAK-BRIN«
Postavili ste mi težko vprašanje, vendar upam, da boste z odgovorom kljub temu zadovoljni. Poiščite nasvet in pomoč glede skrbništva. Obrnite se na pristojno službo. Pomagali vam bodo poiskati osebo, ki bo skrbela za vas. Vse skupaj je malo zapleteno, vendar se bo rešitev našla. O tem, kaj in kako si predstavljate glede dedovanja vaše posesti, niste nič napisali. Sestavite oporoko. Iščite nasvet in pomoč. Zdravje ni najboljše. Pazite nase in ukrepajte takoj, ko se boste počutili slabo. Želim vam vse najboljše.
|Mlpripravl|m« jedi
Na olju posteklenimo čebulo. V skledi pomešamo začinjeno mleto
tU^ZEMil
v Erinih prodajalnah:
Celje: Solidarnost, Otok, Rio, Voglajna Mozirje: Samopostrežna Savinja Slovenske Konjice: Supermarket v Nakupovalnem centru Era, Market Konjice
Žalec: Supermarket v nakupovalnem
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.10 Med zaprašenlip bukvami, 10.00 NoviceflO.30 Popoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, I6$fe Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - serviranó|l8.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 22.00 Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 9. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 Album tedna, 21.00 Na kvadrat, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 10. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Cisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni rimu, B.OO-Ponovi-tev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišue:v Kroniki RC, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 11. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi, iO.OO Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK, 12. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novtft 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novicé, 12.15.Bingo jack, 13.00 Poudarjeno. 14.00 Regijske novice, 15.WŠp«t danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RCJ6.20 %> 5 glasbenihželja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Prvi maček za vse
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Rá-Slo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je Še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 14. januarja
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
7 45 tečajnica,8 00 Poročila, 8.25 PoročflSH Celje. 8 45 Jack p nt, ■0.00 Novice* 11.00 gpdobalheva, tó-15 Zelénrval, 12.($£Iovice| 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske ncfflce, 15|| Šport danesft.30 Dogodki odmevi Slo, Ki.15 Nfepresli» v Krgniki RC. 16 20 Filmsko platno 17 Od Kronika, 17.45jjickpot, lS.íKďopčvek (vsakodrugosredo vmeaê eu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novke. 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Simon Šketa, prvi od radijskih »mačkov za vse«, je eden tistih, ki so na Radio Celje prišli že kot srednješolci. Začel je kot tonski tehnik, kmalu postal glasbeni redaktor in se slednjič preizkusil še kot radijski voditelj. Obvladovanje mešalne mize je združil z željo po komunikaciji s poslušalci in tako postal prvi »one man band« na Radiu Celje.
Tisti, ki ga vsako soboto od dveh popoldne do enajstih zvečer poslušate kot radijskega voditelja, veste, da hkrati vrti tudi glasbo, sprejema klice poslušalcev in skrbi, da radijski program nemoteno poteka tako po vsebinski kot tudi po tehnični plati.
»Ko sem prišel na idejo, da bi združil znanja, ki sem jih že imel, s tistim, kar sem se še želel naučiti, je marsikdo menil, da to ne bo mogoče. Vendar me je tedanja urednica Radia Celje Nataša Gerkeš podprla in mi omogočila, da sem se ob tem, ko sem delal kot tonski tehnik, začel preizkušati tudi kot radijski voditelj.« Kot priznava Simon, se je, čeprav se je udeležil govornih izobraževanj, največ o delu radijskega voditelja naučil na lastnih napakah. »Tiste začetniške, največ sem jih naredil v prvih letih, so bile včasih prav grozne,« s smehne, »ampak zelo je pomagala podpora tistih radijcev, ki so verjeli vame.« Simonovi radijski termini so bili dolga leta petki i bote popoldne ter nedeljski dopoldnevi, vendar je moral zaradi novih službenih obveznosti čas, namenjen najljubšemu konjičku, ki mu je dolgo predstavljal tudi glavni vir preživetja, občutno zmanjšati. Trenutno na radiu dela le ob sobotah, vendar mu, pravi, niti na misel ne pride, da bi to delo povsem opustil.
Simon, ki ga zanimajo vse oblike sodobnih telekomunikacij in informatike, je začel pred štirimi leti o njih pisati za nekatere časopise in elektronske medije. Tako so ga pred časom povabili k sodelovanju na Mobitelu. Delo v službi za stike z javnostmi je seveda povsem drugačno kot radijsko voditeljstvo, ampak tudi slednje si Simon predstavlja precej po svoje. »Medtem ko moraš biti pri stikih z javnostmi zelo natančen in hkrati preudarno izbirati besede, ima vodenje radijskega programa drugačne zakonitosti. Čeprav sta si področji dela v marsičem različni, je za obe pomembno, da dobro poznaš »medijsko krajino«, še pomembneje pa je zavedanje, da lahko tudi z malo besedami veliko poveš.«
Pri izbiri glasbe, s katero pestri radijski program, se ravna po lastnem okusu (»Ta je zelo univerzalen, ampak veliko je odvisno od razpoloženja.«), redno pa spremlja tudi glasbene lestvice. »Če vrtiš predvsem glasbo, ki je trenutno popularna, seveda s pravo mero slovenskih izvajalcev, ki si to tudi zaslužijo, pri izboru skoraj ne moreš zgrešiti,« meni Simon.
Avdicija! Glasbeni talenti na piano!
Letos bo Simona Brglez že osmo leto zapored pripravljala Full Cool Demo Top. Enkrat mesečno bo predstavila tri mlade glasbene talente, ki se bodo najprej z izbrano skladbo predstavili na avdiciji. Ta bo 27. januarja ob 17. uri v prostorih Novega tednika in Radia Celje. Predhodne prijave niso potrebne, edini pogoj je, da niste stari več kot 18 let. Posnetki bodo nastajali v glasbenem ateljeju Coda v Celju, mladi se bodo z njimi predstavili na radiu, izbranci občinstva in strokovne komisije pa tudi na javni finalni prireditvi. Vabljeni torej vsi, ki bi se radi preizkusili kot pevci, da pridete na avdicijo 27. januarja!
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
mM
ČETRTEK, 8. JANUARJA, OB 12.15: ODMEV__
Misijonarji v šolah
Mormonski misijonarji, ki tudi v Celju živijo z namenom, da bi širili svojo vero, po nekaterih osnovnih šolah kot dodatno interesno dejavnost brezplačno poučujejo angleški jezik, - Št. 1-8. januar 2004
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1. JUMP (FOR MY LOVE) - GIRLS ALOUD
2.1 WONT CHANGE YOU-SOPHIE ELUS BEXT0R
3.	EVERYDAY GIRL-PRELUDERS
4.	CHANGES - 0ZZY 6 KELLY 0SB0URN
5.	TIME OF OUR LIVES-PAUL VAN DYKfeat.VEGA4
6.	MANDY-WESTUFE
7.	LIVE AND LEARN-THE
8.	FUNKY DORY-RACHEL STEVENS (2)
9.	SIGNED, SEALED. DELIVERED. I'M YOURS -BLUE &STEVIE WONDER 6ANGIE STONE (1)
10.	STATE OF MIND-HOLLY
(5)
1.	J0J-6PACKČUKUR
2.	T.H.O.R.-SIDDHARTA
3.	JULIJA - MIRAN RUDAN
4.	PATRICIJA-ZABLUJENA
Preden sede za mešalno mizo in se loti sobotnega popoldanskega programa, izda še majhno skrivnost. Da je imel v preteklosti nekaj zanimivih ponudb z drugih radijskih postaj, pa se za nobeno ni odločil. Zakaj? »Iz preprostega razloga, ker je dobro vzdušje, ki ga občutim na Radiu Celje, zame zelo pomembno in ker čutim, da sem tu med ljudmi, ki svoje delo opravljajo s srcem. Delam na radiu, kjer nisem le številka, temveč lahko program dejavno soustvarjam in ob tem uresničujem tudi svoje ideje. Zato bom, če bo le mogoče, tu ostal,« pravi Simon, prijeten in ravno prav ambiciozen fant, ki »recept za dober radio«, kot večino svojih domislic, pove v enem stavku: »Sproščen program, čim manj govorjenja, posredovanje bistvenih informacij in veliko dobre glasbe. Če poslušalci čutijo, da si s srcem z njimi, skoraj ni mogoče, da oni ne bi bili s teboj...«
ALMA M. SEDLAR
Radio Celje razburkal zadnji dan leta 2003!
Novica, da kapetanu rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Dejanu Periču vodstvo kluba pogodbe ne namerava podaljšati, je zadnji dan leta 2003 razburila slovensko javnost! To informacijo je našemu novinarju Dejanu Šusterju zaupal Dejan Perič v pogovoru za našo oddajo Znanci pred mikrofonom in mi smo jo kot ekskluzivno vest prvi objavili v sredo v Poročilih ob 8. uri. Do takrat te novice ni imel nobeden od slovenskih medijev. V naslednjih dneh so novico po nas povzeli, upamo si trditi, vsi slovenski mediji, nihče od novinarjev pa ni zapisal, kar je v navadi, da je bila novica povzeta po Radiu Celje. Telefoni v našem studiu pa so ponoreli, saj so nas klicali ogorčeni privrženci Dejana Periča, ki niso mogli razumeti odločitve vodstva kluba. Nekateri so celo klicali urednico Radia Celje in jo spraševali, če gre za prvoaprilsko potegavščino. Skratka, zadnji dan leta 2003 je Radio Celje spet dokazal, da smo v lovu za informacijami vedno korak pred drugimi.
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
SHUT UP-BLACK EYED PEAS J'AI PAS VINGT ANS -ALIZEE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ZAČARANA-NINAKLUN NEON - BILLY'S PRIVATE PARKING
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1.	PLES ZA VSE-DRUŽINSKI TRIO P0GLADIČ
2.	PO PRAZNIKIH DIŠI-ANS. ZUPAN
3.	TAKRAT JE NAJLEPŠE -ZREŠKA POMLAD
4.	GOZD NAD D0UN0-TERCET DOMIMA
5.	PUSTI MUZIKANTA-JOŽE BOHORČ S PRIJATELJI
SLOVENSKIH 5 plus
1.	NAJLEPŠI CVET-NAJLEPŠI CVET (£
2.	BOŽIČNA PESEM-GAŠPERJI (4
3.	OB KONCU LETA-ANJ A
BURNIK S PRIJATELJI	(5>
4.	OHCET BO-ANS. TONETA RUSA |2|
5.	BOŽIČNI ZVONOVI-ANS. BRATOV P0UANŠEK Predlog za lestvico: MAMA POVEJ Ml KJE JE OČKA MOJ - SICER Nagrajenca: Nataša Pušnik, Loke4. Planina pri Sevnici Ljudmila Rezec, Cesta v Debro 30, Laško Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik. Prešernova 19,3000 Celje.
90.6 95,1
\mim\
kar jim je omogočila Medobčinska zveza prijateljev mladine. Ali lahko predstavniki verskih skupin poučujejo učence v šolah, ki so javni zavodi in ali je za poučevanje angleškega jezika res dovolj, da učitelj prihaja iz angleškega govornega območja, ali pa so za to potrebne še kakšne druge kvalifikacije, so vprašanja, na katera bomo odgovarjali v današnjem Odmevu. Pripravlja ga Alma Maruška Sedlar.
95.9 100.3
Prodali okoli 100 subarujev
Ljubljanski Interservice j,ia v svojem programu dve llkvtomobilski znamki; japonski Subaru in AutoVAZ [jkziroma avtomobile Lada. i S prvimi gre relativno do-I) bro, z drugimi težko in do-jtaj skromno. Lani so prodali kakšnih 100 avtomobilov, jtar je, upoštevaje tisto v letu
Îprej, ugodna številka. Največ L bilo foresterjev, tovarna pa •je predstavila tudi prenovlje-,. pega legacyja in outbacka. Januarja se ba začela tudi pro-I jiaja limuzinske izvedenke le-■acyja, upajo pa, da se jim )6o posrečilo prodati kakšnih 1150 avtomobilov. )'■ Z AutoVAZ in ladami pa I ko težave in tega niti ne skri-I (rajo. Lani so prodali kakšnih SO vozil, večinoma terenskih I piv. Pri naročanju oziroma • flobavi se srečujejo s števil-I pimi težavami, pri čemer dr-I fi, da še ni jasno, kakšno vlogo po imelo pri tem novo pod-I jetje General Motors VAZ, ki
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI BERNARDI
Od 6 do 171	pogon preko elektromotorja ali traktorja
-GOZDARSKI VITLI
-	daljinski upravljalci -žične vrvi E^jp
-	ostala gozdarska oprema
USaTOfiBS?^
Dobrisa vas 14,3301 PETROVČE tel.: 03 713 1410 v
Lani v Sloveniji predstavljen subaru legacy, januarja sledi limuzinska izvedenka.
DB9 tudi kot kabriolet
Na detroitski avtomobilski razstavi bo angleški Aston Martin postavil na ogled tudi kabrioletsko verzijo aston inartina volante DB9.
Gre za naslednika aston martina DB7, DB9 pa je bil prvič na ogled na frankfurtském avtomobilskem salonu. Kabrio-letska različica bo narejena iz aluminija, za pogon bo skrbel 6,0-litrski bencinski 12-valjnik s 331 kW, kar bo zadoščalo za več kot 300 km/h. Kot pravijo, se bo kabriolet na trgu pojavil jeseni.
naj bi avgusta predstavilo novo vozilo z Oplovi mi motorji in drugo tehniko. Sicer pa pri Interserviceu pričakujejo, da se bodo cene nekoliko povišale.
V Berlinu črpalka za vodik
Pred nedavnim so v Berlinu odprli prvo javno črpalko ta vodik.
Pri projektu, vrednem 33 milijonov evrov, so sodelovale j (Številne avtomobilske tovarne, črpalko pa so odprli, ker ho-*?jo ugotoviti, kako se obnese vsakodnevna uporaba vodika.
floti avtomobilov, ki bodo uporabljali vodik za gorivo, je I (^avtomobilov, vodik v plinastem stanju pa bodo pridobiva-kar na črpalki. Vsekakor je najpomembnejši namen tega jjekta prepričati uporabnike, da je mogoče vodik kot gori-za pogon avtomobilov uporabljati varno in enostavno.
Chevrolet z novo corvetto
Na detroitskem avtomobilskem salonu je Chevrolet pokazal tudi povsem novo corvetto.
Gre za skoraj legendarno športno vozilo, ki nastaja že 40 let in je v vsem tem času doživelo kar nekaj sprememb, vendarle pa je ohranilo osnovno obliko. V zasnovi, tako kaže, ne bo posebnih sprememb, saj bo pogon speljan na zadnji kolesni par, kot se za športnika pač spodobi.
HNMMfVl M.'.M '11 r.Vf? n-l j i M
'AVTOTEHXIKA
eiigrojsko c. 13, 3000 Celje. Telefon: 03 42 63 300
TOYOTA STARltT 1.3»____1??!!_225J0S
CHRYSLER VOYAGER 2,5 SE 1995 820.000 KIA PESTA____195.6____650.000
FIAT T1PQ1.4 TRS_liîi_355.000
PEUGEOT 206 CC cobrio 1,6 2002 3.190.000 rHffiPTM72.2HPlH*_ 2003 7.4O0_.0Q5 .193.000
, 2.0 HDI 2003 4.198.000
FIAT KUPO 1,9 TP M_1999 1.698.000
HYUNDAI HI YAH 2.5_2000/01 2.261.005
J* Ldit Ib 40 mil artMk znamk
* KREDIT * LEASING ' STARO ZA STARO *
http/www,pvtfrfflljfca_I_
AVTO CEUE d.d., Ipnvfevo nI. 21. Celje_
tel. 03 426-11-78 in 426 )2-12_
790.000
fbtmarea16_1997 860.000
OPEL VECTRA korovon 1.8 1997 1.390.550 8l!ÊEQI_2Q6_y___________2555~ 1.465.555
«oi«l kredit do 6 lei z obrestno mi I Mim stoto zono»o staro.___
53/818-26-11 Spodnje Sečovo 14 AL VOZILA_LETNIK CENA V SIT
SI
Menjavo stnro za sloro_________
Možen kredit, leasing - minimalni polog ObrpCoo odplatevonje
AVTO OliL.HE
Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12
_1999 1.665.050
,4X11 2000/01 1.795,000
LISI_JSSZ_89JL500
5 Xní _1123_340.000
,9 TDCi 2002 4.198.
AVTOCENTER KOŠAK, d.o.o., Bežigrajsko 17, 3000 CEUE, Tel.: 03/ 4264 410, GSM: 031/606 174
R5FIVE		
		
R CU01.2		690.000
R EXPRESS FG1.9D 2500 990.055		
LAGUNA 1,9 TD	19SLJJI9MQ5	
ROVER 414		
		
		
	1999	
VW GOLF 1.4 GL		
VW SHARAN 2 8 carol 1996 2 290 000		
		
		
NAKUP NA POLOŽNICE!!!		
		
STARO ZA STARO!!! TEL.: 03/426-44-10	031/606-174, 041/679-	
		
		
		
tflBLLiSL______
fcCAMPUS
imoge
IfllO 1.2 RM
UlIO 1.2 RH_2000 1.280.000
BiCURUS 1.8 SU 1997/99 850.555
FORD ESCORT ilSHU__IM/18_999-000
FORD FIESTA 1.3 FLAIR 1996 793.000 1993 290.000 FIAT BARCHETTA 1.8 2000/01 2.398.000
199	5_62Q.Q00 FIAT BRAVA 1,6 SX_1997/98 1.099.050
1992 150.000 FIAT BRAVA 1.6 SX 1997/98 998.055
199	6_470.500 FIATMAREA 1.8Weekend . 1998 L3MQ00
FIAT MAREA 1.8 E1X weekend 1998
SMAUIT 9 1,4
1994 370.000
199	7_890,000
1998	95.055
IROTICT SifiVIS I
Soberiek Milan ..P. SENT-JUR ŠMARJE
i	® 03/7461100
iiiA «I ŤUKAJÍ
mM
Servis - prodaja motorjev in črpalk IMP-ELKO-KSB-ABS-GRUNDFOS-FLYGT...
3000 CEUE, LAVA 7, e-mail: se-kuCtýsioLnet tel: 03/545 32 10, fax: 03/490 24 60, GSM: 041/681 780, 041/638 711
r\
irroHiiifi;
VRHUNSKA HLADILNATEKOClNfl '.HtHtBh' fluorescentno rumena O " Hiter
Mariborsko 86, Cell i
Iti.: 103) «8-61-70	__ _
www.avlodiliíígneinii grelec gdlf, ajdi
674 SIT iwimSsiwunvEgZAlJiižEflnaJoasir Jtllity
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MOTORNA VOZILA
PRODAM
OPEL vedro 1,6 i, brezhibno, prvi lostnik, prodom. Telefon 5416-885, 041 289-787.	1750
GOLF jxd, letnik 1991, centralno zaklepanje, sončna streha, 5 vrat, široki odbijači, športni videz, vreden ogleda, prodam. Telefon 041 584-157. Š1057 WV golf 19 Id, letnik 1993, oprema: tonira-na stekla, avtoradio, nastavljivi sedeži po višini, sončna streha, lepo ohranjen, registriran do 7/2004, prodam. Telefon 031 609-497.	1771 BMW tip 320 I, limuzina, letnik 1990, prodam. Telefon 5778-166, Potočnik, Čreškova 11, Nova Cerkev. 1759 DAIHATSU lerios 4-4, letnik 1999,60.000 km, kovinsko srebrne barve, 5 vrat, el. oprema, vlečna kljuka, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 5730466.L319 SUBARU legacy 18 gl4074, letnik 91, registriran in lepo ohranjen, veliko opreme, prodam. Telefon 041 393-067. 1.320 TOVORNO vozilo Zastava 35, vozno z B kategorijo, s cerado, prodom. Vozilo je vozno. Telefon 041 672-302. 179e LADO prodom zo rezervne dele. Telefon 031716-810. 1 CITROEN diono prodam za rezervne dele ali oldtimer. Telefon 5771-955. iao5 LAGUNO rt 1.8, letnik 95, zelo ugodno prodam. Telefon 5720-591, 041 684-366. ž 2 SUBARU legacy 2.0 gl 4 wd karavan, letnik 95, klima, el. paket, priklop, prodam. Telefon 031 270-766. Š5 DAEWOO racer,' letnik 96, prodam za 280.000 SIT. Telefon 031 649-203.37 WV jetta 1.6 bencin, letnik 1990, prodam za 180.000 SIT. Telefon (03) 810-1424.
37
W0LKSVAGEN jetta 1.6 d, letnik 85, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 836-
228.
PLUG za TV in šrotor za koruzo prodam.
Telefon (03)498-421.	Ž3
VITLO, 41, prodam, možen prevoz. Telefon 041 656-078.	27
STRUŽNICO, univerzalno za kovino, 360« 1000, zdolžni in prečni pomik, dolžino 2 m, cena 270.000 SIT, prodam. Telefon 041 645-898. Š2
KUPIM
KMETUSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078.	27
POSEST
V	ZIDANEM Mostu prodam hišo, na parceli
2100 m!. Telefon (03) 5736-668.
1687
NA območju vitanjske občine prodamo kmetijo. Informacije po telefonu 041 710-159.	1764
HIŠO v Celju, lokacija za poslovno dejavnost (Mariborska), prodam. Telefon 041 566-514.	1778
SREDNJE veliko posestvo v Lažišah nad Rimskimi Toplicami prodam. Telefon 031 266-853.	1788
V	POUČANAH prodam starejšo hišo, primerno za nadomestno gradnjo. Telefon 031 458-184 ali (03) 5716-558.
Ž 766
BRASL0VČE. Hišo, 110 m', parcela 600 m', hiša znotraj obnovljena, sončna lega, prodam zo 12.300.000 SIT, možno menjava za stanovanje. Telefon 041 243-072.	9
NEDOKONČANO hišo v Slovenskih Konjicah prodam. Telefon 031 384-420. 11 LOKAL, objekt Vrtnica (ulični), 24-24 m', prodam. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro VRTNia	20

NEPREMIČNINE
TIL 03 5451-006 041 368-625
NAKUP. PRODAJA, NAJEM
AtOJZ KENOA s.p, Dobrav« 23/a 3000 CtUt
Š3
FIAT uno s.i.e., letnik 91, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228. Š3 MERCEDES 190 diesel, letnik 93, prevoženih 234.000 km, prvi lastnik, mercedes 124, letnik 88, 2.6 E in dizel motor 2.5, z menjalnikom, ugodno prodam. Telelon 041 645-898.	02
AUDI 80T.D.L, letnik 91 inaudi 1001.6TD, letnik 91, vsa oprema, tudi klima, novi tip, reg. na novo, prodam. Telefon 041 645-898.	02
SUBARU legacy, 4"4 pogon, letnik 91, limuzina, možna menjava, reg. na novo, srebrni metalik, prodam. Telefon 041 645-898.	02
GOLF JXD, letnik 87, registriran do 13.4. 2004, prodam. Telefon 041 763-859.
STROJI
RABLJENO avtokleparsko ravnalno mizo, s pripadajočo opremo, prodam. Telefon (03)714-8090,041 783-121. 1688 TRAKTOR TV 826, letnik 93, registriran, lepo ohranjen, prodam. Telelon 031 836-184.	L317
ELEKTRIČNI mlin za mletje žita prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5730-655.
L312
ŠR0TAR, cisterno za olje (10001), traktorsko Irezo IMT, silokombajn znamke Kemper, rezkarza les (»drebank«), ličkalnik, izruvačza krompir, rotacijsko kosilnico, pajek na 4 vretena in nahrbtno motorno škropilnico ugodno prodam. Kličite po 19. uri, telefon 5414-185,031 838-499 ali 040 656-204. 1773 VITLO, 31, in samokolnko za dognojevanje koruze prodam. Telefon (03) 5823-182 ali 031 782-708í	1798
PARCELO v Celju, 625 m1, prodam. Telefon 031 348-341.	65
KUPIM
HIŠO v Celju ali v bližnji okolici, do 6 km, kupim za približno 20 mio SIT. Telelon 040776-459.	21
ZAZIDLJIVO parcelo v Lokrovcu, takoj gotovinsko plačilo, kupim. Telelon 00306948531762.	31
ODDAM
DELAVNICO, urejeno, velikost 200 m!, primerno za proizvodne dejavnosti, oddam v Preboldu. Telelon 041681-214. 2760 POSLOVNI prostor, približno 18 m1, v Celju na Mariborski cesti, oddam. Telefon 041 523-295,041 262-063. 18 V NAJEM oddam poslovni prostor v Celju, v velikosti od 100 do 1000 m', za opravljanje obrtne dejavnosti oz. skladiščenja. Emil Sredenšek s. p., Ulka Heroja Rojška 61 Celje, telefon 041711-811. 28
NAJAMEM
PARCELO v Galiciji, na sončni legi, ugodno
prodam. Informacije po telefonu 051 341-375.	34
POSLOVNI prostor v Celju, 90 m!, center, garažna hiša, IV. gradbena laza ali finalizirano, prodamo. Matevž, telelon 041 513-800. More Interieri, Celovška 73, Ljubljana.	n
DV0STAN0VANJSK0 hišo v Dromljah, letnik 1990, na parceli 836 m', prodamo za 20 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301, 548-2002.	59
35 let staro dvostanovanjsko hišo v Laškem prodamo zo 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	59
SAMOSTOJNO, 12 let staro hišo, na parceli približno 450 m!, na Ostrožném, prodamo zo 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	. 59
HIŠO, dvojček, približno 90 m' stanovanjske površine, no parceli približno 400 m2, letnik 1950, v Novi vasi, prodamo za 15 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	59
50 let staro hišo v Lafkovi vosi, na parceli približno 1500 m*, prodamo za 13.5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4 Celje, www.pri-jaznast.com, telefon 041 727-301, 548-2002.	59
ZAZIDLJIVO parcelo, 2736 m', v Gotovljah, prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4 Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002.	59
MANJŠO hišo, kmetijo oli vikend najamem, lahko v slabem stanju. Telefon 041 784-642.	1716
V ŽALCU ď kjerkoli v Spodnji Savinjski dolini vzamem v najem večji vrt ali manjšo njivo. Telelon 031 716-810. >
STANOVANJE
PRODAM
MARIBOR. Tobor. Garsonjero, 24 m', sodobno prenovljeno, delno opremljeno, KTV, CK, z odličnim razgledom na Maribor, prodam. Telefon 051 303-903. 1555 STANOVANJE, 55 m', prodamo in oddamo stanovanje, 22 m!. Telefon 5722-425.
1762
STANOVANJE v Školji vosi, 50 m', prodam aK oddam. Telefon 041415-022. 1760 STANOVANJE v centru mesta Celja, 62 m7, prodorno. Telefon 041456-909. 1781 STANOVANJE, 34 m1, starejšo zgradba, pro dam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5415420 ali 041 867-265. 1790 ŽALEC. Dvosobno stanovanje, izredno lok» cija, prodam. Telefon 031 655-353 in 031 639-320.	ž 1
DVOSOBNO stanovanje in garažo prodam na Bregu v Celju. Telelon 041 831-633.
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 79m',vveč-stanovanjski hiši, letnik 1920, v Kovinarski ulici, prodamo za 6,2 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, www.prijaznost.com, Celje, telelon 041 727-301,548-2002.	59
NOVEJŠE dvosobno stanovanje v centru mesta, v Razlagovi 11 c, oddam. Telefon 051 308-727.	1804
ENOINPOLSOBNO sončno stanovanje, center, vsi priključki, oddamo, 40.000 SIT. Telefon 041 780407.	58
OPREMUENO enosobno stanovanje na Hu-dinji in opremljena hišo v okolici Ljubeč-ne oddomo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 59 ENOSOBNO stanovanje v Celju oddam študentu ali samski osebi. Telefon 031 348-341.	65
OPREMA
PRODAM
KUHINJSKE elemente Maries, z vgradnim štedilnikom Gorenje, zelo ugodno prodom. Telefon 031 822-346. 1758 ZAMRZOVALNO omaro, 2301 in bojler, 801, prodam. Cena po dogovoru. Telelon 5485-050.	1793
POMIVALNI stroj, star 4 leta, prodom za 30.000 SIT in pralno-sušilni stroj Candy, star 6 let, prodom za 45.000 SIT. Telefon (03) 5415420.	1791 ZAMRZOVALNO skrinjo Gorenje, 3001, novo. prodam. Telefon (03) 5773-048,041 710-193. 12 PEČ na petrolej Toyoset RCA 880 Turbo, malo rabljeno in zamrzovalno omaro Gorenje, šest predalov, prodam. Telefon 041 238422, po 11. uri. se KOMBINIRAN hladilnik, francosko posteljo, okroglo mizo s stoli, sedežno garnituro, kavč, prodom. Telefon 041415412.46
I ATSU SZ, Z.O.O.; Lavo 7, CE M Tel.: 03 42 63 122, 42 63 120 (I Gsm: 031 342 118. 031 211 Oit
KUPEC NE PlAČA PROVIZIJE!
NAJAMEM
'STANOVANJE v Savinjski dolini najamem. Telefon 041 283-124.	1748
V CEUU ali okolici najomem neopremljeno manjše stanovanje. Agencije, prosim ne kličite. Telefon 041 238-422, po 11. uri.
36
STANOVANJE ali stanovanjsko hišovCeljuali okolici najamem. Telefon 041 727-301.
GARSONJERO v hiši (v Šmarje») oddam. Telefon (03) 5414-929, v popoldanskem ČOSU.	1789
ÍTTTTT	TTTFnr	TI	?
k ril	;<jj		?
[IMAŠ: plačilno karlico, i	ntbno vozila, nepremičnino,	poki	
ZAVRTI 03/492-29-63 IN PLAČAJ EN OBROK MANjI			
Cíl
Miklošičeva 1
Vsak dan od 9" do lfl
J
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o, ___Slovenska «. 27. LJUBLJANA_j
^•»•IJliHifilJ-H-JIITJ
GARANCIJA: • PLAČILNE KARTICE • OSEBNI DOHODEK •
CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |Ra..<>inlc„nter)
TEL.: 03/ 42 74 378
■■■■■MB NOVOi ■■^HBM I LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
NA KREDITNE KARTICE!
TAKOJŠNJA IZPLAČILA JEŽEK d.o.o.
Sladki Vrh 10. Sladki Vrh
PODRUŽNICA Bežigrajska 7.300Đ CELJE j»l.: 070/888-979,03/42841
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA TAKOIttt
KUPIM
ODVEČNO pohištvo, belo tehniko, kupim. Telelon 041 490189.	46
GRADBENI MATERIAL
PRODAM
GRADBENI material in keramične ploščice ugodno prodam. Hojnik, trgovino, Cesta na Ljubečno 43 Celje, telefon (03) 5461 -165,041 617-220.	41
BUKOVA drvo, razrezono in metrska, dostava do 25 km brezplačna, prodam. Telefon 041 574-703.	Š8
BUKOVA drva, razžagana, z dostavo, prodam. Telefon 5461-039,031 776-591.
48
BUKOVE brikete, visokokalorične, za vse peň, ugodno prodom. Telelon 051 318-590
GRADBENI material kupim. Telefon 041
793-963.	L 313
ŽIVALI
JARKICE pred nesnostjo in peteline za zakol prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070.
PRAŠIČA, mesnate pasme, celega ali polovice, prodam. Telefon 5890-349.
Ž 733
PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg, mesnate pasme, ugodno prodam. Telefon (03) 5823-179, zvečer.	1594
PRAŠIČE, 190 in 70 do 75 kg, prodam. Telefon 492-8384, 031 651-436, Tr-novlje pri Celju.	1639
IEUC0 simentolko, težko 500 kg, prodam ali menjam za monjšo. Telefon 5732-243.	L1291
PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, prodam. Knez-Zorko, Babno 19 b, Celje, telefon 492-7041,041741-028. 1664 PRAŠIČE, 130 kg, prodam. Telefon 5743-310.	Š1066
TELIČKO, 14 dni in prašiča prodam ali menjam za koruzo ali ječmen. Telelon
(03) 5804156 ali 041 793-834. 1756 TELIČKE, ČB, po izbiri, prodom. Kličite po 20.
uri, telelon (03) 5702-562. 1757 TELIC0, staro eno leto, primemo za pleme, prodam. Telefon 5772-343. 1768 SVINJO, težko približno 180 leg, krmijeno s kuhano hrano ali polovice, zelo ugodno prodam. Telelon 051 206-189.
1755
PRAŠIČE, težke 80 do 150 kg, prodom. Možen zakol in dostava. Telefon 5798-167 in 041 389-370. Š1063 PRAŠIČE, od 100 do 130 kg, prodam. Telefon (02) 6080-561 in 041 742-334.
. 1787
PRAŠIČA za zakol prodam. Telefon 040
899-216.	ž 765
PRAŠIČA, 110 kg, prodam. Telefon 031 274-679.	1000
TEUC0, brejo 2 meseca in več teličk, od 50 do 200 kg, prodam. Telefon (03) 5792-315.	ši
PRAŠIČA, približno 140 kg, prodam. Telefon 041 541-773,5419-682, Zadobro-va.	23
PRAŠIČE, težke 170 kg in od 25 do 50 kg, prodam. Možen prevoz. Telelon (03) 5823-229,041 656-078. 27 PRAŠIČA, 160 in 180 kg, domača kuhana
hrana, prodam.Telefon (03) 5773-124.
33
PRAŠIČE za zakol in konja, pasma norik, starega 8 mesecev, prodam. Telefon (03)4270-320.	41
VEČ prašičev, težkih približno 100 kg, krm-Ijeni z domačo kuhano hrano, prodam po ugodni ceni, lahko tudi polovice. Telefon 041 866-612.	06
ÏÏLIC0, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5738-041.	ls
BURSKI samički in samca z rodovnikom prodam ugodno. Telefon (03) 5739-381,041 345-958.	L3
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
PRAŠIČA zo zakol prodom. Telefon 573]
030.	J j
BIKCA simenlalca, težkega 160 kg, pii
dam. Telefon 5821-627,031 566-561
TELIC0 simentolko, brejo 8 mesecev, pri
dam. Telefon (03) 5701-266. žs KOBILO hoflinger, staro 11 let, brejo I mesecev, vozna in ujahana, prodora Telelon 041 570-114.	521
BREJO kravo prodom. Telefon 031 2411 934.	L?
PRAŠIČA, krmljenega z domačo kuhani hrano, teža približno 150 kg in telički simentolko, teža 160 kg, prodam. Tele Ion 041 959-108.	56
PRAŠIČA za zakol 1er bikca in telko prodan Telefon 5743-0 57.	5!
PRAŠIČA, polovico, krmljen z domačo, ta hano hrano, prodam. Telefon 031 427-; 246.	s 12
BIKCA simenlalca, težkega 300 kg, pr» dam. Telelon 041 794-301. eo PRAŠIČA, 200 kg oli polovice, domačo hr» no, možen zakol, prodam. Telefon 041 968-051.	6í I
PRAŠIČE, 100 do 160 kg, pujske, 20 do 41 kg, prodamo. Nudimo tudi sveže svinj ske polovice. Delto, Zg. Roje 22, Šempe ter, telefon 031 617-892. a | KOKOŠI, rjave, za zakol ali nadaljnjo nesnost prodajamo no larmi Roje pri Sempelrui Sprejemamo naročila za enodnevne bek
piščance. Telefon 700-1446. es KUPIM
BIKCE simentalce, od 100 do 200 kg, kupim Telefon 040 633-060. Š1059 KRAVO s svežim mlekom kupim, po možnosf pašno. Telefon (03) 5821-451, 04l| 251-189.	šit
RADIO,«,CELJE
rac
BTIJSKI IDELKI
PRODAM
DOMAČE rdeče vino in hruškovo žganje, slivovo, prodam, menjam za belo vina. Telefon (03) 5771-107. «596 I yiNO, domače, kakovostnih sort, belo in 1 rdeče, prodam. Telefon 031 609-497. J,	1771
1 SENO v kockah prodam. Telefon 051 251-I 123.	1784
I BELO vino, jabolčni kis in vinsko žganje ■ prodom. Telefon 5795-723 ali 041 953-y 636. .	,780
i" JABOLČNE kis, belo vino in domačo slrvovko prodam. Telefon 031 721-085. 1779
~ KUPIM
SENO kupim. Telefon 040 657-629. 1783
STARINSKE peči, litoželezne, 2 kosa, stare približno 100 let in starinski »gaš-per«, vgradni štedilnik, playstation 1, z igrami * volan in lestence, rabljene, prodam. Telefon 041 274-198.
š 1061
GUME, 650/16/10, Platno, 8 kosov, prodam. Telefon 5740-453. Š1058 RABLJEN otroški avtosedež, za težo od 8 do 18 kg, prodam. Telefon 5771-692, po 15. Uri.	1782
(EVI za gradbeni oder, štedilnik, 2»2, alu platišča, 13 col, cisterno za kurilno olje, 10001, motor avtomatik, vibastor, 12 vol, od kombija, prodam. Telefon 041 642-070.	S1065
KUHINJO z belo tehniko in jedilnim kotom ter kombiniran otroški voziček prodam. Telefon 031 228-410, po 16. uri.
8
SENO in domače salame prodam. Telefon
734-7693,041 763-720. l6 DOMAČO koruzo v zrnju in klaftrska drvo prodam. Telefon 041 649-414. S 7 ČE se tudi vi bojujete z odvečnimi kg, me
pokličite po telefonu 031 655-075. Š4
PRODAM
KUPIM
6UMI voz, cisterno za vodo, šrotar z motorjem in molzni stroj prodam. Telefon 051 318-190.	1643
GUMI voz, 13 col, elektro motor, 15 KM, enobrazdni plug, prodom. Telefon (03) 5685-361.	1649
POTREBUJETE vgradne omare, stole, mize, okna, vrata? Pokličite 031 632-768.
1671
DVE jagnjeli in kotno sedežno prodam.
Telefon 041372-605. ž 764 DVA hrastova soda, 1501, prodam. Cena po -j dogovoru. Telefon 5715-090. 2763 j SBEŠNInosflec za smuâ'm snežne verige za opel astro ter mobilni telefon Alcatel zelo
! poceni prodam. Telefon 041 498-878, (03)5472-249.	1754
PEČ no trdo gorivo, novo, motorno kolo, 1 komise in sobna vrata prodam. Telefon J 5718-674.	1764
4 SUŠILNI stroj Gorenje, nov in sim kartico ( Vego-mega, prodam po zelo ugodn
I
ni. Telefon 041 262-099.
ODKUPIM rabljeno pohištvo, kuhinjo, sedežno, glasbilo-harmoniko, po simbolični ceni. Telefon 041 623-925. 18
I ZMENKI
ALI vam je dovolj osamljenih zimskih dni?
Pokličite nas, če želite prijateljstvo ali resno zvezo. Organiziramo plese, delavnice o osebnostni rasti in izlete. Agencija Sončni žarek, Bojan Bevc s. p., Erjavčevo 45 a, Celje. Telefon 041 429-567,051 412-154.	n
SIMPATIČNI Drago, 52/170/65, želi spoznati žensko, resno in brez laži, do 45 let. Telefon 031 215-270. 1763 MOŠKI srednjih let želi spoznati iskreno in pošteno dekle ali mamico za skupno življenje. Vse ostalo imam, samo iskrene ljubezni si želim v toplem domu. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro UUBEZEN V DRUŽINI.
ZAPOSLITEV
NUDIMO delo v naši enoti v Celju. Pošteno plačilo. Pokličite 041 769-563 ali 041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje.
967
TA nedoločen čas zaposlimo kuharja-pico-peka z izkušnjami. Nudimo kakovostne delovne pogoje ter dober in reden dohodek. Pizzeria Taurus, Miran Ka jtna s. p., Leveč 40,3301 Petrovce. 1314 IŠČEM delo v špediciji. Zahod. Sem šofers C, E kategorijo. Telefon 031 683-941, sobota ali nedelja.	1705 SIMPATIČNO dekle za strežbo v novem bistroju v centru mesto zaposlim. Telefon 041 547-996. Alojz Metličar s. p., Pohorska 4, Celje. 1746 STROJNIKA bagerista, s prakso, zaposlim. Telefon 041 340-636. Leopold Mlakar s. p., Ulka Marjana Jerina 5,3000 Celje.
1770
IMATE v življenju lahko vse, česar si želite, četudi drugim pomagate dobiti tisto, kar si želijo. Če želite uspeti, morate začeti. Pridružite se nam. Več po telefonu 041 417-277. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje.	n
ZAPOSLIMO delavca kovinske stroke, lahko začetnika. Informacije 041 710-802, Tina Pozinek-Koštomaj s. p., Krpanova 3, Celje.	51
HONORARNO ali redno zaposlitev dobi ekonomist oz. strojni inženir za naloge pridobivanja del s področja strojništva. Ennes d. 0.0., Ulica heroja Rojška 61, Celje, telefon 041711-811. » ZAPOSLIMO dekle za strežbo v bistroju. Telefon 041 750-012. Oodo, trgovina in gostinstvo d. 0.0., Ljubljanska cesta 28, 3230 Šentjur.	è9
IŠČEM kakršno koli zidarsko delo. Telefon 031 808-212.	43
IŠČEMO prijetno dekle ali študentko za strežbo pijače. Informacije 041 910-557. Simona Plešnik s. p., Popovičeva 24,3000 Celje.	40
VINKO Arbanas s. p., bar Jack, Frankolovo 12 o, v sklopu Mercator centra zaposli osebje za strežbo. Telefon 031 735-226. 19
NAJBOLJ BRAN ČASOPIS NA CELJSKEMI
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 42 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.200 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.400 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK - BOLJŠI, KOT STE SI MISLILI!
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek: Kraj:_
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
URE1EN0 natakarico s prakso zaposli Gostilna Matjaž, Matjaž Pavel s. p., Gosposka
16,	v Celju. Sobote, nedelje in prazniki prosto. Informacije med 17. in 20. uro, telefon (03) 5441-170.	m
GRADBENO podjetje zaposli več fasaderjev in zidarjev za izvajanje strojnih ometov. Pogoj: izkušnje. Informacije: Grad Mont d. o. o., Cesta na Dobrovo 7, Celje, telefon/faks (03) 5417-598,041 774-718, 041 774-723.	26
ZAPOSLIMO štiri nove sodelavce, prodajalke ali prodajalce. Pokličite po telefonu 041 914-231. Fantom International d. o. o., Grevenbroichova 13, Celje.	n
EDINA sprememba je sprememba na bolje. Če si delaven in hočeš v življenju nekaj več, potem pokliči. Informacije od 8. do 10. in odl2. do 17. ure, telefon (03)428-2071, M.and-Link d. o. o., Podjavorško-va 1,3000 Celje.	32
MEDNARODNO podjetje nudi stalno delo, šolanje novih sodelavcev, nagrade, možnost zaslužkov. Informacije od 8. do 10. in od 12. do 17. ure. M.on<Uink d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje, telefon (03)428-2071.	32
DANES za boljši jutri! Delo je namenjeno ambicioznim, visokoletečim ljudem. Informacije od 8. do 10. in 12. do 17. ure. M.ond-Unk d. o. o., Podjavorškova 1, 3000 Celje, telefon (03) 428-2071. 32 ZAČETEK takoj! Iščemo moške in ženske za delo v telefonskem oddelku, komerciali, dostavi in servisu. Izkušnje niso potrebne. Informacije od 8. do 10. in od 12. do
17.	ure, telefon (03) 428-207 l.M.and-Unk d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje.
REDNO zaposlitev dobi natakarica ali natakar v Gostišču Jona Zaleznik s. p., Križe vet 1,3206 Stranke. Ostole informacije po telefonu 041 748-905. p
AVTO ŠKORJANEC PE CELJE
zastopnik in serviser vozil KIA in Daihatsu, prodaja rezervnih delov zaposli nove sodelavce O prodajalec vozil O prodajalec delov
O avtoklepar
Pogoji:
vozniško dovoljenje B ali C kategorije delovne izkušnje najmanji leto ntormacije in prijave Alojz ŠKORJANEC (.p. Mariborska 115, Celje, 'ridržujemo si pravico ne izbrati kandida-
HOTEL ASTOR***
MERX. GOSTINSTVO IN TURIZEM d.
Ljubljanska 39, Celje Zaposlimo
natakarja/ico
za strežbo hrane in pijače
Prošnje sprejemamo do 15. 1. 04. Informacije po tel.
03 545-28-26.
C-RING d.o.o. RAČUNALNIŠTVO
Latkova vas 212, 3312 PREBOLD
-	Računalničarje
V., VI., VII. stopnje izobrazbe
1.	vzdrževanje strojne opreme
2.	vzdrževanje programske opreme
3.	razvoj programske opreme v objektnem okolju
-	Poslovno tajnico
(pogoji VI. ali VII. stopnja izobrazbe,
aktivno znanje angleškega in nemškega jezika)
Prijave sprejemamo na: info@c-ring.si, tel.: 03/5701 953 (Poznič Jožica), C-RING d.o.o., Računalništvo, Latkova vas 212, 3342 Prebold.
Horizont*
Če ste vztrajni, komunikativni, željni in osebnega razvoja ter vam delo z ljudmi ni neznanka, smo pravi naslov za vas.
Iščemo strokovnega sodelavca in sicer
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA NA PODROČJU VELEPRODAJE GORIV za PE Celje
Od vas pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri, vsaj 2 leti izkušenj na prodajnem področju, poznavanje sodobnih komercialnih prijemov ter osnovnih programskih orodij, izpit B kategorije.
Delo bo komercialist opravljal na širšem območju Celja ter Novega mesta, delovno razmerje pa bo sklenil za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter svoj življenjepis pošljite v 8 dneh na naslov:
Zaposlimo
več natakarjev in picopekov
v gostinskem lokalu v novem poslovnem objektu Mercator v Celju.
Zaželene so predhodne izkušnje, doslednost, marljivost in veselje do opravljanja poklica. Prošnje pošljite na naslov: SPD d.o.o., Braslovče 48, 3314 Braslovče, do 15. 1. 2004 ali pokličite na tel.: 03/705 SO 50.
SUKOPIESKARSTVO Jurjec Bojan s. p., Dobrina 36 a, Loka pri Žusmu, zaposli slikopleskorjo. Telefon 041 674-357.54 OMOGOČAMO zaposlitev za nedoločen čas. Delo je razgibano in zanimivo. Telefon 040 796-303, Ecoplus, Miroslav Kešelj s. p., Zelena pot 24, Logatec. 63 ZAPOSLIMO KV natakarico za strežbo hrane in pijače. Nedelje, prazniki prosto. Gostilna Ivan Kolar, Obrtniška 12,3202 Ljubečna, telefon (03) 5461 -452. 7i
Labrex d.o.o.
zaposli
poslovno sekretarko.
Pogoji:
-	najmanj srednješolska izobrazba ekonomsko-komer-cialne smeri
-	starost 25 do 35 let
-	5 let delovnih izkušenj
-	aktivno znanje angleškega jezika
-	poznavanje dela z računalnikom (Word, Excel, Outlook...)
-	bivališče Celje z okolico
-	možnost zaposlitve za nedoločen čas
Pisne prijave z življenjepisom bomo v roku 7 dni od objave sprejemali na naslov: Labrex d.o.o., Partizanska 53, 3000 Celje.
PIZZERUA Antonio zaposli kuhorjo, noto-
karja ali natakarico in šoferja. Informacije po telefonu 031 428-625, (03) 5415-150 ali 041 377-634. Anton Toči s. p., Grewenbrokhova 9,3000 Celje. 53
f RAZNO
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041
578-556. Share, d.o.o., Mariborsko 7, Celje.
BAGATservis in prodaja šivalnih in likalnih
strojev. Akcija strojev znamke Pfaff. Darko Tratnik s. p.. Savinjska cesta 108, Žalec, telefon 7103-144. ž 732
NAKUPOVALNI izlet Lenti, 1. in 2. četrtek« mesecu. Prevoznik ZŠAM Celje, prijave po telefonu 5412-651.	1765
GRADBENO podjetje izvaja montažo Knauf sten in stropov, adaptacije podstrešij in vsa slikopleskarska dela; izdelava fasad Demit plus-tim. Informacije Grad Mont d. o.o, C no Dobrovo 7,3000 Celje, tel/ fax (03) 541-7598, GSM 041 774-718, 041 774-723.	26
SERVISIRAM vse vrste plinskih štedilnikov in vršim priklop na zemeljski plin. Rado Strnad s. p., Tremerje 6, Celje, telefon 5488-214,041 558-370. 62
M " V^edeievanje 24 4
B A 090 44 171
PLESKANJE stanovanj, brušenje, lakiranje parketa z eko laki. Naročilo prek oglasa 10 % popust. Slikopleskarstvo Podpečan s. p., Pirešica 27, telefon 5728-418,031 696-164.	ž 2
K R C VUE ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike popravljamo hitro in kakovostno: Gorenje, Elektrolux, Whirlpool, Indesit. Anton Ki-tek s. p, Kasaze 107 g, Petrovče, telefon 714-0116,041 767-862,041 632-660, 031 632-660.	66
90,6 95,1
imtm*
95,9100.3
INFORMACIJE
V SPOMIN
4. januarja je minilo pet let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
IRENA JELEN-BASA
Skrbno in z ljubeznijo hranimo spomin na naše skupne dni.
Vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin, iskrena hvala.
edina luč. ki ne ugasne,. Luč spomina bo gorela, hvaležnost v naših srcih bo živela.
V SPOMIN
10. 1. 2004 je minilo eno leto, kar je nehalo biti srce
FRIDERIKU - FRICU JAGRU
iz Šentjurja, ul. Franja Malgaja S
Hvala vsem, ki mu prižigajo svečke na prezgodnjem grobu. Žena Marjana in sin Benjamin.
ki
Je čas, ki da, in je čas /zame. je čas. ki celi rane. Je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Tam. kjer si ti, ni sonca ne luči. le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, kar nas je zapustila draga mama, stara mama in teta
IVANKA JESENEK
(11.1.1926-12.1.2003)
Lepa in iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče v spomin in jo nosite v srcu.
Še enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njeni najdražji.
	Bil si skromen in vztrajen v
	življenja.
	a junaški v zadnjem trpljenju.
jsĚĚL	
' n	ZAHVALA
fl	Po težki bolezni nas je zapu-
	stil ljubljeni mož, ati in dedi
ALOJZ BORINC
iz Celja
Od njega smo se poslovili 30. decembra 2003 v krogu
družine in prijateljev. Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala zdravnikom in sestram hematološkega oddelka bolnišnice Celje. Hvala tudi osebni zdravnici dr. Biljani Vukorepa. Nosite ga v srcih in hranite spomin nanj.
žalosti: njegovi najdražji.
V žalosti sporočamo, da se je za vedno poslovil naš dragi ata in stari ata
FRANC LIPOVSEK
iz Ložnice 9 pri Celju
Od njega se bomo poslovili v petek, 9. 1. 2004, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči vsi njegovi.
Bodi ena zvezda na nebu... tako daleč, sveti svetlo in lepo...
nekoč se bomo zopet videli, do takrat boš nad nami bedel.
ZAHVALA
Zapustil nas je
JOŽE BOBNIČ
(25.1.1919-25.11.2003)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem iz Celja, Loke in Laške vasi. Posebej hvala gospodu kaplanu ter Komunali Laško.
Žalujoči: žena Cilka, hčerka Olga in sin Jože z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega dragega očeta in starega očeta
ANTONA KRIŽANA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Hvala g. župniku Planinšku za lepo opravljen obred in pogrebnemu zavodu Veking. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoča: sin Dani in hčerka Vlasta z družinama.
S svojo toplino si nas osrečiti znala, z delom pridnih rok si nam srečo tkala, a srce se je kruti bolezni uklonilo, zdaj le še cvetje prekriva ti gomilo. Po licih nam solze tiho polzijo, v srcih pa rane nas bridko skelijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE KRIVEC
iz Socke 30 pri Novi Cerkvi (5.12.1928-25.12.2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ter tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za mnoga ustno in pisno izražena sožalja, ge. Katici Pešak za ganljive besede slovesa, moškemu pevskemu zboru z Dobrne in godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala g. župniku Janku Strašku za lepo opravljen cerkveni obred in tolažbo. Zahvala g. Dečmanu za vzorno opravljene pogrebne storitve. Posebna zahvala velja tudi bližnjih sosedom za vsestransko pomoč, ki ste jo nudili naši mami. Lepo se zahvaljujemo kolektivu Ledas d. o. o. in premogovniku Velenje.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti: otroci Frida, Ivo in Slavko z družinami.
Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 73. letu zapustil dragi mož in oče
MARTIN COKAN
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 9. januarja 2004, ob 14.30 na mestnem pokopališču v Celju.
Žalujoči: žena Milka, sin Dušan ter ostalo sorodstvo.
Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Urez otidiha trdo si garal, vse za dom, družino dal.
Kako sta prazna dom, dvorišče,
ostale so od tvojih pridnih mk.
solza, žalost, bolečina te zbudila ni. f našem domu sonca, smeha ni. vse prazno je. ker tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi dragega sina, očeta, moža, brata, strica in svaka
MARJANA PALIRJA
s Polul pri Celju (22.10.1965-23.12.2003)
se v globoki žalosti iz vsega srca iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam ustno if) pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam v najtežjih trenutkih nesebično stali ob strani. Posebej hvala KS Pod gradom, pevcem za odpeti žalostinki, g. Janiju Sivki za ganljive besede slovesa, duhovnikoma g. Marku in g. Klemnu za molitev in opravljen obred. Še posebej iskrena hvala družini Ocvirk in PCD Zagrad-Pečovnik ter vsem ostalim gasilskim društvom za skrb in pomoč v najtežjih trenutkih. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga in ga boste še naprej spoštovali in imeli radi.
V neutolažljivi žalosti: mami Marija, ate Ivan, hčerkica Patricija, žena Tanja ter sestra Jelka z družino.
___15

UL
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE PODPEČAN
iz Velike Pirešice (29.8.1912-28.12.2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, društvu upokojencev, društvu invalidov, planinski sekciji in drugim za vsako toplo besedo tolažbe in sožalja, za vsak stisk roke, tiho bolečino, cvetje, sveče, telegrame in svete maše. Enaka zahvala velja duhovnikom g. Milanu Jezer-niku, g. Janku Cigali in g. Viktorju Arhu, pevskemu zboru, govorniku, trobentaču za odigrano pesem, g. Kisovarju za lepo organiziran pogreb in pogrebni službi Strahovnik. Še enkrat hvala vsem za večerne molitve doma ter pogrebni obred in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k počitku.
Žalujoči: sinovi Drago, Jože, Branko in Miran z družinami.
Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine, v naših srcih ti živiš, zato nas pot vodi tja. kjer mimo v tišini svoji spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
Kako sta prazna dom, dvorišče, naše oko zaman te išfe. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
TEREZIJE KOKLIC
iz llovce pri Vojniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljpm in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti ter darovali za svete maše, cvetje in sveče. Hvala zdravniški reševalni ekipi in osebju oddelka za intenzivno nego bolnišnice Celje. Hvala g. dekanu Alojziju Vicmanu, g. župniku Tonetu Pergerju in g. župniku Jožetu Špesu za lepo opravljen obred svete maše. Hvala pevskemu zboru Nova Cerkev in gospe Katici Pešak za poslovilne besede. Vsem in vsa kemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Tone, hčerki Jožica in Valentina ter sin Martin z družinami.
Čeprav ti srce več ne bije in tudi sonce več ne sije, čeprav utihnil je tvoj glas in ne boš več pesmi pel, v naših srcih večno boš živel.
Saj tam, kjer si ti, ko pride čas, bomo tudi mi.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, atija, tasta in ata
ANTONA DEŽELAKA
iz Migojnic (13.4.1931 -14.12.2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje in sveče, denarne prispevke ter izražena pisna in ustna sožalja. Posebna hvala Olgi Špec z družino za nesebično pomoč. Hvala Premogovniku Velenje, Izletniku Celje in Tkanini Celje za darovane vence. Iskrena hvala častni rudarski straži in uniformiranim rudarjem, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, g. Bojanu Pustineku za lepe besede slovesa, g. Mastnaku, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar za pogrebne storitve. Vsem skupaj še enkrat iz srca hvala.
Žalujoči: žena Cilka ter hčerki Nada in Zdenka z družinama.
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala. Odšla si tiho, brez slovesa, tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
KAROLÍNĚ SALOMON
roj. Zalokar iz Sel 13 v Gorici pri Slivnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje ter naši družini v teh žalostnih trenutkih kakor koli pomagali. Hvaležno se zahvaljujemo gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, g. Custiju Brečku za poslovilne besede, pevcem iz Rogle za odpete žalostinke, pogrebni službi in cvetličarni Za-gajšek. Vsem, ki ste jo z lepo mislijo pospremili na njen prezgodnji grob, prisrčna hvala.
Vsi njeni.
Draga mama, ti zdaj mirno spiš, na grobu tvojem svečka zdaj gori. a veš, pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame
HELENE ŠOLINC
iz Celja (15.4.1901 -1.1.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in Krajevni skupnosti Ljubečna. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, še posebej patronažni sestri Jani za nesebično pomoč in nego, ki jo je mama potrebovala v času bolezni. Vsem, ki ste imeli našo drago mamo radi, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
MAKSA MAJCNA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje in sveče.
Vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Rozika, hčerka Marjetka, sinova Zlatko in Maks z družinami.
Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki obstaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
7. januarja 2004 mineva 10 let, kar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
JOŽE NOVAČAN
Iskrena hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi najdražji.
Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz t; grobu spal... ZAHVALA
Za vedno je utihnila pesem iz grla
MIHAELA MLAKARJA
iz Rup 17
Ob bridki izgubi očeta, starega očeta, moža in očima se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali sveče in cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili v zadnji dom. Hvala dr. Pantošu za dolgoletno zdravstveno pomoč na domu, mešanemu pevskemu zboru župnije Nova Cerkev, moškemu zboru Nova Cerkev za odpete pesmi, ge. Katici Pešak za govor, g. dekanu Alojzu Vicmanu, g. župniku Ignacu Magdiču iz Šmartnega v Rožni dolini za darovano mašo in pogrebni obred.
Vsem iskrena hvala.
Pošteno, iskreno in delovno si živel, pomagal vsem in dobro jim želel, zdaj lahko boš mirno spal in v naših srcih vedno ljubljen boš ostal.
ZAHVALA
26. decembra 2003 je po dolgotrajni bolezni za vedno zaspal naš nepozabni oče in dedek
VILKO ES
iz Vinske Gorice 30 b na Dobrni (4.7.1930-26.12.2003)
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in moralno podporo, iskrena hvala. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Društvu upokojencev Dobrna, dr. Li-povšku, kolektivu Špesovega doma Vojnik za nesebično pomoč in gospodu župniku Janku Strašku za opravljen obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: sin Srečko in Igor z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
ANTONA KODRINA
iz Mačkovca 3 (9.3. 1929 - 24.12.2003)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti. darovali cvetje in sveče in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskreno bi se radi zahvalili tudi duhovnikoma g. župniku Jožetu in g. Franciju Brečku. nosačem in pevcem iz Šentruperta ter Jožetu Kaplu, Rudiju Mačkovšku in Mihi Brečku. Se enkrat
Žalujoči domači.
■tOJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
16.	12.: Sabina CVIKL iz Radenc - deklico, Tanja ZU-PANC iz Celja - dečka, Lidija HOJNIK iz Velenja - deklico, Anita DEBELJAK ŠPES iz Šentjurja - dečka.
17.	12.: Sabina MLAKAR iz Laškega - dečka, Mirjana KROFLIC iz Celja - dečka dvojčka, Helena JESENEK iz Vojnika - dečka.
18.	12.: Ivana KENDA iz Celja - deklico, Vesna FIRŠT iz Celja - dečka, Vesna KVAS iz Celja - deklico.
19.	12: Bojana SENICA iz Rimskih Toplic - dečka, Renata LESKOVAR iz Frankolo-vega - deklico, Jožica KRAJNC iz Laškega - dečka.
20.	12: Mateja MASTNAK iz Dramelj - deklico, Marjetka TISELJ iz Šentjurja - deklico, Brigita KOŠTOMAJ iz Vojnika - deklico.
21.	12. : Silva BRAČUN iz Šentjurja - dečka, Brigita ŠTOBER iz Nazarij - deklico, Vida STRAHOVNIK iz Nove Cerkve - deklico, Draženka ŠAFRANKO iz Štor - dečka, Alenka PLEVNIK iz Buč - deklico, Nika KOŠAK iz Ponikve - deklico, Mojca DO-MAJNKO iz Velenja - dekli-
SMRTI
Šentjur pri Celju
Umrli so: Ivan ARZENŠEK iz Dol pri Šmarju, 45 let, Jožefa GABERŠEK iz Vodic pri Kalobju, 85 let, Maksimiljan HORVAT iz Zlateč pri Šentjurju, 76 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: David ŠKET iz Sp. Negonj, 20 let, Jožef VODUŠEK iz Grlič, 62 let, Alojz NEŽMAH iz Cerovca pod Bočem, 61 let. Angela OGRIZEK iz Gabrovca pri Ko-strivnici, 82 let, Marija KOVAČIČ iz Rogaške Slatine, 87 let, Viktor VODUŠEK iz Sp. Sečova, 77 let, Marija TRAMŠEK iz Tlak, 89 let, Ivan MOTOH iz Olimja, 61 let, Rudolf GOLEŽ iz Svetega Štefana, 71 let, Julijana CUJKO iz Ceste, 76 let.
Velenje
Umrli so: Stanislav STEIN-BACHER iz Slovenske Bistrice, 58 let, Danijel RIBIZEL iz Grave, 64 let, Kristina KRAMAR iz Krnic, 87 let, Martina ČREŠNIK iz Podkraja pri Velenju, 70 let, Franc STEN-ŠAK iz Tirosek, 88 let, Roza-lija MOGU iz Dobrovelj pri Mozirju, 71 let, Ivan GRIČAR iz Velenja, 66 let, Pavla NAPOTNIK iz Topolšice, 91 let, Zofija NOVAK iz Lokovi-ce, 86 let, Ivana KERŽIČ ŠANDER iz Velenja, 83 let.
ZA RAZVEDRILO
HOROSKOP
NTRC
DELOVNI CAS ZA STRANKE
ZADNJI DAN za oddajo oglasov in zahval za Novi tednik, ki izide v istem tednu, je vedno PONEDELJEK! Male oglase, zahvale, čestitke, osmrtnice in druga obvestila sprejemamo:
NA OGLASNEM ODDELKU V CELJU, TELEFON 4323-144
od ponedeljka do petka od 7.30 do 17. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
KUPON
Ime in priimek:
Davčna številka:
Ona: Še vedno se niste popolnoma izvlekli iz kritičnega poslovnega položaja, zato je treba paziti na sleherni korak konkurence. Investicija se bo povrnila šele sčasoma, zato le brez panike.
On: Opletanjez jezikom vas bo pripeljalo v dokaj nenavaden položaj, ki pa ga boste kaj hitro izkoristili v svoj prid. Konec tedna boste preživeli z osebo, ki vam pomeni še nekaj več kot le dobro prijateljico.
Ona: Počasi začenjate verjeti v reči, ki so vam bile včasih le prijetno razvedrilo. Partner bo nad tem prav prijetno presenečen, saj tega enostavno ne bo pričakoval, vi pa boste zmedo hitro obrnili v svoj prid.
On: Vzbujate vtis. da vas nič več ne zanima in vam je za vse, kar se dogaja okoli vas. popolnoma vseeno. Zato se nikar ne čudite, če vas prijatelji gledajo postrani. Poskusite se čimprej spremeni-
Ona: Nikar se ne zapirajte v se, zagrabite priložnost, kis bo ponudila, še zlasti na ljubezenskem področju. Nični nemogoče, zato kar pogumno z besedo na dan in uspelo vam bo nekaj, o čemer ste doslej le sanjali
On: Znova boste z malo truda uspeli uresničiti velike načrte, še posebej na ljubezenskem področju, kjer vam že tako ali tako gre use kot po maslu. To bo vsekakor vaš teden ; izkoristite ga do popol-

Ona: Kmalu se boste srečali! osebo, ki je ne prenesete. Zarai tega boste morali pozabiti na oi ljubo, ki ste si jo dali. Sfeuáaji ohraniti mirne živce, drugače boste povsem fiokvarili konec /al na. Ne pozabite, za dežjem vet no posije sonce!
On: Nikar preveč ne odlašajte \ pomembno odlofítvijo, saj je zdil pravi trenutek za hitre in odloča poteze. Pohitite, ali pa bo pohit\ nekdo drug! Glede na vaše sj sobnosti bo to le manjši napoi | velik dobitek...
Ona: Nekdo vas bo sicer pi pričeval, da niste sposobni kon kretnega poslovnega uspeha, t*n dar boste kljub temu dosledno vztrt jali pri prvotnem načrtu, karu vam bo na koncu tudi pošteno á plačalo.
On: Ne prepirajte se s partnei ko. enostavno poiščite pravi na čin, kako ji boste pojasnili s: poglede na sporne zadeve. Še i no obstaja možnost. Treba je storiti začetni korak, kasneje vse skupaj šlo kar samo.
Ona: Vpletli se boste v dogodiiA čine. ki vam bodo še lep čas lepša le življenje in jih boste ohranilil kar najlepšem spominu. Pa še ob) lico koristi boste imeli, tako v lju bežni kot tudi po poslovni plati ža
On: Čeprav ste sumili v svoje spa sobnosti. vam bo vseeno uspelo stva pripeljati do srečnega konca. Imé se boste prav izvrstno, pričakujet pa lahko tudi precejšnje pozitivni
Ona: Pretirano ste ljubosumni. Naučite se zaupati ljudem okoli sebe in videli boste, da bo življenje postalo prijetnejše. Posvetite se športnim aktivnostim, mogoče vam bo uspelo tok razmišljanj preusmeriti drugam.
On: Prepir s partnerko vas ne bo pripeljal nikamor, zato boste raje ubrali bolj prefinjen način in naredili kompromis med svojimi in njenimi željami. Konec koncev '.a sploh ne bo tako
Ona: Na poslovnem področju a bo nenadoma ponudila prt ložnost. da si pridobite zavezni ka. ki vam bo lahko v prihodnji še precej pomagal. Konec konca je že čas. da tudi vi uresničite svà je dolgoletne načne.
On: Drugi mislijo, da ste n£| zainteresirani za zabavo in so vanI čustva postranska stvar. Prepričaj^ jih v nasprotno in jih presenetitel povsem novim stilom življenja, m vam bo na vsak način prinesbobik
Ona: Nekdo vas bo tako milo gledal, da se boste povsem omehčali in pozabili tudi na najbolj trdne sklepe. In ne bo vam žal. Pazite le, da vse skupaj ne bo prišlo na napačna ušesa, saj bi lahko bile posledice katastrofalne.
On: Ne dovolite ljudem, ki nimajo z vami nikakršne zveze, da se vmešavajo v vaše prijateljske odnose z okolico. Lahko vam na-
m
Ona: Čaka vas kopica opravkov, od katerih so nekateri čisto prijetni, nekateri pa prava nočna mora. Spoprimite se najprej s prvimi, saj vam lahko zoprni problemi poberejo vso voljo za kakršno koli dejavnost.
Orv Vaš jekleni konjiček vas bo ponovno pustil na cedilu, a v tem neprijetnem pobžaju boste srečali osebo, ki bo odločilnega pomena za vašo prihodnost. Nikar se ne zagovorite, saj je mogoče ravno to tisto pravo.
Ona: Ne pozabite na obljuba, ki ste jo dali prijatelju, saj vam i» v prihodnje še dokaj koristil, pt tudi previdnost vam ne bi škodilaj Nekdo že dalj časa čaka na fa» še tako majhno napako, zato po zor!
On: Ravnajte se po liniji najj I manjšega odpora in kaj kmalu w ' ste lahko pokazali konkretne na zultate. Zlasti pa ne delajte niča sar na silo: aparati delujejo bolje kadar so priključeni Pokažite mai\ I več volje do življenja!
Ona: Našli boste, kar že zeli dolgo iščete, vendar ne boste o« čutili pričakovanega zadovoljstva! Preveč ste razvajeni, da bi vas raî\ veselile tako enostavne stvari. Bo1 ste videli nekoč vam bo še přesné, to žal...
On: Izredno družabno razpot ženi boste in kar iskali boste drníi bo. s katero se boste lahko žaba! vali. To bo vsekakor opazila pň jetna prijateljica, ki si že dlje ča prizadeva priti v vašo bližino, a doslej ni upala.
je časti io, asj
ttRC
Nagradna križanka
POMOČ: NITON-prvotno ime za radon, TOBRUK-luka v Libiji, AŽIJA-naplatilo pri menjavi denarja, STIVA-morska pena, FRANČKA-Frančiška
Nagradni razpis
1.	nagrada - knjižna: Kuharske bukve Radia Celje II. del in Mož treh stoletij
2.	nagrada: knjiga Mož treh stoletij in majica NT&RC
3.	nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Mož treh stoletij
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 15. januarja 2004.
lSS. 16.00*18.10,20.20,22.30 v soboto^lO.1. maraton. rt UM Gospodar pr-
125^5.20.17.HI ffîT*
Rim, da^k^yantarij komična grozljivka
slih«
akcijska aZirÎT]S!!ÎsL
Extreme ops. akcijski trii« 15.10.19 20.21.20.23.30 Relevant« malega Nama. diui. anim. film 11.10.1320 1550 1B00
16.20.20.50 Mali mt, komedija 14.10.18.50.23.20 LEGENDA:
predstave to vsak dan
ČETRTEK
16.00 in 20.00 Gospodar prstanov: Vrnitev kraga PETEK
16.00 in 20.00 Ga
otroška matineja Mali vohuni 3D in 22.00 Scary Movia: Film, da M kap 3 An kino: Lutke NEDELJA
in 20.00 Gospodar prstanov: Vrnitev kralja
in 20.00 Gospodar prstanov: Vrnitev kralja
Filmski ciklus Lajf po life-u: Novo TOREK
in 20.00 Gospodar prstanov: Vrnitev kralja
Lajf po lileu: Novo SREDA
in 20.00 Gospodar prstanov: Vrnitev kralja
16.30 Špesov dom starejših občanov.
Vojnik_
Novoletno-božični koncert Pevskega društva upokojencev Celje__
19.30 SLG Celje_____
E. Ionesco: Jacques ali podrejenost in Prihodnost je
abonma četnek večerni in izven
16.30 MNZ Celje
18.00 Galerija Mozaik, Celje___
Mihaela Jezernik: Keramika odprtje razstave 18.00 Galerija KC Ivana Napotnika
Velenje_'_
Slovenija odprta za umetnost 2003 odprtje razstave
19.30 SLG Celje_
V. Moderndorfer: Na kmetih abonma petek večerni in izven
i	ČETRTEK
20.00 11. t. ti - 11. laptambar
(VB/Francija/BiH/Egipl/lirael/Japonska/Me hika/ZOA) PETEK
laoo Ciklus: Biografije April (Aprile. Italija/Francija) 20 00 11. t. 01 - 11. taptember SOBOTA I 11. 9. 01-11. taptember 20.30 Ciklus: Biografije April NEDELJA I Ciklus: Biografije April 20 00 11. 9. 01 - 11. saptambar
PONEDELJEK in TOREK 2000 11. 9. 01 - 11. taptember SREDA
I Vsa la ljubem (It's aH at> ska/Švedska/VB/Danski
P. Svetina: O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov
abonma družinski lutkovni
17.00 Kulturni dom KUD Zarja Trnovlje, Celje Fran Miličinski: Zvezdica Zaspanka
gledališka igrica za otroke 19.00 Dom kulture Velenje Marjan Marinšek: Moj dom v Disneylandu
kulturni večer
Univerza za III. življenjsko
Andreja Leskovšek: Rusija
predavanje z diapozitivi
17.30 Dom kulture Velenje
9.00 Knjižnica /.i mladino. Velenic Otroški živžav
dve uri pravljic, ustvarjanja in zabave za najmlajše
Razstave
Osrednja Knjižnica Celje: razstava Od pšenice do kruha, avtorice Tatjane Kač, do sredine marca 2004.
Upravna zgradba lovarne »Etol« Skofja vas: razstava slik olja na platno Helene Malgaj iz Celja, do 8. 2.
Avla Splošne bolnišnice Celje: razstava »Prehranske piramide«, gradiva dijakov Srednje zdravstvene Sole Celje, do 15. t.
Galerija Volk Celje: razstava reprodukcij na platno znanih slikarjev (Van Gogh, Monet, Klimnt). do 31. t.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: razstava »Moj mali svet« priznanih slovenskih avtorjev, do 23. I.
Hotel Evropa Celje: razstava likovnih del kamniških likovnikov, do 15. 1.
Galerija Mozaik: razstava Keramika. avtorice Mihaele Jezemik.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava o porušenih celjskih cerkvah V hiši mojega očeta je mnogo bivališč ... do 30.
Calerija Mik Celje: razstava del Franceta Slane, do 20. 1.
Galerija likovnih del mladih. Stari grad Celje: razstava del slikarjev, kiparjev, grafikov in keramikov iz Slovenije, Hrvaške. Srbije in Anglije, ki so ustvarjali v delavnicah galerije v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu, do 31. 1.
Špesov dom starejših občanov Vojnik: razstava slik olja na platno Helene Malgaj iz Celja, do 8. 2.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava likovnih del akademskega slikarja Veljka Tomana, do 30. 1.
Galerija Borovo: razstava slik olja na platno Vlada Geršaka, do 13. 1.
Razstavni prostor Cinkarna Celje: razstava fotografij Francija Horvata na temo Vodnjaki, do konca januarja.
Občina Slovenske Konjice: slikarska dela Milana Lamovca-Didija.
NLB Slovenske Konjice: slikarska dela Alojza Tomšeta.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: slikarska dela Ziatka Praha.
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje, galerija: slikarska dela Jožeta Sve-
Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov društva konjiških likovnikov.
Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka.
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka.
Mestna galerija Riemer Slovenske Konjice: slike Beneške šole Leonardo da Vinci, Cezanne, Rodin, Velazquez, Jakopič, Kobilca, Tisnikar in drugi. Starinsko bidermajersko pohištvo.
Pokrajinski muzej Celje: razstava »Kuhar'ca« ali kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje, občasni razstavni prostori: razstava Poglej, muzej! Že 40 let ...do 9. 2.
Dostop do intemeta bo v ponedeljek.
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
Likovna delavnica
Predšolski in mlajši šolski otroci,
ponedeljek od 17.00 do 18.00
Predšolski otroci, torek od 16.30 do
17.30
Starejši šolski otroci, torek od 18.00 do 19.30
Mlajši šolski otroci, sreda od 16.30 do 17.30
Oblikovanje gline
Šolski otroci, sreda od 18.00 do 19.30
M
li'il»iVlliMiiH'iii*iVi»Mifi<
Kultur niča Velenje Pravljične ure v Kulturnici, sobota od 10.30 do 11.15
Javni sklad RS «a kulturne dejavnosti Ol Celje.
Vodnikova 11 Seminar za dirigente Začetni seminar za dirigente pevskih zborov. Informacije in prijave na tel. 03 426 06 34.
20.00 Dom kulture Velenje__
Špas teater Mengeš: Burka o jezičnem dohtarju
gledališka predstava za prvi Zeleni abonma
Folklorna skupina Kompole
TOREK. 13.	
19.30 Narodni dom Celje	
Komorne skupine Akademije za glasbo Ljubljana iz razreda prof. Tomaža Lorenza
predstavitev skupin 19.30 Kulturni center Laško
Špas teater Mengeš: Burka o jezičnem dohtarju
gledališka predstava za drugi Zeleni abonma
Tečaj salse: četrtek ob 20.15 Taedo:
ponedeljek in sreda od 19.00 do 22.00 Likpvna de^vnica: petek od 16.00 do 18.00 Jezikovne delavnice: po ustaljenem urniku
V	ponedeljek začetek javnega likovnega natečaja za mlade od 7 do 18 let na temo »Zdravljica«; izbrani likovni izdelki bodo razstavljeni ob kulturnem prazniku, najlepši pa nagrajeni.
V	četrtek bo II. urbana debata na temo drugačnosti ter odprtje razstave »Ti si moje sonce« Zavoda Sonček.
Gustav Gledališče: Jamski človek
monokomedija
Demonstracija obrtnika: modistinja
17.00 Knjižnica za mladino, Velenje Utrujena sova, Lisjak Luka potrebuje očala Špeline ure pravljic
18.00 Galerija sodobne umetnosti
Celje_
Video dela Saša Vrabiča, ob razstavi »Moj mali svet«
fsmou
Ustvarjalne delavnice: Akvareli, petek ob 16.00 Kino klub:
četrtkovi večeri dokumentarnega filma ob 20.00
španščina, četrtek ob 16.30 italijanščina, sreda ob 17.00 Stalnice: meditacija ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.30 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00
Klub £ Smeh
Stalnice:
ponedeljek ob 14.00
pevska delavnica
torek ob 14.00 plesna delavnica
sreda.ob 14.00 gledališka delavni-
Stalne razstave
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravs-
Stari pisker: stalna postavitev Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
k MTERnET KWftRffl S TRUE ' STRI1E1WR 11R. CELJE
Stanetova 17/a, Celje (pri kinu Metropol) Galerija Stane:
Razstava »Droga ni moda«
Izbrana likovna dela festivala Magdalena 2003
Na ogled do 10. februarja 2004 Internet Stane:
Odprto tudi ob nedeljah od 16.00 do 22.00
Želimo vam veliko uspešnih klikov v letu 2004!
www. filter-slovenia. ore
Patriot
Slovenske Konjice
Rekreacija:
petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji
badminton od 18.00 do 19.00 odbojka od 19.00 do 20.00 košarka od 20.00 do 21.00 petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje od 19.30 do 21.00
www.skms.net
Stalnice ŠKMŠ:
četrtek ob 19.00 v P2 vadba tenze-gritete
sobota ob 14.30 v OŠ Franja Malga-ja Šentjur rekreacija
Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Prešernova 19, 3000 Celje, ' ' '-3)42 25190,
Novi tednik sodi za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset,
Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale
Vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74
NAJCENEJŠE
r SVOIËM BAZRtDU
Kje so bili, kaj so dobili in kako globoko so pogledali v kozarec?
Ricky, slačifant iz Velél
nja
j i :	Kje? V Ljubljani na treh raz
I ___it; t	ličnih privatnih zabavah. Po
tem pa pod šotorom pri Hat
Tanja Petrinjak, lastnica butika Trend	Tivoli, kjer je bilo zelo dobro
Kje? Najprej pri starših v Celju, nato s prijateljico v Ljub-	Kaj? Nekaj zgoščenk in
ljani, kjer so naju na osrednjem praznovanju stuširali s šam-	knjig ter letalsko karto za
panjcem.	Egipt.
Kaj? Prijateljica Vlasta mi je iz Londona prinesla čudovi-	Kako globoko? Malo sem
to majčko, z Dunaja pa torto. Dobila sem tudi ogromno	se prekršil in popil nekaj me
buteljk, kozmetike, spodnjega perila, čevljev, parfuma, na-	šanic vodke ter Red Bulla
kita in sladkarij. Oče pa se je izkazal z evri.	Zmerno seveda.
Kako globoko? Ob polnoči sem spila pol kozarčka srebrne penine. Drugače sem ves večer pila radensko. Saj ni važ-	IZTOK GARTNEI no, kaj piješ, samo da ima mehurčke. Pa še glava te ne boli.	Foto: IZTOK GARTNEI
Andrej Verhovšek, lastnik trgovine Lovec v Celju in Žalcu
Kje? Bil sem doma in gledal spuščanje raket, ki so jih ljudje večinoma kupili pri nas.
Kaj? Dobil sem tovornjak steklenic. Še vedno jih imam. Nimam pojma, kaj naj z njimi.
Kako globoko? Bil sem popolnoma trezen. Vse steklenice so ostale polne.
Vlado Stojnšek, lastnik Radiostezije Stojnšek k.d.
Kje? Novo leto sem si v toplicah privoščil že teden dni prej, zato sem bil za silvestrovo doma.
Kaj? Nihče mi ni prinesel nič posebnega. Tu in tam je padla kakšna buteljka.
Kako globoko? Zelo malo. Skoraj nič. Malo srebrne penine. To je vse.
vzmetnica | lesnina ORTOPEDIC
esmna
ali 3x13.330
Branko Goropevšek, direktor Osrednje knjižnice Celje
Kje? Dopoldan v službi, kjer smo podpisovali zaključno prijavo za nek evropski projekt. Popoldan v savni v Zrečah. Zvečer pa pri prijateljih. Bilo je lepo.
Kaj? Dobil sem smučarsko karto za Ro-glo, šampanjec in veliko dobrih želja, česar sem bil še posebej vesel.
Kako globoko? Okoli pol litra zelenega silvanca iz vinorodnega okoliša Haloze.
DJ Johnson, organizator petkovih glasbenih večerov v diskoteki Memphis
Kje? Bil sem doma s prijatelji. Televizije nisem gledal. Raje sem poslušal glasbo in plesal.
Kaj? Namesto daril sem dobil poljubčke svojih oboževalk. Pogrešal pa sem denar.
Kako globoko? En liter zlate penine in dedkovo rakijo z Jamajke. Zelo močna in čisto posebna pijača.
lercator Slovenska košarica
Skrb tistega, ki mu pomenite največ. Tako domače se boste počutili, ko boste izbirali med najboljšimi izdelki priznanih slovenskih proizvajalcev, ki smo jih v Slovenski košarici tokrat zbrali za vas.
Vseh 51 izdelkov je na vofjo v vseh hipermarketih in nekaterih večjih prodajalnah Mercatorja in v hipermarketih Živila Kranj po Sloveniji.