Zaklad na otoku. & a&gtefifcega pravedel Paulus. (Dalje.) jPracej utrjea moraar sem 2o si C6* bil, ia vajea aemirnih ladiiskiB flesk, ampak takega gugaaja ia valjacja pa le aisem mogel prenesti, ŁP ~ sebao še ae aa prazea žolodec. Morebiti je to vjjlivalo na mene , aorobiti otožaa eaoličaost otoka ter njegovo divje skalovje, morebiti tudl rotio graieajo valov, ki so so lomili nakje od strmera obrežjl — ekratka, •feetudi je solace sijalo jasno in topta* tn Cetadi so aairazaovrsfaejši in nad ,»pse zaaimivi morski ptiči kričali krog ladje ia lovili iz morja ostaake iediC in bi si Človek po takem dolgem potoyanju preko neizmcraega moria pravaaprav moral poželeti, da pride zopet aa suho — kljab vserau teraa mi je srce zlezlo v škoraje, kakor pravijo, ia od takral sem iz dna duše sovražil O.tok ia niegov zaklad. Dolgofiasno delo nas je čakalo še tlsto jutro. Vetra ni bilo nobenega — morali smo spastiti čolae v morje — privezali naajo jadrnico ia raoštvo jo je moralo z veslaajem potegaiti skozi ožiao v varni zaliv med otofiičem kcsteajaka in glavaim otokom. Stopil sem y eaega izmed fiolnov, fieravao nisem imel v njem aifiesar opravlti. Viočiaa je pripekala in ljudje so grozefie mrmrali pri svo^em tradapolaem delu. Aaderson je poveljeval v mojem čolau in aamesto da bi bil skrbel za ubogljivost in red med mo6tvom, j« gordnjal glasaeje nego vsi drugi. »Naj Se bol" ie deial ba zaklel — wsaj ni za vedao!" Te bosede so bile za nas iako slabo znameaje. Dosedaj je moštvo vsaj še radevol.ao ia pridao opravljalo vso svoie posle, čim bliže pa so prišli za kladu, (em haje jim je stopala upornost v glavo. Dolgi Jcbn je ves 5as stal prl krmarju in vcdil prevažaaje. Pozaal je ožino med otokoma, kakor svojo dlan ia zares jo varao spravil jadraico na mesto, ki ga ]e sidro zaznaraovalo kot najpnpravnejŠe za sidrišče, krog 6etri mil e oddaljeao od otoka kosteajakovega ia ravno toliko od glavaega 0toka. Skozi prozorao v)do sem gledal na morsiVo dno. z drcibnim poskora je biio pokrito« Sidro ]e pljusknilo v vo- do in cele jate ptičev so so pri temne navadjiem glasa kričavo dvigaile ter so krožile aad gozdovjem, pa kmalu so zopef posedle po drevju in aaaovo ]e zavladal mir nad otokom. NaSo pristaaišee je bilo od vseh straai aaozko obdaao od bregov. — Drevje je segalo prav doli do morja, obal je bila aizka in labko dostopna, in se je na zapad dvigala proti grilievju. Dvoje potočičev, ali bolie ročeno: dvoje moCvirnih jarkov so ^e stekalo v zaliv ia rastlinstvo ob njih ]e kazaio saraljivo, strupeao bajaost. Nili sapica se ai geaila v ozcaCju, rnrtva tišiaa je ležala aad otokom ln nad morjem, lo valovi so dale6 nekje grmeli ob skale. Po aofti iih je še dviga-l veler ia želo daaes uu so ;.nvaliii do otoka. Dah kakor po gnilem listju ia trhlih štorih je visel aad pristani&ČKtn. Zdravaik je vohal in vlekol zral< skozi nosnice, kakor 51o?ok, ki proiskuje pokvarjeao jajco. ,,Nisem izkašea v iskaaju zakla dov", jo dejal, nampak svojo Insaljo stavira, da je ta-lo mrzlica doma!" V čoliiili se ]e moštvo obaašalo — snmljvo Naravnosl trroiiefo na po se vedli, ko so se vrnili na lad:o. Poležavali so po krovu, godrajali so in mrmrali. Vsako aajmaajše povelje so spre.;eh z jezaimi, temaimi poglerM_ in ga aevoljao ia aialouiarao izviSili« Celo kar ]e bilo poštenib aiož, se ie zdelo, 'da so .podlegli slabemu zgleda, kajti ne eaega ai bilo aa krovu, ki bi bil posvaril tovariše. Upor je visel nad našimi glavami, kakor grozcC čra oblak, ki nosi njB- vihto  Bližajoče se nevarnosti oa aismo  videli samo rai spodaj v kab^ni. Dolgi  Joha je bil z vsemi mofimi na delu , hodiJ jo in šepal od gruče do grače , dajal povsod dobre aasvete ia kazal doher zgled, da ga boljšega v\ mogeL Samega sebe je prekašal v aljudnosti ib abogljivosti, ves prijazen je bil, za; vsakega je imel dober smehl.aj. Ce ]e prišlo kako povelje, koj je b^ John na svoji bergli z najpostrežljiveiSim rDa. da, pospod!", kar (j;a ;e biio .-nogofte sliSati. In fie ni bilo drugega posla }o zakrožil cno vcselo nesnm '.a dm go, da bi prikril nezadovolinost tovarišfv. !"l:if,-* ')•:!