KRANJ — Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Drago Stefe je sprejel pretekli *đen kranjske športnike Boruta Petriča, Bojana Ropreta in Franca Peternela, ki so se udeležili °krnpijskih iger v Montrealu. Na sprejemu so biti tudi njihovi trenerji, kranjski športni delavci in ^dstavniki klubov, katerih člani so olimpijci. (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 80 V8tanovitelji: občinske konference SZDL : ®8«nice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Ur a ič ~ IzdaJa Cp G,as Krdnj. Glavni e*»nik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar ŠKOFJA LOKA — V nedeljo, 10. oktobra, je deset zasebnih avtoprevoznikov predvsem iz škof jeloške občine prepeljalo v Posočje pet montažnih hiš Jelovice. Zasebni avtoprevozniki, večinoma poslovni sodelavci Jelovice, so sami izrazili željo, da prispevajo za obnovitev Posočja in so take s prevozom dali svoj osebni prispevek prizadetim na potresnem področju, (ds) — Foto: A. U. Kranj, torek, 12. 10. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih ZA GORENJSKO Žlica naj bo vsaj enaka Čimprej rešiti nekaj nejasnosti glede srednjeročnega razvoja zdravstva na Gorenjskem — Koliko srednjeročnem nm' zdravstvo zaostaja za družbenim proiz- Stališče v republiki Sloveniji je, naj bi se zdravstvo v prihodnjem zaostaja za vodom? Kranj - Kakorkoli že se bo hočeš ^očeš tudi glede tako imenovane skupne porabe v prihodnjem sred-nJeročnem obdobju treba odločiti za £ekakšno lestvico. Morda se malo cMdno, kategorično, na pogled pre-^eč pristransko sliši, a je vseeno res, aa je le od razvoja, moči in sposobnosti gospodarstva odvisen tudi cesten družbeni razvoj oziroma tako ^enovana skupna poraba. Gospodarstvo pa je predvsem za šolanega JJJ zdravega človeka. Ob tem pa je °*veda prav tako res, da ne more in sme biti izključena ali *»PoŠt( Host tevana izključena ali premalo tudi vsa ostala dejav- Tako nekako bi lahko združili in povezali misli z zadnje seje predsedstva skupščine gorenjskih občin v Kranju, ko so razpravljali o obsegu porabe v občinskih in regionalni zdravstveni skupnosti. Predstavniki skupnosti so seznanili predsedstvo z nekaterimi ugotovitvami na podlagi sprejetih srednjeročnih razvojnih načrtov gorenjskih občin oziroma gorenjskega gospodarstva do 1980. leta. Srednjeročni načrti posameznih gorenjskih občin temeljijo na podlagi razvoja oziroma stopnje rasti družbenega proizvoda v občinah. Devetič sejem opreme Odprl ga bo predsednik zbora združenega dela skupščine SR Slovenije Štefan Nemec Kranj - V Savskem logu v Kra-"Ju bodo danes (»2. oktobra) odprli ^eveti mednarodni sejem opreme. •° oo hkrati tudi prvi tovrstni spe-j ^Ijzirani sejem, odkar so se lani od-^"j. da bodo v prihodnje sejem s^rti in opreme ločili. Tako je letos P°mladi v Kranju že bil prvi sejem to 8a goSp0(iarstva, (za zdaj edina Vrstna prireditev pri nas), ki je že „ samem začetku izredno dobro UsPel. P Qr° podatkih delovne organizacije 0renjski sejem bo na letošnjem jried. °val0 te narodnem sejmu opreme sode- okrog HO razstavljavcev, od lia"a ^ domačih. Od tujih razstav-Vcev pa se bodo z izdelki predsta- vili razstavljavci iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Avstrije, Indije in Združenih držav Amerike. Na Gorenjskem sejmu so povedali, da bo tokrat na prireditvi velika izbira stanovanjske opreme, različne opreme za poslovne prostore, dovolj bo različnega potrošniškega blaga in tudi kmetijska mehanizacija. Vsak dan ob 17. uri pa bo na sejmu tudi tradicionalna modna revija, v kateri bo z različnimi izdelki sodelovalo 20 podjetij. Sejem bo ob 10. uri odprl predsednik zbora združenega dela skupščine SIC'Slovenije Štefan Nemec. Sejem bo odprt do torka, 19. oktobra. A. Z. Sodišče potrdilo zbora delavcev sklep ranj, li. oktobra - Sodišče potrdilo delovne ^ruženega dela je pod predsed ,g°m Marka Prezlja e leP zbora delavcev note Agromehanika pri KŽK, se organizirajo kot samostoj-j°rganizacija združenega dela. Sen 8 prv' °bravnavi je sodišče zdru-nega dela sklep zbora delavcev ^ 2VeUavilo, ker niso bili znani eko-de]1*18^ Podatki, ki so potrebni za 0 0 in razvoj samostojne temeljne - 8anizariie združenega dela. Na po-razpravi pa je sodni senat i>0,- na voljo analizo o ekonomskem hitaju omenjene delovne enote in k APOd~. Hj^ Kfomehanika zaokrožena c ^eliwadje 2 i^ljkovi raj gospodarskem poslovanju. Podlagi te analize je ugotovil, da 5aciia, nabavo. prodajo in servisi kmetijskih strojev. Njihovo delo je samostojno, tako navznoter kot tudi v odnosu do drugih temeljnih organizacij v KZK in tudi navzven. Kot taka ima vse pogoje, da se organizira v samostojno TOZD. Z njeno ustanovitvijo ne bodo prizadeti interesi delavcev v drugih temeljnih organizacijah pa tudi interesi delavcev Agromehanike ne. Poleg tega Agromehanika izpolnjuje tudi vse splošne pogoje, ki so potrebni za ustanovitev temeljne organizacije: ima predmet "poslovanja, zagotovljena obratna sredstva in s tem možnosti, da kot temeljna organizacija izpolnjuje vse obveznosti. Prav tako ima svoje prostore. počasneje kot bi rasel družbeni proizvod. To stališče so v svojih načrtih upoštevali tudi v vseh gorenjskih občinah. Tako naj bi družbeni proizvod v prihodnjih letih v vseh petih gorenjskih občinah naraščal poprečno po stopnji 8,3, sredstva za zdravstvo na Gorenjskem pa naj bi naraščala po stopnji 7,2. Tako naj bi se zdravstvo razvijalo za blizu 14 odstotkov počasneje kot bi rasel družbeni proizvod. Vendar pa se glede na predvidevanja v posameznih gorenjskih občinah pri tem kažejo odstopanja. Ce bi bila stopnja za zdravstvo za celo Gorenjsko enaka (tako je tudi sedaj), bi glede na družbeni proizvod in osebne dohodke nekatere občine prispevale sorazmerno več od drugih. Drugače povedano to pomeni, da bi ponekod dali nekaj več kot bi dejansko morali za načrtovan obseg pravic iz zdravstvenega varstva. Ponekod pa nekaj manj. Ca pa bi povsod prispevali le toliko kot bi morali, potem bi prišlo do razlik (ki niso bile dosedanja praksa), in sicer bi bile stopnje v posameznih občinah različne. Glede tega vprašanja predsedstvo ni imelo posebnih pomislekov. Menilo je, da mora biti stopnja prispevka na območju vseh petih gorenjskih občin enaka, tako kot tudi doslej. Gre namreč za to, da so srednjeročni razvojni načrti občin sprejeti, da jih torej ni moč spreminjati, prav tako pa ni moč pristati, da bi bile pravice do zdravstvenega varstva občanov na Gorenjskem v posameznih občinah različne. Gre namreč za nujno solidarnost, ki jo je treba upoštevati. Več nejasnosti pa je bilo,, za koliko naj zdravstvo zaostaja za družbenim proizvodom. Kot rečeno, bi po sedanjih izračunih to znašalo na Gorenjskem za blizu 14 odstotkov. To je sicer za spoznanje več od spodnje določene meje v republiki, vendar pa tudi nekaj manj, kot se je na Gorenjskem zdaj trošilo. Ce bi torej pristali v prihodnje na blizu 14-od-stotno zaostajanje za družbenim proizvodom, bi to pomenilo kršenje sedanjega obsega pravic iz zdravstvenega varstva. Predsedstvo je menilo, da na takšno stališče ne bi smeli pristati. To bi bil korak nazaj na tem področju družbenega standarda, kar pa nasploh gledano ni sprejemljivo za celotno skupnost, še manj pa za gorenjsko skupnost. Ob slednjem je bilo tudi poudarjeno, da je gospodarstvo predvsem za šolanega in zdravega človeka in zato naj bi tudi bila »zdravstvena žlica« v prihodnje vsaj tako velika kot je bila doslej. Predsedstvo je naročilo regionalni zdravstveni skupnosti oziroma njenim službam naj čimprej pripravijo izračune o tem, da bi zdravstvo zaostajalo le za 5 oziroma 10 odstotkov za rastjo družbenega proizvoda ob enotni prispevni stopnji za vso Gorenjsko. A. Zalar Potuhnjena bolezen je napadla Deževno in vlažno vreme, zavlačevanje z izkopom in premalo skrbno škropljenje so glavni vzroki zo nepričakovan pojav krompirjeve plesni na gomoljih — Pozornost pri prodaji, nakupu in prebiranju — Prodaja krompirja poteka brez zastojev Kranj — Pridelovalci krompirja, kmetijske zadruge, ki so glavni organizatorji proizvodnje, prodaje in odkupa krompirja, in kupci so bili neprijetno presenečeni, ker so precejšnje količine gomoljev počrnele. Zadruge so dobile te količine krompirja vrnjene in so ga na hitro zamenjale z zdravim, precej ton krompirja pa se je znašlo tudi na kmečkih dvoriščih, če se je na osnovi obveznih etiket še dalo ugotoviti, od katerega proizvajalca krompir je. Kako bo razrešen ta problem, ki je zagrenil letošnjo dobro letino in obetajočo prodajo krompirja tako za zadruge kot kmete, še ni znano. Sedaj ostaja največja naloga prodajati zdrav in »preverjen« krompir in izpolniti pogodbe, sklenjene med zadrugami in kmeti na eni strani in zadrugami ter odjemalci na drugi strani. Truditi st je treba, poudarjajo na gorenjskih kmetijskih zadrugah, da bodo odslej količine popolnoma zdrave in da ugled našega krompirja ne bo trpel. To pa tudi pomeni, da je treba količine krompirja, namenjene prodaji, skrbno prebrati, vsebino vreč kontrolirati in biti pozoren tudi pri prodajalcih, ki ponujajo blago neposredno po stanovanjskih naseljih. Vzroki, zakaj je letošnji pridelek krompirja, predvsem sorti igor in deloma tudi cvetnik napadla plesen, so v glavnem znani. Kmetje so krompir predolgo zadrževali v zemlji misleč, da se bodo tako gomolji zde-belili, saj so bila stebla še zelena. Nadaljevanje na 12. strani Se podpis sporazuma Odlok, ki ga je sprejela kranjska občinska skuo ščina, omogoča, da trgovine določijo obratovatn čas s sporazumom Kranj — Kranjska občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok o obratovalnem času v organizacijah združenega dela, ki opravljajo prodajo blaga na drobno. Odlok omogoča, da se delovne organizacije, ki imajo v občini prodajalne za pno-dajo blaga na drobno s samoupravnim sporazumom odločijo za obratovalni čas. Sporazum bo začel veljati, ko ga bo podpisalo najmanj dve tretjini delovnih organizacij. Samoupravni sporazum se nanaša na obratovalni čas trgovin z živilskim in prehrambenim blagom in določa, da so ob nedeljah zaprte vse trgovine, razen trgovine, ki je dežurna. Ob sobotah pa bi bile trgovine (razen dežurnih) odprte od 7. do 13. ure. V dnevih pred državnimi prazniki bi bile trgovine odprte od 7. do 17. ure, ne glede na to, če je ta dan sobota. V ostalih dneh v tednu pa bi bile trgovine odprte od 7. do 19.30, s tem da organizacije prilagodijo svoj delovni čas zakonu o 42-urnem delovnem tedniku. Sestavni del tega sporazuma je tudi družbeni dogovor o dežurnih trgovinah v nedeljah in sobotah popoldne v občini. Tako naj bi bila vsako nedeljo od 7. do 11. ure odprta samopostrežna trgovina Gostinskega in trgovskega podjetja Central — TOZD Delikatesa na Maistrovem trgu v Kranju. Ob sobotah od 7. do 19.30 bi bili odprti Delikatesa in prodajalna mesa KZK - TOZD Klavnica na Maistrovem trgu. Od 7. do 17. ure pa prodajalni mesa KŽK Kranj - TOZD Klavnica na Titovem trgu in v Šorlijevi ulici. Poleg stalno odprtih trgovin pa bi bile izmenično odprte še naslednje trgovine. Prvo .,oboto v mesi i. Prodajalna PV Vodovodni stolp, ulica Moša Pijade, Prodajalna SP Pri Peterčku, Titov trg in Prodajal« na Mercator, Cesta JI A Mrugo soboto v mesecu: Prodajalna SP Pri mostu, Vodopivčeva ulica, Prodajalna Oskrba, Cesta Kokrškega mrida 9 in Emona Market, Delavska esta 20 (Stražišče). Tretjo soboto mesecu: Prodajalna SP Planini i: Planini in Prodajalna SP Pri nel ični-ku, Stošičeva ulica 1. Četrt:) »boto v mesecu: Prodajalna SP l>' .Irana, Cesta Staneta Žagarja IG in prodajalna SP Planina, Zupančičeva 24. Peto soboto v mesecu: Prodajalna PC Globus, Koroška cesta in prodajalna PC Klanec, Likozarjeva 12. Med letno in zimsko turistično sezono pa bi bili trgovini Centrala in Živil na Jezerskem odprti ob sobotah od 7. do 19.30. Kot rečeno, morajo pred uveljavitvijo takšnega delovnega časa podpisati samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor najmanj dve tretjini organizacij združenega dela in temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo svoje prodajalne v kranjski občini. A. Zalar IX. MEDNARODNI SEJEM OPREME V KRANJU OD 12 DO 19. 10. 1976 Naročnik: Zakon sprejet novembra Opravljeno je delo pri izdelavi predloga zakona o združenem delu. Sklenjena je petmesečna široka javna razprava ter večdnevno intenzivno delo zveznih svetov za vprašanja gospodarskega razvoja in ekonomsko politiko in članov komisije zveznega odbora skupščine Jugoslavije za izde-, lavo zakonov s področja združenega dela. Sveti in komisije so v soboto končali delo na Brionih. S tem je ta izjemno pomemben dokument dobil končno obliko zakonskega predloga, ki ga bodo razposlali delegatom zveznega zbora skupščine Jugoslavije. Zakon pa naj bi bil dokončno sprejet konec novembra. Čestitke ob dnevu vstaje V nedeljo so Makedonci proslavili dan vstaje. Ob tej priložnosti je predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher iskreno čestital predsedniku predsedstva Makedonije Vi-doju Smilevskemu, predsedstvu SR Makedonije in vsem delovnim ljudem te republike. Poudaril je, da letošnjega praznovanja ne obeležuje le dan, ko je makedonski narod začel neizprosen boj proti tujemu okupatorju in domačim izdajalcem, temveč se ujema s časom odločilnih naporov za nadaljnji razvoj naše socialistične družbe. Pozdravi s čestitkami so prispeli tudi iz drugih republik in pokrajin. Ni se več bati zime Tudi v soboto in v nedeljo se je z nezmanjšano intenzivnostjo nadaljevalo delo na Tolminskem, kjer se še vedno bije boj s časom, da bi še pred začetkom zime uresničili program izgradnje montažnih hiš, obnove poškodovanih zgradb in drugih objektov. Na tem velikem gradbišču dela približno 3000 delavcev iz vse Slovenije in posebna enota JLA, ki s svojo mehanizacijo zelo uspešno odpravlja ruševine. Zaradi izredne prizadevnosti obstajajo realne možnosti, da bo že do 10. novembra zgrajenih vseh predvidenih 442 montažnih hiš. Do sedaj je pod streho že 15 montažnih hiš v Breginju in 6 v Podbeli, večji skupni objekt pa so postavili tudi v vasi Žaga. V montažnih zgradbah bo našlo dom približno 1500 prebivalcev Posočja. Moda v svetu V soboto se je na beograjskem sejmišču sklenil 17. mednarodni sejem oblačenja pod naslovom Moda v svetu. Te prireditve se je udeležilo več kot 500 razstavljavcev iz Jugoslavije in inozemstva, ki so pokazali modne novosti za pomladno in poletno sezono v ^prihodnjem letu. Na tem sejmu so podpisali skoraj za tri milijarde dinarjev pogodb o nakupu in prodaji konfekcije in obutve ter metrskega blaga. Prireditve si je ogledalo več kot 150.000 ljudi. Nov vrtec V soboto je Ljubljana dobila nov vrtec na Vrhovcih. To je v novem naselju s 3000 prebivalci. Ker je naselje mlado, so tudi družine večinoma mlade in je potreba po otroškem varstvu zelo velika. Novi vrtec bo lahko vzel pod streho 144 otrok. Zgradilo ga je gradbeno podjetje Universal v sodelovanju z mariborskim Marle-som, denar pa so zbrali občani ljubljanskih občin s samoprispevkom. Srečanje carinikov V Trstu so se sestali predstavniki lokalnih carinskih uprav obmejnih območij Italije in Jugoslavije. Govorili so o problemih prometa na mejnih prehodili predvsem pa o pro blemih, ki se pojavljajo zaradi izrednega navala potnikov na prehoda v Fernetičih in Sežani. Garnizija Staneta Žagarja v Kranju je v sodelovanju z mladinskimi organizacijami v večjih delovnih kolektivih pripravila kviz tekmovanje o poznavanju NOV in vseljudskega odpora. Vsaka mladinska ekipa je bila okrepljena s tremi vojaki. V Kranju je bilo tekmovanje 2. oktobra. Med šestimi ekipami: Tekstilindus, UJV, Iskra, ESŠ, Planika J in Planika II je zmagala ekipa Planika II. Z zmago na občinskem prvenstvu si je ta ekipa priborila pravico do tekmovanja na regionalnem kvizu, ki je bilo 6. oktobra v Kranju. Sodelovale so ekipe Škofje Loke, Radovljice in Kranja. Zmagala je kranjska ekipa oziroma ekipa Planika II. Člani ekipe so bili Andreja Kous, Majda Lapajne in Anki-ca Sedlovski iz Planike, in Mijomir Bučković, Nedeljko Knježevič in Radovan Puzin iz garnizije. Zmagovalna ekipa se bo pomerila v znanju tudi na republiškem tekmovanju, ki bo 27. oktobra v Ljubljani. (Jože Kristan) Jesenice V četrtek, 14. oktobra, bo seja aktiva članov ZK delavcev neposrednih proizvajalcev. Razpravljali bodo o delovanju osnovnih organizacij, o organiziranosti ZK, o delu občinske konference ZK in njenih organov v letu 1976 ter o programu dela občinske organizacije ZKS, konference, komiteja in njunih organov v obdobju od septembra 1976 do septembra 1977. Na seji bodo obravnavali tudi program aktiva neposrednih proizvajalcev ter poslovnik aktiva članov ZK delavcev neposrednih proizvajalcev. D. S. V sredo, 13. oktobra, bo seja komiteja občinske konference ZKS Jesenice. Na seji bodo poslušali zunanje politični komentar, obravnavali poročilo koordinacijskega odbora za spremljanje in usmerjanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, razpravljali o poročilu odbora za pripravo tedna komunista 1976 na temo Človek, delo, kultura ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. V petek, 8. oktobra, so se na Jesenicah zbrali člani aktiva komunistov — zdravstvenih delavcev jeseniške in radovljiške občine in razpravljali o združitvi gorenjskega zdravstva. D. S. Kranj Pred 36. sejo zbora združenega dela in 35. sejo zbora občin republiške skupščine so se včeraj popoldne v Kranju na skupnem sestanku sestali delegati za področje gospodarstva in zbora občin. Obravnavali so gradivo za prihodnjo sejo. Sestanka pa so se udeležili tudi člani ostalih skupin delegatov iz kranjske občine, ki se združujejo iz več občin, in člani izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, ki so pojasnjevali nekatera vprašanja in stališča. V četrtek, 14. oktobra, popoldne se bo v Kranju na 11. redni seji sestala občinska konferenca zveze komunistov. Na seji bodo obravnavali problematiko idejnopolitičnega usposabljanja v zvezi komunistov in sprejeli stališča o idejnopolitičnem usposabljanju in družbenem izobraževanju. Na dnevnem redu je tudi obravnava in sprejem programskih nalog občinske organizacije ZK do konca leta in za prihodnje leto. A. 2. Skofja Loka V četrtek. 14. oktobra, bo redna seja občinskega komiteja ZKS Škofja Loka. Na seji bodo obravnavali program aktivnosti do konca letošnjega leta, program izobraževanja v sezoni 1976 in 1977 ter rebalans finančnega načrta za letošnje leto. Na seji bodo razpravljali tudi o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. V torek. 12. oktobra, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo obravnavali osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta za mestni center Skofja Loka, osnutek odloka o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, osnutek odloka o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, osnutek odloka o amortizacijski dobi stanovanjskih hiš ter poročilo o pripravah na gradnjo splošnega socialnega zavoda v Skofji Loki. \ I). S. Novice s Koroške UMRL FRANC AICHHOLZER - Kot poroča Naš tednik iz Celovca je v 92. letu starosti umrl slovenski učitelj Franc Aichholzer. Rodil se je v Ločah ob Baškem jezeru in prehodil težko zgodovinsko pot slovenskega učitelja na Koroškem. Najprej je poučeval na Narodni šoli v Št. Rupertu in v Št. Jakobu v Rožu ter kasneje v Kotljah, kjer je bil njegov učenec tudi Prežihov Voranc. V času plebiscita je bil šolski nadzornik za boroveljski okraj, vendar je po plebiscitu ostal brez službe. Posvetil se je narodnopolitičnemu delu in bil med ustanovitelji Slovenskega političnogospodarskega društva in tednika Koroški Slovenec. L septembra leta 1939 ga je gestapo zaprl in interniral v Buchenvvald. Po 2. svetovni vojni je vodil šolo v rojstnih Ločah in leta 1950 odšel v pokoj. KULTURNI DOM PRED USTAVNIM SODIŠČEM - Na Dunaju se je sestalo ustavno sodišče in razpravljalo o pritožbi društva Kulturni dom, kateremu je celovški občinski svet onemogočil gradnjo kulturnega doma v Celovcu pod pretvezo, da obstaja javni interes za spremembo namembnosti zemljišča. Celovški župan Guggenberger je menda gradbenega mojstra Schiitza celo vprašal, zakaj je zemljišče prodal prav Slovencem! Ustavno sodišče bo razsodbo posredovalo pismeno. ZBOROVANJE HEIMATDIENSTA - Ob obletnici plebiscita je bila v nedeljo, 10. oktobra, v veliki dvorani celovškega velesejma heimatdienstovska proslava. Izzvenela je v novih napadih na slovensko narodnostno skupnost in na sklep manjšine, da bo preštevanje 14. novembra bojkotirala. Kdor je Korošec, so poudarjali na zborovanju, ki ni bilo preveč dobro obiskano in je bilo predstavnikom jugoslovanskega tiska in RTV onemogočeno normalno delo (!), bo 14. novembra vpisal pri jezikovnem štetju rubriko »deutsch«. To je edina rešitev pred »slovensko Koroško«, ki jo imajo po sodbi Heimatdiensta za bregom »slovenski nacionalkomunisti in privandrani levi ekstremisti«. Posebna pozornost je veljala" vindišarjem, ki naj 14. novembra od prvega do zadnjega vpišejo nemško, ker le tako tudi sedaj, kot leta*1920 na plebiscitu, lahko »rešijo« Koroško in Avstrijo. J. Košnjek J Radovljica V četrtek, 8. oktobra, je bila v Radovljici 23. seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference socialistične zveze. Obravnavali so srednjeročni načrt Časopisnega podjetja Glas za obdobje od 1976. do 1980. leta, poročilo ko-ordinacijskega odbora za odpravo posledic v Posočju in priprave na združevanje komunalnih podjetij v občini. Na seji so se strinjali z osnutkom srednjeročnega načrta ĆP Glas, menili pa so, naj vprašanja sofinanciranja časnika obravnavata tudi medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in skupščina gorenjskih občin. Danes (12. oktobra) opoldne se bo na četrti redni seji sestal koordinacijski odbor za razvijanje revolucionarnih tradicij in proslav pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica. Pogovorili se bodo o letošnjem praznovanju dneva republike v občini in razpravljali o okvirnem programu proslav do konca leta in v prihodnjem letu. V četrtek, 14. oktobra, popoldne se bodo v Radovljici sestali predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze iz radovljiške občine in ocenili delo krajevnih konferenc SZDL. Razpravljali bodo tudi o nalogah socialistične zveze v pripravah na volitve v letu 1978, nadalje o organizaciji devetega zbora gorenjskih aktivistov, programu dela krajevnih konferenc SZDL v jesenskem obdobju, praznovanju novega leta in izvolitvi delegatov za samoupravno interesno skupnost za komunalo in zavarovalstvo. A. 2. Tržič V četrtek bo v Tržiču razširjena seja komiteja občinske konference ZKS, na katero je sekretar komiteja Janez Piškur povabil tudi sekretarja in člane medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, sekretarje osnovnih organizacij, aktivov in svetov ZK, predsednike kadrovskih komisij osnovnih organizacij in člane častnega razsodišča, statutarne komisije, komisije za organiziranost in razvoj in kadrovske komisije. Na seji bodo obravnavali analizo gibanja in socialne sestave članov ZK iz tržiške občine in predlog programa komiteja občinske konference ZKS do septembra leta 1977. -jk Občinska konferenca SZDL Tržič je sklicala za danes popoldne posvetovanje predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij SZDL, predsednikov krajevnih skupnosti in predsednikov temeljnih delegacij po krajevnih skupnostih tržiške občine. Na posvetovanju bodo razpravLjali o dosedanjih pripravah na referendum in načrtovanih sklicih zborov delovnih ljudi in občanov. Obravnavali bodo tudi dosedanji potek vpisovanja posojila za ceste po krajevnih skupnostih. Predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij SZDL pa bodo nato še razpravljali o uresničevanju dogovorov zadnjega posveta predsednikov in sekretarjev in programu aktivnosti socialistične zveze v prihodnjem obdobju. Razpisna komisija pri Gorenjski kmetijski zadrug1 TZE Sloga Kranj razpisuje mesto direktorja TZE Sloga Kranj Izpolnjevati mora naslednje pogoje: — imeti mora najmanj srednjo šolo kmetijske, ekonom sko-komercialne ali veterinarske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih ifle' stih v kmetijstvu, — poslovne in organizacijske sposobnosti, — moralno-politične kvalitete za opravljanje vodilnih n*' log, — splošne pogoje določene z zakonom Razpis velja 15 dni po objavi. Pismene ponudbe pošljite "a naslov Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj " Komisija za razpis direktorja, Gasilska ul. 5. Združeni Zdravstveni dom Kranj objavlja prosta delovna mesta za TOZD Zdravstveni dom Kranj 2 spremljevalcev v reševalni postaji za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom • , pogoj: srednja šola za medicinske tehnike in 1 leto ustrez*11 delovnih izkušenj, za delovno skupnost skupnih služb vodovodnega instalaterja električarja za nedoločen čas z 1-mesečnim poskusnim delom, pogoj: poklicna šola ustrezne smeri. Prijave sprejema kadrovska služba Zdravstvenega do01* Kranj 15 dni po objavi v časopisu. Organizacija združenega dela Slovenijales Alples Železniki objavlja na podlagi 10. čl. samoupravnega sporazum0 medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu štiri prosta delovna mesta montažerjev Pogoji za zasedbo: KV mizar, 3 leta delovnih izkušenj, vozniško dovoljenje C ali B kategorije . ,e. Pismene prijave je potrebro posredovati v 7 dneh po objavi o lovnega mesta na naslov: -g Kadrovsko socialni oddelek, Slovenijales Alples, 642* Železniki. Torek, 12. oktobra 1976 Glas 3. stran Proslava v Gozdu ^počastitev praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično so v soboto v Pristavi odprli nove družbene prostore dilnem gibanju je govoril predsednik organizacije Zveze borcev Križe, Pristava, Sebenje in Senično Ivan Gregorc. Udeleženci so ob tej priložnosti obsodili gonjo proti slovenski manjšini na Koroškem, v kulturnem programu so sodelovali pevski zbor osnovne šole iz K rižev, kvintet Bratje Zupan in recitator Franci Jagodic. Po proslavi je bilo v Gozdu tovariško srečanje. V soboto pa so bile slovesnosti v »dolini«. V Pristavi so odprli nove družbene prostore, ki so jih že dolgo pogrešali. Letos se jim je desetletna želja uresničila. Razen krajanov in še posebno Darinke Primožič, ki je brezplačno odstopila poslopje, so Pristavčanom pri urejevanju družbenih prostorov pomagali občinska skupščina Tržič, Splošno gradbeno podjetje Tržič, Obrtno podjetje, ZLIT, Komunalno podjetje, Merka-tor, Rog, Vino Kranj, Elektro Kranj in občinska konferenca ZKS Tržič. Urejevanje družbenih prostorov je terjalo več kot 80.000 dinarjev. Po otvoritvi družbenih prostorov v Pristavi je bila v osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah slavnostna seja v počastitev praznika krajevnih skupnosti, na kateri je govoril predsednik krajevne skupnosti Sebenje Jože Jeler. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Kokrškega odreda iz K rižev in tržiški citraški orkester. Na slavnostni seji so tudi razglasili rezultate športnih tekmovanj in podelili diplome, pokale ter kolajne. J. Košnjek burinka Primožič je otvorila nove ^Žbene prostore v Pristavi — ]°to: F. Perdan "Križe, Pristava, Sebenje, Senčno — S proslavo v partizanski Vasici Gozd, ki so jo Nemci in belogardisti požgali 7. oktobra leta 1944, 86 je v nedeljo sklenilo praznovanje paznika krajevnih skupnosti Križe, pristava, Sebenje in Senično. V ~°zdu se je v prekrasnem vremenu ^rai0 vef sto ljudi, med katerimi so blJi tudi borci Kokrškega odreda in Udeleženci bitke v Gozdu, aktivisti, lr/terniranci in pripadniki partizanke enote teritorialne obrambe. O P°menu praznovanja in velikem Prispevku Gozda k narodnoosvobo- /O ljubljanska banka Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta obdelave materiala 2. referenta poslovnih sredstev in stroškov delovne skupnosti — za določen čas --_-- . Pogoji: štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne, upravno-administrativne smeri ali gimnazije z zaključnim izpitom, pod 1.: dve leti delovnih izkušenj pod 2.: tri leta delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki, podružnica Kranj, Prešernova cesta 6 do 20. 10. 1976. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po roku prijave. SZDL bo organizirala javno razpravo Slavnostna seja v Križah v počastitev Pristava, Senično in Sebenje — Foto: F. praznika krajevnih skupnosti Križe, Perdan - Radovljica — V sredo, 6. oktobra, se je v Radovljici sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze. Razpravljali so o dosedanjih pripravah za ustanovitev poslovnih skupnosti za turizem in o delu krajevnih konferenc SZDL v občini. Opozorili pa so tudi na dosledno uresničevanje sklepa občinske skupščine glede tako imenovanih DOGOVORIMO SE SEJE VSEH TREH ZBOROV Jesenice — Za četrtek, 14. oktobra, sta na Jesenicah sklicani seji dveh zborov, in sicer: seja zbora krajevnih skupnosti in seja zbora združenega dela, medtem ko za danes, torek, 12. oktobra, sklicujejo sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine. Na sejah bodo razpravljali o poročilu Komunalnega podjetja Kovinar Jesenice, o predlogu odloka o spremembi odloka o prispevku za spremembo namebno-u sti kmetijskega in gozdnega zemljišča, o predlogu odloka o izgradnji tretjega voznega pasu za počasna vozila na cesti Potoki —Jesenice na odseku hudournik Ukova in železniški nadvoz, o predlogu odloka o smernicah za urbanistično planiranje in načrtovanje v občini, o predugu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunal-ne skupnosti za območje Jesenic in o predlogu dogovora o temeljih Politike splošne porabe v letih 1976 do 1980. Na "dnevnem redu bodo tudi volitve in imenovanja, delegatska vprašanja, gibanje gospodarstva občine v prvem polletju ter predlog zaključnega računa bivšega družbeno investicijskega sklada občine za leto 1975. IZGRADNJA TRETJEGA VOZNEGA PASU Jesenice — Na zadnji seji zbora združenega dela so postavili tudi delegatsko vprašanje o rekonstrukciji in o prometni ureditvi magistral-ne ceste Javornik —Jesenice. V razpravi so poudarili, da rekonstrukcija ne bo dosegla svojega namena, če se obenem ne bo zgradil tudi tretji Pas za počasna vozila na odseku od hudournika Ukove do železniškega nadvoza. , Izvršni odbor Republiške skupnosti za ceste je na svoji redni seji ?klenil, da bo sodeloval pri sofinanciranju investicijskih stroškov l?gradnje tretjega voznega pasu, vendar pa pod pogoji, da bo investitor skupščina občine Jesenice, ki naj bi tudi zagotovila potrebna dovoljena za graditev, vključno pa tudi udeležbo v višini dveh tretjin potreb-n,n sredstev. Poleg izgradnje tretjega pasu bodo morali tudi ustrezno Ifzširiti nadvoz čez železniško progo Jesenice —Ljubljana pri domu 1 *D Partizan, s tem, da bodo ta dela uresničili v naslednjem letu. , Izvršni svet je pripravil potreben odlok, s katerim sprejme občin- 8ka skupščina obveznost investitorja. Sredstva za sofinanciranje naj bi P° predlogu izvršnega sveta zagotovila na podlagi posebnega dogovora 2 organizacijami združenega dela z območja jeseniške občine. D. S. Srečanje mladine Iskra Commerce s predstavniki Kluba koroške dijaške zveze iz Celovca Okrepljena samozavest »Koliko stane narodna zavest« je bil naslov seminarja na Bledu, ki ga je pripravila osnovna organizacija ZSMS Iskra Commerce v sodelovanju z mladinsko konferenco Združenega podjetja Iskra in republiško konferenco ZSMS, na katerem so se mladinci z obeh strani Karavank seznanjali s položajem naše narodnostne skupnosti na Koroškem pred preštevanjem in s položajem narodnosti v Sloveniji in Jugoslaviji BLED — »Blejsko srečanje članov Kluba koroške dijaške zveze iz Celovca z mladino Iskra Commerce in Združenega podjetja ni prvo,« sta v soboto pripovedovala predstavnik Kluba koroške dijaške zveze Miha Zablatnik in predsednik osnovne organizacije ZSMS Iskra Commerce Danijel Burnik. »Doslej smo se že štirikrat srečali in podrobno spoznavali položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in položaj narodnosti v Sloveniji in Jugoslaviji. Mladina Iskre je tudi pomagala pri opremljanju Kluba v Celovcu s stereogramofonom in ploščami slovenskih narodnih in partizanskih pesmi. Na Bledu smo se tudi dogovorili za nove oblike sodelovanja.« Burnik in Zablatnik sta nadalje povedala, da osnovna organizacija ZSMS Iskra Commerce prodaja v Sloveniji vedno bolj razširjene majice z napisom »Koroški Slovenci — tujci v domovini«. »Sicer pa položaj na Koroškem s stališča manjšine ponuja optimizem,« poudarja Miha Zablatnik. »Pred preštevanjem se dviguje narodna zavest in samozavest, ker manjšina ni več neuki narod, temveč je med nami vedno več izobražencev. S stališča državne politike pa naš položaj ni zadovoljiv in prav zato se borimo za njegovo zboljšanje. Vendar ta boj ne bo trajal leto ali dve, temveč se bomo morali biti deset, več ali celo dvajset let. Mladi bomo morali biti nosilci tega boja!« Mladina Iskre se je srečala s koroškimi dijaki v petek zvečer. V soboto sta Olga Vovk, predsednica mladine na slovenski Gimnaziji v Celovcu, in Miha Zablatnik pripovedovala o zadnjih dogodkih na Koroškem in o položaju pred preštevanjem. Glavni sobotni govornik pa je bil dr. France Hočevar, direktor Instituta za raziskovanje dežel v razvoju iz Ljubljane. Popoldanski del sobotnega programa je bil izpopolnjen s predvajanjem filma »Fašistična zborovanja na Koroškem«, predvajanjem filma p Iskri in pogovorom o delavskem samoupravljanju. Gostitelji in gostje so odšli tudi na izlet po Gorenjski. J. Košnjek Imenovanja v Tržiču četrtek, 7. oktobra, so imeli svoj praznik pripadniki artiljerskih hq f?LA. Ob tej priložnosti so bile svečane proslave tudi po vse/i vojašnicah fch renJskem, kjer so »doma« naši topničarji. Starešinam, vojakom in go-Vud^L1 ~ artiljercem - je ob tej priliki poslal čestitko tudi zvezni sekretar za iti "hrambo general armade Nikola Ljubičić. V njej je mladini vojakom Pr^jhovim starešinam tudi v prihodnje zaželel veliko uspehov. Na sliki: s »tlave v Kranju, (jg) - Foto: F. Perdan ' TržiČ — Delegati zborov tržiške občinske skupščine so na zadnih zasedanjih razpravljali tudi o predlogih komisije za volitve in imenovanja ter izvolili Marijo Kkar iz Kranja za sodnico občinskega sodišča v Kranju, ki deluje tudi na področju tržiške občine. Hkrati so delegati soglašali z razrešitvijo Andreja Polaka dolžnosti namestnika občinskega javneaa tožilca v Kranju Tržiški delegat) so razpravljali tudi o dopolnitvi paritetne komisije. Kandidate so predlagali družbeno* politične organizacije in* izvršni svel občinske skupščine. Dodatni člani paritetne komisije v Tržiču so postali Peter Meglic iz Bombažni' predilnice in tkalnice. Peter Zupan, zaposlen V upravnem organu občin- ske skupščine, Marjan Bizjak, zaposlen v Trio Tržič, Branko Veselino-vič iz Bombažne predilnice -in tkalnice, Anica Arbiter i/ Peka, Dušan Jerma iz Zlita. Pavel Perko, zaposlen pri temeljni telesnokulturni skupnosti, Milan Krsnik. zaposlen na občinski konferenci ZSMS, Lado Brzin, delavec' Bombažne predilnice in tkalnice, in Jane/ Ivnik, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič, Na zasedanje skupščine stalne konfetence mest Jugoslavije, ki seje začela v četrtek v Pulju pa sta v imenu Tržiča po sklepu skupščine odšla predsednik občinske skupščine Milan Ogris in predsednik zbora združenega dela Ignac Pirjevec. -ik večjezičnih (predvsem turističnih) napisov v občini. Turistične poslovne skupnosti, ko (. bodo zaživele, bodo gospodarske skupnosti, ki se bodo bavile z gospodarjenjem v turizmu. Namen ustanovitve le-teh je racionalizacija poslovanja, njihov poslovni predmet pa naj bo celovita turistična ponudba, skrb za reklamo in skupna izgradnja infrastrukture, je bilo poudarjeno na seji predsedstva. Potrdili so tudi predlog, da se v občini najkasneje do 1. januarja prihodnje leto ustanovita dve poslovni skupnosti za turizem. Ena naj bi delovala na Bledu, druga pa v Bohinju. Poudarili pa so, da je še pred ustanovitvijo v teh skupnostih treba jj opredeliti mesto in vlogo turističnih ^ društev ter Zavoda za pospeševanje in razvoj turizma na Bledu. Predsedstvo je tudi sklenilo, da bosta • občinska konferenca SZDL in zveza sindikatov organizirala javno razpravo o samoupravnem sporazumu. Razen tega pa bo izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL ^ evidentiral tudi možne kandidate za vodstva obeh poslovnih skupnosti. Na seji pa so še posebej opozorili, da je treba poživiti delo turističnega j društva Bohinjska Bistrica, v okviru poslovnih skupnosti pa upoštevati tudi vprašanje planinskih postojank, i Na podlagi spomladanskih obiskov članov predsedstva v krajevnih konferencah SZDL v občini so razpravljali tudi o delu konferenc. Sklenili so, da bodo o oceni razprav- • ljale vse krajevne konference SZDL, posebej bodo o tem seznanili predsednike krajevnih konferenc na sestanku v četrtek, 14. oktobra, s frontno vlogo socialistične zveze pa naj bi se na enem od posvetov seznanili tudi predsedniki svetov in skupščin krajevnih skupnosti. Ko je ocenjevalo delo krajevnih konferenc, je ^ predsedstvo tudi ugotovilo, da v krajevnih konferencah SZDL Kamna ~ gorica, Lancovo, Ribno, Srednja vas J in Stara Fužina še niso organizirali * javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu. Zato so sklenili, da bodo v teh krajevnih konferencah ocenili samoupravne odnose in rešili nekatera kadrovska vprašanja. Nazadnje je predsedstvo opozorilo na uresničevanje sklepa občinske skupščine glede tako imenovanih večjezičnih (predvsem turističnih) * napisov v občini. Ugotovili so, da ta f sklep v radovljiški občini še ni uresničen in menili, da bi bilo treba | to vprašanje obravnavati in urediti » tudi v medobčinskem merilu. A. Zalar Podpis sporazuma o financiranju KS Jesenice — V ponedeljek, 4. oktobra, so podpisali samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti i občini. S tem samoupravnim sporazumom, ki ga je podpisalo 40 podpisnikov, imajo posamezne krajevne skupnosti v občini znatno več možnosti za uresničevanje svoje ustavne vloge. Tako se bodo lahko uspešneje usklajevali in uresničevali skupni interesi občanov in delovnih ljudi v krajevni skupnosti in zagotovila ustrezna materialna osnova za vse naloge, ki jih bodo krajevne skupnosti opravljale. D. S. Graški velesejem je star 70 let Sosedske gospodarske vezi bi bile lahko trdnejše Organizacija združenega dela Slovenijales Alples Železniki objavlja na podlagi 10. čl. samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu več prostih delovnih mest K V mizarjev Pogoji za zasedbo: KV mizar, 3 leta delovnih izkušenj Kot poseben pogoj za objavljeno delovno mesto se tudi zahteva poskusno delo, ki bo trajalo 3 mesece. Pismene prijave je potrebno posredovati v 7 dneh po objavi delovnih mest na naslov: Kadrovsko socialni oddelek, Slovenijales Alples, 64228 Železniki. A Cestno podjetje Kranj objavlja prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Za zasedbo delovnega mesta se zahteva uspešno končana ekonomska srednja šola in dve leti ustreznih delovnih izkušenj. Delo na delovnem mestu je za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom. Kandidati bodo izbrani na delo s pogojem poskusnega dela, ki traja dva meseca. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek je po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta. Center slepih Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. kvalificiranega mizarja 2. priučenega mizarja 3. delavca v mizarski delavnici Pogoji: pod 1.: kvalificiran mizar in 6 mesecev delovnih izkušenj ter odslužen vojaški rok pod 2.: priučen mizar in 1 mesec delovnih izkušenj pod 3.: ni posebnih pogojev. Nastop dela je možen takoj. Vlogo z navedbo dosedanje zaposlitve in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v 15 dneh od objave. litih Škofja Loka razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva: knjigovodski stroj ASCOTA, model 170/25, leto izdelave 1970. < Izklicna cena je 13.000 din, stroj pa je potreben generalnega popravila. Vsi interesenti naj se javijo v sredo, 13. 10. 1976, v Investicijskem oddelku LTH Škofja Loka, upravna stavba Trata. Licitacija bo ustna. Velesejmu v Gradcu gre pripisati precejšen prispevek k blagovni menjavi med Avstrijo in Jugoslavijo, ki sodeluje na tem sejmu že od leta 1952 dalje — Medsebojni gospodarski odnosi lahko veliko pripomorejo k boljšim meddržavnim odnosom nasploh — Na letošnjem sejmu je sodelovalo 58 podjetij iz Jugoslavije, med katerimi je bil tudi Elan iz Begunj GRADEC — Graški jugovzhodni velesejem je najstarejši sejem v Avstriji in med najstarejšimi in najbolj poznanimi sejmi v Evropi. Velesejem je bil ustanovljen 29. septembra leta 1906. Njegov sedanji predsednik je industrialec in trgovec iz Gradca dr. Ernst Holler, direktor pa je komercialni svetnik Josef Stdf-fler, ki je sicer tudi podžupan štajerskega glavnega mesta. Jesenski velesejmi so po navadi med 2. in 10. oktobrom, spomladanski velesejmi pa so med 30. aprilom in 8. majem. Graška sejemska prireditev se razteza na 153.000 kvadratnih metrih. Pokritih površin je 51.000 kvadratnih metrov, ki so razporejene v 19 halah in 18 paviljonih. Za letošnji jesenski jubilejni graški velesejem pravijo, da je bil najmogočnejši doslej, saj je sodelovalo na njem 2356 razstavljavcev iz 42 evropskih in prekomorskih držav. Kar dobrih 53 odstotkov razstavljavcev je bilo tujih. Zvezno republiko Nemčijo je zastopalo na primer kar 515 podjetij, Jugoslavijo, ki sodeluje na tem sejmu od leta 1952 V mrtvi sezoni pripraviti papirje Predsedstvo skupščine gorenjskih občin razpravljalo o uresničevanju programa razvoja in vzdrževanja cest na Gorenjskem — Za gradbišča in objekte v prihodnjem letu takoj začeti urejati dokumentacijo Kranj — Večkrat smo že ugotavljali in opozarjali, da gradbišč in objektov na gorenjskih magistralnih in regionalnih cestah ne moremo pravočasno odpirati zaradi pomanjkanja in zaostajanja pri pripravi ustrezne in potrebne dokumentacije. Nevzdržno je že, da te stalne rane ne moremo in ne moremo ozdraviti. Res je, da zaradi preobremenjenosti, pomanjkanja kadrov in sorazmerno dolgih postopkov v republiških in drugih službah prihaja prav zato do velikokrat razumljivih zakasnitev, vendar pa so pogosto za to krive tudi službe v občinah. Zato je prav zdaj čas, da v negradbehi sezoni na naših cestah pospešeno pripravljamo ustrezne dgkumente za gradbišča in objekte za prihodnje leto in naprej. Tako so ugotavljali na prvi seji predsedstva skupščine gorenjskih občin v novi mandatni dobi v Kranju v četrtek, 7. oktobra, ko so razpravljali o uresničevanju programa razvoja in vzdrževanja gorenjskih magistralnih in regionalnih cest. Slika o uresničevanju preteklega petletnega razvojnega programa na gorenjskih cestah je različna. V zgornji savski dolini v jeseniški občini so v Podkorenu dela v glavnem končana, kar pa še manjka, bo gotovo do zime. Pri cestnih delih na Jesenicah sta zdaj usposobljena dva obvoza, zaradi neurejene kanalizacije pa dela na cesti malo kasnijo, vendar, če bo vse posreči, bodo prihodnji mesec tudi na cesti položili grobi asfalt. Zatika pa se okrog tret- Ni denarja Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji v četrtek, 7. oktobra, razpravljal o prošnji krajevne skupnosti Koprivnik —Gorjuše o dodelitvi 70.000 dinarjev izrednih sredstev za gradnjo prostorov za potrebe krajevne skupnosti. Na Gorjušah bi namreč z nekaj povečano gradnjo gasilskega doma lahko uredili tudi prostor za potrebe krajevne skupnosti oziroma za sestanke organizacij. Za gradbeni material in strokovna dela bi potrebovali okrog 70.000 dinarjev, druga dela pa bi opravili prostovoljno. Izvršni svet se je strinjal, da bi bila takšna rešitev zelo dobrodošla, vendar trenutno izredne dotacije ni mogel odobriti, ker so vsa razpoložljiva sredstva rezervirana za reševanje posledic potresa v občini. A. Z. Popravek 1. oktobra 1976 smo na 12. strani objavili prispevek avtorja KF z naslovom »Novo iz Iskre za vaše kuhinje« in fotografijo s podpisom: »Marlesova kuhinja z vgradnimi elementi Iskre v Retečah«. Na fotografiji pa je izdelek delovne organizacije Brest Cerknica n.sol.o. z nazivom kuhinja BREST-P. Opravičujemo se za neljubo napako. jega pasu v nadvozu, vendar upajo, da bo do zime tudi ta del ceste odprt. V škofjeloški občini, kot je povedal direktor Cestnega podjetja Kranj inž. Franc Rihtaršič, so vsi »stari grehi« iz programa 1971 do 1975 poravnani. Začela pa so se tudi že dela na cesti Podrošt —Zali log. Ta cesta je bila črtana iz prejšnjega srednjeročnega programa in kot prednostna cesta vnesena v sedanji program. Sprememba je le v tem, da tokrat ne gre za investicijo, ampak za tako imenovana večja vzdrževalna dela in bo na cesti po programu do zime položen grobi asfalt. V radovljiški občini so dela v Soteski končana, v kranjski občini pa se na primer še sploh niso začela dela na ureditvi križišča pri Iskri, čeprav so sredstva zagotovljena. Manjka še dokumentacija. Za zdaj kaže, da se bodo dela vendarle začela konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Na seji predsedstva so poudarili, da je treba takoj začeti urejati dokumentacijo za gradbišča in objekte na magistralnih in regionalnih cestah na Gorenjskem za prihodnje leto. Hkrati pa so naložili posebni strokovni komisiji naj razčleni vsa dela od letošnjega polletja naprej in za prihodnje leto. Komisija mora pripraviti oceno do konca oktobra oziroma do prihodnje seje predsedstva skupščine gorenjskih občin. A. Zalar dalje, pa 58 podjetij, med katerimi je bil tudi Elan iz" Begunj. 5. oktober je vsako leto na graškem velesejmu »jugoslovanski dan«. Izpopolnjen Je z organiziranim obiskom našega paviljona in novinarskimi konferencami ter predstavitvijo naše gospo-darske ponudbe. Velesejem in menjava med Avstrijo in Jugoslavijo Graški velesejem je pomemben člen gospodarske menjave meo Avstrijo in Jugoslavijo. Znano je, da je Jugoslavija med uvozniki Avstrije na petem mestu (!), med izvozniki v Avstrijo pa nič prej kot na 18. mestu. Povsod - in tudi na graškem velesejmu — poudarjamo« da se mora blagovna menjava izravnati. K temu lahko veliko prispeva uvedba maloobmejnega blagovnega prometa, kakršnega z Italijo imamo. Vendar je avstrijska strari za naša prizadevanja precej gluha 'n se stvari le počasi premikajo z mrtve točke. Pravo nasprotje temu maloobmejni potniški promet, letošnjih osmih mesecih je v prime'"' javi s celim lanskim letom porast« za dva in pol krat, kar je izredno povečanje. Tudi turistični promet ^ je letos ugodno gibal. Kljub slaba?' mu vremenu je Jugoslavijo v osm'n mesecih obiskalo le odstotek maU Avstrijcev kot lani, število preno* čitev pa je poraslo za 7 odstotkov-Dviguje pa se tudi delež Jugosj0^ vanov v avstrijskem turizmu. M0^ čan naval Jugoslovanov na obiske tujini, ki je lani v primerjavi z letom-1974 porastel kar za 12 odstotkog Avstrije ni obšel. Posebno pozimi n& saj je znano, da smo bili zadnjo zirfl ' Jugoslovani še posebno na smučišči'' Koroške na prvem mestu. Skratka, možnosti za širite gospodarskega sodelovanja med re' publiko Avstrijo in SFR JugoslavU0 ali njunimi posameznimi predeli s°j Pa še nekaj ne gre pozabiti! Dob*1 gospodarski odnosi pogosto Pr'tfPl! vajo k boljšim sosedskim odnosom nasploh. . Na novinarski konferenci, ki J bila v torek, 5. oktobra, torej n* »jugoslovanski dan« na sejmišču Gradcu, so povedali, da je znašal letošnjem prvem polletju avstrijs* uvoz blaga iz Jugoslavije 730 tn»}' jonov šilingov, izvoz v JugoslavU pa kar 2,2 milijardi šilingov. AvstrO in predvsem avstrijski Štajerski s bile predstavljene naše letne in z"11' ske turistične znamenitosti in nov°-sti ter poudarjena želja po mal°' obmejnem blagovnem prometu ne bi koristil le nam, temveč k' tud' sosedi. Naši in hrvatski predstavnik so opozorili na vlogo graškega vele sejma pri razvoju gospodarski odnosov med državama in m zaželeli še hitrejši razvoj. Tudi leto* nja vrednost sejemskih dogovoro med obema državama, ki je doseg* 153 milijonov avstrijskih šilingov, D lahko v prihodnje presežena. J. Košnjek Ogrevati s sončno energijo Organizacija LTH Škofja Loka in Jelovica Škofja Loka bosta sklenili samoupravni sporazum za razvoj naprav za ogrevanje s sončno energijo, ki naj bi ogrevala potrošne vode v gospodinjstvu in vode za osebno uporabo Škofja Loka — 22. septembra je bil v institutu LTH Škofja Loka pogovor o sodelovanju razvojnega instituta LTH in Jelovice Škofja Loka. Obe organizaciji si bosta prizadevali za razvoj naprav za ogrevanje s sončno energijo, in sicer potrošne vode v gospodinjstvu in vodo za osebno uporabo. Pogovor so sklicali na pobudo strokovnih služb sestavljene organizacije združenega dela GLG, na njem pa je sodeloval tudi predstavnik Ljubljanske banke. Na pogovoru so poudarili predvsem pomen te raziskovalne naloge, ki sodi v neposredno delovno in proizvodno nalogo LTH in Jelovice, raziskovalna skupnost in Ljubljanska banka pa naj bi sodelovali s n* nančnimi sredstvi. V Sloveniji in v Jugoslaviji je že več zavodov in organizacij začelo v zadnjem času pripravljati študije, sklepajo pa tudi že licenčne dogovore s tujimi podjetji. Institut LTH in Jelovica pa sta kot neposredna koristnika takih naprav za opremo industrijsko zgrajenih hiš posebno zainteresirana za uspešno in hitro reševanje naloge. Institut LTH je *e vključen v razvojni program Raziskovalne skupnosti Slovenije, njegovo sodelovanje z Jelovico pa je tako še bolj dobrodošlo. Na pogovoru je predstavnik Ljubljanske banke poudaril, da takšnih programov razvoja v banki še niso zabeležili, vendar je Ljubljanska banka to razvojno smer pripravljena vsekakor podpreti. V iskanju energetskih rezervnih virov, ob večji skrbi za čisto okolJe je raziskovalna naloga po zamisli LTH in Jelovice vsekakor izredno sprejemljiva in dobrodošla. Ko bodo sklenili še samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju in ko bodo nalogo začeli tudi uresničevati, se bo nedvomno izkazalo, da sta prav LTH in Jelovica tisti organizaciji, ki znata stopiti v korak z razvojem. D. S. Gorenjska predilnica, Škofja Loka, Kidričeva c. 75 Gorenjska predilnica Škofja Loka vas vabi k sodelovanju. Nudimo vam delo na najsodobnejših tekstilnih strojih, dobre možnosti zaslužka, urejena družbena prehrana, možnost letovanja na morju itd. Prednost imajo delavke in delavci, ki imajo prakso pri sorodnih delih. Akademski komorni zbor v Italiji in Franciji anj — ,-**«nj — Aka/lemski komorni iz Kranja, ki ga že 8 let vodi j^ofesor Matevž' Fabijan, je dobil h p..n.OVo priznanje — gostovanje v ^?*Ui in Franciji. Zbor se je poslovil j branja 15. septembra ob desetih *Vecer in odšel na več kot 3000 kilo-»etrov dolgo pot. ,j, * evce je čakal prvi postanek pred .^orinom, kjer so jih čakali gostitelji * Pobratenega mesta Rivoli, člani J^skega zbora Coro di Alpino. Sni-JenJe je bilo prisrčno. Gostitelji so P?*te najprej popeljal" v mestno jj*0, nato pa je sledil sprejem pri župnu. Vsi govorniki so poudarjali P°men pobratenja med Rivolijem in ^ranjem in želeli, da srečanje Ri-J^anov s pevci iz Kranja ni zadnje. rVeČer je bil v mestnem gledališču koncert obeh zborov: zbora Co«p di r'Pino iz Rivolija in Akademskega jornornega zbora iz Kranja. Kranj-so peli partizanske in narodne j*smi, bili pri občinstvu izredno irr>r^eti m P°zabili na tremo, ki so jo meli pred koncertom po naporni Rivoliju, vendar so bile nevšečnosti kmalu odstranjene. Pevci so bili v nedeljo popoldne že pripravljeni na večerni koncert. Trema ni popustila, zato je bilo potrebnega več opevanja. Na večerni koncert je prišel tudi jugoslovanski konzul v Marseillu, razen njega pa predsednik evropske organizacije, ki organizira turneje zborom, katerih program obsega narodne pesmi. Zborovo poslanstvo je uspelo. To so potrdili tudi razgovori v vili La Calangue. Vsi so hvalili zborovo kvaliteto. 20. septembra ob petih zjutraj so kranjski pevci krenili na dolgo pot proti domu. Pozdravili so jih Lyon, Annecva in Chamonix, nato pa mogočen masiv Mont Blanca. Skozi 11.600 metrov dolg predor smo Kranjčani krenili proti Milanu. Ob petih zjutraj so bili v Sežani in kmalu nato v Kranju. Za pevci je bilo 26 ur vožnje in nadvse uspeli nastopi, kar je bilo zanje največje zadoščenje. Matevž Kleč Milan Ropret 1 razstavlja v Kurnikovi hiši V jesensko sezono stopa Kurni-kova hiša z novim imenom, ki mu pravzaprav še ni dorasla, obeta pa, da bo postala mala galerija, galerija, ki bo v prostorih kmečko-obrtniške arhitekture 18. stol. Ime »galerija« ločuje Kurnikovo hišo od ostalih dejavnosti^ To so »ure pravljic«, ki jih za otroke med 5. in 8. letom prireja tržiška knjižnica, in »literarni večeri«, ki jih Vodi tržiški muzej. Vse te dejavnosti potekajo pri tržiškem Zavodu za kulturo in izobraževanje. Za uvod v sezono bo v Kurnikovi hiši od 15. oktobra do 8. novembra razstavljal Milan Ropret iz Radovljice. Avtor razstave, sicer član ra- Igor Dolenc IGOR DOLENC je eden izmed tistih slikarjev, ki jim je uspelo obiti reklamirane struje naive in se ustaliti v resnih slikarsko pozitivnih razglabljanjih 0 krajinarstvu s, posebnim odnosom do ožje locirane pokrajine okoli rojstnega kraja v Poljanski dolini. Ze pred njegovo prvo razstavo smo lahko videli nekaj njegovih slik, razstavil jih je v Poljanah na skupni razstavi slikarjev iz tamkajšnjega okoliša, ki so imele prizvok naivnega pristopa do slikarske problematike in vse značilne znake mladega slikarja začetnika in z motiviko slonečo na ljudskem izročilu. Po letu 1960, torej od njegove prve samostojne razstave, pa se Dolenčevo slikarstvo spreminja, razvija in občasno tudi stagnira pač toliko, kolikor mu je slikarski polet zavirala služba in delo litografskoga risarja v tiskarni. Po letu 1974 srečujemo Dolenčeve slike na vseh pogostejših razstavah, s katerimi se skuša uveljaviti in dokazati samosvoj pristop in poseben način gledanja na pokrajino. Za osnovo si je izbral ploskovit način podajanja z včasih naravnost skopimi slikarskimi sredstvi. Namreč, od danega motiva hoče izluščiti samo najvažnejše bistvene značilnosti, a vendar tako, da je pokrajina še vedno spoznavno zasidrana v rodni Poljanski dolini. Izogiba se barvitosti in snuje v tonih ali celo v barvnih izvlečkih, kot bi to delal v tiskarni za barvni kliše: pred nami so naenkrat pokrajine v temnih rjavih tonih s svetlim ozdajem, s skopim inventarjem. Tu in tam poživljata sliko, ki je grajena v dveh ploskvah, drevo ali osamljen kozolec, večkrat se mu oko ustavi na zahajajočem 6anj,JI- fY- septembra so Din rvranj- ijice. Avtor razstave, sicer emu ia-k(ilti lskovalci muzeja egipčanske dovljiškega fotokluba, se ukvarja s Drikef6 v Torinu, ki je marsikomu Anma\a 90 Ipt Prvi Sne - la P°kraJino ob Nilu- p°Po1-vej:i Je bilo izpolnjeno z obiskom 'Mi tovarne Fiat v Torinu. Za-nai ^verjetnih razsežnosti so pevce v0 v avtobus in jih skoraj uro Has!.P° tovarni. Gostje so spoznali ^aJa|tje avtomobila od prvih po* v do zaključnih opravil in K^vkov. Po obisku Fiata je čakal »Le °rm ZDOr nastop v srednji šoli doi0°n9rdo da Vinci«. Gostje so bili otS- iz RivoJiJ8- ki J» bfa zbor. Dolgotra] SjA..naJvečja nagrada za pevce. IfraH ^e 8Preiem na rivolskem Vji V» nato pa večarja pri jezeru Ponovno je bik izražena kj^.Po tesnejšem sodelovanju med »krškim Komornim zborom in Sri°m iz RivoliJa. 5|0 . Rivolija so se Kranjčani po-18. septembra. Vozili so se ob jozem8ki obali in ob osmih zvečer p-V Pobrateno francosko mesto tou tat- Povedati velja, da Alpe-t»ai 0va. Šoferja Miro in Franc niti ^ Jbianj nista bila utrujena in da sta iwnf pobudnika za vedno vedro 8jc P°loženje, Sprejem v La Ciotatu ni bil tako organiziran kot v fotografijo domala 20 let. Prvi resnejši posnetki so nastali kot nekak planinski dnevnik. Rezultat angažiranega estetskega doživljanja visokogorske krajine je njegova prva samostojna razstava planinske fotografije (70 del). Do danes se je zvrstilo nekaj čez 30 razstav, kjer so bila razstavljena njegova dela in požela vrsto priznanj. Petkova razstava v Tržiču je njegova šesta samostojna razstava in združuje poleg že omenjene planinske fotografije tudi motive iz rastlinstva in živalstva, iz železarn (I. nagrada ĆOVEK I METAL 1976 Novi Sad), posebno zanimanje pa vzbude eksperimentalne fotografije neživih oblik, pri katerih pride do izraza robustnost kovine (npr. »Profil 20 cm«). Tehnično zahtevna ma-krofotografija flore in favne ter že omenjenega »kovinskega« ciklusa je prostor, v katerem se trenutno giblje avtorjevo umetniško ustvarjanje. Ob otvoritvi, ki bo v petek, 15. oktobra, ob 19. uri, bo na ogled serija barvnih diapozitivov, predvajanih pod oboki Kurnikove hiše. J. Šter Razprava o usmerjenem izobraževanju j, Predlogu usmerjenega izobraževanja na Go ^jskem se morajo opredeliti tudi temeljne iz obraževalne skupnosti k*. . bjtj anJ — V dveh mesecih morajo iwna Gorenjskem končane javne ^zv aVe ° oblikovanju predloga Vf °Ja usmerjenega izobraževanja S^SiJi. Izvršni sveti občinskih skup-jo ^ *laJ takšne razprave organizira-delovnih organizacijah oziroma V -wv Vil 111 Olgaill/.auiJMli Uiiiuina valh Podarstvu, temeljne izobraže-**8u 8kuPnosti Pa se morajo v tem t^hu Prav tako opredeliti glede začr- SOncU, s katerim osvetli robove hribov, in vsa slika je sestavljena i/, samih golih, nerazgibanih ploskev. V zadnjem času ostre robove med plani slike omili z meglicami, ki so tako značilne za dolino in s tem slikar svoje prvotno ost mi obat o risanje preliva v bolj slikovito pripoved-nost. Tudi osnovni ton večkrat spreminja, zdaj je vijoličast in drugič zopet zamolklo zelen. Vedno pa komponira krajino z veliko osamljeno in prazno osprednjo ploskvijo, ki ji slede cezure pred ono zadnjo, kjer se v ozadju pnejo kvišku zaobljeni vrhovi hribov ali pa se spušča mračen zastor neba in kjer se ob stičišču svetlika obzorje, slikarsko mikaven trik, ki poživlja vso sliko. Igor Dolenc je prav v zadnjih delih pokazal velik napredek prav s tem, ko se je znal srečno izogniti vsem sladkobnim primesem, kakršne bi lahko iz dane pokrajine prevzel in postal raz- gledničarski prepisovalec narave. Prav v izbiri moliva in selekciji vsel: odvečnih elementov ter v ohranjanju le najbistvenejših potez s posameznimi poudarki in s skopo barvitostjo, je slikar uspel dočarati karakteristične elemente pokrajine in se s tem približati zahtevam sodobnega pristopa k obnavljanju pejsaža v slikarstvu. A. Pavlovec IGOR DOLENC je bil rojei 14. maja 1941 v Poljanah na< Skofjo Loko, kjer je tudi hodi v osnovno šolo ter šolanje poten nadaljeval v Ljubljani, kjer se jt izučil za litografskega risarja \ Ljudski pravici. Ze kmalu se jt ogrel tudi za slikarstvo, ob katerem bi lahko omenjali kar Dolenčevo drugo šolanje pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Ive Subica. OVO NA GORENJSKEM SEJMU PRI LESNINI - NOVO NA GOREN Na podlagi zbranih stališč v razpravi bodo potem na Gorenjskem pripravili oceno in jo usklajeno s predlogom predložili republiškim organom. V razpravi na seji pa so ugotovili in posebej poudarili, da temeljne izobraževalne skupnosti stojijo nekako ob strani kar zadeva razvoj usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. To pa ni prav, saj IćJofl EX postelje za zdravo in udobno spanje (g^ve) (ar^AS) (s^§) (sr^® (gr-Tg) ®^s) (StLžvs) csr^va) v(sT^Š) Le zdravo spanj* nam da dobro počutje. Za to pa je potrebna prava postelja — ne premehka in ne pretrda lattaFlex lattaflex ležišče je pravo odkritje v fiziologiji spanja je preventiva za zdrave in velika pomoč vsem, ki imajo težave s hrbtenico S svojim izrednim sistemom, popolnoma neslišnim, s trajno elastičnimi vzmetmi iz lamelnega lesa, ojačanimi z množico dovršeno konstruiranih gumenih zglobov, ki omogočajo vertikalno in horizontalno gibanje lamel, z vzmetnico s členki, ki regulirajo toploto in vlago, preprečujejo znojenje in odklanjajo statično elektriko, LATTOFLEX ležišče pravilno podpre telo, ga steguje in se elastično udaja pod njim. lottofl EX vložki in vzmetnice po dimenzijah odgovarjajo vsaki standardni postelji, ki jo kupec že ima ali želi kupiti. je v svetu poznano ime za sistem ležišč, s katerim se ne more primerjati nobena postelja. Jbfl anariex: Po švicarski licenci in tehnologiji proiivaj« ZR Nemčija, Anglija, Francija, Španija, Italija, Avstrija, Švica, Belgija, Luxemburg, Holandija, Danska, Švedska, Finska, Kanada in ZDA uporabljajo LATTOFLEX. Utofl Oglejte si demonstracije IFlll-lll—ŽŽl ležišč na Gorenjskem sejmu v paviljonu LESNINE GA3 NOVO NA GORENJSKEM SEJMU PRI LESNINI - NOVO NA GOREN PRVIČ S PISARNIŠKO OPREMO OPREMLJAMO l •hotelske in gostinske objekte •upravne zgradbe in kulturne ustanove vzgoinoizobrazevalne ustanove •rekreacijske centre •trgovinske lokale •banke •bolnišnice •zdravstvene ustanove Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec Individualna gradnja je lahko še cenejša, če uporabljate pravilne materiale. Uporabljajte naš nov izdelek MONTAŽNO TROPREKATNO GREZNICO in prihranili boste na denarju in času. KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materialom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih troprekatnih greznic odvisno od števila oseb v gospodinjstvu. IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Izkopljite jamo. betonirajte tla in vaše glavno delo je končano. Montaža je enostavna in hitra-Prihranek na ceni, času in delu je od 40—60% v primerjavi s klasično izvedbo. Proizvajamo, prodajamo, montiramo Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783. 710-782 ENOTA: proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkovi vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov. Paviljon MURKA: pohištvo gospodinjski stroji gradbeni material preproge, zavese, posteljnina itd. sejemske cene MEDNARODNI SEJEM OPREME V KRANJU OD 12 DO 19. OKTOBRA 1976 murlia Pri nakupu vam ZARJA nudi: izredni sejemski popust, dostavo na dom, strokovno montažo pohištva, kreditne ugodnosti in odlično postrežbo. Vabimo vas, da se oglasite v našem paviljonu v hali A TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE ZARJA JESENICE Na mednarodnem sejmu opreme v Kranju razstavljamo in prodajamo: • POHIŠTVO • GOSPODINJSKE APARATE • AKUSTIKO • GRADBENI MATERIAL • PISARNIŠKO OPREMO IN BIRO STROJE • PREPROGE • ZAVESE • POSTELJNINO • KONFEKCIJO • OBUTEV torek, 12. oktobra 1976 ■■■■■■■■■ Nagrada iz Indije Likovnim uspehom gorenjskih >ovnih šol, ko se prizadevanja li-K°vnih pedagogov potrjujejo na raz-8tayah otrok tako doma kot v tujini, * je pred kratkim pridružilo še eno ^znanje. Na mednarodnem otro-*em tekmovanju v Nevv Delhiju t indiji je slika Irme Jerala, učenke ,• razreda osnovne šole Stanka Mladja iz Šenčurja, dobila v množici Prispevkov iz vsega sveta srebrno jj^daljo. Irmin izdelek je pravza- nastal še v 4. razredu, saj so ga ^°ral' poslati na tekmovanje še rred novim letom. Risba z vodenimi arvicami, ki jo je Irma tako uspeš-0 naslikala, je izdelek redne šolske I)6]' ^a slika, ki J° Je žirija v Nevv j.phiju tako lepo ocenila in ji priso-Ua drugo nagrado, se Irmi ni slu-8v n.° posrečila; pač pa se- Irma s °jim občutkom za barve, obliko-anJe in izpopolnjevanje likovnega r °stora že vseskozi-uspešno likovno raža. Zato je Irminih slik — dobrih veda — cela kopica, tako da je so-^eiovala na večini likovnih razstav, če t^e- rajev — žal — onstran državne H^Je, ne ^ ysaj kežno omenil. Etnič-šj^eja med - sedaj laško - Gorijo ,r» Beneško Slovenijo nikakor ni v ,zita. Narečji se prelivata drugo i»i f U^0' slovenski ljudje pa so tam £U enaki, prisrčni in naši! Pisij^0 nameravam v teh zadnjih za-tft ' ki se bodo iztekli ob koncu le-rj(! prepotovati tudi kraje okrog Go-j6 , Pa tudi vso Tržaško - pač kra-' Kl smo jih izgubili . . Našp etrv* no ozemlje je bilo po obeh svetovnih vojnah drobiž, s katerim so zahodnjaki nagradili Italijo za njeno izdajstvo. Ko 80 1. 1915 brumni laški diplomati videli, da gre njihovi dotedanji zaveznici Avstro-Ogrski slabo, so brž uskočili na stran antante — in potem 1. 1918 dobili plačilo: vso Goriško, Trst, Kanalsko dolino, Notranjsko do Logatca in še so hoteli Blejski kot. Tudi v drugi svetovni vojni so se Lahi izkazali kot vero-lomni zaveznik. Ko je Hitlerju pričelo drseti navzdol, so iz vojne izstopili — in spet niso za svojo nežna-" čajno uslugo dobili plačila v ameriškem ali angleškem denarju — pač pa spet z našo zemljo: Tržaško, velik del Goriške, vsa Beneška Slovenija, Rezija in Kanalska dolina — vse je ostalo v okviru Italije. Seveda je najlažje plačevati usluge s tujo krvjo. — Sicer pa je z nami zgodo- S o „ Jeseri na Zelengori Na nekem mestu ob reki sem zagledal gručo lesenih poslopij. Najprej sem mislil, da so partizanske kolibe — v Bosni jim pravijo »čobani« — ko pa sem si vso stvar natančneje ogledal skozi daljnogled, sem pred vhodom v naselje zagledal veliko rdečo zvezdo in napis: NACIONALNI PARK SUTJE-SKA, GRADILIŠTE HRCAVKA, na dvorišču med barakami pa so stali težki kamioni, buldožerji in dvigala. To je torej tisto drvarsko naselje, ki so mi ga omenjali že prejšnji dan v Tjentištu. Bil sem razočaran. Mislil sem, da bom našel tu zgoraj tiho, idilično dolino, namesto tega pa vidim povsod vse polno posekanega lesa in težke železne pošasti, ki se utegnejo vsak trenutek prebuditi in skaliti jutranji mir na planini. Kljub temu sem sklenil, da si bom ogledal kraj od blizu. Ker na karti ni bilo videti nobene steze, ki bi vodila z vrha Ozrena v dolino Hrčavke, sem jo ubral kar naravnost navzdol po poseki. Prav pod vrhom hriba stoji precej velika skalnata čer, ki je znana po tem, da je bil pri njej 1943. leta, v času pete ofenzive, ranjen maršal Tito. Tu je bila posneta tista znana fotografija, ki kaže Tita, ki s povezano roko sedi na tleh, poleg njega pa stoji dr. Ivan Ribar. A veselje do hoje navzdol in do stikanja za malinami me je kaj kmalu minilo. Kakih sto metrov pod vrhom sem na grušču naletel na pravo modrasje gnezdo — v Bosni pravijo modrasom »poskoki« — ki so se tamkaj greli na toplem dopoldanskem soncu. Najmanj pet progastih kačjih svitkov je mirovalo na manj kot enem kvadratnem metru površine. Ker sem sklepal, da bržkone tudi naprej dol po poseki kar mrgoli strupenih kač, sem se raje vrnil nazaj do razgledne ute in se potem odpravil v dolino po drugi, gozdni strani. Ubral sem jo kar po najkrajši poti — naravnost navzdol. Zunaj na planjavi je sijalo žarko poznopoletno sonce, nbtri v gozdu pa so krošnje velikanskih bukev in jelk jemale skoraj vso svetlobo. Bilo je mračno in tiho kot v cerkvi. Kar malce tesno mi je bilo pri srcu, ko sem se drsal po mokrem listju mimo skalnatih čeri in mimo strohnelih, z mahom in lesnimi gobami obraslih debel, ki so bila razmetana vsevprek po gmajni. To je bil že skoraj pravi pragozd. Idealen kraj, da srečam kakšnega medveda, sem si rekel. Medveda nisem srečal, videl sem samo nekaj šoj in lisjaka, ki me je zmotil ravno v najbolj neprimernem trenutku. Lisjak je najbrž takoj videl, pri kakšni nerodnosti me je zasačil, in je iz vljudnosti šel mimo, kot da me ne vidi. V barakarskem naselju ob Hr-čavki sem po krajšem razgovoru z delavci zvedel, da je pol ure hoda nad Hrčavko približno en hektar velika jasa, imenovana Debela ravan, in na robu jase majhna lesena hišica na drevesu, ki je pred leti rabila drvarjem kot zatočišče ob slabem vremenu. Ta hišica naj bi bila po mnenju tamkajšnjih drvarjev kakor nalašč za moj namen. Seveda sem hotel to hišico čimprej videti. Drvarji so mi pokazali zložno pot, po kateri bi v dobre pol ure zagotovo dosegel Debelo ravan, jaz pa sem se iz nestrpnosti, da bi čimprej videl hišico, pognal navzgor kar po najkrajši poti — po strmi hudourniški strugi — tako da sem bil v desetih minutah že na poseki. Kakor sem že rekel, je bila livada velika približno en hektar, podobna je bila veliki polici, vsekani v strmo pobočje gore Jelovac; vsa je bila porasla s praprotjo, koprivami in visoko travo, vmes pa je bilo vse polno trhlih štorov, nekaj še nepo-sekanih dreves, grmade lubja in posušenih smrekovih vej, razpadel senik na robu gozda in nekaj umazanih mlakuž z urhi in žabami. Brž, ko sem zagledal hišico, sem vedel, da bom ostal tu. Na robu jase je visela, vpeta med debla štirih dreves, majhna, približno 2 X 2 m velika lesena brunarica, nekaj manj kot tri metre nad tlemi, tako da vanjo ni bilo mogoče priti drugače kot po lestvi. Spredaj je imela celo majhno verando, notranjost pa je bila nastlana s smrečjem. Le kaj bi si še mogel želeti lepšega. V teh štirih dneh, ki sem jih preživel v Bosni, me je že nekajkrat prijelo, da bi pobral vse skupaj in se vrnil domov, toda zdaj, ko sem našel to hišico, sem vedel, da bom gotovo ostal. Po večerni vrnitvi v Tjentište sem za las zamudil avtobus za Fočo, ker pa sem imel srečno roko pri avtostopu, sem prispel v Fočo celo pet minut pred zamujenim avtobusom. V Fočo sem se vrnil zato, ker sem imel tam v KP-domu še vedno vso svojo težko prtljago, poleg tega pa sem moral pred svojim dokončnim odhodom v gozd urediti še nekatere stvari. Zjutraj sem na pošti vzel iz hranilne knjižice še svoj zadnji denar in zanj nakupil nekaj hrane, serum proti kačjemu piku, železen zapah za vrata, obešanko, nekaj žebljev in vijakov, potem pa sem se otovorjen kot mula odpravil na avtobusno postajo. Po Foči se je v teh petih dnevih mojega bivanja v tem mestu že razširil glas o nekem čudaškem Slovencu, ki baje namerava na Zelengori en mesec živeti samo od trave, koreninic, polžev, žab in ptičev. Ko sem čakal na avtobus, se je okoli mene zbrala cela gruča radovednežev, ki so se delali za vsestranske poznavalce razmer na Zelengori in me dobesedno zasuli z vprašanji in nasveti. Posebno sem si zapomnil nekoga, ki mi je svetoval, naj pred razjarjenim medvedom nikoli ne bežim na ravno drevo, pač pa zmeraj na krivo, kamor medved baje ne more splezati. Te govorice o medvedih so mi po malem že začele presedati. Zabičal sem si, da ne bom več premišljeval o medvedih, dokler ne bom katerega videl in da ne bom verjel, da napadajo ljudi, dokler me ne bo katera teh bajeslovnih zverin zares raztrgala in požrla. Dotlej pa nič! Nisem hotel, da bi mi vsa ta množica strokovnjakov za medvedja vprašanja, od katerih — o tem sem prepričan — večina medveda niti videla še ni, kaj šele, da bi ga opazovala pri kakšnem krvoločnem dejanju, nisem hotel, da bi mi take prazne govorice skalile veselje ob skorajšnjem odhodu v gozd. Pred odhodom me je čakal samo še en opravek. Moral sem se prijaviti upravi narodnega parka Sutje-ska, v sklop katerega spada tudi celotna planina Zelengora. Upravnik mi je dovolil bivanje na Debeli ravni samo pod pogojem, da: prvič: ne bom vznemirjal in ubijal divjadi, drugič: da ne bom lovil rib v Hrčavki in zelengorskih jezerih, tretjič: da ne bom nabiral zaščitenih redkih rastlin in plodov, in četrtič: da ne bom kuril ognja. Na vse te pogoje sem pristal s kratkim »V redu«, ker sem vedel, da bi bilo vsako ugovarjanje bob v steno. Hkrati pa sem sam pri sebi prav dobro vedel: Zdaj, ko sem v dolini, med ljudmi, se bom držal zakonov, ki so jih postavili ljudje, potem pa, ko bom v gozdu, se bom držal zakonov narave. In v naravi velja en sam zakon: preživeti! In kako, hudiča, naj preživim en mesec v gozdu, ko bi si niti majhnega ogenjčka ne bi smel zakuriti, da bi si skuhal juho in spekel ribo. In kako naj le vem, katere rastline v gozdu so zaščitene in katere ne. Toda vseeno: »V redu, naj bo po vašem tu v vaši pisarni, tovariš upravnik, kako pa bo zgoraj v gozdu, pa bova odločala jaz in gozd! Ker se je nagibalo že proti popoldnevu, sem se odločil, da bom to noč preživel še v dolini. V Mladinskem centru sem si najel sobo, potem pa sem izkoristil priložnost in si v brigadirskem taboru privoščil zastonjkarsko" večerjo. Vrinil sem se namreč kar v vrsto brigadirjev pred jedilnico, vzel pladenj, si naložil solate, golaža in polente, s pulta pa sem še mimogrede vzel par kurjih beder in jih z rokohitrsko spretnostjo vtaknil v žep. To bo za zajtrk, sem si rekel in šel k mizi jest. Po večerji sem se v svoji sobi pošteno okopal. Kdaj bom zdaj spet imel priložnost za to, sem si rekel — in šel potem nazaj v tabor, kjer so se brigadirke in brigadirji veselili ob glasbi in steklenicah piva. E. Torkar vina .res krivična: tudi Avstrija je zaradi svojega zavezništva s Hitlerjem smela obdržati slovensko Koroško . . . GRADIŠČE - GRADIŠKA Starejši bralci, ki so doživljali še Avstro-Ogrsko, se bodo spomnili, da so bile »ostre« ječe v Gradiški pravi strah za vse hude nepridiprave, obsojene na ozemlju nekdanje Kranjske, Istre s Trstom in Goriške. Kajti v Gradiški pri Gorici so bili zapori namenjeni tudi za dosmrtno obsojene. Seveda pa te ječe niso imele takega udobja kot današnje, nobenih televizorjev, kinopredstav in dopustov niso imeli nesrečniki, ki jih je zlo pripeljalo v Gradiško. Tu jih je čakalo le dolgo trpljenje, na koncu pa smrt. Po tradiciji so tu preživljali svoje zadnje dneve tudi nekateri kranjski rokovnjači. Obesili vseh niso, ladje pa tudi niso več potrebovale vesla-čev-galjotov. Parniki so izrinili galeje, veslačev, prikovanih na klopi, niso ladje več »zaposlovale«. In tako so morali zločinci pač čemeti do smrti v strašnih gradiških temnicah. Da, temnicah! Še huje: bile so nekatere ječe pod zemljo, na dnu nekakih vodnjakov. Kdor je bil vržen notri, ni videl več belega dne. Vzela ga je vlaga, jetika ali pa zgol j obup. Bral sem, da je bila neka taka ječa »v vodnjaku« celo tako poostrena, da 80 obsojenci morali čepeti ali ležati na močnih železnih rešetkah — pod njimi je tekla umazana in smrdeča kanalska odplaka, »slovita« latinska »kloaka«. Nad »vodnjakom« je oila mala odprtina za podajanje hrane in vode obsojencem. Vedra so spuščali z vrvjo — kako so se nesrečniki v globini tepli za to hrano — to ječarjev ni zanimalo. Zločincev pač ni bilo škoda ... O kaki humanosti v ječah seve v onih letih (19. stoletje) ni bilo sledu. Vsaj v Gradiški ne. Ves čas govorim: Gradiška. Čeprav bi moral zapisati Gradišče ob Soči (Gradišča d'Isonzo). Pa je že tako, da smo si v onih avst roogrskih letih nehote prisvojili laško izrekp. Gradišča — izg. Gradiška. »Cesarsko-kral jeva kaznilnica za poboljšanje moralno pokvarjenih ljudi« pa k sreči ni nudila prečestega »gostoljubja« našim- ljudem. Saj je bilo v njej vselej povprečno 85 '< Italijanov ter le 10* Slovencev in drugih Slovanov. Ostalih 5 'V je bilo raznih drugih narodnosti. Kako je zdaj v kaznilnici, ki je še vedno nameščena v nekdanjem Thurnovem gradu, mi ni uspelo zvedeti. Le to vem, da kaznilnica še vedno »posluje«. Tudi poslopje samo je kar vzorno vzdrževano. Seveda, videl sem ga le od zunaj! Sicer pa je — če izločimo zloglasno kaznilnico — Gradišče prav prijazno mestece (5600 prebivalcev) na desnem bregu Soče. Nekdanji slovenski značaj kraja potrjujejo tudi okoliški kraji s . slovenskimi imeni: Zagraj, Zdravščina, Šmartin, Polače, Paradiž, Pet ovije idr. Gradišče je bilo zglajeno zaradi nevarnosti od turških vpadov, odtod tudi krajevno ime. Kraj sam pa leži v ravnici, le 'M m nad morsko gladino. — Zgodovinsko zanimiva je palača Carnellijev, pa tudi celotna zasnova mesta iz 15. stoletja. Devin (levo zgoraj novi grad, na desni razvaline starega gradu) Ob dnevu pionirjev na osnovni šoli v Podlubniku so razstavo obiskali tudi predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij škofjeloške občine: Tone Polajnar, Jože Stanonik, Marjan Gantar, Marjan Jemec in Jože Subic. — Foto: P. Florjančič RAZSTAVA — Učenci na osnovni šoli v Podlubniku so ob dnevu pionirjev pripravili zanimivo in pestro razstavo svojih izdelkov, ki so jih napravili v številnih prostovoljnih aktivnostih. — Foto: P. Florjančič Šolske aktivnosti Razstava prostovoljnih dejavnosti na osnovni šoli v Podlubniku dokazuje, kako aktivni so pionirji v več svojih krožkih in se tako že pripravljajo na celodnevno osnovno šolo — Žal so akcije in prostovoljne dejavnosti le domena in pobuda posameznih šol in prizadevnih mentorjev, medtem ko v občini sploh ni občinske zveze prijateljev mladine, ki bi akcije vodila usklajeno in bi bile lahko tako še bolj učinkovite Škofja Loka - Ob letošnjem dnevu pionirjev so na osnovni šoli v Podlubniku pripravili zanimivo in pestro razstavo del učencev, ki pridno delajo v pionirski in mladinski organizaciji, v športnem društvu, v šolskem kulturno-umetniškem društvu, v RK in v, klubu OZN ter v krožkih kot je zgodovinski krožek, fotografski krožek in pionirska hranilnica, prometni krožek, naravoslovni krožek in krožek za ročno delo. Le-ti imajo tudi svoje skupine, tako, da je delo zares pestro. Mladi iz osnovne šole so pridni varčevalci, starejši pionirji šahovski TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Najnovejše modele oblek in kril za jesenske dni dobite v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču. Mercator vas vabi v svoj razstavno prodajni paviljon v HALO C! Mercator V času IX. mednarodnega sejma opreme od 12. do 19. oktobra si lahko v paviljonu MERCATORJA ogledate in nabavite po ugodnih sejemskih cenah: dnevne sobe Alplea, Brest, Meblo, DIP Otocec, Vrbas Banja Luka spalnice Krasopreme Dutovlje in Meblo kuhinje Marles, Brest ih Gorenje ' - sedežne garniture Vrbas Banja Luka, Brest, Meblo in ZLIT garderobne omare Sora Medvode, Alples pralne stroje, hladilnike, štedilnike, peci, TV aparate v črno-beli in barvni tehniki preproge, lestence betonske mešalce LIV in LIFAN samokolnice LIV motorne žage, cirkularje C-350, UM mlini 8 Ugodnosti nakupa: konkurenčne cene sejemski popusti nakup na potrošniška posojila do 3 milijone S din z 10 % pologom brez porokov ter brezplačno dostavo in montažo na domu! Obiščite paviljon MERCATORJA v HALI C! MERCATOR vas pričakuje! KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ »Agromehanika« Kranj, cesta jla 2/1 tel.23-485. 24-778 KMETOVALCI! Začeli smo dobavljati traktorje TOMO VINKOVIĆ 30 KM s pogonom na vsa štiri kolesa s priključki. Posebna ugodnost je 70 % kredit z dvoletnim vračilom. Predvidevamo enomesečni dobavni rok. Informacije dajemo osebno v trgovini Kranj, Cesta JLA 1 (nasproti kina Center) ali telefonično na 23-485. Sodelujemo na sejmu opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra, kjer boste lahko nabavili po stari ceni še vse priključke proizvodnje KŽK kot so škropilnice, sadilnice za krompir itd. prvaki na občinskem in na področnem tekmovanju, zbirajo odpadni papir, tekmujejo za bralne značke, pripravljajo partizanske pohode in proslave ter razstave. Tako je v tekmovanjih za obe bralni znački tekmovalo skupaj 962 učencev, zbrali so 8600 kilogramov starega papirja in z izkupičkom zaželenih okolje šole. Športniki dosegajo lepe rezultate, mladinski pevski zbor nastopa na vseh prireditvah, dramski krožek je zaposlen z igricami in s proslavami. Mladi so uspešno izvedli akcijo za pomoč vietnamskim otrokom, prizadetim na Tolminskem pa so prispevali 13.697 dinarjev. Skratka, številne dejavnosti nenehno aktivne mladine na osnovni šoli v Podlubniku. Vendar pa žal v občini sploh ni občinske zveze prijateljev mladine, ki naj bi povezovala delo in usklajevala akcije pionirjev in mladincev posameznih šol. Ne le zato, ker bi bilo delo tako še plodnejše in učinkovitejše in šolske aktivnosti posameznih učencev dostojno predstavljene tudi izven občine, ustanovitev občinske zveze društev prijateljev mladine je potrebna, kajti organizacija naj bi zajela v okvir svojega dela tudi vse druge probleme in vprašanja, ki so nujna za načrtno skrb za otroka: od organizacije letovanj za vse otroke do skrbi za varstvo otrok. Usklajeno delo je nedvomno še kako potrebno, pobud ne manjka, zato bi morali tudi z ustanovitvijo poskrbeti, da občinska zveza čimprej zaživi in začne opravljati tisto poslanstvo, ki ga je v vsesplošni skrbi za varstvo otroka in za njegovo uspešno vključevanje v samoupravno družbo tudi dolžna opravljati. D. S. Na cerkljanski šoli obrambni dan Cerklje — V sredo, 29. septembra, na pionirski dan so imeli v šoli pionirsko konferenco in kulturni spored. Na konferenci so bili delegati posameznih razredih skupnosti, krožkov in organizacij. Pregledali so delo v preteklem obdobju in pripravili program dela za novo šolsko leto. Udeležence pionirske konference so, pozdravili tudi cicibani vzgojno varstvenega zavoda kurirček Robi. Ko je konferenca prejela obvestilo, da se bliža sovražnik, torej napad iz zraka, so kar najhitreje zapustili šolsko poslopje ter se premestili na varnejše mesto. Pionirji, ki so prej sodelovali v nabiralnih akcijah za šolsko kuhinjo ter na športnih tekmovanjih, so bili po napadu razdeljeni v skupine za zveze, tehnično, diverzantsko, sanitetno in druge. Pionirji so s to akcijo pokazali zavest in pripravljenost opravljanja določenih nalog. Ob tem so pionirji osnovne šole Davorina Jenka poslali tudi pozdravno pismo Edvardu Kardelju, po katerem nosi njihov pionirski odred ime. s protestnim pismom pa so zahtevali uresničitev pravic koroškim Slovencem. Omenimo naj, da v šoli uspešno poteka tudi .druga akcija zbiranja pomoči prizadetim ob potresu na Tolminskem. -J. Kuhar hnpn PROGRAM ZA OZIMNICO, PRILAGOJEN ZA VSAK PROSTOR V RAZNIH KOMBINACIJAH — POPUST 10% VITRINE BOR LAŠKO 10 % POPUST JEDILNICE RAZNIH VRST - POPUST 40 % JEDILNI KOTI - POPUST 30 % VSI POPUSTI VELJAJO OD 12. DO 19. OKTOBRA 1976. OSTALE UGODNOSTI: - PRODAJA NA KREDIT DO 30.000 DINARJEV BREZ POROKOV - POLOG 10 % - BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM VSE PRI LESNINI V KRANJU, PRIM-SKOVO IN NA RAZSTAVNEM PROSTORU LESNINA NA MEDNARODNEM SEJMU OPREME V KRANJU. forek, 12. oktobra 1976 mali oglasi • mali oglasi Glas — 9. stran Prodam c Prodam ZIMSKA JABOLKA, povije 4, Kranj 6316 Poceni prodam ŠTEDILNIK na J**a goriva. Gorenjesavska 56, *£nj 6373 P^N^ani termoakumulacijsko \fC AEG, 2 KW, novo, pod garanji0- Cena ugodna. Informacije telesa 064-60-120 6463 , prodam PRAŠIČA za zakol. Strugo 7 6522 „Prodam nov 100-litrski HRAMOV SOD. Poizve se v trafiki Le£klje 6523 Pfodam dva kolesa PONY in na-r?pni» v dobrem stanju in radio JA-ri^AN, dobro ohranjen. Lahovče 66, Lerklje 6524 oJ*rodam raztegljivo sivo MARLE-PUV0 MIZO in 4 stole. Vse novo. k£na 1500 din. Hafner, Sv. Duh 58, °kofja Loka 6525 C(Poceni prodam SLAMOREZNI- U 8 puhalnikom. Krajnik, Kidriče-a 28, Stari dvor, Škofja Loka 6526 uKodno prodam rabljeno cement-J? STRESNO OPEKO. Kumer, Pa-P15lca 12, Škofja Loka 6527 vlprodam SPALNICO s posteljnimi Yložki. Kranc, Planina 35, tel. 25-210 p 6528 h)Y°dam dobro ohranjeno kom-f'etno KUHINJO (elemente) z ne-javečim vzidljivim štedilnikom. rodbrezje 81 6529 Vodarn 1 leto stare KOKOŠI. Tu-pa£ce 11, Preddvor 6530 x,J/odam prek 2000 kosov STREŠ-S i 0PEKE betonski špičak št. 32 ?alo rabljen. Radovljica, Ljubljan-Kp45 6531 k Vodarn trajno žarečo peč. Am-pr°žič Francka, Sp. Gorje 144, Zg. 0rJe 6533 prodam drobni KROMPIR. Milje ^enčur 6533 prodam ZIMSKA JABOLKA jo- tan, ontario, zlata in šampanjska 7&V* oelfler. Cena -od 1 do 5 din in ^MSKE HRUŠKE do 7 din. Dr. *avčič, Bled 6534 Prodam star invalidski VOZIČEK. Inf. Dom upokojencev Kranj 6543 V vseh prodajalnah Veletrgovine 2IVIL.A Kranj lahko nabavite ozimnico jabolka, krompir in ostalo Sprejemamo prednaročila! Priporočamo se za nakup. Po naročilu vam takoj prepleskamo bavarsko fasado, strokovno nanašamo vse vrste plastičnih ometov-ku-lirplast (za cokl), mozaik (za notranjo obdelavo sten) in opravljamo vsa ostala soboslikarska in pleskarska dela. Ponudbe sprejema Slikopleskar-»tvo Dežman Alojz, Kranj — Ko-krica, Betonova 2, tel. 24-027. Se priporočamo! Jfdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše "ijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja h - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°glasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko * dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam mlado KRAVO, 8 mesecev brejo. Olševek 22, Preddvor 6535 Prodam rabljeno DNEVNO SOBO. K ura tova 18, Kokrica 6536 Prodam KRMILNO PESO. Malo Naklo 3, Naklo 6537 Prodam HLADILNIK HIMO. potreben manjšega popravila, ŠTEDILNIK Gorenje na štiri plošče, dobro ohranjen. Telefon 061-71-347 6538 Prodam TRAKTOR DEUTZ 15 in PLUG obračalnik z eno in navadni z dvema brazdama. Gašperlin Jože, Zg. Brnik 77 6539 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK kiippersbusch s pečico. Trobec, Prebačevo 38 a 6540 Prodam trajno žarečo PEČ. Ka-linšek Franc, Jezerska 105, Kranj 6541 Prodam TV SILVA de luxe. Visoko 101 6542. Prodam kuppersbusch PEĆ — novo, po znižani ceni. Zanova 18, Kranj 6544 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO mahagoni, višine 2,25 m. Kranj, Moša Pijade 15, stanov. 14, telefon 22-826 6545 Prodam 1000 kg HRUŠK mošta-ric. Polajnar, Zalog 4 pri Golniku 6546 Termoakumulacijsko PEĆ AEG, 4 KW, ugodno prodam. Ogled vsako popoldne. Arizanovič, C. Kokrškega odr. 28, Kranj 6547 Prodam konja. Prezrenje 9 LJARD — avtomat, na 7 lukenj, elektronski komplet s palicami in kroglami. Ponudbe pošljite na: Društvo upokojencev Bled 6444 Kupim KRANJICE ali samo čebelje družine. Fajfar Franc, Sp. Brnik 36, Cerklje 6556 Kupim pečne zunanje VRATCA 50 X 60 — nerjaveče. Ponudbe: Brankovič Peter, Štefanja gora 17, Cerklje 6557 vozila Prodam avto ZASTAVO 101, letnik 1975, 20.000 km. Novak Marjan, Gosposvetska 15, Kranj 6418 Ugodno prodam FORD 17 M, 1500 kub., letnik 1965. Markič, Naklo 208 pri pokopališču 6548 Prodam generalno popravljen MOTOR ZASTAVE 750, menjalnik in drugo. Medja Miro, Log 10, Bohinjska Bistrica, informacije na tel. 76-164 6549 Prodam osebni avto SUND-BEAM, letnik 1970, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Ogled v četrtek in petek od 15. ure dalje. Štular, Sp. Duplje 87 6550 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled vsak dan popoldne od 15. ure dalje. Bogataj, M. Pijade 48/1 V, K ranj 6551 Prodam ZASTAVO 750. Zebec, Gradnikova 1, Kranj 6552 Prodam PRIKOLICO za osebni avto do 1000 kg nosilnosti. Predoslje 12, Kranj 6553 Prodam MOTOR in MENJALNIK za ami 6 in avtoradio. Pogačnik, Kamna gorica 20 6554 NSU 1100 prodam po delih. Naklo 62, Kranj 6555 kupim Kupimo dobro ohranjen BI stanovanja Iščem STANOVANJE za družino. Zver Irena, Smledniška 35, Kranj 6452 SOBO nudim dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Sedej, Pintarjeva 6, Cirče, Kranj 6558 Varnejši trajnejši čeprav ima večina avtomobilskih Plaščev, dokler so novi, vse odlike, pa tedaj, ko prevozijo večje število kilometrov, tega ni mogoče več trditi. * ^ zelo strogo izbiro sestavnih delov, ^aliteto gumija in posebno tehniko Je Michelin vendarle zagotovil svojim Plaščem odlične lastnosti med vso JJjihovo življenjsko dobo. Zato so ^ichelinovi plašči varnejši in trpež-ftejši. Michelin i-^^Jr^l odslej prodaja za devize tudi v Kranju i UvJIUI Kranj, Avtosalon, AUTOCOMMERCE h'slGL0BUS ČGP »DELO«, TOZD ČASOPISI, PODRUŽNICA KRANJ, Koroška 16 zaposli prodaj alko(-ca) v kiosku za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in grafične galanterije v Tržiču. Zaželena je šola za prodajalce oziroma praksa na delovnem mestu prodajalca. Ponudbe pošljite na ĆGP »DELO« PODRUŽNICA KRANJ, Koroška 16, informacije na telefon 21-280. Razpis traja 8 dni po zadnji objavi. SGP Projekt Kranj -TOZD Tržič prodaja na javni dražbi zidano gradbeno barako. Izklicna cena je 8.500 din. Davek v izklicni ceni ni vračunan. Pred licitacijo je treba vplačati 20 % polog licitacijski komisiji. Kupec bo moral barako porušiti in odpadni material odstraniti do 20. 10.1976. Dražba bo v pisarni SGP Projekt - GE Tržič, na Bistrici št. 139, dne 14.10.1976 ob 15.30. Obiščite naš paviljon prepričajte se — zadovoljni boste Na mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO K KRN STANKO, Kranj, Partizanska 5. obvestila OGRAJE za balkone in KLETNA OKNA izdelujem. Ponudbe poslati pod »Dogovor« 6&*0 TRIMER GLAVNIK za striženje vas preseneča z zanimivo serijo značk. Profesionalni model in značka stane 40 din - skupaj s poštnino Družina potrebuje nujno enosob-no STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod »Reden plačnik« 6559 SOBO iščemo za študenta. Ponudbe pod »Ogrevano« 6560 Zakonca z otrokom iščeta SOBO in KUHINJO v okolici Kranja. Plačava za 3 mesece naprej. Ponudbe pod »Jesen« 6561 posesti Enodružinsko starejšo HIŠO na Kokrici prodam. Ponudbe pod »Mir« 6515 zaposlitv e Elektrotehniško podjetje Kranj poziva stranke, da prevzamejo aparate, ki so jih prinesli v popravilo v servis v Kranju in že več kot pol leta leže v spre-jemnici podjetja popravljeni, ali tako pokvarjeni, da popravilo ni mogoče. Aparate prevzemite do 30. 10. 1976, sicer jih bomo prodali na javni licitaciji oziroma komisijsko uničili. , Nekvalificiran delavec, priden za delo in pošten, išče SLUŽBO. Ponudbe pod »Takoj« 6562 V varstvo vzamem dva otroka, starost od 8 mesecev naprej. Skokič, Ulica Gorenjskega odreda 8, št. stan. 31, Planina 6563 Honorarno zaposlimo takoj PRE-ŠIVALKO za zgornje dele. Po dogovoru možna tudi redna zaposlitev. Dober zaslužek. Kern, modno čev-ljastvo, Kranj, Partizanska 5 6455 prireditve HOTEL POŠTA JESENICE prireja vsako soboto PLES. Igra ansambel »AMARO« 6564 KONJENIŠKI KLUB TIRGLAV - BLED organizira ŽIVINSKI SEJEM v soboto, 16. oktobra 1976, s pričetkom ob 9. uri na hipodromu v Lescah. Interesenti za nakup ali prodajo vljudno vabljeni. Privezovali-šča so pripravljena. Vstopnine ni. Potni listi bodo na voljo na sejmišču. 6565 plačate ob prevzemu. Interesenti za TRIMER strugalnik na britvice za čiščenje oken, naj pošljejo svoj naslov: TRIMER, Zagreb, p.p. 692 5510 Solidno in kvalitetno izdelujem OKNA in VRATA po naročilu. Naslov v oglasnem oddelku. 6566 izgubljeno V nedeljo, 10. 10. 1976, se je izgubil PES VOLCJAK, rjave barve. Okoli vratu ima ovratnico, sliši na ime NERO. Prosim poštenega najditelja, naj javi na tel. 22-157, Kranj 6567 najdeno Našla sem GOTOVINO. Poizve se v trgovmi ELEKTROTEHNE v Kranju, Prešernova ulica. 6568 Zatekel se je PES OVČJAK, barve zg. črna, sp. rjava. Smokuč 39, Žirovnica 6569 Našel sem PONY KOLO. Tomažič Anton, Britof 250 6570 4. oktobra se je v Valjavčevi ul. našel KANARČEK. Petrovčič Ciril, Valjavčeva 3, Kranj 6571 kovinotehna ^W EXPORT - IMPORT blagovnica FUŽINAR Jesenice na sejmu opreme v Kranju od 12. — 19. oktobra 1976 VSE ZA OGREVANJE on toplovodni kotli: TAM, FERROTHERM radiatorji: TRIKA, IG, MURAL, AKLIMAT gorilci: KOVITTHERM trajnožarne peči in štedilniki plinske peči sejemski popust - kredit do 30.000 din H nesreče Trčila v avtomobil V nedeljo, 10. oktobra, ob 14.20 se je na regionalni cesti v Lepencah med Boh. Bistrico in Nomenjem pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Majda Cesar (roj. 1943) iz Savice pri Boh. Bistrici je vozila proti Lepencam. Nekaj pred križiščem za Lepence je vključila levi smerokaz in zmanjšala hitrost ter zapeljala avtomobil proti levi, da bi zavila na odcep za Lepence. V tem je za njo pripeljala voznica osebnega avtomobila Rozman Majda Marija (roj. 1940), ki jo je hotela prehiteti po levi. Ko pa je opazila, da avtomobil pred njo že zavija levo, je skušala prehiteti po desni strani. Vendar pa ji to ni uspelo in je trčila v avtomobil voznice Rozmanove. V nesreči si > zlomila roko Jožefa Rozman (roj. 1912) z Jesenic, sopotnica v avtomobilu Rozmanove. Škode na vozilih je za 9(KX) din. Nezgoda pri prehitevanju V četrtek, 7. oktobra, ob 12.40 se je na regionalni cesti med Kranjem in Mengšem pripetila prometna nezgoda. Voznik Franc Kimovec (roj. , 1935) iz Most je peljal proti Mengšu. Ko je kak kilometer od odcepa za Šenčur hotel prehiteti pred seboj osebni avtomobil voznika Boža Si-munaca (roj. 1914) iz Kranja, je zavil nazaj in zavrl, ker so prav tedaj iz nasprotne smeri prihajala vozila. Pri tem pa je zadel Šimu-nacov avtomobil, da je le tega vrglo s ceste in se je ustavil ob drevesu. Voznik Šimunac je bil v nesreči lažje ranjen. Po hudi bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra, teta Ana Kristane roj. Golob Pogreb bo v sredo, 13. 10. 1970, ob 10. uri izpred hiše žalosti v Šenčurju. Žalujoči vsi njeni. Šenčur, 11. oktobra 1976 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, sestre, stare mame in tete Frančiške Bernard roj. Lebar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje ter bili v nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Bajžlju Ivanu za njegovo pomoč bolni mami, kranjskemu župnijskemu uradu in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: hčerka Francka in sin Ivan z družinama. Kranj, 11. oktobra 1976 OBLETNICA 13.oktobra mineva žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož in dobri ata v Alojz Pave Cas beži, ne izbriše pa bolečine iz naših src, da te res ni več. Težka je misel, da ne boš nikoli užival življenja z nami, ko bi ti bilo lahko najlepše po vsem trudu in delu. Vedno žalujoča žena Marija, sin Lojze in hčerka Marica z družino. Olševek, 13. oktobra 1976 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 77. letu starosti preminil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in svak Jože Kunej upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v torek 12. oktobra 1976, ob 16. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Kranju. Žalujoči: hčerki Danica in Jožica z družinama, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Kranj, 11. oktobra 1976 Nenadoma s ceste V soboto, 9. oktobra, ob 12.30 se je na magistralni cesti na Črnivcu pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Vida J are (roj. 1943) z Bleda je vozila od Podtabora proti Podvinu. Na Črnivcu je iz neznanega vzroka na ravnem delu ceste zapeljala v desno, zadela prometni znak, nato pa se je avtomobil večkrat prevrnil in obstal na boku. Voznica, ki je med prevračanjem padla iz avtomobila, je bila v nesreči huje ranjena in se zdravi v bolnišnici. Škode na avtomobilu je za 30.000 din. Nezgoda v Selcah V nedeljo, 10. oktobra, ob 22.30 se je na regionalni cesti med Škofjo Loko in Železniki v Selcah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Pegam (roj. 1950) iz Topol je peljal proti Železnikom. V Selcah je pri odcepu za vas Topole vključil levi smerni kazalec in se pomaknil v levo, kot da bo zavil v levo stran. Takoj za njim pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Lovro Bernik (roj. 1932) iz Železnikov; voznik Bernik je, ko je videl, da namerava voznik pred njim zaviti v levo, hotel prehiteti po desni. Vtem pa se je voznik pred njim premislil in je nenadoma zavil v desno ter tako Berniku zaprl pot. Voznik Bernik je zavrl, a trčenja ni mogel preprečiti. Sopotnica Anica Bernik si je v nesreči zlomila rebro. Škode na vozilih je za 15.000 din. L. M. Gorska nesreča V soboto, 9. oktobra, dopoldne sta Igor Marka (roj. 1956) in Damjan Mlekuž (roj. 1955), oba študenta iz Ljubljane, plezala v direktni smeri v Špiku. Ko sta bila že čez polovico poti, sta nenadoma omahnila in padla 200 do 300 m v globino ter se ubila. Tok ga je ubil V četrtek, 7. oktobra, ob 17.30 se je pri gradnji svoje hiše v Pod-brezjah smrtno ponesrečil Rafael Ščurek (roj. 1932) s Podbre-zij št. 80. Pokojni je skupaj z zidarjem betoniral manjši podporni zid pri garaži. Pri tem sta uporabljala tudi votle kovinske palice dolge 5,80 do 6 metrov. Ko je med prenašanjem palic pokojni Ščurek eno palico dvignil kvišku, je z njo dosegel električno žico visoke napetosti, ki je tam le 4,5 metra od tal in približno 6 metrov proč od hiše. Tok je Rafaela Ščurka ubil. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo, v preiskavi pa bo treba razjasniti, ali je bila dovoljena gradnja v bližini visokonapetostnega daljnovoda. dežurni veterinarji od 15. do 22. oktobra 1976: Cepuder Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 za občino Kranj; Vodpivec Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; Plestenjak Tone, dipl. vet., Bled Prešernova 34, telefon 77-828 in 77-863 za občini Jesenice in Radovljica. Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj. Planinska sekcija Na pohurio gorskih reševalcev in planincev iz Rateč so letos pomladi ustanovili Planinsko sekcijo Rateče-Planica zato, tla hi rimveč mla-tlih navdušili za lepote planin. takoj oh ustanovitvi 80 pripravili več predavanj z barvnimi diapozitivi. Tako je predaval o .Julijskih Alpah Jože Rožič, ki je opisal vzpon na visoki Elbros na Kavkazu, ter prizadevanja članov IV. himalajske odprave, ki je lani avgusta plezala v južni steni Makaluja; Marko Butinar pa je člane sekcije seznanil z vzponom na Kilimanrižaro v Afriki. v Člani sekcije so organizirali tudi več izletov na manj zahtevne gore v okolici Rateč. Povzeli so se že na Ciprnik, na Ponco, Sleme in na Kepo. V načrtih pa imajo tudi več drugih vzponov in tur. A. K. Velika Baba na meji z Avstrijo, kofere vrhova sta visoka 2127 in 2l%> metrov, je v soboto, 9. oktobra doživela prvi organiziran obisk pf0' nincev po novi poti z Ancljeve doh^e prek Jenkove planine, ki je prva nO' delana pot s slovenske strani. Ure' dili so jo člani markacijskega odse' ka Planinskega društva Kranj-Kranjski alpinisti pa so se že lov* tudi poti na Veliko Babo, ki se počenja na Ledinah. Poti so ugodno ocenili tudi gorski reševalci in predstavniki PZS. (jk) - Foto: F. Ekof Kranj - Ze nekaj časa planinci lahko skujemo novo transverzalo Kranjski vrho" Ker so nekatere točke te transverzale težkop£ stopne in leže. v mejnem pasu, organizira • ninsko društvo Kranj, ki je to transverzalo t* uredilo, skupinske izlete na te vrhove pod str kovnim vodstvom. Zadnji tak izlet je bil v sohoto, 9. oktobr* katerega cilj je bila Velika Baba. Izletniki s"! se z avtobusom odpeljali do Ancljeve km^'1 na Jezerskem, kjer smo izstopili in se "»P0'), na Jenkovo planino. Štirideset i/letnikov, k'J je vodilo devet alpinistov in izkušenih Plan -( cev, se je nato razdelilo v rive skupini. PrV8i krenila naravnost na Veliko Babo, druga P* je bližnji Goli vrh. Le-ta seje nato prek Raven«* Kočne in Male Babe povzpela na Veliko Ha" ' Vrh Velike Babe ima svojstveno obliko. l]T$,( zaprav sta dva vrhova. Višinska razlika )e ^ dva metra, med seboj pa sta oddaljen« metrov. Vreme je bilo čudovito. Izletniki s1" občudovali Savinjske Alpe, Julijce in Karanj ke. Po daljšem počitku so se alpinisti nap?" proti Češki koči, izletniki pa na Jezersko, W nas je čakal avtobus. Prihodnjo soboto je načrtovan izlet v ne&" no. UaSa Marettf r 0^ POPUST DOSTA VA KRED/T stanovanjsko pohištvo domače in tuje proizvodnje, posteljni vložki, preproge, svetila in bela tehnika stalna razstava in prodaja sejemska hiša Kranj Vižmarje 86 j vorek, 12. oktobra 1976 Glas — 11. stran Petriču nagrada *Sedem sekretarjev SKOJ« .Zagreb — Na svečani seji mestne SjBfcrence socialistične zveze mladine " Hrvatske je posebna žirija podelila •Jvisja jugoslovanska mladinska pri-Ljjnja »Sedem sekretarjev SKOJ«. so bila priznanja dodeljena Mati-r Lubeku, članu KK Belisče za zlato ^bronasto odličje, osvojeno na olim-^|*kih igrah v Montrealu v veslanju na ?'Pl»ih vodah. Dobitnika druge skulp-JU*e 8ta mladinska evropska prvaka v ***ifaiiju v razredu kadet..Mlada Reča-5j» Mirko Volarič in 2eljko Perovič sto lj*au reškega Galeba, naslov najbolj-JJ^v Evropi sto pa osvojila na Polj- jJSranjski plavalec Borut Petrič pa je nagrajenec. Borut je to najvišje Jr*«lnBko priznanje dobil za osvojeno mesto na 1500 m kravi - 16:00,39 . na mladinskem prvenstvu Starega J2*'nenta v Oslu ter za se dve osvojeni aJ?°rni medalji na istem prvenstvu na ^9 ta kravi - 4:04,02 in na 200 m del-5,1 - 2:08,91. -dh Divja liga ov^* .^amikaz 2 lahkoto preskakuje oviro djv: 'j'0 >n se vedno bolj bliža naslovu prvaka ekjij '8e- Za presenečenje je poskrbela tokrat ŠtgL P'd Klane, ki je zlahka premagala Ali ^*nd'#in 8' Poveca'a možnosti za obstoj. Drugi ne gJ^f1 za 'zPad ekipa Union pa nima šport-'&i „ ^ zadnjih dveh kolih so kljub dobri i)io»n 8re^no izgubili obe tekmi z najmanjšo Brj*"? razliko. V B ligi sta ekipi Botafoga in ligo ' naJb''zJe svojemu cilju, uvrstitvi v A p" Sed5u,tat' - A liga : 4. kolo: Ranch Boys : 8Ur«'na 6:?. OH Klane : Arestantje 2:6, Ali W .: uni 3:1- Union : Kokrica 3:4, Kami-Ho-. f Ho8taform 5:0; 5. kolo: Arestantje : Hin«rm 4:5> Kamikaze : Kokrica 8:0, Sed-Un£ : Jeleni 2:4, AH Starš : Old Klane 0:3, Ranch Boys3:4; uivi,'ga ~ 4- ko,o: Botafogo : Hinavci 3:3, 4:g RJa : Brioni 2:6; 5. kolo: Hinavci : Brioni j* a»zenarji: Divizija 4:1. J^tvica - A LIGA: *iwka*e 5 5 0 0 28: 6 10 M 5 3 0 2 34:20 6 5 3 0 2 26:17 6 5 3 0 2 23:22 6 5 3 0 2 17:20 6 5 2 0 3 24:22 4 5 2 0 3 17:20 4 5 2 0 3 16:30 4 5 1 1 3 9:23 3 5 0 1 4 9:21 1 no.uV,tje h"«taform feBoys fes*' 2 LIGA: {»tafogo ?noni 24: 9 19:13 8:15 14:16 8:20 B. Ančik Alpinistične novice JE8ENSKA alpinistična sola . (as) v kranju delo')'n'8t'*na 80'a ^e 8estav'Jena 'z dveh V riV' 8P°mladanskega in jesenskega. teruTVem 86 -*e zvr8tdo 13 predavanj, kani" namen je bil pripraviti tečajnike na •"•tanje v kopni skali. •«nalr !ft*k* 1' oktobra, pa se je začel je-^*"*> del AS. Prvo predavanje o pripravi £"j8«h tur je imel Joža Hobič. Temu gj^0 sledila Se: Plezalna tehnika v ledu in (N«i iMark° Štremfelj), Turni smuk Zaplotnik) ter Plazovi (ing. Pavle Al* pinistično šolo bodo uspešno opravili **do«! bodo pred komisijo pokazali 76% z,nanje in bodo prisotni vsaj na Praktičnih vaj — torej kar strog kri- t piz badile ojj* devetsto metrov visoka, gladka, gra-njni" stena v Bergell spada k najbolj zna-Italii" • am v Alpah. Prvič so jo preplezali Gino »l: Riccara° Cassin, Vittorio Ratti, Vai0**8008«^ Mario Molteni in Giuseppe l£^*cchi leta 1937. Takoj je prišla na slab '^rn. 8ta Molteni m Valsecchi zaradi ^Ui*nUardneh 04 28. decembra 1967 do 2.ja-bell ,19^8 je uspela Švicarjem Dar-niss Michelu. Troilet Danielu in Bour-Cal» Gamillu skupaj z Italijani Gogno, oovftev*0 ^rmand°m Prva z'm8ka po- Giov 14-do 20- marca 1970 Pa sta Italijana U0v anm m Antonio Rusconi preplezala ° smer. Vzpon jima je uspel po osmih r^sKUsih, ki 8ta 8e jin delno udeležila tudi jega nCn-' m ^biappa. V spomin na svo-*reči|8tare'8e(5a brata, ki se je smrtno pone-»J^T .v Grigni, sta smer poimenovala *sHer bratov«. Prihodnjega kola: Jelovica : Rudar, Alnlc oava.. Preddvor: Slovan Tržič, Kaninik t,, KOŠARKA - V republiški ženski ligi je Kroj premagal Pomurjc s 56:52 (21:24). adjvar pa je izgubil z Mariborom s 67:73 (61:61, 28:30). V II. SKL - zahod je Kam- nik n «,K *ćh 'if'.^bil s Krasom 61:74 (28:39), Salonit pa je premagal Kroj s 70:62 (34:30). V Žl ''K' Prvo mesto prepričljivo osvojila ljubljanska Olimpija, Kladivar iz r°V je zasedel 6. mesto, Kroj pa je bil 7. V II. SKL je bil 1. Kras, škofjeloški Kroj Kamnik pa 9. (q.9 hokej na ledu — v 2. kolu zvezne lim skupina b je Triglav izgubil I Slavijo z i: 15 6'?' "V prihodnjem kolu igra kranjski Triglav z [no. tak — V 2. kolu slovenske šahovske lige sta gorenjska predstavnika igrala ple: Izbira : Jesenice 7:3, Lesce : Rudar 6,5:3,6, srečanje Celje : Kranj pa je bilo' **reioženo. Pari prihodnjega kola: Kranj : Iskra, Radenska : Lesce, Jesenice : Novo mesto. J. J. metraSev. Vil. minuli je bil izid še vedno neodločen — 24:24 — v 16. pa so nato dal-vinovci povedli s 36:30. Čeprav so Kranjčani zaigrali kolektivno obrambo, mož na moža, je bilo v njihovi igri preveč napak, grešili so nekaj stoodstotnih priložnosti, pa tudi trema je naredila svoje. Več kot trideset žog so prepoceni izgubili. Vseeno so se predstavili kot solidno moštvo, najboljšega moža so imeli v Farteku, pri domačinih pa seje izkazal Sošič. Ostali izidi: Ilirija : Slovan 112:83 (59:31), Šibenik : Jug 83:82 (47:47), Puljanka : Železničar 113:111 (58:62), Medveščak : Oriolik 75:78 (46:41), Maribor : Celje preloženo. -dh Namizni tenis V Ljubljani SFRJ : Anglija LJUBLJANA - Hala Tivoli bo v četrtek ob 16.30 prizorišče meddržavnega namiznoteniškega dvoboja evropske lige. Najboljši jugoslovanski namizno-teniški igralci se bodo tokrat v drugem kolu tega zanimivega evropskega namiznoteniškega tekmovanja pomerili z igralci Anglije. -dh Plamen gorenjski prvak Člansko tekmovanje v medobčinski košarkarski ligi je končano. Prvak je ekipa iz Krope, ki je v letošnjem prvenstvu pokazala največ in zasluženo osvojila naslov. Za tretje in četrto mesto sta odločili medsebojni srečanji Save iz Kranja ter Gorenje vasi. plamen : kranj 75 62:61 (33:28) Rezultat tekme ni več odločal o prvaku letošnjega prvenstva, lahko pa bi za eno mesto višje končala tekmovanje gostujoča ekipa, ki se je dobro upirala prvaku. Igra obeh moštev je bila borbena in na trenutke tudi precej groba. Domačini so zasluženo osvojili obe točki. sava : krvavec 75:46 (40:26) Košarkarji Save iz Kranja so imeli lahko delo in so prepričljivo premagali oslabljene goste, za katere je nastopilo le 8 članov prvega moštva. kladivar : šenčur 80:48 (36:28) Tudi v zadnjem kolu Kladivar ni popustil, čeprav je bilo prvo mesto že oddano. Tekmovati je treba do konca. Z malo več športne sreče bi bili edini, ki bi lahko ogrozili Kroparje pri osvajanju naslova. gorenja vas : tržič 91:47 (60:28) Uvrstitev košarkarjev Gorenje vasi na tretje mesto je dokaz, da se da tudi v manjšem kraju z organiziranim delom povzpeti v sam vrh košarke na Gorenjskem. KK Tržič je edini predstavnik iz občine Tržič. Kljub uvrstitvi na dnu lestvice pa moramo opozoriti, da košarka nima tradicije v Tržiču, da so z delom pričeli šele pred tremi leti in so se srečevali z marsikaterimi težavami, ki so jih morali sami reševati. Lestvica po končanem prvenstvu: Plamen Kladivar Gorenja vas Sava Kranj 75 Šenčur Krvavec Tržič 14 14 14 14 14 14 14 14 13 11 8 8 7 6 3. 11 0 14 1031: 765 1164: 909 950: 928 940: 910 897: 859 768: 851 756: 941 659:1025 -čm Za memorial Gustava Jamnika '76 Občinski jesenski kros KRANJ - Za stadionom Stanka Mlakarja bodo atletski zbor sodnikov pri TKS Kranj, AK Triglav in enota za vzdrževanje športnih objektov v soboto ob 10. uri organizatorji občinskega jesenskega krosa v spomin na zaslužnega športnega delavca Gustava Jamnika. Na tem krosu bo komisija po doseženih rezultatih sestavila občinsko reprezentanco, ki bo v nedeljo, 24. oktobra, nastopila na republiškem tekmovanju za pokal Dela v Murski Soboti. Na kranjskem krosu bodo članske ekipe osvojile fudi naslov občinskih prvakov. Glede nu veliko število kategorij: pionirji, pionirke, mlajši mladinci in mladinke, starejši mladinci in mladinke, člani, člunice in veterani A, B in C kategorije ter pripadnikov JLA organizu-torji pričakujejo veliko število udeležencev. To predvsem velja, ker je bila že lanska udeležba več kot odlična. Organizatorji pa se tudi zavedajo, da morajo braniti lani presenetljivo osvojeni vseekipni pokal Dela, ki ga bo pa letos težje ubraniti kot pa so ga lani osvojili. Prijave bodo sprejemali v prijavni pisarni vse do sobotnega starta do 9. ure. -dh Franci Poljane (Križe) prejema pokal za osvojeno prvo mesto v smučarskih skokih v Sebenjah med mlajšimi pionirji in za osvojeno poletno prvenstvo Slovenije — Foto: F. Perdan Gorenjska nogometna liga LTH premagal Tržič V 6. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske je poskrbel za presenečenje LTH z zmago nad Tržičem, nogometaši Bohinja so tudi v tem kolu pobrali ves izkupiček in tako še vedno vodijo na lestvici. Rezultati: LESCE : TRIGLAV 0:0 Lesce — Igrišče NK Lesce, gledalcev 300, sodnik Rupar iz Škofje Loke. Igra je bila enakovredna in rezultat ustreza dogodkom na igrišču. LTH : TRŽNIC 1:0(0:0) Škofja Loka — Igrišče v Puštalu, gledalcev 350, sodnik Kodele iz Kranja. V prvem delu je bila igra enakovredna, v drugem pa so bili domačini v rahli premoči. LTH je dosegel prvo zmago v letošnjem prvenstvu. BOHINJ : ŠENČUR 3:0 (2:0) Boh. Bistrica — Igrišče NK Bohinj, gledalcev 400, sodnik Čufar iz Kranja. Premoč domačih je bila v prvem delu izražena v dveh golih. V drugem delu pa so gostje uredili svoje vrste in nudili boljši odpor. JESENICE : BLED 3:0 (0:0) Jesenice — Igrišče pod Mežaklo, gledalcev 350, sodnik Torkar iz Kranja. Prvi polčas je potekel v enakovredni igri, v nadaljevanju pa so gostje popustili, kar pa so izkoristili domačini in zabili tri gole. KOROTAN : NAKLO 6:2 (1:1) Kranj — Igrišče na stadionu Stanka Mlakarja, gledalcev 300, sodnik Mesec iz Kranja. Jeseničani zadnji Letošnje tekmovanje za pokal Karavank se je končalo. Malce presenetljivo je prvo mesto pripadlo celovškemu KAC pred graškim ATSE, ljubljansko Olimpijo in Jesenicami. Naša pred-stvnika sta letos razočarala. To velja predvsem za Jeseničane, ki so s samo dvema točkama povsem zasluženo osvojili šele zadnje mesto. Jeseničani so letos igrali v zelo spremenljivi formi. Slabo so igrali obrambni igralci z izjemo vratarja M. Zbontarja. Napadalci so v polju igrali dobro, niso pa znali doseči zadetkov. Poleg tega letos zelo slabo igrajo eno tretjino tekme, kar pa nasprotniki vešče izkoristijo. Potem jih tudi solidna igra v ostalih dveh tretjinah ne more rešiti poraza. Zaskrbljen pa je lahko tudi zvezni selektor lanežič, saj vsi potencialni kandidati za državno reprezentanco igrajo v zelo spremenljivi formi. Če se forma teh igralcev ne bo bistveno izboljšala, smo lahko upravičeno zaskrbljeni za nastop naše reprezentance na svetovnem prvenstvu skupine B, ki je letos izredno močna. Sicer pa se bomo o formi igralcev Jesenic in Ohmpije lahko prepričali že 20. oktobra na prvem prvenstvenem derbiju v dvorani pod Mežaklo. Jeseničani so med tednom odigrali tekmo za pokal Karavank v Celovcu z domačim KAC in izgubili z 9:3 (2:3, 5:0, 2:0). Jeseničani so z dvema goloma Poljanska in F. Zbontarja povedli, potem pa so močno popustili in na koncu visoko izgubili. OLIMPIJA : JESENICE 3:2 (2:0,1:0,0:2) Ljubljana, dvorana Tivoli, tekma za pokal Karavank, Olimpija : Jesenice 3:2, gledalcev 1500. Jesenice: M. Zbontar, Makuc, J. Razinger, R. Razinger, S. Košir, Pirih. Tišler, Brun, F. Zbontar, Hafner, Poljanšek, M. Jan, Smolej, Klemene, Pavlic, D. Hiti, Pristov, T. Košir. Strelci: 1:0 Puterle (1), 2:0 Tehovnik (2), 3:0. 2:0 Kavec (29), 3:1 Hafner (45), 3:2 Jan (55). Pred povratnim srečanjem za pokal Karavank med Olimpijo in Jesenicami je bilo že vse odločeno. Pokal so osvojili igralci KAC, Ljubljančani več kot tretje mesto niso mogli osvojiti, Jeseničani, pojačani z veteranom Viki Ti-šlerjem, pa bi bili tretji le v primeru visoke zmage nad Olimpijo. Zaradi tega se je v dvorani Tivoli zbralo precej manj gledalcev kot jih je običajno na tekmah teh dveh nasprotnikov. Tekma se je začela zelo razburljivo. Poteklo je le dobrih 20 sekund in Olimpija je že vodila z 1:0. Jeseniška obramba je le za hip pozabila na Puterleta, ki se je sam znašel pred M. Zbontar-jem in ga z lepim strelom tudi premagal. Le dobro minuto po tem zadetku pa so Jeseničani dobili še drugi gol. V veliki gneči se je najbolje znašel Tehovnik in ploščico poslal v mrežo nemočnega M. Zbontarja. Jeseničani so potem vzpostavili ravnotežje na igrišču, vendar Galeta resneje nisu Ogrozili. Igra se je razživela šele v drugi in tretji tretjini .Jeseničani so začeli napadati bolj organizirano m Gale je le s precejšnjo srečo reševal nevarne situacije pred svojim golom. Ob izključitvi Poljanska pa je Kavec povečal vodstvo na 3:0. Kljub vodstvu domačinov se Jeseničani v zadnji tretjini niso predali. Najprej je Hafner znižal na 3:1, 5 minut pred koncem pa je Jari postavil končni rezullat. Malo pred koncem tekme je neki neodgovorni gledalec vrgel na led steklenico, ki se je seveda razbila Takih in podobnih gledalcev \ športnih dvoranah ne potrebujemo, saj s svojimi dejanji spravljajo v nevarnost, igralce, kajti koščki stekla lahko povzročijo hude poškodbe. Tudi tokrat so sodili trije avstrijski sodniki, ki pa so svoje delo opravili zelo slabo. Delali so povsem nerazumljive napake in s tem po nepotrebnem ustvarjali hudo kri pri igralcih. Končni vrstni rad: t, Kac 6 4 11 2. ATS F 6 3 12 3. Olimpija 6 3 0 3 4. Jesenice 6 10 2 V tipično prvenstveni tekmi so se gostje le v prvem delu dobro upirali domačinom. V nadaljevanju so bili domačini v veliki premoči. SAVA: ALPLES 2:2 (1:1) , Kranj - Igrišče v Stražišču, gledalcev 300, sodnik Prigora iz Kranja. noma ustreza dogodkom na igrišču. \ Lestvica: Bohinj 6 5 i 0 12: 3 11 Korotan 6 5 0 1 17: 7 10 Triglav 6 4 i 1 17: 4 9 Šenčur 6 3 2 1 13: 7 8 Jesenice 6 2 1 3 10: 8 5 Sava 6 2 1 3 6: 6 5 Leace 6 2 1 3 8:11 6 Naklo 6 2 1 3 8:14 5 Bled 6 1 2 3 8:12 4 Alples 6 i 2 3 6:16 4 LTH 6 i 1 4 5:12 3 Tržič 6 i 1 4 7:18 3 P. Novak 35:23 24:25 26:27 25:35 -t'p Šahovsko društvo Kranj pred novo sezono Upravni odbor šahovskega društva Kranj je v teh dneh sprejel program dela, ocenil dosedanje delovne rezultate in sestavil ekipe za igranje v slovenski in gorenjski ligi. Lanskoletna šahovska sezona se je zaključila z 28. mladinskim prvenstvom, kjer je član SI) Kranj L. Mazi dosegel drugo mesto, na državnem prvenstvu p'a 6. do 7., kar je doslej najboljši uspeh za društvo. Program dela obsega predvsem delo z mladimi in tako so že določeni mentorji, ki bodo vodili šahovske krožke v osnovnih šolah in to v vsaki šoli po 2 krožka (začetni in nadaljevalni); enotni program je izdelal D. Jokovič. Društvo v letošnji sezoni nastopa v izredno kvalitetni slovenski ligi in to izključno z lastnimi igralci in ne'kot druga društva, ki pridobivajo kvalitetne igralce od drugod, namesto da bi jih vzgojili sami. Društvo gostuje v prostorih SD Borec in ima na razpolago igralni prostor samo dvakrat tedensko, za večja srečanja pa gostuje po različnih prostorih v Kranju. Problem delovanja društva so finančna sredstva, saj boksamo republiško člansko prvenstvo stalo okrog 8.000 din, čeprav vse prevoze opravljajo člani društva brezplačno. Društvo dobi letne dotacije samo 12.000 din, kar je glede aktivnosti in opravljenega dela vsekakor premalo. N. Pavlin Prijatelji HK Jesenice Jesenice — Hokejsko društvo Jesenice vabi vse ljubitelje hokeja, posebno pa vse navijače in prijatelje H K Jesenice in H K Kranjska gora, da postanejo stalni člani Hokejskega društva Jesenice in člani prijateljev H K Jesenice. Vsakemu posamezniku z vpisom v članstvo pripadajo pravice, ki jih ima kot član Hokejskega društva Jesenice. Pri vpisu je treba takoj plačati članarino za tekoče leto, ki znaša za odrasle 20 dinarjev, za dijake in študente 10 dinarjev, za dijake do petnajstega leta starosti 5 dinarjev in za člansko izkaznico ob vpisu 5 dinarjev. Pri vpisu v članstvo Prijateljev HK Jesenice pa je treba plačati članarino za tekoče leto, ki znaša za odrasle člane 50 dinarjev, za mladino do 18. leta, študente, vojake in upokojence pa 25 dinarjev. Člani H D in PHKJ morajo vsako leto plačati članarino, vsak na novo vpisani pa bo prejel člansko izkaznico, značko HK Jesenice, bon, s katerim bo lahko dobil brezplačno vstopnico za eno tekmo moštva Jesenice. Vsak član bo prejemal informativni list Je-se-ni-ce. Vpis je vsakih štirinajst dni ob torkih od 17. do 19. ure v sejni sobi HI) Jesenice na igrišču v Podmežakli ali pol ure pred tekmo. 1). S. V Tržiču za dan pionirjev Tržič — V tržiški občini so dan pionirjev proslavili s proslavami in raznimi športnimi tekmovanji. V Križah je bil rokometni turnir, učenci višjih razredov osnovne šole heroja Bra-čiča iz Bistrice so odšli na prostovoljno delovno akcijo na Dobrčo, na Grajzerjevi osnovni šoli pa so za učence višjih razredov pripravili tekmovanje za najvzdrzljivejša športnico in spori nika ozir.oma takoimetiovani CooperjeV le*I vzdržljivosti. Sodelovalo je več kot 200 učen ceV, ki so dosegli zadovoljive rezultate V 12 minutah je najdlje pritekla Polona Pehare in sicer 2855 metrov. Sledijo ji Kani Kuhelj s 2845 metri, Mirjana"Grčič s 2745 metri. Nuša Sreenik ■ 8 2670 metri itd. Pri tantih pa je zmagal Miha Žitnik, ki je V 12 minutah pretekel :)U2,r> metrov. Sledijo mu Neme (2990 metrov). Hribernik (2976 metrov). Majcen (2970 metrov), Soklič (2945 metrov) itd. V tekmovanju razredov je bil meti dekleti najboljši ti. a razred l-čenke M povprečno pretekle 2-tllJ metra Pri učencih pa so bili najbolj vzdržljivi učehej 5a, razreda, ki so v poprečju pretekli 2749 metrov (ooperjev test vzdržljivosti bodo na (ira izerievi osnovni šoli še pripravili saj je zadnji izredno dohro uspel in so hih tudi učenci navdušeni, J. Kikel Potuhnjena bolezen je napadla Sprejem za kranjske olimpijce Kranj — Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Drago Štefe je sprejel v četrtek, 7. oktobra kranjske udeležence olimpijskih iger v Montrealu plavalca Boruta Petri-ča, strelca Franca Peternela in kolesarja Bojana Ropreta, njihove trenerje in predstavnike klubov, katerih člani so olimpijci. Predsednik izvršnega sveta se je v svojem imenu predsednika skupščine in v imenu prebivalcev kranjske občine zahvalil za športnika vredno zastopanje domovine in Kranja na največjem svetovnem tekmovanju, čestital k doseženim uspehom, zaželel športnikom in trenerjem še obilo uspeha ter uresničitev želja nastopiti tudi na prihodnjih igrah v Moskvi. Obenem je poudaril, da je Kranj med redkimi mesti v Jugoslaviji, ki so dali toliko olimpijcev, pa naj si bo za Montreal ali za olimpijske igre v Innsbrucku. Po njegovem mnenju bi morali že sedaj misliti na Moskvo in pri delu ter vadbi ne popuščati. Udeleženci sprejema niso obujali spominov na olimpijske igre, temveč so kramljali tudi o položaju športa in športnikov v kranjski občini. Še posebej so opozorili na pomanjkanje športnih naprav in objektov (drsališče, kopališče, strelišče, vsestransko namembna športna dvorana) in, na pomanjkljiv način financiranja telesne kulture in športa. Po sedanjem načinu zbrana sredstva so pre-pičla, zato bi kazalo spet uvesti pred leti vpeljani sistem mentorstva oziroma pokroviteljstva organizacij združenega dela nad posameznimi športnimi kolektivi. Čeprav sta pri doseganju vrhunskih rezultatov volja in talent športnika najpomembnejša, tudi materialnih možnosti ne gre zanemarjati. Če tega ne bomo uredili, so dejali, bomo v športu še bolj zaostajali. Športniki in trenerji so opozorili tudi na težave pri nakupu drage opreme in uvozu, saj nekaterih pripomočkov ter orodij doma ne izdelujemo. J. Košnjek V suboto je bila na novozgrajenem drsališču v Stražišču mladinska delovna akcija, v kateri so sodelovali mladinci iz tovarne Sava in člani HK Peter Mayer. Pobudo za izgradnjo drsališča so že leta 1975 dali mladina zaposlena v Puškami in stražiški hokejisti. Tovarna Sava je še isto leto odobrila denar za gradnjo, vendar začete akcije zaradi deževnega vremena niso mogli izpeljati do konca. Letos pa so z deli začeli dovolj zgodaj in prav sedaj je mladina začela utrjevati nasipe in urejevati zapornice za vodo. Vsa dosedanja dela je financirala mladina Save, nekaj denarja pa je prispevala tudi komisija za šport in rekreacijo pri tovarni Savi. Drsališče je zgrajeno v bližini bivše Puškarne (sedaj Sava, obrat 5), in to predvsem zaradi zelo ugodne lege. V neposredni bližini je namreč voda, pomembno pa je tudi da bo drsališče pozimi skoraj v celoti v senci. Velikost drsališča je približno 70 X 30 m. Vsekakor je novo drsališče velika pridobitev za Stražišče, saj je prav v tem kraju zelo veliko število drsalcev, ki se morajo hoditi drsat v Ljubljano ali na Jesenice. Letošnjo zimo tudi ne bodo pobirali vstopnine. Ce bo denar, bodo v bližini drsališča postavili klopce in uredili razsvetljavo. S tem bi bilo omogočeno drsanje tudi tistim krajanom, ki so v popoldanskem času šolsko ali službeno zadržani. Seveda bodo na novem drsališču trenirali tudi člani H K Peter Mayer, ki pa bodo svoje treninge uskladili s potrebami rekreativnega drsanja. Na sliki: mladina na prostovoljni delovni akciji utrjuje nasipe novega drsališča. — fp Valenčič, Kozjek in ekipa Save slovenski prvaki Z najdaljšo enodnevno dirko sezone se je v Mariboru končalo slovensko prvenstvo v kolesarstvu na cestah za leto 1976. Največ točk na dirkah po ulicah Kranja, nagradi veteranov, nagradi Roga in dirki okoli Pohorja je med člani zbral Valenčič, med starejšimi mladinci Kozjek, med mlajšimi mladinci pa Zaubi. V soboto so na gorskem prvenstvu postali prvaki Horvat, Zanoskar in Pirš. Ropret na priporočilo zdravnika ni nastopil, ker se vedno čuti posledice angine. REZULTATI - GORSKO PRVENSTVO: REKA — POHORJE (12 km): ČLANI: 1. Horvat (Astra). 2. Polončič (Astra), 3. Ka-stelic (Rog), 4. Kraker, 9. Valenčič, 11. Ka- tudi to se zgodi .. . Da v delovni organizaciji poleg običajnih izračunov ob polletnem poslovanju napravijo črto tudi pod evidenco o odposlanih pošiljkah, dopisih,- paketih, pismih. V jeseniški Železarni so ob polletju ugotovili, da so v delavnih dneh šestih mesecev poslali na pošto reci in piši 37.300 poslovnih zadev v kuvertah in v paketih. Železarna je tako izdatno obli-zovala znamke, pošta pa svoji prste ... D. S. kuš, 13. Koder, 15. Knaflič (vsi Sava); STAREJŠI MLADINCI: 1. Zanoskar (Rog), 2. Antončič (Novoteks), 8. Kozjek, H. Rozman, 15. Derling, 17. Draksler, 18. Koaič (vsi Sava); MLAJŠI MLADINCI: 1. Pirš (Hrastnik), 4. Cuderman, 12. Kurent, 24. Beton, 27. Kalan>, 31. Zun (vsi Sava); OKOLI POHORJA - ČLANI (179 km): 1. BedekoviC (Zagreb M.C.), 2. Frelih (Rog), 3. Bobovčan (Zagreb M.C.), 4. Rakus, 17. Valenčič, 19. Kraker (vsi Sava); STAREJŠI MLADINCI (65 km): 1. Zanoskar (Rog), 2. Kozjek, 5. Derling, 9. Draksler, 10. Rozman (vsi Sava); MLAJŠI MLADINCI (65 km): 1. Zaubi (Kog), 7. Beton, 16. Cuderman, 24. Kurent (vsi Sava); SLOVENSKO PRVENSTVO - CESTNA VOŽNJA: ČLANI.• l. Valenčič. 2. Rakus (oba Sava), 3. Horvat (Astra); EKIPNO: 1. Sava; STAREJŠI MLADINCI: 1. Kozjek (Sava), 2. Mijajtovič, 3. Antončič (oba Novoteks); EKIPNO: 1. Novoteks; MLAJŠI MLADINCI: 1. Zaubi (Rog), 2. Vehar (Novoteks). 3. Kusar (Dol); EKIPNO: 1. Rog. F. Jerovčan V Kranju komisija za plazove Kranj - Pretekli teden seje v Kranju sestal štab za eivilno zaščito in oblikoval komisijo za varstvo pred plazovi. Komisijo sestavljajo F.tnil llerlec, Jože Drol, Franci Ekar, Franc Lavrič in predstavnik JLA. Kot zunanji sodelavec bo sodeloval v komisiji inž. Pavle Sesula. Prva naloga komisije bo ugotovitev plazovitosti na področju kranjske občine in izdelava katastra snežnih in zemeljskih pla/OV, -jk Nadaljevanje s 1. strani Vendar so bile v tem času klice plesni že žive, našle v vlažnem vremenu ugodne možnosti za razvoj in se s krompirjevih stebel (cime) preselile na gomolje. Prepičlo je bilo tudi škropljenje z riglonom, ki uničuje cimo. Ce bi bilo škropljenje s tem zaščitnim sredstvom opravljeno, bi bili zametki plesni uničeni že v cimi in se ne bi mogli preseliti na gomolje. Znani so primeri kmetov, ki so tako ukrepali in danes s plesnijo na gomoljih nimajo težav. Stroški s počrnelimi in okuženimi gomolji so večji od stroškov, ki bi jih še posebno v tako neugodnem vremenu terjalo škropljenje. Do teh nevšečnosti in reklamacij zanesljivo ne bi prišlo, če se plesen ne bi razvijala tako pritajeno. Krompir je lahko na dan odkupa zdrav, čez dva ali tri dni pa je že počrnel. Najverjetneje pa so bili tudi primeri, ko so kmetovalci »slutili« bolezen, pa so krompir vseeno prodali, misleč, da se plesen ne bo več razvijala. V takih primerih je najboljše krompir temeljito ročno prebrati. Na Gorenjskem je najverjetneje glavni napad plesni minil. Bolezen je skoraj povsod že stopila iz »anonimnosti« in pokazala pravi obraz. Vendar morajo biti prodajalci, proizvajalci in kupci še naprej previdni. Temu se prilagaja tudi prodaja. Kmetje in zadruge večinoma najprej pošiljajo na trg sorte, ki niso bile okužene, z igorjem in cvetnikom pa kaže čakati, da bo bolezen dokončno pokazala pravi obraz. J. Košnjek Cerkljanski učenci za Posočje Cerklje — Hud potres, ki je prizadel kraje v Posočju in škoda, ki je nastala, je spodbudila tudi učence in zaposlene na šoli Davorina Jenka v Cerkljah. V prvi solidarnostni akciji maja in junija so zbrali skupaj 19.336 dinarjev, od tega sami učenci 9081 dinarjev. Druga akcija, ki je bila v začetku oktobra, je spet pokazala, kako zreli in solidarni so cerkljanski učenci, saj so zbrali 5560 dinarjev, zaposleni pa so prispevali 8000 dinarjev. Tako so v obeh solidarnostnih akcijah učenci in delavci šole zbrali skupaj 32.897 dinarjev. Tomaž Šifrer iz Zabnice je zadovoljen z letošnjim odkupom in odkupno cefl krompirja. Za kilogram cvetnika dobi 3,50 dinarja, za ostale sorte pa d°8 vorjenih 320 dinarja. Zal se je nad gomolji znesla plesen, ki povzroča ta kmetovalcem kot zadrugam precej škode. Večino krompirja je treba na n° prebirati pa tudi kontrola pri odkupu je strožja, (jk) — Foto: F. Perdan Kdaj gradnja karavanškega predora? Delegat Vlado Šanca z Jesenic je v imenu skupil delegatov za gospodarsko vprašanje postavil V republiški skupščini delegatsko vprašanje o grad' nji karavanškega predora V republiški skuščini je na seji zbora združenega dela jeseniški delegat Vlado Šanca vprašal, kdaj se bo začela gradnja karavanškega predora in v kateri fazi je izdelava strokovno-tehnične dokumentacije za karavanški cestni predor. Odgovoril mi je član izvršnega sveta in republiški sekretar za urbanizem Boris Mikuš, ki je dejal, da je cestni predor skozi Karavanke meddržavni objekt, zato sodelujeta v pripravah za izgradnjo Jugoslavija in Avstrija, ki sta pred tremi leti ustanovili posebno komisijo strokovnjakov za proučitev projekta za cestni predor. Do zdaj so se natančno odločili za odsek med Jesenicami in Mojstrano, posebna podkomisija pa pripravlja predlog za natančno traso predora, o kateri bo predvidoma novembra letos razpravljala jugoslovansko-avstrijska komisija. V imenu Jugoslavije republiška skupnost za ceste intenzivno dela pri razpisu izdelave idejnega projekta. Ker na avstrijski strani še niso resili vprašanje financiranja, _ Jv priprave za hitrejše projektiranj6 •, zaostanku. Predor je zajet v na'^ petletni plan razvoja cestnega i° spodarstva, vključen pa je tudi sporazumno dogovorjeni plan publiških cestnin prioritet v Ju^0' slaviji. V.Jugoslaviji si zelo prhwe varno, da bi uredili ustrezno finan ciranje predora, ki je širšega evroP skega pomena. , Začetek del je odvisen od naprer ka projektantskih del, ki zahtevaj precej priprav. Projektirati pa nj morejo ločeno, samo v eni iz^ obeh držav. Zdaj so se domenili, da se bo jug0 slovansko-avstrijska komisija *tr(\ kovnjakov ponovno sestala po ve kot dveh letih spet letos novernb1"*: Na tem zasedanju bodo dolo*1' dokončen potek trase predora ter # dogovorili o financiranju in o drug1 vprašanjih. Predvsem od tega dog0' vora in od pripravljenosti sosednJ republike Avstrije je največ odvis^0' kdaj se bo začela gradnja pred«1" skozi Karavanke. D. S- nTIrir-D rTVil-t) r-Tr-ir-o miza klop polica klop prosta dekorativni element 820 737 55 820 487 55 820 487 55 820 487 55 820 387. 487, 587 55 Navedene mere veljajo za elemente v zloženem stanju Miko garniture lahko kupite v naslednjih poslovalnicah: LIP Bled na Rečici e MURKA — Lesce • LIP Bled na zagrebškem velesejmu e SLOVENIJALES — Kranj e GLOBUS - Kranj e MERCATOR - Vrhnika • NAPREDEK — Domžale • ZARJA — Jesenice • LESNINA — Ljubljana • LESNI NA — Maribor • LESNINA - Murska Sobota • METALKA — Ljubljana e SLOVENIJALES — Maribor MIKO SISTEM GARNITUR? MONTIRAMO HITRO IN ENOSTAVNO lip bled lesna industrija 64260 bled. ljubljanska c 32 teleton:064 77384 . trgovina 77944 telegram lip bled telex:34 525 yu lipex