Poštnina plačana v cotovfo!.
Leto XI., št. 190 a
Ljubljana, nedelja 17. avgusta 1930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer.
nova iilics 4 — Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
it. 2. - Telefon št. 190. Računi Dri pošt ček zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78 180: W'en št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126u Maribor: Aleksandrova cesta 11 Te«
lefon St 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon St. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Slnajski sporazum
in naša Industrija
Etape do carinske unije med Jugoslavijo in Rumunijo — Na žrtvovanje katerekoli življenja zmožne industrijske panoge ne misli nihče
Beograd, 16. avgusta, o. Vaš dopisnik je imel priliko se razgovarjati z odlično osebo, dobro informirano o problemih, ki so v zvezi s sinajskim sporazumom. V razgovoru je dobil naslednjo informativno sliko o tem važnem vprašanju:
Klub številnim komentarjem, ki so bili objavljeni v našem in inozemskem tisku z uradne in neuradne strani o si-najskem sporazumu med Jugoslavijo in Rumunijo o sklenitvi carinske unije, si velik del javnosti, zlasti v gospodarskih krogih tako pri nas kakor v inozemstvu še vedno ni na jasnem glede končnega cilja tega najožjega gospodarskega sodelovanja med dvema državama, ki imata popolnoma enako gospodarsko strukturo. Temu pojavu se vsekakor ni čuditi, kajti carinska unija predstavlja za vse gospodarsko življenje prizadetih držav naravnost ogromno spremembo, ki prinaša nekaj docela novega. Nujno ie dalje, da se tesnemu gospodarskemu pridruži tudi enako intimno politično sožitje.
Ta problem bo ostal za mnoge, zlasti v inozemstvu, še dolgo nerešeno vprašanje, ker si pri današnji gospodarski strukturi Evrope, ko so države za-barikadirane s carinami, ne morejo misliti, da se da ta gordijski vozel presekati z akcijo, ki ni šablonska in ki predstavlja nekaj docela novega, doslej neznanega in neobičajnega. Začasno sklenjeni modus vivendi med Jugoslavijo in Rumunijo, ki bo uveljavljen s 1. septembrom kot predhodnik bodoče carinske unije, še ne daje jasne slike o bodoči strukturi jugoslovensko - rumunske gospodarske vzajemnosti.
V političnem pogledu je to vprašanje že popolnoma pojasnjeno in razčiščeno, v kolikor je to sploh bilo potrebno. Politična Mala antanta vrši kot budna ču-varica miru v Srednji Evropi s polnim uspehom svojo nalogo in bo z ustanovitvijo gospodarske Male antante samo pojačena; na ta način bodo še bolj izpopolnjeni zavezniški in prijateljski odnošaji med vsemi tremi državami.
Razumljivo je, da so se gotovi gospodarski krogi na Češkoslovaškem in v drugih agrarnih državah vznemirili. Jugoslavija in Rumunija sta enake gospodarske strukture, obe pretežno agrarni državi in je bilo zato naravno, da je bil na potu do gospodarske Male antante predvsem potreben sporazum med tema dvema agrarnima državama, čijih interesi so popolnoma identični. Se le, ko ie dosežen ta sporazum, bosta Jugoslavija in Rumunija mogli sklepati nadaljni sporazum kot agrarna celota s Češkoslovaško kot industrijsko državo. Carinska unija med Jugoslavije in Rumunijo je pot, po kateri naj se zasigu-ra izvoz naših agrarnih proizvodov v industrijske države, upoštevajoč dejstvo, da imata obe državi skupno 32 milijonov konzumentov za industrijske proizvode.
Daš ta okolnost pa je izzvala v ne-
katerih industrijskih krogih bojazen, da br sporazum ogrožal našo malo industrijo ter da bo zaradi uspešnejšega izvoza agrarnih proizvodov morda deloma celo žrtvovana. V zvezi s tem je bilo tudi že več intervencij pri vladi. Vendar pa je tako naziranje docela pogrešno. Nam je potrebna industrija že L državno-obrambnih ozirov. Pojm industrije, ki prihaja v poštev za državno obrambo, je zelo širok. Za vodstvo moderne vojne je potrebna mobilizacija naše celokupne industrije in le redka so industrijska podjetja in panoge, ki bi tu ne prišle v poštev. V prvi vrsti pride tudi v poštev ona industrija. ki prevladuje naše domače surovine in ki ima realno osnovo, kakor n. pr. naša domača testilna industrija, v kateri sodeluje poldrugi milijon naroda. Zato je odstotek one industrije, ki bi r.s mogla biti »žrtvovana«, tako malenkosten, da niti ne pride v poštev. Sploh nihče ne misli na to, da bi se žrtvovala katerakoli panoga naše industrije na korist izvoza agrarnih proizvodov. Nasprotno se izraža na vseh merodajnih mestih želja, da bi se tudi na tej poti ustvarili pogoji za čim uspešnejši razvoj in razmah naše mlade industrije, ki je lahko naša industrija glede svoje bodočnosti, kolikor jc ta odvisna od jugoslovensko - rumunskega sporazuma, popolnoma mirna. Predno bo prišlo do končnega sklepanja o carinski uniji z Rumunijo, bodo poleg ostalih zastopnikov našega narodnega gospodarstva konzultirani tudi zastopniki industrije in njihove upravičene želje se bodo vselej in povsod upoštevale.
Glede naših gospodarskih odnošajev s Češkoslovaško so nastale z akcijo Rumunije in Jugoslavije v smeri carinske unije velike izpremenjke. Uveljaviti se mora načelo, da mora biti izvoz naših agrarnih proizvodov na Češkoslovaško v razmerju z uvozom industrijskih proizvodov iz Češkoslovaške. Gotovo je upravičena nada, da bo češkoslovaška vlada to stališče priznala in na ta način pospešila ustvaritev gospodarske Male antante.
Diplomatski sprejemi na Bledu
Bled, 16. avgusta, o. Danes dopoldne se je vršil v vili Taler, kjer posluje kabinetna pisarna zunanjega ministra, velik diplomatski sprejem, ki je bil v zvezi z gospodarskimi pogajanji med Jugoslavijo in Rumumijo. Tekom dopoldneva so posetili zunanjega ministra dr. Marinkoviča, ki prihaja redno vsak dopoldne na Bled, madžarski poslanik dr. Alt, avstrijski poslanik dr. Plonies, francoski poslanik Dard, poljski poslanik Babinski in ameriški poslanik Prince. Vsi omenjeni diplomati so se Informirali o stanju stvari in nadaljnih akcijah, ki so s tem v zvezi. Opoldne se je dr. Marinkovič vrnil v Begunje.
Prelom med Turčijo in Perzijo
Nezadovoljiv odgovor perzijske vlade na turški ultimat Turški poslanik Hofru hej zapustil Teheran
Teheran, 16. avgusta, p. Položaj med Turčijo in Perzijo, ki je bil že delj časa napet, dasiravno se je na zunaj varovala forma, se je po ukorakanju turških čet na perzijsko ozemlje naglo poostril in je dosegel danes vrhunec z odpokli-com turškega poslanika v Teheranu.
Kakor znano, je turška vlada v svoji zadnji noti predlagala Perziji skupno akcijo proti Kurdom, označujoč jih za skupne škodljivce Turčije in Perzije, ki neprestano motijo red in mir ter vpa-dajo natuje ozemlje. Razen tega je Turčija predlagala zamenjavo gotovih ozemelj, češ da je to potrebno iz strategič-nih razlogov v svrho uspešnejše obrambe pred kurdskimi vpadi.
Perzijska vlada na to niti ni dala ni-kakega odgovora. Glede nato je Turčija naročila svojemu teheranskemu posla-
niku Hofru beju, naj v ultimativni formi zahteva odgovor. Turški poslanik je ta nalog davi izvršil. Odgovor, ki ga je prejel, je napotil turško vlado, da je takoj odpoklical svojega poslanika. Poslanik je nocoj zapustil Teheran in odpotoval v Ankaro, da poda poročilo.
S tem so diplomatski odnošaji oficl-jelno prekinjeni. Kakšne bodo posledice, se še ne da presoditi. Verjetno pa je, da je hotela Turčija s takim postopanjem samo izvajati pritisk na perzijsko vlado ter da bo imenovala novega poslanika. Položaj je v toliko bolj kompliciran, ker Turčija ni čailnica Društva narodov, tako da Društvo narodov ne more posredovati. Verjetno pa je, da se bo Perzija v primeru, da bi grozil oborožen konflikt, poslužila dloločb Kelloggovega pakta, ki ga je podpisala tudi Turčija.
V rešilnih čolnih sredi viharnega oceana
Nesreča angleškega parnika — Potniki in mornarji čakajo na rešilnih
čolnih pomoči
fVellington, 16. avgusta s. Položaj, v katerem se nahaja parnik »Tahiti« postaja vedno nevarnejši. Računa se z veliko katastrofo. Neprestano prihajajo brezžični klici na pomoč. Zdi se, da skuša posadka zamašiti luknjo, ki je nastala zaradi defekta na krmilu. Poveljnik broda je izjavil, da bo ostal do zadnjega trenutka na ladji.
San Fraftcisco, 16. avgusta s. Angleški parnik »Tahiti«, ki je na potu iz Welling-tona v San Francisco javlja, da se nahaja
460 milj od otoka Rarotonga v nevarnosti. Semkaj dospela vest pravi, da so brli potniki pozvani, naj se podajo v rešilne čolne.
London, 16. avgusta, g. Brezžična brzo* javka iz Wellingtona javlja, da je posad« ka davi ob 7. avstralskega časa, t j. ob 12. opoldne srednjeevropskega časa, izgu« bila vsako nado za rešitev parnika »Tahi» ti«. Potniki, 128 po številu in posadka, pri« bližno 200 mož so se rešili v rešilne čoI» ne ter čakajo v viharnem vremenu in v obupnem položaju na rešitev.
KATASTROFA V ZAGREBU
Grozna nesreča na evharističnem kongresu - Tovorni vlak zavozil v množico ljudi, ki so z železniške proge opazovali večerni ognjemet -
Nad sto mrtvih in ranjenih
Zagreb, 16. avgusta. Nocoj se je pripetila o priliki ognjemeta; ki ga je v razvedrilo udeležencev evharističnega kongresa priredil pripravljalni odbor na igrišču Concordije strašna katastrofa. Igrišče Concordije leži ob železniški progi takoj ob nasipu. Ogromna masa ljudi, ki se je zbrala, ni imela prostora na igrišču. Zato so tisoči ljudi splezali na železniški nasip in na progo, od koder so imeli lep razgled. Ognjemet je pričel ob 9. zvečer v popolni temi.
Ljudje so bili tako zatopljeni v čarobne prizore, ki so se kazali na igrišču, da ni nihče pazil na progo in prihajajoče vlake. Okrog pol 10. le prlvozil po tako zvani beograjski progi tovorni vlak. Zaradi vladajoče teme vlakovodja ni mogel opaziti ljudi ter je zavozil v množico. Nenadoma se je med pokanje raket razleglo strašno vpitje in klicanje na pomoč, z nasipa pa so se kotalili ranjeni in mrtvi.
Najhujša ie bila katastrofa na železniškem mostu, kjer se ljudje zaradi ograje sploh niso mogli rešiti in jih je vse, ki so bili na mostu povozil vlak. Na levo In desno so padali na pod mostom vodečo cesto ranjeni in mrtvi.
Policija je takoj alarmirala rešilno moštvo, napravila v splošni paniki red ter odredila prevoz ranjenih in mrtvih. Štirje rešilni avtomobili niso zadostovali, zato se rekvirirali tndi vse vozove bolnice za knžne bolezni. Do 10. zvečer je bilo v bolnic t že 40 ranjenih, najmanj toliko pa jih še čaka na prevoz. Koliko je mrtvih, se še sploh ne ve. Sodeč po števila ljudi, ki so bili na mostu in na progi, mora biti število mrtvih zelo veliko.
Da bi omilila paniko, ki je zavladala med občinstvom, je policija odredila, naj se ognjemet nadaljuje. To pa seveda ljudi ni moglo več zadržati. Prizori, ki so se kazali vsakokrat, ko so rakete osvetlile vso okrvavljeno progo, so bili grozni. Tisočglava množica se je razkropila na vse strani in razširila grozno vest po vsem mestu.
Silen vtis v mestu
Zagreb, 17. avgusta o polnoči, n. Vse mesto je pod dojmom strašne katastrofe, ki se je pripetila pri ognjemetu na igrišču Concordije. Pravo sliko o obsegu strašne nesreče bo mogoče dobiti še le jutri, ko bodo ugotovljene vse podrobnosti, žal pa ni dvoma, da je prizadetih mnogo ljudi, tako domačinov Zagrebčanov kakor romarjev, ki so od blizu in daleč prišli na svečanosti evharističnega kongresa.
Vest o katastrofi
se je bliskovito razširila po vsem mestu in spravila pokonci tudi one, ki so se po celodnevni pobožnosti ali trudapol-nem delu podali k počitku, ne meneč se za večerno zabavo. Ulice so opolnoči živahne kakor ob največjem tržnem dnevu. Z vseh koncev In krajev drve ljudje proti kraju nesreče in pred bolnice, vmes švigajo avtomobili rešilne postaje in bolnice, avtotaksiii In privatni avtomobili z ranjenci in mrtvimi. Takoj po nesreči je bila
alarmirana vsa policija.
Vse službe prosto moštvo je moralo v službo, a kljub temu jedva vzdržuje red med desettisoči domačinov in romarjev, ki polnijo ulice in trge, vsi potrti in prestrašeni. Družbe, ki so se bile podnevi ali zvečer razšle, se v strahu iščejo, a pri teh množicah seveda brezuspešno. Največja je
gnječa pred bolnicami.
Samo na Jelačičevem trgu je še opolnoči okrog 30.000 ljudi, ki nestrpno čakajo poročil o številu žrtev, o stanju ranjencev in o nadaljnjih podrobnostih katastrofe. Železniško progo flankira na obeh straneh, kjer se je pripetila nesreča, ogromna množica, ki jo policija le s težavo zadržuje.
Podrobnosti o katastrofi
Zagreb, 17. avgusta, n. O katastrofi je bilo do polnoči mogoče dognati naslednje podrobnosti: V razvedrilo romarjem, ki so se zbrali v Zagrebu iz vseh katoliških pokrajin Jugoslavije, je prireditveni odbor evharističnega kongresa priredil nocoj na nogometnem igrišču Concordije velik ognjemet. Za prireditev, kakršne v Zagrebu že več let ni bilo, je vladalo veliko zanimanje ne samo med udeleženci kongresa, nego tudi med domačini. Že mnogo pred na-
povedano uro je bilo prostrano igrišče Concordije zasedeno do zadnjega kotička. Računa se, da je bilo tam zbranih kakih 15 do 20.000 ljudi. Ker ni bilo več prostora, deloma pa tudi, da se izognejo plačilu vstopnine, so ljudje poiskali zunaj igrišča razna vzvišena mesta, od koder so mogli dobro videti ognjemet. Po drevesih, po kandelabrih, celo na strehah okoliških hiš je kar mrgolelo gledalcev.
Kraj nesreče
Največ pa se jih je postiralo na nasipu železniške proge, ki vodi v neposredni bližini igrišča od savskega mostu proti mestu. Kratek viadukt vodi preko Savske ceste. Baš s tega mostu, ki ima na obeh straneh visoko železno ograjo, je bil najlepši razgled in ko se je okrog 9. zvečer pričel ognjemet, je bila v daljavi več sto metrov železniška proga z mostom vred okupirana od ti-sočglavih množic.
Bila je že trda tema, ko so začeli zažigati ognjemet. Publika je bila vsa zatopljena v lepe prizore, ki so jih čaraii na nebo spretni pirotehniki.
Okrog pol desetih zvečer,
ko se je razvila visoko v zraku baš lepa skupinska ognjemetna slika, je prlvozil po progi v smeri proti kolodvoru Sava beograjski tovorni vlak. In v hipu so pretresU nočno ozračje grozni kriki, ki so se v naslednjem hipu ponovIU iz tisočev grl in kakor val razburkanega morja zajeli vso ogromno množico. Z železniškega nasipa so začeli ljudje v paničnem strahu bežati :ia vse strani. Pogled na bežeče ljudi je Izzval paniko tudi na igrišču samem in predno se je sploh vedelo, za kaj gre, je že vse drvelo proti Izhodom, skakalo preko ograj in brezobzirno iskalo izhoda iz nastale gneče, v kateri je bilo več Hudi pohojenib. Živoplsni ogenj na Igrišču je ugasnil, a nastala tema je splošno zmedo in paniko še povečala.
Policija je takoj nastopila in začela energično delati red. Zabraniia je dostop na železniško progo, alarmirala rešilno postajo in začela zbirati ranjence, kojih ječanje in stokanje je odmevalo daleč na okrog.
V par minutah so bili na licu mesta štirje
avtomobili reševalnega društva,
toda pokazalo se je takoj, da to ne bo zadostovalo. V dolžini kakih 200 metrov so ležaU ob obeh straneh proge ranjenci in mrtvi. Na teleionični poziv poUcije so bili poslani na kraj nesreče vsi vozovi in avtomobili iz bolnic, tudi oni, ki so določeni sicer samo za prevoz bolnikov s kužnimi boleznimi. Ranjence so vozili v najbližje bolnice, predvsem v bolnico usmiljenih sester in v bolnico usmiljenih bratov. Do polnoči je bilo v bolnicah, kolikor se je dalo ugotoviti.
okrog 100 ranjencev.
V	svrho nagle zdravniške pomoči so bili alarmirani vsi zagrebški zdravniki, tako da je šlo obvezovanje ranjencev naglo izpod rok. Lažje ranjene, kojih stanje ne zahteva neobhodno bolniške nege, so po obvezanju odpustili v domačo oskrbo. Med ranjenci, ki so jih mnogo pripeljali v bolnice tudi s privatnimi avtomobili in avtotaksiii, je bilo tudi več takih, ki so dobili bodisi kot neposredne priče nesreče aH pa ob pogledu na okrvavljeno, z raniertci posuto progo živčne napade in so se onesvestili. Večinoma so jih kmalu zopet spravili k zavesti in odpustili domov-
Točno število ranjencev in mrtvih
o polnoči še ni bilo znano, ker privaža-jo v bolnice še vedno nove. Med ranjenci, ki so jih pripeljali v bolnice, so bili trije že mrtvi in sicer neki 15 — 17 letni deček, bržkone kak vajenec, nadalje okrog 50 do 60 let star moški in neka ženska, ki mora biti po obleki sodeč meščanka. Identitete teh, kakor tudi številnih nezavestnih ranjencev še niso mogli ugotoviti.
Okrog 20 ranjencev, ki so doma iz Zagreba, so v bolnici po prvi zdravniški pomoči odpustili v domačo oskrbo.
V	bolnici usmiljenih sester je bilo o polnoči 18 ranjencev, med njimi 12 tako nevarno poškodovanih, da nimajo upanja, da jih ohranijo pri življenju. Večina težko ranjenih ima polomljene ude in kontuzije po vsem životu.
Največ ranjencev je bilo okrog že-
lezniškega mostu nad Savsko cesto. Tu ie biIa
katastrofa največja,
ker je bilo na samem mostu več sto ljudi. Zaradi ograje se ljudje, ki so bili v sredini mostu, niso mogli nikamor izogniti ter jih je. v kolikor niso prišli direktno pod vlak, zgnetlo in zmečkalo ob ograji. Ranjenci, pomešani z mrtvimi, so popadali na obeh straneh mostu preko ograje in pod ograjo na cesto. Most je ves okrvavljen.
Po mestu so razširjene naravnost 1
gorostasne vesti.
Tako se je o polnoči že govorilo, da je nad 200 mrtvih, kar pa je vsekakor pretirano; utemeljeno je upanje, da niti skupno število mrtvih ter težje in lažje ranjenih ni tako veliko. Identiteta mrtvih je še docela neznana, ker so to večinoma tujci, ki jih v Zagrebu nihče ne pozna, v splošni zmedi pa tudi po prenočiščih ni mogoče ugotoviti, kdo manjka.
Kdo Je kriv nesreče,
je težko ugotoviti. Velika odgovornost pada vsekakor na pomanjkljivo reditelj-sko službo, reditelji ne bi bili smeli dopustiti, da so se ljudje zbirali na železniški progi. Ako bi bilo to preprečeno, bi sploh ne prišlo do te strašne katastrofe. Policija je aretirala vlakovodjo in strojevodjo tovornega vlaka. Njuni imeni še nista znani. Oba se zagovorja-ta, da zaradi teme nista mogla opaziti ljudi na progi, po kateri vozijo vlaki sicer brez vsake nevarnosti, ker je nasip precej visok in ne vodi tik ob prr~i nobena javna pot.
Včerajšnje kongresne prireditve
Zagreb, 16. avgusta, n. V nadaljevanja evharističnega kongresa se je danes poleg cele vrste cerkvenih svečanosti vršilo dc»> poldne v prostorih zagrebškega velesejma drugo javno evharistično zborovanje. Tu* di današnjemu zborovanju so prisostvovali papeški nuncij Peilegrinetti, ves visoki kler in več tisoč ljudi. Na današnjem zborova« nju so najprvo predavali rektor zagrebške univerze dr. Belobrk o »Znanosti in veri«, ljubljanski univerzitetni profesor dr. Vik« tor Korošec o »Evharistiji in svetovnem miru« ter don Fran Bulic iz Splita o »Ev* harističnih spomenikih v hrvatskih krajih«. Po teh predavanjih so sledili pozdravni nagovori raznih zunanjih delegatov, nakar je bilo zborovanje opoldne zaključeno. Opoldne je bil v nadškofijskem dvorcu prirejen na čast papešk.nu nunciju in po« vabljenim gostom banket Glavna proslava bo jutri, v nedeljo, ko se bo vršila velika evharistična procesija.
Dvajset ljudi utonilo v Dravi
Zagreb, 16. avgusta. AA. Včeraj se je na Dravi v djurdjevaškem srezu pripetila strahovita nesreča. Med 5. in 6. uro popoldne se je vračala od popoldanske službe v Molvah mnogo ljudi, tako da so prenapolnili čoln, ki je na tem mestu prevažal ljudi preko Drave. Ker je bila reka radi sedanjih nalivov hudo deroča, se je čoln prevrnil. V hladnih valovih Drave je našlo strašno smrt 22 oseb, življenje pa si je moglo rešiti le nekoliko ljudi. Ponesrečile so se skoro same žene. Pri 21 ponesrečenkah so že ugotovili identiteto. Nesrečne žene so bile iz vasi Repa v djurdjevaškem srezu in iz vasi Zdale v koprivniškem srezu. Katastrofa je napravila na vse okoliško prebivalstvo pret rešujoč vtis.
Prepoved krošnjarenja
Beograd, 16. avgusta. AA. Na prošnjo gospodarskih organizacij je ministrstvo za trgovino in industrijo danes izdalo odlok, ki se ž njim prepoveduje krošnjarenje na podlagi čl. 24. zakona o obratih.
Od te prepovedi je izvzeta prodaja tehle predmetov: 1. jestvin in brezalkoholnih pi« jač; 2. predmetov domače hišne industrije, ki se izgotavljajo na način 2. odstavka 2. čl. zakona o obratih in 3. knjig, časo* piiov, srečk itd.
Za čas nalezljivih bolezni se lahko pre« pove tudi prodaja teh predmetov po ulicah in cestah.
Upokojitve železničarjev
Beograd, 16. avgusta p. »Službene Novi-ne« objavljajo ukaz, s katerim so upokojeni pri ljubljanski železniški direkciji uradniki 1-3 Bogomir Muhič, Alojzij Novak, Josip Sandner, Anton Milač, Ferdo Jenko, Anton šilih, Maks Ferderber, Martin Pivko in Edvard Flere.
Poljski „koridor"
Polemika, ki jo je sprožil domala v vsem mednarodnem svetu izzivalni govor nemškega ministra Treviranusa, je pojenjala in po običajnem oficielnem opravičevanju se zadeva polaga ad acta.
Toda samo za posredno prizadete. V Poljski n. pr., kjer imajo in morajo imeti za slične izjave prav posebno pozorna ušesa, ne bodo tako kmalu pozabili, kako -onenje je izrekel o sedanji poljsko-nem-ški državni meji član nemške vlade, ki niti ni ekstremno nacionalistična. Zakaj p Treviranusovo izjavo se je znova dokumentiralo, da so ostala med Nemci kljub vsem pomirljivim govorom in člankom stremljenja, ki ogrožajo evropski mir na zelo občutljivi in važni točki.
Pravzaprav pa Treviranus ni povedal nič novega, nič takega, česar ne bi Evropa že davno vedela. Saj je dovolj znano in nešteti nemški viri skrbijo za to, da se ne pozabi, kako trdovratno_se med Nemci vzdržuje težnja, da se država ne sme zadovoljiti s sedanjimi mejami na vzhodu. Nemci hočejo prepričati sebe in svet, da se jim je na vzhodu zgodila krilca in da so se tu dodelile Poljski pokrajine, ki sodijo tako po etničnem kot po historičnem pravu Nemčiji.
Ne eno ne drugo ni res. Poljska je imela »koridor« do morja vso dobo svoje državne samostojnosti; samo v XIV. stoletju ga ji je za dobo sto let iztrgal nemški Križevniški red v času svoje osvoje-valne ekspanzije ob Baltiškem morju. Ali brž si je poljska državna sila zopet opomogla ter iztrgala Pomor je Nemcem; ohranila ga je odtlej ves čas, dokler je ni razdelil na troje pritisk vseh treh sosedov, Rusije, Avstrije in Prusije. Šele odtlej je bilo poljsko Primorje za 150 let zasužnjeno nemški oblasti, ki se je v zadnjih desetletjih na vso moč trudila, da tamkaj naseli Nemce v čim večji množini ter na ta način izbriše dokumente, ki so pričali o nacionalnem ropu. Na srečo se ji to ni posrečilo v zaželjeni meri in še 1. 1918. so pričale poljsko-kašubske vasi, segajoče prav do morja in tja na Kelski polotok, ki čuva moderno luko Gdynjo. Ko so morali po nacijonalnem osvobojenju oditi iz dežele nemški kolo-nisti-uzurpatorji, je zemlja dobila zopet svoje pravo etnično lice v polni meri. Na vsej 70 km dolgi črti poljske baltiške obale biva slovanski rod prav do morja ter priča najzgovorneje, da tu ne more biti govora o kaki narodni krivici, marveč da se je izpolnila samo pravica.
Tudi ne more biti govora o kakem »koridorju« v pomenu umetne politične meje, marveč se je tamkaj Poljski samo vrnil pas zemlje, ki ga je očuvala skozi
stoletja proti nemškim navalom. Vrhu tega edini ozki pas do morja, ki se je očuval slovanstvu, segajočem nekdaj do Baltiškega morja tja do Liibecka in Hamburga. Ako je1 z obnovo poljske pravice na Baltiškem morju Vzhodna Prusija ločena od ostale Nemčije, to pač ne more pomeniti krivice nemStvu, zakaj vsak narod je tu ostal gospodar svoje zemlje, ne glede na to, da je v Mazurih ostalo po nesrečnem plebiscitu na stotisoče poljskega življa v nemški oblasti Ali naj poljski narod z izgubo svoje zemlje ob spodnji Visli nagradi Nemce za to, da se jim tekom stoletij vendarle ni posrečilo germanizirati zemlje od spodnji Visli ter na ta način doseči kompaktnosti nemškega etničnega teritorija od Konigsber-ga do Rena?!
Taka je situacija, take so etnične in historične pravice Poljske do »koridorja« ob Baltiškem morju. To ni morda pristransko pogledana situacija, marveč dejanjsko stanje, kakor se more prepričati o njem vsakdo na mestu samem. Kljub temu pa Nemci ne bodo nehali zahtevati revizije vzhodnih državnih meja, zakaj njihova stara mentaliteta se pokaže neprikrito povsod tamkaj, kjer se obeta, da odpor proti šovinističnim revindikacijam ne bo dovolj močan. Moramo na žalost zapisa+: tako sodbo, zakaj če bi bilo drugače, ne bi bilo kampanje zoper poljski »koridor« in bi ne bilo pojavov, kakršen je zopet eden Tre-viranusov izzivalni govor.
Vsa poljska javnost, od skrajne desnice do socijalistične levice, si je edina v tem, da si svoje pravice do dostopa na Baltiško morje ne da vzeti in da je pripravljena tvegati za to pravico vse, tudi najskrajnejše. O tem si mora biti svet na jasnem, ne pa samo o nemških Šovinističnih zahtevah. Zato mora tudi poznati, s kako žilavostjo si Pol jska gradi na Baltiku svojo luko Gdyhjo, ki postavlja vedno bolj v senco staro pristanišče ob Visli. ošabni Gdansk, ki je hotel trdovratno kljubovati poljskim prirodnim pravicam, pa ga je zato doletela neza-vidna usoda, da se njegova luka prazni, nova luka v Gdynji pa raste veličastno.
Vsi nemški sosedje, ki smo imeli neza-željeno historično priliko, da smo na svojih plečih čutili breme tisočletne nemške ekspanzije, spremljamo z največjimi simpatijami poljsko borbo za okno v svet, za svoboden dohod do Baltiškega morja, ki mu garantira gospodarsko nezavis-nost. Naše simpatije ne morejo biti nikdar in v nikakršnih situacijah drugje, nego na strani Poljske, kadar gre za oču-vanje poljskega »koridorja« do morja.
Poincare svari nemške revizijoniste
Revizijonistična stremljenja nemške vlade ogrožajo svetovni mir - Poljska ne bo nikdar pristala na spremembo
Pariz, 16. avgusta, d. Bivši ministrski predsednik Poincare objavlja v *Excelsioru« članek, v katerem ostro zavrača nemške težnje po reviziji z mirovnimi pogodbami začrtanih mej. Po uvodu o poživljenih revizijonističnih stremljenjih v Nemčiji, ki jih po izjavah predsednika Hindenburga in ministra za zasedeno ozemlje, Treviranusa odobrava tudi državna vlada, prehaja Poincare k odločni kritiki tega postopanja. Po njegovem mnenju pomenja nemška revizijonistična akcija resno ogražanje svetovnega miru in je le z obžalovanjem mogoče ugotoviti, da se v tej zadevi prav nič ne razlikuje mišljenje voditelja narodnih socialistov Hitlerja od stališča prezidenta Hindenburga.
Nemčija se nahaja danes v revizijoni-stičnem dileriju, po katerem je bo še močno bolela glava. Po mišljenju nemških revizijonistov bi bilo potreba popolnoma razveljaviti versaljsko oogod-bo, znova spremeniti zemljevid Evrope, vrniti brezpogojno Posaarje. dovoliti Nemčiji gradnjo strategičnih železnic in mostov, pristati na priključitev Avstrije k Nemčiji, vrniti nemške kolonije in ukiniti poljski koridor.
Pri tem pa ti ljudje, ki danes govore o potrebi revizije najbrže ne vedo. da morajo biti za tako revizijo pripravljeni vsi narodi in ne samo Nemčija. Vprašanje pa je, če je danes pripravljena samo ena država pristati na mirno revizijo meja. Tako je gotovo že sedaj, da ne bo Poljska nikoli pristala na kake korekture njenih meja ter branila vsako ped svoje zemlje z orožjem v roki.
To pa bi pomenilo že tudi novo svetovno vojno. V Avstriji je v resnici dosti ljudi, ki bi želeli priključiti se k Nemčiji; še več pa je takih, ki so odločno proti kakemu uedinjenju z Nemčijo in ki bi najbrže tudi ne molčali, če bi se kaj takega zgodilo.
Zaradi tega bi bila sveta dolžnost nemških državnikov, da dobro premislijo, prej ko govore v svet svoje re-vizijonistične govore, s katerimi samo ogražajo svetovni mir.
Berlin, 16. avgusta. A A. Na nekem volilnem shodu je notranji minister dr. V/irth izjavil, da bo postal Youngov načrt neizvedljiv, ako bo gospodarska kriza dalje trajala.
Ogorčenje poljske javnosti
Varšava, 16. avgusta, g. Ob priliki 10-let-nice zmage nad rdečo vojsko se je vršil kongres poljskih bojevnikov, na katerem je bilo izrečenih več ostrih govorov proti nemški politiki. General Gorecki je izjavil, da je Poljska rešila vso Evropo pred boljie-viško poplavo. Ako zahteva nemški minister Treviranus revizijo poljskih mej, zahteva novo vojno. Gdanski koridor in Pomer-jansko sta bila vedno čisto poljsko ozemlje. Poljaki ne bodo pustili, da bi jim odvzeli le ped te zemlje. Prisotni bojevniki so nato soglasno položili prisego v tem smislu.
Predsednik mednarodne federacije bojevnikov, angleški polkovnik Abbot je izjavil, da je solidaren z izvajanji Goreckega ter je nadaljeval, da potrebuje Poljska direkten dohod do morja. Vsi bivši bojevniki antante bodo znali zavrniti prizadevanja, ki bi imela za cilj kršitev te pravice. Tudi predsednik francoske federacije Garmier, se je pridružil tem izvajanjem ter je poudarjal, da more Poljska vedno računati na prijateljstvo in zvestobo Francije.
Gandijevi pogoji za pogajanja z Angleži
London, 16. avgusta, d. Pogajanja o sklenitvi premirja z angleško vlado, ki so iih imeli v jetnišnici Puna voditelji indijskih nacionalistov, so zaključena. Sestavljena je bila spomenica, ki vsebuje nacijonalistične pogoje za ustavitev državljanske neposlušnosti ter za sodelovanje na indijski konferenci v Londonu. Spomenica je bila že izročena s posredovanjem indijskega liberalnega voditelja Sapruja, indijskemu podkralju lordu Irwinu.
Vojni svet bombayskega odseka narodne skupščine je imel sejo, na kateri je bila sprejeta ostra resolucija zaradi izročitve te spomenice lordu Irwinu, ker je vojni svet mnenja, da morajo nacijonalisti odklanjati vsaka pogajanja z Angleži ter sami izvojevati z orožjem v roki neodvisnost Indije.
Sflma, 16. avgusta, d. Položaj na in-
dijski severozapadni meji je še vedno zelo resen. Neka četa Afrldov je zavzela celo vojaško skladišče orožja in ga oplenila. Nad Pešavarjem in okolico je bilo proglašeno obsedno stanje. Južno od Pešavarja so se spopadle angleške čete z Afridi, ki so se zelo junaško borili ter se umaknili šele po napadu angleških letal. Imeli pa so velike izgube.
Pred nekaj dnevi se je vrnil v Peša-var angleški častnik, ki so ga ujeli Afridi na svojem prodiranju. Afridi so mu naročili naj obvesti indijskega podkralja, da se bodo borili tako dolgo proti Angležem, dokler ne bo izpuščen na svobodo Gandi. Afride baje vodi neka mlada žena, hčerka bivšega poglavarja Khyberskega plemena ter je znana v Afganistanu z imenom »deklica tero-ristka iz Khybelskega prelaza.«
Obletnica smrti kralja Petra
Spominska svečanost v beograjski saborni cerkvi ob prisotnosti najvišjih državnih fnnkcijonarjev
Beograd, 16. avgusta AA. Davi ob 11. je bila v saborni cerkvi opravljena spominska svečanost ob obletnici smrti bla-gopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja. činodejstvoval je bitoljski epi-skop Josif ob asistenci 14 duhovnikov in 2 dijakonov, pelo pa je Prvo beograjsko pevsko društvo. Cerkvenemu opravilu je prisostvoval predsednik ministrskega sveta ln minister za notranje zadeve general Peter živkovič s člani kraljevske vlade Uzunovičem, dr. Srškičem, dr. Kumanudi-jem, dr. švrljugo, Maksimovičem, dr. ši-benikom in dr. Sveglom. Nadalje so bih pri pomenu v zastopstvu Nj. Vel. kralja častni adjutant divizijski general Stoja-dmovič z maršalom dvora brigadnim generalom A- Dimitrijevičeem in upravnikom dvora generalom Vukovičem. Prisotni so bili tudi načelnik glavnega generalnega Štaba armijski general M. Milovanovič s prvim pomočnikom divizijskim generalom
Maričem, komandant mesta Beograda divizijski general Tomič s svojim pomočnikom brigadnim generalom Petrom Radi' vojevičem, komandant žandarmerije divizijski general Dušan Markovič, vrSilec dolžnosti komandanta kraljevske garde gene ral Maksimovtč, guverner Narodne banke Ignat Bajloni, predsednik beograjske občine inž. Nešič, predsednik Državnega sveta dr. Poličevič, predsednik kasačijskega sodišča dr. Subotič, predsednik glavne kontrole Srečko Tesič, rektor beograjske univerze dr. C. Mitrovič, vrhovna inspek torja pri predsedništvu vlade Milan Nikolič in Kasta Jovanovič kakor tudi številni meščani ter aktivni in rezervni oficirji beograjske garnizije. Pomen je trajal do pol 12., nakar je imel episkop Josif prigo den nagovor, ki je v njem poveličeval čast in slavo blagopokojnega kralja Petra Prvega Osvoboditelja. Naposled so prisotna počastili s koljivom.
Priprave za stabilizacijo dinarja
Tendencijozne vesti o izvoru polemike v listih - Stabilizacija se pripravlja v popolnem sporazumu z Narodno
banko
Beograd, 16. avgusta. AA. K diskusiji o stabilizaciji dinarja je bilo izdano naslednje službeno obvestilo:
Zadnje dni je bilo v beograjskih listih objavljenih več člankov, ki se v njih razpravlja o stabilizaciji dinarja in o odnošajih države do Narodne banke. V zvezi s temi članki so se razširile vesti kakor da so bili ti članki inspirirani ali objavljeni na pobudo merodajnih mest.
Pooblaščeni smo izjaviti, da so te vesti brez osnove in da so zato popolnoma netočne in samovoljne.
Zakonski predlog o stabilizaciji dinarja kakor tudi načrt zakona o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o Narodni banki se sestavlja v sporazumu z Narodno banko. Posamezna, s tema zakonoma postavljena vprašanja bodo s tem definitivno rešena.
Prometno zbližanje med Rumunijo in Jugoslavijo
Sporazum o gradnji velikega mostu preko Dunava pri Brzi Palanki Jugoslovensko-rumunska prometna konferenca na Bledu
Beograd, 16. avgusta M. Kakor že jav-l.ieno, so se pričela pred tednom dni v Bukarešti pogajanja med našo ki rumunsko delegacijo glede zgradbe mostu preko Dunava, ki bi vezal obe državi ter tvoril novo direktno zvezo. Ta most je važen ne samo za Jugoslavijo in Rumunijo, marveč tudi za Poljsko, ki dobi s tem krajši izhod na Sredozemsko morje, važen pa tudi zato, ker bo odpiral najkrajšo zvezo od Bor-deanxa do Črnega morja. Pogajanja so bila pred par dnevi odgodena, da bi se mogli naši tn rumunski delegati sporazumeti glede trase. Jugoslovenska delegacija je vztrajala pri svojem prvotnem predlogu, naj se zgradi most pri Brzi Palanki, dočim so Rumur.i predlagali neko drugo smer. Kakor pa poročalo, je sedaj rumunska delegacija osvojila jugoslovenski predlog ln pristala na to, da se zgradi most pri Brzi Palanki kakor je bilo to predvideno že v
konvenciji, sklenjeni leta 1914. Po posebnem sporazumu, ki bo še sklenjen, se bo Jugoslavija obvezala, da zgradi direktno progo do Brze Palanke dočim se bo Rumu-nija obvezala, da tudi s svoje strani podaljša že obstoječo progo Bukarešta-Gjurnu do Brze Palanke.
Ko bo ta konferenca končana, se bo vršila v smislu načelnih sklepov sinajske konference posebna prometna konferenca, ki ima za cilj sklenitev sporazuma med Jugoslavijo in Rumunijo o vseh prometnih vprašanjih. Neposredno sodelovanje Poljske in Češkoslovaške pri tej konferenci ni predvideno, vsekakor pa obe državi z največjo pozornostjo zasledujeta razvoj dogodkov. Ta prometna konferenca se bo vršila že v kratkem na Bledu, kjer bodo sledile v zvezi s sinajskimi sklepi tudi še nekatere nadaljne konference.
Proglas francoskih tekstilnih industrijcev
Stavkajoči delavci so izgubili že doslej 36 milijonov frankov samo na
mezdah
Paril, 16. avgusta, s. Osrednja zveza tekstilnih industrijalcev v Roubaixu je objavila manifest na delavce, v katerem jih opozarja, da so izgubili zaradi stavke že dosedaj 36 milijonov frankov na mezdah. V manifestu izjavljajo industrijalci, da povišanje plač zaradi slabega gospodarskega položaja ne more priti v poštev in poživljajo delavce naj pridejo v ponedeljek zopet na delo. Osrednja zveza upa, da delavci ne bodo več hoteli zgubiti tako velikih vsot, katerih ne bodo nikoli več dobili nazaj.
Položaj stavkujočih delavcev ▼ resnici ni ugoden. Stavkovne blagajne organiziranega delavstva so na razpolago le organiziranim delavcem. Število teh delavcev pa je razmeroma zelo majhno. Masta s socialistično večino so deloma dovolila precejšnje vsote za podporo stavkujočih. Tako je dalo mesto Lille 1 milijon, Roubaix-Tourcoing 300.000 frankov in manjša mesta po 10 do 30.000 frankov. V najboljšem položaju je 30.000 belgijskih delavcev, ki so skoraj vsi člani belgijskih sindikatov.
Proslava stoletnice rojstva Franca Jožefa
Dunaj, 16. avgusta, g. V ponedeljek bo stoteletnica rojstva bivšega avstrijskega cesarja, Franca Jožefa I. Monarhisti bodo ob tej priliki priredili več svečanosti, ki so že danes pričele in bodo trajale do ponedeljka. V votivni cerkvi bodo jutri odkrili spominsko ploščo. V Iscblu, kjer je bila poletna residenca pokojnega cesarja, se bodo vršile velike svečanosti, katerih se bo udeležilo mnogo bivših častnikov in bivših diplomatov.
Listi zavzemajo do teh svečanosti stališče po svoji politični tendenci. Za ta jubilej je bil posnet poseben film »Cesar Franc Jožef kot vladar in človek«, ki je bil najpreje za mladino prepovedan, sedaj je dunajski magistrat to prepoved umaknil.
Proslava sv. Emerika
v Budimpešti
Budimpešta, 16. avgusta s. Danes so se s prihodom papeškega legata, kardinala Sincera pričele tu svečanosti o priliki 900 letnice sv. Emerika.
Madžarska vlada je poslala za papežkega legata v Rim salonski voz. Na madžarski meji so ga sprejeli zastopniki madžarskega klera, vlade, najvišjih oblasti in centralnega komiteja za proslavo sv. Emerika.
Na svečano okinčanem kolodvoru a je pričakovalo več ministrov, katoliški dostojanstveniki in velika množica ljudstva. Po pozdravu se je kardinal odpeljal v baziliko sv. Štefana, kjer se je vršila otvoritev svečanosti. Najprej je kardinal prečital papež-ko bulo. Za časa teh svečanosti se bo vršilo veliko število prireditev katoliških organizacij, med njimi tudi evharistični kongres.
Poročilo pogrešane polarne ekspedicije
Moskva, 16. avgusta AA. Na obalah Nove zemlje so našli poročila polarne ekspedicije Baldvrtna, ki je izginila 1. 1902.
Pristanek zrakoplova
»R 100«
London, 16. avg. AA. Zrakoplov »R 100« je davi pristal na letališču v Cardingtonu. Opazovalci Ietaiišča so zrakoplov zagledali ob 9.40.
Iz Montreala do Cardingtona je »R 100« potreboval 57 ur. Južnozapadno obal Irske je zrakoplov pasiral ob 2.15. Zrakoplov so pričakovali na letališču minister za letalstvo lord Thomson in drugi visoki letalski dostojanstveniki. Po opravljenih formalnostih so zrakoplov zapustili potniki, ki so bili s poletom zrakoplova prav zadovoljni. Lord Thomson se je nato zahvalil oficirjem in posadki za Izvrstno h) brezhibno plovbo, ki je ponesla sloves angleškega letalstva po vsem svetu. Zrakoplov se je moral boriti z velikimi viharji.
Viharji in poplave v severni Nemčiji
Berlin, 16. avgusta, s. Vihar jj nad se* verno Nemčijo in nad severnim morjem divjajo s kratkimi presledki dalje. Najbolj trpe zaradi viharjev mesta ob Severnem morju. Na spodnji Labi je bilo vež ladij odtrganih od obali ter pognanih na odprto morje. Slišalo se je več brezžičnih klicev na pomoč. Nekaj ribiških ladij je priSo na odprtem morju v nevarne situacije.
Poplave so na poljih in travnikih v se* verozapadni Nemčiji povzročile velikansko škodo. V nekaterih krajih je uničena vsa žetev. V Berlinu in v okolici je vihar na« pravil veliko škodo. 5 oseb je bilo po ope* ki, ki je padla s streh, ranjenih.
Dunaj, 16. avgusta, g. V avstrijskih Al. pah je dane« zopet zapadel sneg. Gore so skoraj do dolin pokrite s snegom. Zaradi močnega deževja Dunava stalno narašča ter je na Dunaju dosegla 222 cm nad nor. malo.
Ministrski predsednik Sarajevu
Sarajevo, 16. avgusta AA O priliki bivanja predsednika generala r»itra Živkoviča v Sarajevu je bilo na svečani seji mestnega zastopa soglasno sklenjeno, naj sarajevska občina ustanovi fond za pobijanje tuberku-"loze v Sarajevu in da fondu ime generala Petra Zivkoviča. Danes i; ban drinske banovine g. Velimir Popovič izročii "iccin^ku sarajevske občine . Hašin begu Muteveliču 20.000 Din, ki iih je poklonil predsednik ministrskega sveta za gornji fond. ffki '-.i je predsednik vlade pooblastil bana Jrinske banovine, naj 'z^eče načelniku ob"-ine Sarajeva zahvalo za plemenito dejanje mest-r.esia zastopa kakor tudi pnzdrave stvu. in zastopu z željo, laj bi zdrivi r. srečni nadaljevali dosedanje delo za kralja in domovino.
Ukinitev zasebnih posredovalnic za službe
Beograd, 16. avgusta. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je na predlog odseka za posredovanje dela in v skladu s ČL 105 zakona o zaščiti delavcev in ČL 23/11 naredbe o privatnih profesionalnih borzah dela sklenil, da je smatrati kot dan ustanovitve posameznih borz: 1. za javne borze dela in njihove podružnice ter ekspoziture, ustanovljene do 1. januarja 1930, dan 1. julija 1930: 2. za javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture, ki bi bile ustanovljene po tem dnevu. 1. dan prihodnjega meseca, računajoč 6 mesecev od dneva ustanovitve dotične iavne borze dela. V roku leta dni po naprej določenem dnevu se morajo zapreti brez vsake odškodnine vse obstoječe privatne profesijonalne borze dela (posredovalnice služb) v dotičnih mestih.
Pristo jnost naših konzulatov v Avstriji
Beograd, 16. avgusta. AA Ministrstvo za trgovin, in industrijo je prejelo od kra* Ir '"ega poslaništva na Dunaju poročilo o razdelitvi teritorijalne pristojnosti posa» c —ih kraljevskih predstavništev v av= strijski republiki Po tem poročilu spade v n-:-tojnost kraljevskega konzulata v Gradcu .a Štaijrska, pristojnost kraljev; skeoa konzulata v Celovcu obsega Koro= ško, Solnograško, Tirolsko in Vorarlberg. kc lurna pristojnost dunajskega poslani--štva -a se razteza na Gornjo in Dolnjo Avstrijo in na Gradiščansko.
Drugi dan plavalnega prvenstva v Dubrovniku
Dubrovnik, 16. avgusta, p. Danes so se nadalievala plavalna prvenstva seniorjev. R „I.ati so bili naslednji:
1500 i, prosto, seniorji. finale: 1. Bona= čič (Jadran) 24:03, 2. Roje (Jadran), 3. Pam k-vič (Viktorija) 25.3, 3. čilič (Jug) 25:03.5 5. Otruba (Ilirija), 6. Turnšek (Ilirija).
Stanj- po prvem finalu: Jadran 21, Vik* torija 5, Jug 3, Iliri ;a 3.
400 m prosto, seniorji, semifinale: I. skm pina: 1. Senjanovič (JHran) 5:31. 2. Roje (Jadran) 5:44, 3. Dabrovič (Jug) 5:48: II. skupina: 1. Marovič (Jadran) 5:42, 1. Bona* čič (Jadran) 5:51, 3. Matkovič (Viktorija) 6:1/.
m hrbtno, seniorke, semifinale: L skunir.a: 1. l^Tva Bulat (Beograd) 1:36 (nov jugoslovanski rekord, 2. Prekuh (Primor* je) 1:3$ 3. Wohlfart (Ilirija) 1:45. II. sku= pi: i: Kaliterna (~adran) 1:43. 2. Šutič (Jug) 1:45, 3. Gvozdanovič (Viktorija).
100 m hr' tno, se:.: *rii. Si -rifinale: I. sku« pr - Žirovnik (Ilirija) 1:24, 2. Matkovič Viktorija) 1:26, 3. Mirkovič (Jadran) 1:27;
II.	skupina: 1. Mini (Viktorija) 1:23, 2. Drobi " (Jug) 1:23.2, 3. Jesih (Ilirija) 1:33,
III.	skupina: 1. Brbi; (Jug) 1:22, 2. Gazzari ) l:2f 3. B.-'-ovič (Jadran) 1:33.
100 m prosto, seniorke. semifinale: I. skupina: Olga Roje (Jadran) 1:21, 2. Neva Bulat (Beograd) 1:28, 3. Jakaša (Jadran) 1:33, II. skupina: 1. Godina (Jadran) 1:28. 2. Senjanovič (Jadran) 1:32, 3. Fran (Viktorija).
200 m prsno, seniorji, semifinale: T-
skupina: Frankovič (Concordija Zagreb) 3:23.9, 2. Jelič (Jug) 3. Nikolajevič (Beograd). II. skupina: 1. Fabris (Jug) 3:11, 2. Midžor (Jadran) 3:15, 3. Pazanovič (Jadran).
Waterpolo: Jug:Primorje 15:0. Druga tekma med Jadranom in Viktorijo je bila zaradi močnega deževja odgodena.
Dve včerajšnji nogometni tekmi
Beograd, 16. avgusta p. Danes je gostovala v Beogradu dunajska Vienna, ki je nastopila proti rezervi BSK. Tekma je zelo trpela zaradi močnega deževja. Ostala je z 0:0 neodločena. To je gotovo zelo lep rezultat za oslabljeno beograjsko moštvo. Gledalcev je bilo zaradi dežla samo 1500.
Zagreb, 16. avgusta n. Dunajski Wacker je danes igral svojo prvo tekmo proti Ha-šku. Tudi ta tekma je ostala z 1:1 (1:0) neodločena.
Hmeljski trg
Satec, (tedensko poročilo) 16. avgusta b Zaloge iz leta 1929. so skoraj popolnoma prodane. Ta teden se prične obiranje. Na hmeljskem ozemlju žatca se računa v najboljšem primeru 135 do 145.000 meterskih stotov novega hmelja. Promet z novim blagom še ni zabeležen. S starim blagom je bilo nekaj prometa po* 500—600 Kč za 50 kg brez prometnega davka.
VREMENSKA NAPOVED
Zagrebška vremenska napoved: Pretež* no oblačno, zmerno hladno, še nadalje ne* staln-. - Jutranja temperatura je včeraj v splošnem padla za 1 do 3 stopinje v vzhodnih, dočim je ostala nespremenjena ali celo narasla v zapadnib pokrajinah. Ne* bo je bilo zjutraj v južnovzhodnib pokra* jinah 'n v Primorju popolnoma oblačno, na zapadu pa je deževalo. Vetrovi so bili zjutraj slabi večinoma iz vzhodnega kva» dranta. Morje je bilo ob obali valovito, na o^ m morju n -lirno.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Menjajoče se oblačno, vendar večinoma jasno in toplejše vreme.