gioielli - dragulji
¿Ifmolalan
vnšn DRflGUUflRNfl z vami od leta 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.it
Aleksander Kalc z odvetnikom pred športno pravico CONI-ja
Drevi v SSG Molierov Zdravnik
KL.O.P. je tokrat pripravil anketo o radijskih navadah mladih zamejcev in poslušanju Mladega vala
/^26
Primorski
PETEK, 11. MAJA 2007
št. 111 (18.894) leto LXIII.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Znanje in moč, razvoj in etika
Martin Brecelj
Danes vemo, da ni vsak razvoj dober, da se moramo zavzemati za t. i. trajnost ni ali vzdržni razvoj. A kaj' to pomeni? Kaj' j'e pravzaprav razvoj? In kaj trajnost-ni ali vzdržni razvoj?
Razvoj smemo opredeliti kot pridobivanje na moči v smislu zmožnosti delovanja. Razvitejše so tiste družbe, ki zmorejo narediti več od drugih, v prvi vrsti v gospodarskem oziru, a tudi na socialnem, političnem, kulturnem in nenazadnje na vojaškem področju. Kot je že na pragu novega veka ugotavljal njegov glasnik Francis Bacon, je ta moč tesno povezana z znanjem. Zato smemo tudi reči, da so razvitejše tiste družbe, ki znajo več od drugih. Kajpak gre za tisto posebno znanje, ki mu pravimo tudi znanost ali bolje tehno-znanost in ki je izrazito uporabne narave.
Ob tej premisi ni težko ugotoviti, kako to, da ni vsak razvoj dober. Stara resnica namreč uči, da človek ne sme narediti vsega, kar zmore ali zna. To velja toliko bolj za razvite družbe, ki razpolagajo z večjim znanjem in torej tudi z večjo močjo. Te družbe npr. danes razpolagajo z orožjem, s katerim bi lahko uničile planet. Znajo izkoriščati naravne dobrine in celo posegati v genetski zapis živih bitij na način, da bi lahko porušile v milijonih let izoblikovano naravno ravnovesje. Traj-nostni ali vzdržni razvoj ne sprejema takšnega uporabljanja moči, in to iz etičnih razlogov.
Lahko bi rekli, daje trajnost-ni tisti razvoj, ki ohranja pogoje, da bi se razvoj mogel neomejeno nadaljevati. To je v bistvu tudi opredelitev, ki jo je pred natanko 20 leti izdelala komisija pri Združenih narodih pod vodstvom Norvežanke Gro Harlem Brund-tland. »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozil možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo lastne potrebe,« je komisija zapisala v svojem znamenitem poročilu.
Na dlani je, da imamo v obeh primerih opraviti s formalnimi opredilitvami. Kot so ugotovili že mnogi kritiki, na tak način še nič ne vemo o tem, kaj smemo konkretno storiti in česa ne. A vendarle razpolagamo z merilom za preizkušanje možnih odgovorov. Na tej osnovi se npr. moremo in celo moramo vprašati, ali je sedanji način življenja t. i. razvitega sveta tak, da bi ga lahko prevzele tudi t. i. države v razvoju. To je eden od kronkretnih problemov, s katerimi bi se morali soočiti forumi, kakršen je tisti, ki se ta čas odvija v Trstu.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT)
TRST - Ob robu Svetovnega foruma G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju
Prodi: Italijanska vlada za uplinjevalnik v Trstu
Na otvoritvi foruma govoril tudi direktor UNESCO Matsuura
Predsednik vlade Romano Prodi med klepetom z novinarji
kroma
TRST - Italijanska vlada je naklonjena gradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu. To stališče je potrdil ministrski predsednik Romano Prodi, ko se je včeraj
odbora Furlanije-Julijske krajine Riccar-dom Illyjem. Sicer pa je Prodil prišel v Trst, da bi uvedel tridnevni Svetovni forum G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvo-
kim 600 udeležencem iz 60 držav dejal, da je za trajnostni razvoj bistvenega pomena zavezništvo med politiko in znanostjo. Na otvoritvenem zasedanju je med drugimi
v Trstu sestal s predsednikom deželnega ju. V svojim pozdravnem nagovoru je ka- govoril generalni direktor UNESCO Ko-
GORICA - Ob predstavitvi knjige o njegovi stoletni zgodovini
Trgovski dom so ob tej priliki prvič odprli za javnost
GORICA - Ob včerajšnji predstavitvi knjige o njegovi stoletni zgodovini je bil včeraj Trgovski dom prvič odprt javnosti. Na srečanju so ob prisotnosti prefekta Roberta De Lorenza in generalnega konzula RS v Trstu Jožeta Šušmelja spregovorili predsednik slovenske konzulte pri goriški občini Igor Komel, župan Vittorio Brancati ter dva izmed petnajstih avtorjev publikacije Boris Peric in Sergio Tavano.
Predsednik slovenske konmzulte pri goriški občini Igor Komel se je zavzel, da bi Trgovski dom postal simbol združene Evrope in trdna postojanka sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani. S knjigo so želeli posebej ovrednotiti pomen Trgovskega doma, pri pri pravi pu-blčikacije pa je sodelovalo petnajst avtorjev.
Na 16. strani
ichiro Matsuura in se zavzel za vzpostavitev globalne družbe znanja. Danes bo na forumu nastopil evropski komisar za znanost, Slovenec Janez Potočnik.
Na 2. in 3. strani
Policija v uspešni akciji aretirala roparja
Na 8. strani
Sardoč pisal Illyju in se zavzel za obnovo KGS
Na 9. strani
Enotno okence za zdravstvene storitve sad skupnega dela občin Zgonik, Repentabor in Devin-Nabrežina
Na 10. strani
Na letošnjem festivalu operete v Trstu štiri predstave
Na 11. strani
2
Petek, 11. maja 2007
TRŽAŠKI VRH G8
/
svetovni forum g8-unesco - Italijanski ministrski predsednik na otvoritvenem zasedanju
Prodi: Trajnostni razvoj zahteva povezavo med znanostjo in politiko
Generalni direktor UNESCO Koiciro Matsuura se je zavzel za globalno družbo znanja - Illy pozdravil v imenu FJK
TRST - »Za razvoj je znanost neobhodno potrebna, a ni zadostna. Nujno je, da se poveže s politiko. V tem smislu je zgovoren primer Lizbonske deklaracije, ki jo je Evropski svet sprejel leta 2000. Evropa si je z deklaracijo zastavila drzen cilj, da do leta 2010 razvije najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Res odtlej v Evropi vsi do obsedenosti ponavljamo, da je treba vlagati v znanje. A ker nismo izdelali prave politične strategije, je vse skupaj ostalo na papirju, tako daje Evropa danes tam, kjer je bila pred sedmimi leti.«
Tako je povedal italijanski ministrski predsednik Romano Prodi, ko je nastopil na odprtju tridnevnega Svetovnega foruma o znanju in trajnostnem razvoju, ki se je včeraj pričel v kongresnem središču na pomorski postaji v Trstu. Forum prirejata skupina najbolj razvitih držav in Rusije (G8) ter Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), za njegovo izvedbo pa skrbita italijanska vlada in Mednarodni center za teoretsko fiziko Abdusa Salama (ICTP) iz Miramara pri Trstu. Na njem se je zbralo kakih 600 politikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov iz 60 držav, ki jih je uvodoma poleg Prodija med drugimi nagovoril generalni direktor UNESCO Koiciro Matsuura.
Italijanski ministrski predsednik je izrazil upanje, da bo tridnevno srečanje prispevalo k boljši povezavi med politiko in znanostjo, kije po njegovem nujno potrebna za zagotovitev trajnostnega razvoja na planetarni ravni. »Prav to je smisel formule G8 plus UNESCO,« je dejal. »Če G 8 lahko zagotavlja politično moč industrijsko najbolj razvitih držav, UNESCO tako rekoč povezuje znanje na svetovni ravni,« je pristavil. Prodi je dejal, da Italija odločno verjame v takšno zavezništvo. V tem smislu tudi podpira ICTP ter druge znanstvene ustanove, ki sestavljajo t. i. Tržaški sistem, katerih glavni namen je prav ta, da pospešujejo pretok znanja na relaciji se-ver-jug.
Direktor UNESCO Matsuura je opozoril, da znanost in tehnologija ne smeta samo zadovoljevati človeške radovednosti, ampak morata prispevati k zadovoljevanju osnovnih potreb najbolj odrinjenih državljanov. Zato je potrebno oblikovati visoko kakovostno osnovno šolstvo, ustvariti in okrepiti človeške in institucionalne zmogljivosti za znanost, tehnologijo in inovacije, dalje zaščititi in pospeševati avtohtono znanje, omogočiti širitev znanja med vse ljudi, saj gre za javno dobrino, ter promovirati široke institucionalne mreže za svobodno izmenjavo informacij. Pri tem je poudaril predvsem pomen partnerstva ne samo med izobraževanjem,
Ministrski predsednik Romano Prodi nagovarja udeležence foruma
kroma
raziskovanjem in inovacijami, ampak tudi med posamezniki in institucijami, tako v razvitih državah kot v tistih v razvoju.
Na otvoritvenem zasedanju sta med drugimi spregovorila italijanski minister za šolstvo Giuseppe Fioroni in predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Ric-cardo Illy. Fioroni je poudaril predvsem pomen znanstvenega izobraževanja, kateremu je treba omogočiti vse možnosti, Illy pa je opozoril zlasti na FJK kot deželo inovacij, saj v Trstu deluje okoli sto zasebnih in javnih znanstvenih ustanov, medtem ko deželna uprava veliko vlaga v raziskovanje, izobraževanje, poklicno usposabljanje in posredovanje znanja. Predsednik deželne vlade FJK se je tudi zaustavil pri vprašanju energetskih virov in opozoril, da je deželna vlada odobrila deželni energetski načrt, ki temelji na varčevanju, na raziskovanju alternativnih virov energije in na zavzemanju za izgradnjo plinskih terminalov.
Udeležence foruma so uvodoma pozdravili še generalni sekretar Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU) Hamadoun Toure, generalni sekretar Konference Združenih narodov za trgovanje in razvoj (UNCTAD) Panitchpadki Supachai in predstavnica Kuvajta v Organizaciji za prehrano in kmetijstvo (FAO) Lamya Ahmad Al Saqqaf, ki je sicer tudi predsednica skupine držav v razvoju G77 pri Združenih narodih.
Martin Brecelj
spored - Med protagonisti zasedanja
Danes evropski komisar Potočnik
Kako smotrno povezati univerze in raziskovalne ustanove na eni strani ter industrijo na drugi? Kakšne izobraževalne strukture zahteva na znanju temelječa družba? Okrog teh dveh temeljnih vprašanj se je sukal včerajšnji prvi dan svetovnega foruma G8-UNESCO. Zvrstila so se zanimiva poročila in pričevanja. Tako je npr. kitajski podmini-ster za šolstvo Zhang Xinsheng povedal, kako je Kitajska stopila na pot, ki jo je privedla do sedanje vrtoglave gospodarske rasti. Po njegovih besedah je pri tem odigral ključno vlogo Deng Xiaoping, ki se je zavedal bistvenega pomena izobrazbe. »Zrel politik ve, da se vse začenja s šolstvom,« je baje rad pravil. In dejansko je leta 1979 sprožil reformo tega sektorja, ki zdaj daje državi osnovni zagon.
Danes dopoldne bo na forumu najprej govor o inovaciji in družbi. Med drugimi bodo nastopili italijanski minister Luigi Nocolais, podpredsednik kor-poracije Microsoft Umberto Paolucci,
direktor raziskovalnega centra CERN v Ženevi Robert Aymar in svetovalec Svetovne banke Bruno Lanvin. Zatem bo na sporedu razprava o trajnostnem razvoju in zdravju, pri kateri bo sodeloval tudi znanstveni direktor tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofolo Giorgio Tamburlini.
Tudi popoldne se bosta zvrstila dva tematska sklopa. Najprej bo govor o trajnostnem razvoju in energiji. Med protagonisti soočenja bosta Rus Evge-nij P. Velihov in Japonec Isao Yukawa. Posebno zanimanje pa zbuja okrogla miza o vlogi vlad v pospeševanju raziskovanja in inovacije, pri kateri bodo sodelovali italijanski minister Fabio Mus-si, ruski minister Andrej A. Fursenko, evropski komisar Janez Potočnik ter No-belovca Carlo Rubbia in Martin Perl.
Zvečer se bodo udeleženci preselili v Rossettijevo gledališče, kjer bo na sporedu balet Capriccio italiano Pjotra i. Čajkovskega v izvedbi baletne skupine Državne akademije iz Rima. (mb)
sreenivasan
Vse se je začelo s člankom
Dostop v
kongresno središče na pomorski postaji v Trstu je skrbno zavarovan
kroma
KATEPALLi R. Sreenivasan
kroma
TRST - »Malo več kot leto dni od tega sem napisal članek o nenehni selitvi raziskovalcev iz revnejših v bogatejše predele sveta. V njem sem v bistvu zagovarjal stališče, da bi ta beg možganov lahko zaustavili, če bi si omislili sredstva, ki bi učinkovito podpirala kratkoročno mobilnost raziskovalcev iz vsega sveta in torej pospeševala izmenjavo podatkov in idej med njimi. Nikoli se ne bi predstavljal, da bi tisto moje pisanje lahko dalo povod za sedanje svetovno srečanje.«
Tako je direktor Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdusa Salama (ICTP) Katepalli R. Sreenivasan povedal v svojem pozdravnem nagovoru na včerajšnji otvoritvi svetovnega foruma G8-UNESCO. Sreenivasan je pojasnil, daje tisti svoj članek poslal Antoniu Bernardiniju, ki je bil tedaj svetovalec italijanskega zunanjega ministrstva. Italijanska vlada je direktorja ICTP prosila, naj svoj predlog dodatno razvije, ter ga potem predstavila na vrhu G8 lanskega julija v Sankt Petersburgu, ki ga je naposled sprejel.
Po prvotni zamisli bi se moral forum lotiti problema mobilnosti znanstvenikov, projekt pa se je tako razširil, da na njem obravnavajo zvezo med trajnostnim razvojem in znanjem, in to v vseh treh temeljnih pojavnih oblikah, v katerih se znanje pojavlja, se pravi kot izobraževanje, raziskovanje ter inovacija.
Sreenivasan je povedal, da forum predstavlja predvsem priložnost za izmenjavo idej, toda italijanski premier Prodi je udeležence pozval, naj glavne ugotovitve zasedanja vendarle strnejo v dokument. »Tako bom lahko na prihodnjem vrhu G8 kaj konkretnega predlagal,« je dejal. (mb)
/
TRŽAŠKI VRH G8
Petek, 11. maja 2007
3
okolje - Stališče pojasnil predsednik vlade Romano Prodi ob robu svetovnega foruma G8-UNESCO
Rimska vlada naklonjena gradnji uplinjevalnika v Tržaškem zalivu
Illy potrdil, da ji bo pozitivno mnenje deželne uprave posredoval v kratkem - Prodi: Trst vezni člen z vzhodom
TRST - Italijanska vlada bi rada videla, da bi v Tržaškem zalivu zgradili plinski terminal. To stališče je včeraj potrdil sam ministrski predsednik Romano Prodi ob robu svetovnega foruma G8-UNESCO. Prodi je prišel v Trst, da bi uvedel mednarodno srečanje o trajnostnem razvoju, a je našel čas tudi za to, da se je sestal s predsednikom deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Riccardom Illyjem. Kot kaže, se je z njim pogovoril predvsem o problemu uplinjevalnikov.
Illy je stališče deželne uprave do te kočljive zadeve strnjeno osvetlil že v nagovoru, s katerim je pozdravil udeležence svetovnega foruma. Spomnil je, da je deželni odbor pred kratkim odobril deželni energetski načrt, ki uvršča med prioritetne naloge energetsko varčevanje in raziskovanje obnovljivih virov energije. »Dokler ne razpolagamo z alternativnimi viri, pa moramo uporabljati obstoječe, po možnosti tiste, ki manj onesnažujejo. Med temi je prav gotovo plin. Prav zato se tudi zavzemamo za izgradnjo uplinjevalnikov,« je dejal.
V pogovoru s časnikarji je Illy pojasnil, da sta oba obstoječa projekta pomanjljiva, bodisi tisti, ki gaje izdelala družba Endesa za morski plinski terminal, bodisi oni, ki ga je predložila družba Gas natural za kopenski terminal. Zato namerava deželni odbor sicer izreči pozitivno mnenje o obeh načrtih, a bo hkrati postavil vrsto pogojev za njihovo morebitno realizacijo. Med drugim se bo izrecno zavzel za to, da bi v Tržaškem zalivu zgradili največ en terminal. »To stališče bomo v prihodnjih dneh formalno posredovali rimski vladi s priporočilom, naj zadevo tudi sama dodatno poglobi,« je pristavil Illy.
Kako pa deželni odbor odgovarja na kritike naravovar-stvenikov in tistih, ki menijo, da sta projekta nesprejemljiva z varnostnega vidika? Illy je povedal, da v ZDA deluje 50 uplinjevalnikov in da niso nikjer zabeležili resnejših ekoloških in varnostnih problemov. Podobno naj bi bilo na Japonskem. »V Tokijskem zalivu, ki ni veliko večji od Tržaškega, je kar pet takšnih naprav. Mislim, da bi se pri nas ne smeli bati enega terminala. Le-ta bi najbrž nekoliko ohladil vodo Tržaškega zaliva, vendar na komaj zaznaven način, še zlasti če upoštevamo, da obstajajo viri, ki jo segeravo, kot sta električna ter-mocentrala v Tržiču in škedenjska železarna,« je zaključil.
Prodi je v pogovoru s časnikarji poudaril, da se vlada zaveda resnosti zadeve. »Zavzemamo se za to, da bi Italija vodila resno in uravnovešeno energetsko politiko,« je dejal. »V tem duhu pripravljamo državni energetski načrt. In v tem duhu smo se tudi obrnili na deželno upravo Furlanije-Julij-ske krajine, od katere zdaj dobivamo odgovoren odziv glede uplinjevalnikov. Dežela ta čas preverja tehnične in ekonomske značilnosti obeh predloženih projektov, predvsem pa njuno vskladljivost s krajevno stvarnostjo. To bo omogočilo realizacijo zadevnih investicij na varen način in ob spoštovanju okolja,« je pristavil italijanski premier.
Na leteči tiskovni konferenci je padlo tudi vprašanje, kako gleda Prodi na načrte za hitro železnico, ki prav tako vzbujajo kritike in pomisleke v Furlaniji-Julijski krajini in še posebej v Trstu. »Vselej sem v Trstu videl vezni člen med zahodom in vzhodom,« je odvrnil ministrski predsednik. »To pomeni, da Trst mora razpolagati tudi s prevoznimi infrastrukturami, ki naj bi omogočale takšno povezovanje. Imeti mora torej hitre ceste, pa tudi hitro železnico. Upam, da ne bomo doživeli javnih manifestacij v podporo počasne železnice,« je hudomušno pristavil.
Martin Brecelj
ob robu vrha g8 - Mreža proti nevzdržnemu razvoju
Danes zborovanje na Univerzi, jutri protest pred železniško postajo
TRST - Vzporedno s Svetovnim forumom o izobraževanju, inovaciji in raziskovanju bo danes ob 15. uri v zborni dvorani Leposlovne in filozofske fakultete v Ul. Bacioc-chi v Trstu javno zborovanje pod naslovom »Nepredvidljiv razvoj proti nevzdržnemu razvoju«. Kot smo že poročali, so se naravovar-stveniki, zeleni in nasprotniki globalizacije skupno s predstavniki raznih krajevnih odborov proti ekološko bolj ali manj spornim projektom, kot so hitra železnica, uplinjevalnika v Tržaškem zalivu, cementarna v Torviscosi ipd. povezali v Mrežo proti nevzdržnemu razvoju, ki namerava izkoristiti forum za to, da bi njen protest dosegel večjo odmevnost. Omenimo naj, da so k pobudi pristopili tudi
nekateri protestniki iz drugih italijanskih dežel, kot je npr. odbor No Dal Molin, ki nasprotuje podvojitvi ameriškega oporišča pri Vicen-zi. Po svoje izstopa skupina študentov in raziskovalcev Ian Malcom iz miramarske visoke šole SISSA, ki svoja stališča proti »nevzdržnemu razvoju« utemeljuje z znanstveno podkovanimi izvajanji. Podrobnejše informacije je mo go če naj ti na splet ni stra ni www.globalproject.info.
Današnji spored predvideva nastop številnih govornikov, med temi Beatrice Bardel-li (Odbor za zaščito Tržaškega zaliva), Stefa-na Raspa (Odbor proti Avianu 2000), Cinzie Bottene (Gibanje No Dal Molin) in Filippa Gi-orgija (klimatologa ICTP). Osrednji protest-
ni shod pa bo jutri ob 15. uri na Trgu Liberta pred železniško postajo. Kot je povedal glasnik prirediteljev Carlo Visintin, protest nikakor noče oškodovati svetovnega foruma o trajnostnem razvoju, kolikor opozoriti krajevno, državno in po možnosti mednarodno javnost na projekte, ki so v navzkrižju s takšnim razvojem. Bolj kot državna vlada naj bi bila na muhi protestnikov Illyjeva deželna uprava. Upravičeno je pričakovanje, da bo danes govor predvsem o cementarni v Torviscosi, ki v teh dneh pretresa temelje deželne vladne koalicije, in pa o uplinjevalnikih, ki so po včerajšnjih posegih predsednika vlade Romana Prodija in predsednika dežele Riccarda Illyja ponovno privreli v ospredje tržaške javnosti.
okolje - 23. maja izredna seja deželnega sveta
Dežela odložila sklep o cementarni Hude napetosti v LD in v Marjetici
VIDEM - Deželna vlada danes ne bo odločala o načrtu za cementarno v industrijski coni pri Torviscosi, ki je že nekaj dni predmet hudih sporov v levosredinski koaliciji. Odložitev sklepa je na včerajšnji seji deželne komisije za okolje sporočil odbornik Gianfranco Moretton (Marjetica), velik zagovornik obrata, ki mu nasprotuje glavnina županov južne Furlanije, ne pa župan Tor-vis co se, ki ga pod pi ra.
Deželna komisija je prisluhnila strokovnjakom krajevne zdravstvene ustanove in deželne agencije za okolje (ARPA), ki sicer s pridržki podpirajo cementarno. Zastopniki zdravstvenih oblasti sicer pravijo, da bodo mora li pris toj ni or ga ni stal no nad zo ro -vati obratovanje cementarne, ARPA pa opozarja na zelo povečan tovorni promet na celotnem območju južne Furlanije. Izračunali so, da bi vsak dan prečkalo vrata obrata približno 350 tovornjakov.
Odbornik Moretton je prepričan, da bi cementarna na območju Torviscose imela velike gospodarske in zaposlitvene učinke, deželne službe pa so preverile, da ne bi škodila ne prebivalcem in ne tamkajšnjemu
okolju. Odbornikova zagotovila niso prepričala zastopnikov desnosredinske opozicije in niti ne zelenega Alessandra Metza.
Problem cementarne se je prelevil tudi v politično afero in to na različnih ravneh. Spori so se prenesli v Marjetico in v stranko Levih demokratov, ki je v teh dneh glede Torviscone na veliki preizkušnji. Eden glavnih nasprotnikov cementarne je namreč Mauro Travanut, vodja deželnih svetnikov LD. Na preizkušnji je po svoje tudi nastajajoča Demokratska stranka, ki naj bi se predstavila na deželnih volitvah 2008.
Travanut, deželni tajnik stranke Bruno Zvech in nekateri drugi voditelji LD so se sinoči, skupaj z voditelji Marjetice (navzoč je bil tudi oddbornik za okolje in podpredsednik Dežele Moretton) v Červinjanu sestali s krajevnimi upravitelji leve sredine. Vsi v glavnem odklanjajo cementarno, nihče med njimi pa ne zavrača dialoga in soočenja z Deželo. Srečanje je bilo sprva napovedano v Torviscosi, da bi soočenje potekalo v bolj sproščenem vzdušju pa so nato izbrali Čer-vinjan.
Napeto ni le v LD, temveč tudi v Mar-
jetici. Poslanec Ivano Strizzolo glasno očita Morettonu, da se je s podporo cementarni močno prenaglil in da bi se moral pred tem posvetovati s stranko in župani južne Furlanije. Oglasil se je tudi Antonio Jus, novi deželni koordinator Marjetice, ki poziva vse k večji strpnosti v prepričanju, da se vsa nesoglasja lahko premostijo le z dialogom in so o če njem.
Dom svo bo ščin ne sto ji kri žem rok in sku ša kar se da se bi v prid iz ko ris ti ti do ga -janja tako okrog cementarne, kot tudi plinskih ter mi na lov.
Prav na zahtevo opozicije je predsednik Alessandro Tesini za 23. maj sklical iz-red no za se dab nje de žel ne skup šči ne, ki bo imela na dnevnem redu sporni obrat pri Torviscosi. V primeru odobritve stališča proti cementarni bi morala Illyjeva vlada odstopiti, menijo zastopniki opozicije, ki najbrž računajo, da bodo odklonilno stališče o obratu podprli tudi nekateri predstavniki Demokratske zaveze. Slednja pa razmišlja o svoji resoluciji, katere vsebina bo odvisna od poteka dogajanj, začenši s sinočnjo sejo v Červnjanu.
forum g8-unesco
Budin: Velika priložnost za Trst
TRST - Otvo rit ve ne ga zasedanja Svetovnega foruma G8-UNESCO o znanju in trajnostnem razvoju se je udeležil tudi vladni podtajnik Miloš Budin. »Gre za izredno važ no za se da nje,« nam je de -jal. » Kar se nas ti če, bi iz po -stavil predvsem dejstvo, kako to srečanje potrjuje, da Trst pridobiva na državnem in predvsem na mednarodnem pomenu. Naše mesto postaja pomembno stičišče na relaciji sever-jug, se pravi med razvitim in nerazvitim svetom, in to v prizadevanjih za reševanje problemov, ki so ključ ne ga po me na za vse, kot so prob le mi ener -gije, ekologije in sploh trajnostnega razvoja. Truditi se moramo, da bomo kos tem pričakovanjem in da bomo hkrati znali izkoriščati možnosti, ki nam jih to odpira,« je pristavil.
Kaj pa uplinjevalniki v Tržaškem zalivu? »Mislim, da deželna uprava in državna vlada vodita resno in odgovorno politiko. Treba je dobiti rešitev, ki bo omogočila razvoj, a to ob spoštovanju okoljskih, varnostnih in drugih zahtev,« je odvrnil. (mb)
4
Petek, 11. maja 2007
GOSPODARSTVO
/
posvet - Jeremy Rifkin na posvetu koncerna Electrolux
Vodik bo kmalu sprožil novo gospodarsko revolucijo
Ameriški ekonomist o izzivih za rešitev planeta in ogroženega človeštva
PORCIA - Industrija, distribucija, potrošniki in institucije - zavezništvo za vzdržnost je bila tema, o kateri so včeraj v prostorih tovarne Electrolux v Porci-i razpravljali strokovnjaki, raziskovalci, poli ti ki, podjetni ki in predstavni ki potrošnikov. Smisel srečanja, ki ga je priredila multinacionalka Electrolux in sklenil predsednik Dežele FJK, je bil preveriti, ali obstaja in kakšen je lahko prispevek gos podinjskih strojev za okolj sko vzdržnost.
Pozornost za okolje po besedah predsednika švedskega koncerna Hansa Straberga ni na začetku, saj koncern že dolga leta dela in vlaga v zmanjšanje ene-getske porabe in v uporabo takih materialov, ki jih je mogoče reciklirati.
Hid rogen ali vo dik, » snov, iz katere so narejene zvezde«, je ključ za novo, iminentno gospodarsko, socialno in kulturno revolucijo, ki bo drastično spremenila naš način življenja, je prepričan Jeremy Rifkin, ameriški ekonomist in pisatelj. Izrazil je oceno, da je doba nafte pro izved la in še pro izvaja ogromno ško -do, na prvem mestu zaradi segrevanja planeta, mnogi poznavalci pa celo trdijo, da bo človeštvo le težko preživelo sedanje stoletje.
Človeštvo in civilizacija pa se lahko rešita, in to ravno po zaslugi vodika, ki bo povzročil epohalne spremembe. Ta revolucija ima zelo definirano fizionomi-jo, in sicer v obliki mreže, primerljive s tisto, ki je z internetom spremenila podobo komuniciranja. To bo inteligentna mreža, zasnovana na celicah z vodikovim pogonom, ki bodo omogočile skladiščenje energije, proizvedene z obnovljivimi viri (sonce, veter, plimovanje, biomase), in ki bo energijo lahko proizvajala in dis-trbuirala tudi sama. Tako kot internet, bo to splet brez središča, ki ga bodo napajali milijoni mikrogeneratorjev energije. Rifkin je prepričan, da bo vpliv »revolucije mreže in vodika« enak, kot je bil pred več kot stoletjem vpliv združitve elektrike in nafte. In pri vsem tem ne gre za uto-pistični scenarij, kajti kajti tehnologije že obstajajo.
Na Rifkinove napovedi in provoka-cije se je ov koncu posveta odzval Riccar-do Illy: »razvoj« danes pomeni inovativ-nost, »vzdržen« pa pomeni spoštovanje okolja. Za oboje, tako za razvoj kot za vzdržnost, pa je temeljno raziskovanje, je prepričan predsednik Dežele FJK. V zvezi z zaščito okolja se Illy ogreva za t.i. olističen pristop (kar pomeni v globalni perspektivi) do problemov, saj se bomo tako zavedeli, da se tisto, kar se lahko da-
Pralni stroji postajajo vse bolj energetsko varčni in okolju prijazni zaradi uporabe novih, razgradljivih materialov
arhiv
nes zdi škoda, če je obravnavano samo po sebi, jutri spremeni v prednost za vse. Dežela FJK je zato pripravila energetski načrt, ki sloni na varčevanju z energijo, na raziskovanju in na uporabi obnovljivih energentov. V tej optiki je bil včerajšnji posvet še poseb no ko ris ten, saj je vzel v pretres celotno verigo gospodinjskega stroja: proizvajalce, distributerje, potrošnike in seveda institucije. Vsak od teh subjektov igra specifično vlogo, proizvajalec mora delati ne samo za čim boljši proizvod, ampak tudi za njegovo razgradnjo, distributer mora usmerjati pri nakupu, potrošniki pa so občutljivi tako za ceno kot za obveščanje. Institucije imajo nalogo spodbujati proizvajalce in potrošnike in nosijo normativno odgovornost, zato je morda napočil trenutek za prepoved uporabe okoljsko nevzdržnih dobrin, je prepričan Illy, pri čemer se je npr. nanašal na stare avtomobile, ki nekaj desetkrat bolj onesnažujejo ozračje kot novejša vozila. Pomembno je zato spodbujati ambientalno kulturo, začenši s šolami, in etične izbire, v smislu, da ne zadostuje spoštovati predpise tukaj in zdaj, ampak je treba misliti tudi na posledice, ki jih neka odločitev zapušča v času in prostoru.
slovenija - Ekonomsko ogledalo UMAR
Prvi štirje meseci ne pritrjujejo Bruslju
LJUBLJANA - Napovedi gospodarske rasti v svetu potrjujejo pričakovanja o nadaljevanju visokih, čeprav nekoliko nižjih stopenj rasti kot v letu 2006. Urad za makroekonomske analize in razvoj (-UMAR) kljub nekoliko nižjim napovedim Evropske komisije za Slovenijo vztraja pri napovedi 4,7-odstotne rasti za letos, saj na večjo rast kažejo kazalci za prve štiri mesece, je na novinarski konferenci ob predstavitvi aprilske številke publikacije Ekonomsko ogledalo dejal Boštjan Vasle iz UMAR.V zvezi z razlikami v napovedih gospodarske rasti med Evropsko komisijo in UMAR je Vasle pojasnil, da ima vsaka institucija drugačno metodologijo napovedovanja. Razlika med napovedmi je predvsem v menjavi s tujino, saj Evropska komisija predvideva nekoliko nižjo rast investicij.
naložbe - Srbska delegacija v gosteh pri AcegasAps
Tržaška multiservisna družba bo metanizirala osrednjo Srbijo
TRST - Srbska delegacija, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva za energijo in mest Požega in Arilje, se te dni na povabilo podjetja AcegasAps mudi na spoznavnem obisku v Trstu. Pobuda sodi v okvir sodelovanja, ki se je vzpostavilo z ustanovitvijo SIGas, hčerinske družbe AcegasAps, ustanovljene 16. marca letos v Beogradu. Strateški načrt družbe SIGas, v kateri ima AcegasAps 90-odstotni lastniški delež, po 5 odstotkov pa imata občini Požega in Arilje, predvideva metani-zacijo osrednje Srbije prav v prostoru med omenjenima mestoma.
Na srečanju z dosedanjim pooblaščenim upraviteljem tržaške multiservisne družbe Francescom Giacominom in z njegovim naslednikom Cesarejem Pillonom so srbski gostje poudarili velik interes srbske vlade za tuja vlaganja v energetski sektor in opisali prizadevanja države za ureditev zakonodaje na tem področju v optiki spodbujanja razvoja infrastruktur. Okvir je torej idealen za tuje vlagatelje, ki se odločijo za Srbijo, je bilo rečeno. AcegasAps pa poleg tega, da je prvo tovrstno podjet-
Nas tržaškem županstvu je prišlo tudi do izmenjave priložnostnih daril med odbornikom Paolom Rovisom (levo) in vodjo srbske delegacije
je, ki se je pojavilo na sbrskem trgu, predstavlja tudi model za vsakogar, ki želi kandidirati za partnerstvo s Srbijo.
Srbska delegacija je imela včeraj srečanje na tržaškem županstvu, kjer sta jo sprejela občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis in generalna direk-
kroma
torica podjetja AcegasAps Marina Monassi. Rovis je ob priložnosti med drugim dejal, da se mu zdijo razvojne usmeritve multiservisne družbe zelo posrečene, saj se na eni strani širi proti vzhodni oziroma jugovzhodni Evropi, na drugi pa išče nove oblike združevanja na zahodu.,
»Do razlike je prišlo verjetno zato, ker imamo mi več stikov s slovenskimi podjetji,« je ocenil.
Po naši oceni je ključno to, da komisija pri rasti izvoza ni upoštevala učinkov izvoza novega modela avtomobila iz Slovenije v EU,« je dejal Vasle. Glavni razlog za letošnjo upočasnitev gospodarske rasti v svetu je po ocenah UMAR pričakovana upočasnitev rasti v ZDA, predvsem zaradi slabih razmer na nepremičninskem trgu. Hkrati možnost še občutnejše upočasnitve rasti od trenutno pričakovane predstavlja glavno tveganje za uresničitev napovedi. Podatki za prve štiri mesece pa kažejo, da bo dvig davka na dodano vrednost v Nemčiji, ki je še pred nekaj meseci veljal za glavno regionalno tveganje, imel le omejen negativen vpliv, zaradi česar se ne predvideva več občutnejša upočasnitev rasti.
Dvig davka na dodano vrednost je sicer zmanjšal nemško domačo potrošnjo, tako Vasle, a ni vplival na industrijsko proizvodnjo. To se ugodno izraža tudi v industrijski proizvodnji v Sloveniji, kjer se izkoriščenost zmogljivosti že nekaj časa povečuje, rast industrijske proizvodnje pa se je v prvih treh letošnjih mesecih povečala za 10,6 odstotka. Ugodni so tudi rezultati anket o poslovnih pričakovanjih, kar kaže na to, da se bodo ugodna gospodarska gibanja nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih.
Ob relativno visoki, 1,1-odstotni aprilski inflaciji dolgoročna gibanja cen ostajajo stabilna. »Ekonomske politike, ki jih vodi vlada, in denarna politika Evropske centralne banke so trenutno naravnane tako, da omogočajo ohranjanje inflacije pri 2,5 odstotka v letošnjem in prihodnjih letih,« je povedal Vasle, za katerega so sicer nihanja inflacije sezonskega značaja. Pri nihanjih se tako letos razen deflacije v februarju ni zgodilo nič posebnega. Vpliv uvedbe evra pa po Vasle-tovih besedah tudi v prihodnje ne bi smel imeti večjega vpliva na cene.
Kazalci so spodbudni tudi na področju zaposlenosti. Februarja se je najbolj povečalo število zaposlenih v gradbeništvu in na področju nepremičnin, najema in poslovnih storitev. Spodbudno pa je, da se z izjemo lanskega decembra že šesti mesec zapored povečuje zaposlenost v predelovalnih dejavnostih. (STA)
Evropska centralna banka
10. maja 2007
evro
valute	povprečni tečaj 10.5 09.5	
ameriški dolar	1,3535	1,3527
japonski jen	162,35	162,86
kitajski yuan	10,4132	10,4071
ruski rubelj	34,9250	34,9120
danska krona	7,4525	7,4518
britanski funt	0,67985	0,68070
švedska krona	9,1935	9,2065
norveška krona	8,1340	8,1590
češka krona	28,236	28,257
švicarski frank	1,6489	1,6473
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	247,36	248,15
poljski zlot	3,7609	3,7634
kanadski dolar	1,4984	1,4983
avstralski dolar	1,6331	1,6258
bulgarski lev	1,9558	1,9558
romunski lev	3,2885	3,2844
slovaška krona	33,579	33,581
litvanski litas	3,4528	3,4528
latviski lats	0,6968	0,6967
malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona	86,75	86,06
turška lira	1,8131	1,8145
hrvaška kuna	7,3330	7,3272
adružna Kraška banka 10. maja 2007		
valute	evro	
	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,37363	1,34542
britanski funt	0,6885	0,67265
švicarski frank	1,67817	1,63729
japonski jen	168,931	158,695
švedska krona	9,43052	8,97948
avstralski dolar	1,67424	1,60361
kanadski dolar	1,5339	1,4755
danska krona	7,60323	7,31677
norveška krona	8,32641	7,95359
madžarski florint	296,832	232,518
češka krona	32,4714	25,4124
slovaška krona	38,6759	30,2211
hrvaška kuna	7,85364	
7,000302
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
10. maja 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3763 0,6896 7,564 1,5243 165,23 1,6751 8,250 9,347 1,6528 7,57
1,3424 0,6726 7,378 1,4868 161,16 1,6338 8,047 9,117 1,6121 7,03
Banca di Cividale
BANCAGHICOLA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
10. maja 2007 Indeks MIB 30: -0,95
delnica	cena €	var. %
ALLEANZA	10,46	-1,34
AUTOSTRADE	25,24	-0,59
BANCA ITALEASE	42,6	-0,22
BPI	12,11	-0,25
BPM	12,8	+1,26
BPVN	24,34	+0,16
CAPITALIA	7,155	+0,25
ENEL	8,32	-1,09
ENI	24,45	-1,65
FIAT	20,67	-1,29
FINMECCANICA	22,22	-0,80
GENERALI	34,32	-1,04
IFIL	7,76	-0,13
INTESA	6,17	-0,84
LOTTOMATICA	31,59	-1,71
LUXOTTICA	25,04	-2,00
MEDIASET	8,215	+0,45
MEDIOBANCA	17,48	+0,49
MEDIOLANUM	6,18	-1,18
PARMALAT	3,17	-0,94
PIRELLI	0,8745	-1,58
SAIPEM	22,15	-2,34
SNAM	4,7	-0,55
STMICROELEC	14,49	-0,01
TELECOM ITA	2,085	-0,05
TENARIS	16,22	-0,04
TERNA	2,7375	-0,31
UBI BANCA	22,36	-0,04
UNICREDITO	7,5	-1,81
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena
/
ALPE-JADRAN
Petek, 11. maja 2007
5
manjšina - Ob včerajšnjem Prodijevem obisku v Trstu
Predsednika SKGZ in SSO v pismu zaprosila za srečanje z ministrskim predsednikom
TRST - Predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO) Rudi Pa-všič oziroma Drago Štoka sta izkoristila sodelovanje ministrskega predsednika Romana Prodija na včerajšnjem odprtju Svetovnega foruma G 8 o znanju in traj-nostnem razvoju v Trstu, da sta mu dan prej poslala pismo, v katerem ga opozarjata na položaj slovenske manjšine, na pričakovanja v zvezi z izvajanjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in ga tudi prosita za kratek razgovor. Do srečanja ni prišlo. Pismo objavljamo v celoti.
Spoštovani gospod predsednik,
na predvečer vašega obiska v Trstu, kjer boste imeli čast, da odprete Forum
TV v furlanskem jeziku: Illy je pisal RAI in vladi
VIDEM - Predsednik deželnega odbora Riccardo Illy se je v pismu predsedniku RAI Claudiu Petruccioliju in ministru Paolu Gentiloneju spet zavzel za uvedbo televizijskih programov v furlanščini. Illy pravi, da predlog servisne pogodbe RAI-vla-da sploh ne govori o TV oddajah v furlanskem jeziku, kar po njegovem predstavlja veliko pomanjkljivost. Predsednik Furlanije-Julijske krajine dodaja, da je to vprašanje zaobjeto v protokolu, ki ga je svojčas podpisal z ministrskim predsednikom Romanom Prodijem.
G8, bi vam rada posredovala pričakovanja in zaupanje, ki ga ima v vas osebno in v vašo vlado slovenska manjšina v Furlaniji Julijski krajini, kar zadeva, na žalost še nerešene, etnične, gospodarske in družbene probleme.
Zaščitni zakon v našo korist, kije bil odobren že pred več kot šestimi leti (natančneje 14. februarja 2001), je na žalost še vedno v fazi preučevanja in analiziranja. Po petih letih Berlusconijeve vlade, ko je bil zaščitni zakon št. 38/2001 dejansko potisnjen v kot, smo bili pred kratkim priča ustanovitveni seji Paritetnega odbora, ki ga predvideva zgoraj omenjeni zakon.
Ob zadovoljstvu, da je do tega prišlo, pa morava izraziti tudi najino zaskrbljenost v zvezi s seznamom občin, v katerih je prisotna slovenska manjšina in ki ga je odobril že prejšnji Paritetni odbor (predsednik je bil odvetnik Rado race). Po najinem mnenju je treba ta seznam čim prej in to sic et simpliciter posredovati v odobritev vladi, ki ji predsedujete.
To so upravičena pričakovanja naših ljudi, ki v nobenem primeru ne bi mogli razumeti zamud v zvezi s to enostavno, vendar jasno in neodložljivo nalogo.
Od konca druge svetovne vojne je minilo že več kot šest desetletij, pred več kot tridesetimi leti je bil podpisan Osim-ski sporazum, ki je zaključil polemike o meji in manjšinah, ki živijo v okviru teh meja; to je italijanska v Sloveniji in Hrvaški ter slovenska v Italiji.
Danes slovenska manjšina preživlja obdobje zastoja, ki ne koristi nikomur. Kulturne, športne, družbene, gospodarske in verske organizacije, ki predstavljajo naše neprecenljivo bogastvo, že petnajst let
Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič (levo) in Drago Štoka
kroma
opravljajo svoje dragoceno delo zahvaljujoč velikim žrtvam, saj že petnajst let prejemajo enake prispevke. Ti so imeli pred petnajstimi leti eno vrednost, danes pa je ta povsem drugačna.
O teh konkretnih in težkih problemih bi rada govorila z vami osebno, gospod predsednik. Zato vas v imenu združenj, ki sestavljajo najini dve konfederaciji, prosiva, da naju sprejmete tudi na kratko srečanje med svojim obiskom v Trstu, glavnem mestu Furlanije Julijske krajine.
Zahvaljujeva se vam za vašo osebno pozornost in pozornost vlade, ki jo vodite, in vam pošiljava najprisrčnejše pozdrave.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič Predsednik SSO Drago Štoka
ŽARIŠČE
Majski pomisleki
Evelina Umek
V maju navadno že opravljamo obračun o preteklem obdobju, ocenjujemo opravljeno delo in dosežene rezultate, preverjamo načrte za prihodnjo sezono in že razmišljamo o tem, kako jih bomo uresničili po počitnicah.
Tak obračun je naredilo tudi Slovensko stalno gledališče, pred občnim zborom je predsednik Boris Kuret poudaril, da je bila skoraj pretekla gledališka sezona zelo uspešna, da se je povečalo število obiskovalcev, vendar se nad gledališčem spet zbirajo temni oblaki finančne negotovosti in zato tvega, da bo ostalo septembra brez denarja in ne bo moglo začeti nove sezone. Krivo je zmanjšanje strukturnih sredstev, denarja, ki ga gledališču namenjata država in Sklad za Trst. Slovensko gledališče bremeni tudi vzdrževanje Kulturnega doma, italijanska gledališča delujejo v stavbah, za katere skrbita država ali občina.
Naše gledališče si že nekaj let prizadeva, da bi privabilo na svoje predstave čim več italijanskih gledalcev, kar mu delno tudi uspeva. Taka odprtost pa zahteva tudi dodaten napor, dodaten denar. Varčevanje na ta račun prav gotovo ne bi bilo smiselno, vendar bi morale oblasti to upoštevati.
Šolsko leto se bliža h koncu, šolniki ne ocenjujejo samo učencev, ampak tudi lastne dosežke ali pa to naredijo drugi.Šolo s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Jakobu je obiskal deželni šolski ravnatelj Ugo Panetta ter ugotovil, daje ta šola res pravi laboratorij integracije. Od ravnatelja Marijana Kra-vosa smo že večkrat slišali, da šola deluje v specifičnem okolju, kjer živi veliko priseljenskih družin, katerih materin jezik je hrvaščina, srbščina, romun-ščina, albanščina. Vse te otroke šola velikodušno sprejema in jim omogoča integracijo v njim tuje okolje.
Seveda zahteva vse to od učiteljev dodaten napor, najtežje pa je gotovo pri pouku slovenskega jezika. Ob tem si upam izraziti misel, da tako prilagojen pouk slovenščine ne more dosegati tis-
te ravni, ki jo lahko dosega, ko so v razredu učenci, katerih materin jezik je slovenski.
Manjšina torej opravlja delo, ki bi ga morala opravljati večina, kajti zaman se slepimo, da bodo ti učenci priseljencev tudi v odrasli dobi vsaj simpatizi-rali s slovensko manjšino. Asimilirali se bodo, ker jim bo to omogočalo lažje preživetje.
V zameno za ta svoj napor ne dobe slovenski šolniki ničesar, šola pri Sv. Ani je še vedno zaprta, celo prevoz s šolskim avtobusom si morajo učenci plačevati sami, čeprav je občina obljubila drugače. Prenovljena šola pri Sv. Jakobu še vedno nima telovadnice.
Nekaj podobnega se dogaja tudi na založniškem področju, ko izide knjiga slovenskega avtorja v italijanskem prevodu in založnik pripravi predstavitev za italijansko javnost, se je udeleži le nekaj Italijanov, vsi drugi so Slovenci, ki s svojo prisotnostjo zameglijo nezainteresiranost večine za našo kulturo. Prav tako šepa distribucija, ki mogoče le izjemoma seže preko meja mesta ali pokrajine. Dodaten napor brez povratne informacije.
Kaj nam torej prinaša odprtost do naših italijanskih someščanov, do večine? Samo napor in zavest, da smo storili nekaj, kar naj bi bilo lastno evropskemu duhu sožitja? Je to breme pretežko, ga bomo zmogli in kakšna bo njegova cena. Veliko vprašanj in skoraj nobenega odgovora.
Prav gotovo moramo nadaljevati po tej poti, si prizadevati, da bi nas drugi poznali in spoznavali, predvsem pa postaviti svojo ceno, ki ne more biti vedno izražena v denarju. Rekla bi, da se moramo naučiti učinkovitejših mar-ketinških potez tam, kjer je to mogoče.
Morali bi biti glasni in nadležni kot večkrat svetuje Samo Pahor.
Slovencem na Krasu so se zgodili Romi, občinski možje so »modro« razmislili, zakaj ne bi manjšina imela svoje manjšine? Zakaj ne bi bremena preložili na dokazano trpežna ramena?
enogastronomija - Zanimiva pobuda
»Ladja okusov« prej v Istri, nato še v Tržaškem zalivu
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
sklicuje
41. OBČNI ZBOR
danes, 11. maja 2007 prvi sklic ob 20. uri in drugi ob 20.30 v Špetru (Condominio al Centro, ▼hod nasproti Beneške galerije)
Dnevni red:
1.	odprtje OZ in pevska dobrodošlica
2.	izvolitev predsedstva OZ
3.	predsedniško poročilo
4.	sprejetje novih članov
5.	pozdravi
6.	blagajniško poročilo
7.	poročilo nadzornega odbora
8.	razprava
9.	odobritev obračuna 2006 in predračuna 2007 10. razno
TRST - V prejšnjih dneh je po našem morju plul zanimiv in gotovo nevsakdanji čoln. Gre za »ladjo okusov«, na katero je »kapitan« Marino Vocci povabil upravitelje in kulturnike, ki so promovirali kulinarične specialitete in vina iz naših krajev. Na krovu sta bila med drugim tudi zgoniški župan Mirko Sardoč in Veit Heinichen, nemški pisatelj, ki že vrs-
to let živi v Križu. Posebna zanimiva je bila plovba (čolnu je ime Pexino VII) iz Trsta v Istro s končno postajo v Umagu, kjer so »posadko« in njene dobrote sprejeli predstavniki tamkajšnje občinske uprave. Kaj vsega so gostje prinesli iz Trsta je gostiteljem predstavila Ami Škabar, lastnina priznane restavracije na Kolon-kovcu.
Glavni pobudnik vsega je, kot omenjeno, Vocci, nekdanji devinsko-nabre-žinski župan, ki se sedaj ukvarja s promocijo enogastronomskega bogastva naših krajev. Seznam dobrot, ki so jih ponujali na čolnu, je še kar obširen. Od kriškega vina »Glera« in drugih vin iz naših krajev do znamenitih olj iz dolinske občine vse do okusnih kraških sirov ter slaščic.
6
Petek, 11. maja 2007
ITALIJA
/
rim - Pokojninska reforma razdvaja levo sredino
Napetost v Uniji še visoka, Prodi in Hrast posredujeta
Tudi Epifani ostro zavrnil ultimate - Desna sredina napada vlado
Generalni sekretar CGIL Guglielmo Epifani je včeraj ostro zavrnil ultimat ministra Tommasa Padoe Schioppe in dejal, da v odnosu z vlado sindikat noče biti miš, ki bo postala plen mačke.
ansa
rim - Zbornica
Zaupnica za odlok o zdravstvu
RIM - Poslanska zbornica je včeraj izglasovala vladi zaupnico, ki je bila vezana na odlok o zdravstvu. S tem odlokom so poslanci črtali ti-ckete na izvide. Obenem odlok nakazuje sredstva za poravnavo primanjkljaja nekaterih italijanskih dežel.
Odlok je bil izglasovan z 298 glasovi za in 150 proti. Sedaj se bo moral o njem zopet izreči senat v tretjem branju. Senatorji so ticket na izvide znižali od 10 na 3,5 evra, poslanci pa so ta dodatek črtali. Odlok uvaja tudi strožje nadzorstvo nad delovanjem zdravstvenih podjetij.
rim - Kasacijsko sodišče
Obsodba Contrade postala polnomočna
RIM - Nekdanji tretji človek pri civilni obveščevalni službi Bruno Con-trada je sodeloval z mafijo. Tako je ocenilo včeraj kasacijsko sodišče in potrdilo obsodbo na 10 let zapora.
Po obsodbi bo Contrada, ki je star 77 let, zaprt v vojaško kaznilnico v kraju Santa Maria Capua Vetere. Za vojaka - pa čeprav upokojenega, ki je bil obsojen zaradi sodelovanja z mafijo, zakon ne dovoljuje hišnega pripora.
Contrada je bil aretiral 24. decembra 1992 z obtožbo sodelovanja z mafijo. Na prvem procesu je bil obsojen na deset let zapora, medtem ko so ga drugostopenjski sodniki oprostili.
Toda kasacijsko sodišče je oprostilno sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje, na katerem so sodniki Contrado zopet spoznali za krivega in ga obsodili na 10 let zapora in tri leta nadzorovane prostosti. Včeraj je kasacijsko sodišče potrdilo to obsodbo, ki je tako postala polnomočna.
Tožilec, ki je v svojem sklepnem govoru poudaril, da o krivdi Contrade ni dvomov, je bil s sodbo zadovoljen. Povsem drugačna je bila ocena branilca, po katerem je bila sodba že vnaprej znana. »Upam, da se bodo ljudje zgrozili zaradi take krivice,« je dejal odvetnik.
RIM - Zaradi pokojninske reforme je temperatura v levi sredini in v odnosih med sindikati in vlado še vedno zelo napeta. Dan potem ko je gospodarski minister Tomma-so Padoa Schioppa vezal možnost pokojninske reforme na hitro usklajevanje stališč (govoril je o juniju kot o zadnjem terminu), radikalna levica vztraja pri svoji zahtevi, noče odstopiti in se sklicuje na predvolilni program Unije. Medtem pa Hrast skuša doseči ublažitev tonov, premier Romano Prodi pa si je prevzel vlogo posrednika.
Padoa Schioppa je včeraj jasno povedal, da je jedilni list mogoče spremeniti, toda cena mora ostati ista. Vlada ima na raz-lopago 2,5 milijarde evrov, zato vsega ni mogoče doseči, naj bi premier dejal sindikatom. Potrebno je izbrati, še posebej če naj bo pokojninska reforma vezana tudi na bolj učinkovite socialne blažilnike. Obenem je treba tudi preveriti, kako se vse to lahko veže z obnovitvijo delovne pogodbe državnih uslužbencev.
Sogovornikov pa premier še ni prepričal. Sekretar sindikalne organizacije CGIL Guglielmo Epifani je zavrnil ultimat Padoe Schioppe. »Ne gremo se mačke in miši, predvsem pa v tej igri nočemo biti miš. S tem se morata vlada in minister Padoa Schioppa sprijazniti,« je bil odločen sindikalni voditelj. Tudi voditelji SKP in SIK niso odstopili od svojih zahtev. »Vsi smo dobili od volivcev mandat, da odpravimo sunkoviti dvig praga starosti za upokojitev, da ovrednotimo najnižje pokojnnine in s spodbudami prepričamo ljudi, naj podaljšajo delovno razmerje,« je dejal sekretar SKP Giordano.
Prodi je včeraj poslušal, ne da bi se preveč izjasnil. V izjavah za javnost pa je bil vsekakor optimističen, zagotovil je, da se usklajevanje stališč v večini nadaljuje in da dejansko ni nobenih napetosti. Problemi, ki jih je treba rešiti, so zelo zapleteni, zato je naravno, da so pristopi lahko različni.
Pomirjevalno vlogo v oporo premieru so si prevzeli tudi Levi demokrati. Minister za delo Cesare Damiano je zagotovil, daje človek dialoga, ki ne postavlja ultimatov, podminister za gospodarstvo Vin-cenzo Visco pa je prepričan, da bo dogovor dosežen. Oba prestavnika Hrasta sta tudi prepričana, da je treba Maronijev sun-kviti dvig nadomestiti s postopnim dviganjem upokojitvenega praga. Sicer pa tudi Padoa Schioppa zagotavlja, da bo napel vse sile za uskladitev stališč.
Opozicija pa metem napada Unijo. »Prodi ne bo nikoli sposoben neke sinteze, kvečjemu bo dosegel nek lažni kompromis,« je bil oster predsednik NZ Gianfran-co Fini.
Industrijska proizvodnja marca narasla
RIM - Industrijska proizvodnja je bila marca letos za 1,6 odstotka večja kot v istem obdobju lani. Tudi v prvem letošnjem trimesečju je bila za 0,9 odstotka večja kot v istem četrtletju lani. Sicer pa je bila proizvodnja marca večja tudi kot v februarju. Prirastek je bil v tem primeru 0,5 odstotka. Podatke je objavil državni statistični zavod Istat.
Unicredit v prvem četrtletju
•V««	I I •VI
z višjim dobičkom
RIM - Italijanska bančna skupina Unicredit je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 1,78 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 29 odstotkov več kot v enakem obdobju leto poprej. S tem je banka presegla tudi napovedi analitikov. Dobiček iz poslovanja se je prav tako povečal, in sicer za 20 odstotkov na 3,19 milijarde evrov. K izboljšanim poslovnim rezultatom je prispevala močna rast v Italiji ter srednji in vzhodni Evropi. V banki so poleg tega dejali, da stalno spremljajo priložnosti za morebitne prevzeme. Med temi je tudi rimska bančna skupina Capitalia. Kot je znano, je Unicredit v sodelovanju z ruskim letalskim prevoznikom Aeroflot eden od interesentov za nakup državnega deleža v italijanskem letalskem prevozniku Alitalia.(STA)
Spori v upravnem svetu RAI
RIM - Spori v upravnem svetu RAI se zaostrujejo in onemogočajo odločanje v podjetju. Svetniki, ki so odraz desne sredine, so namreč zavrnili predlog predstavnika leve sredine Sandra Curzija, da bi razpravljali o odstavitvi direktorja RAI2 Antonia Marana zaradi vrste neuspešnih oddaj. S predlogom je soglašal tudi predsednik Claudio Petruccioli. Po zavrnitvi so svetniki Curzi, Nino Rizzo Nervo in Carlo Rognoni protestno odšli. Rizzo Nervo je bil po seji zelo oster. »Čeprav RAI2 hira zaradi zgrešenih odločitev vodstva, direktorja ni mogoče odstraniti, ker je bila RAI2 zaupana v upravljanje Severni ligi. Ta svet ni več sposoben upravljati RAI,« je dejal svetnik.
Tiskovni predstavnik Piera Fassina Roberto Cuillo pa je ocenil, da desna sredina sporazumno z Berlu-sconijem želi uničiti RAI. Kot dokaz za svoje obtožbe je navedel dejstvo, da se je pet desnosredinskih svetnikov v sredo srečalo z voditeljem Doma svoboščin.
turin - V nesreči umrla dva otroka
Kanabis v krvi voznika prevrnjenega avtobusa
TURIN - V krvi voznika avtobusa, ki se je v četrtek prevrnil na avtocestnem odseku Santhia - Casale Monferrato, so našli sledove kanabisa. V nesreči sta umrla dva otroka, 21 pa jih je bilo ranjenih.
Z avtobusom so se odpravili na šolski izlet učenci osnovne šole iz Stroppiane (Vercelli). Razlog prevrnitve avtobusa preiskovalci še ugotavljajo, saj se je vozilo prevrnilo na ravni in suhi cesti, kjer ni bilo prometa.
Eden od malih potnikov je umrl med
prevrnitvijo, drugi je včeraj podlegel poškodbam v bolnišnici v Turinu. Starši so sklenili, da podarijo njegove organe.
Voznik, kije bil lažje ranjen, pa je vpri-poru v bolnišnici. Dolžijo ga kaznive povzročitve nesreče, kaznive povzročitve smrti dveh potnikov in poškodb ostalim.
Sožalje svojcem umrlih otrok je izrazil premier Prodi, ki je obenem opozoril, kako pomemben je preventivni nadzor za ljudi, ki opravljajo tako zahtevne službe.
rim
Domnevni primer pedofilije v Rignanu Flaminiu
Vzgojiteljice izpuščene na prostost Ni dokazov o njihovi odgovornosti
RIM - V preiskavi o domnevnih primerih pedofilije v otroškem vrtcu v Rignanu Flaminiu pri Rimu, je prišlo včeraj do nepričakovanega zasuka. Izvensodni senat je preklical zaporne naloge za pet od šestih osumljencev. O primeru šeste osumljenke, ki je pritožbo vložila po ostalih, bo senat razpravljal v torek.
Utemeljitev bo objavljena danes, kaže pa da po oceni izvensodnega senata »ni tehtnih indicev o njihovi krivdi«. Kaže, da je pravosodni minister Clemente Mastella že zahteval kopijo utemeljitve in odredil, naj mu poročajo o poteku preiskave v mejah, ki jih dovoljuje tajnost preiskovalnega postopka.
Zaradi domnevne spolne zlorabe otrok v vrtcu v Rignanu so bile pred dobrim tednom aretirane tri vzgojiteljice, slu-ginja, mož ene od vzgojiteljic in uslužbenec bencinske črpalke. Domnevne zlorabe je karabinjerjem ovadila skupina staršev, medtem ko j e del vasi vztrajno branil aretirane. Branilci osumljenih so pohvalili sklep senata, medtem ko zastopniki tožnikov čakajo na objavo utemeljitve.
Zadovoljstvo ene od priprtih učiteljic iz Rignana, potem ko je bila včeraj izpuščena na prostost.
ansa
/
ALPE-JADRAN
Petek, 11. maja 2007
7
celovec - Petdeset let Slovenske gimnazije
Praznovanje z optimističnim pogledom v prihodnost
Na slovesnosti v celovškem Domu glasbe tokrat brez govorov manjšinskih in deželnih politikov
CELOVEC - Proslava ob 50. obletnici ustanovitve Slovenske gimnazije v sredo zvečer v Domu glasbe v Celovcu je izzvenela ne le z evropsko himno, temveč tudi z optimizmom glede bodočnosti te osrednje šolske ustanove Slovencev na Koroškem. Jubilejne prireditve so se udeležili številni častni gosti iz Koroške in Slovenije, pester spored, kije bil namenjen uspešno prehojeni poti šole v preteklih 50 letih in pogledom v bodočnost, pa so oblikovali dijakinje in dijake gimnazije skupaj z učitelji splošno izobraževalne višje šole.
Ravnatelj Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence Miha Vr-binc je v svojem govoru (v štirih jezikih -slovenščini, nemščini, italijanščini in angleščini) izpostavil odprtost šole in evropski duh, ki vlada v njej. »Naša ustanova je pravzaprav že od vsega začetka premagovala meje in pregrade in temelji na regionalni zavesti dvojezičnosti in na evropskem duhu nadregionalnosti ter sledi svetovni Unescovi zamisli solidarnosti«, je dejal ravnatelj Vrbinc. Izpostavil je nadalje, da je Slovenska gimnazija šola s posebnim izobraževalnim profilom, ki s svojimi številnimi partnerstvi s šolami v Sloveniji, Italiji in v drugih evropskih državah ter s svojo raznoliko ponudbo predstavlja bistven in medtem priznan element na področju izobraževanja na Koroškem in v Avstriji.
V imenu Združenja staršev je spregovoril predsednik Božo Hartmann. Izrazil je željo, da bi šola tudi v bodočnosti skrbela za samozavestno slovensko mladino, »ki se zaveda svojih korenin in živi kot vzgled strpnosti.« Sebastian Cizer-l in Vera Hartmann sta govorila v imenu dijakov in dijakinj šole, v imenu že 1.637 maturantov in maturantk pa predsednik Združenja absolventov na Slovenski gimnaziji Valentin Inzko, sedanji veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji. Inzko je v svojem govoru izpostavil velik pomen Slovenske gimnazije za slovensko manjšino in njeno uveljavitev v Avstriji. Kot zadnji govornik je Hanzi Lesjak, predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec, ki je v tem šolskem letu pobrateno s Slovensko gimnazijo, izpostavil veliki pomen povezovanja šole s kulturnimi in športnimi društvi.
Slovesnost, tokrat brez govorov deželnih kot tudi manjšinskih politikov, je izzvenela s čestitkami nekdanjemu dolgoletnemu ravnatelju Reginaldu Vosperniku, ki je prav na večer proslave praznoval svojo 70-letnico, ter z literarno budnico, ki jo je šolski ustanovi in udeležencem proslave poklonil književnik Janko Messner.
Ivan Lukan
Poslopje Slovenske gimnazije v Celovcu, ki je doslej »proizvedla« že 1637 maturantov in maturantk
Jutri počastitev tigrovcev na Mali gori
MALA GVORA - Domoljubno društvo Tigr Primorske bo tudi letos počastilo spomin na leta 1941 padle ti-grovce na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem. Proslava bo na sporedu 12. maja in sicer pri spomeniku na tem kraju. Začela se bo ob 12. uri. Slavnostni govornik bo obrambni minister v slovenski vladi, Karel Erjavec. Po proslavi se bodo udeleženci zbrali pri bližnji gozdarski koči, kjer bo poskrbljeno za prigrizek. Svojo udeležbo so doslej potrdili iz več primorskih krajev, prireditelji pa pričakujejo tudi udeležence iz zamejstva. (-boj-)
51. pohod okoli Ljubljane začeli otroci iz vrtcev
LJUBLJANA - V sklopu prireditev, s katerimi Ljubljana obeležuje mestni praznik, dan miru, ki ga praznuje 9. maja, bo ta konec tedna potekala špor-tno-rekreativna prireditev Pot ob žici 2007. Prireditev bo letos potekala že 51., pohod pa poteka po poti, kjer so okupatorji med drugo svetovno vojno Ljubljano obdali z bodečo žico. Včeraj so se na pot podali otroci iz ljubljanskih vrtcev, danes pa bodo na vrsti pohodi osnovnošolcev in srednješolcev. Osrednji del prireditve bo potekal jutri, razdeljen pa bo na rekreativni pohod in tek trojk. Rekreativci bodo lahko prehodili del oziroma celotno Pot ob žici, ki je dolga 35 kilometrov.
evropska unija - Vstopanje Hrvaške
Zagreb ni zadovoljen s hitrostjo pogajanj
ZAGREB - Hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarovič je v pogovoru za včerajšnjo izdajo hrvaškega časnika Jutarnji list dejala, da "ni povsem zadovoljna s hitrostjo pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo" in da bi lahko Hrvaška šla hitreje. Ponovila je tudi, da je hrvaški sabor odločil, da bo Hrvaška ekološko-ribo-lovno cono za članice EU polno uveljavila najkasneje do 1. januarja 2008.
Glede pristopnih pogajanj je ministrica dejala, da se Hrvaška z Evropsko komisijo pogovarja o "pospešitvi tega procesa", saj Zagreb že dovolj dolgo čaka na odprtje nekaterih poglavij. Ob tem je izrazila prepričanje, da bo prišlo do močnejšega pospeška in istočasnega odprtja pogajanj za več poglavij. Od skupno 33 poglavij pravnega reda EU, ki j ih mora vsaka kandidatka za članstvo v EU zapreti v pristopnih pogajanjih, je Hrvaška doslej odprla šest poglavij, dve pa je začasno tudi zaprla.
V zvezi s hrvaško ekološko-ribo-lovno cono in njeno uveljavitvijo za članice EU pa je Grabar-Kitarovičeva dejala, da o tem potekajo diplomatski pogovori z Italijo in Slovenijo. Na vprašanje, ali bo Hrvaška, kot se neuradno napoveduje, septembra cono polno uveljavila za članice EU, se pravi tudi za Slovenijo in Italijo, pa je ministrica odgovorila, da je sabor odločil, da se cona uveljavi najkasneje do 1. januarja 2008. Zavedamo se odgovornosti, da mora Hrvaška kot država, ki se pogaja o vstopu v EU, nego-va ti dob re so sed ske od no se, a ima tu -di odgovornosti za zaščito Jadrana, je še dejala ministrica. "Želimo, da bi režim, o katerem se dogovarjamo s so-se di, ve ljal tu di po vsto pu v EU. In prav v tem smislu se pogovarjamo s Slovenijo in Italijo," je pojasnila ministri ca. Do da la je, da so "po drob nos ti teh pogovorov stvar tihe diplomacije", sama pa verjame, da bodo strani prišle do skupnih instrumentov za zaščito Jad ra na.
ljubljana - Predstavitev
Besedolomnice z izborom novejše koroške literature
Naslovnica predstavljenega izbora najnovejše koroške literature Besedolomnice
manjšinski jeziki - Prizadevanja za promocijo furlanščine
Za večjo prisotnost in vidnost furlanskega jezika v medijih
VIDEM - Na sedežu Furlanskega filološkega društva v Vidmu se je v sredo dopoldne odvijala krajša slovesnost, na kateri so predstavili brošuro, ki je namenjena vsem v furlan-ščini pišočim novinarjem in pa tistim, ki jim je manjšinska problematika tako ali drugače blizu. Ob zaključku srečanja je potekala podelitev priznanj ducatu novinarjev, ki so pred nedavnim obiskovali tečaj furlanskega j ezi-ka.
Cilj pobude je doseči večjo uporabo in torej vidno prisotnost furlanskega jezika tudi v sredstvih množičnega obveščanja, kar nekako sovpada s promocijo tudi tega manjšinskega jezika, ki jo med drugim udejanja Dežela Furlanija Julijska krajina. Uresničitev brošure, ki so jo uredili Elisa-betta Pozzetto, Silvano Bertossi in Licio De Clara, je omogočila podpora Deželne agencije za furlanski jezik -Ar lef.
Publikacija vsebuje prispevke
Bojana Brezigarja o manjšinskih dnevnikih v Evropi s posebno osvetlitvijo primera - Primorskega dnevnika, Marca Stolfa, direktorja Deželne službe za jezikovne in kulturne istovetnosti, ki prikazuje stanje manjšin v Italiji z medijskega vidika, Marija Čuka, ki piše o zgodovini in današnjem stanju slovenske redakcije v okviru deželnega sedeža Rai, novinarke Anne Casasole, ki poroča o programih v furlanskem jeziku v deželnih medijih ter razmišljanje novinarja Alessia Potocca. Ob teh poročilih sestavljajo drugi del publikacije vaje in nekatera slovnična opozorila v furlanskem je zi ku.
Na predstavitvi je bil predsednik deželne novinarske zbornice FJK Pi-ero Villotta kritičen do »rimskega jezikovnega nacionalizma«. Ocenil je, da »bomo prej ali slej doživeli dnevnik tudi v furlanskem jeziku v okviru javne radio-televizijske službe.« Odločilno za dosežek tega cilja naj bi
po njegovem bil dejanski obstoj slovenske televizijske in radijske postaje Rai.
Prof. Giovanni Frau (danes Ar-lef) je predlagal, naj deželna novinarska zbornica zahteva od vsedržavne, sestavo uradnega dokumenta z zahtevo po dokončnem udejanjanju furlanskih radijskih in televizijskih oddaj v okviru deželnega sedeža Rai. Precej nerganja je med udeleženci bilo na račun neizvajanja nekaterih določil zakona št. 482. Marco Stolfo je izpostavil vprašanje spoštovanja jezikovnih pravic in dodal, da bi si tudi furlanski založniki morali zavihati rokave glede izdajanja knjig v materinem jeziku. V zaključnem povzetku je Pozzettova spomnila, da predstavlja medijska raznolikost slovenske manjšine v Italiji za Furlane »utopijo, ki si j o velja vzeti za zgled.« Srečanje je potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju.
Matej Caharija
LJUBLJANA - V sredo je bila v okviru Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani predstavitev izbora novejše koroške literature Besedolomnice. Večer se je odvijal v prostorih galerije revije Družina. Besedolomnice je izdalo Založništvo tržaškega tiska, ki ga je na večeru predstavljal urednik knjižnih izdaj Ace Mermolja. Besedolomnice je v stiku z avtorji izdelala Irena Destovnik, ki je povezovala večer. Na njem je bilo prisotnih tudi nekaj avtoric in avtorjev, ki so zastopani v zborniku,
Zanimivost okrogle mize oz. srečanja pa je bila ugotovitev o globinskih spremembah pojma "Koroška literatura", ki ga je v šestdesetih in sedemdesetih letih izoblikovala osrednja slovenska literarna zgodovina. Podobno se je ustvaril pojem "Tržaška literatura". Za obe literaturi je bilo skupno in bistveno, da sta zaobjemali avtorje, ki so na izrazit način izpostavljali narodno problematiko in stisko. Ohranjali so torej klasične prozne in poetične modele v nasprotju z Ljubljano, kjer se je pričela razvijati nova avantgarda z dekon-strukcijo jezika.
Koroška literatura je zaobjemala avtorje, kot so Florijan Lipuš, Janko Messner, Andrej Kokot, Valentin Polanšek in še kdo. Pozornost takratne Slovenije je bila do omenjenih avtorjev in koroške literature izrazita. Omenjeni avtorji so sodelovali na pomembnih literarnih večerih, prejemali nagrade itd. Lipuš je prejel Prešernovo nagrado že v samostojni Sloveniji, kot sta jo Pahor in Rebula.
Zadeve pa so se bistveno spremeni-
le za mlajšo generacijo. Besedolomnice prinašajo izbor, ki zaobjema tudi avtorje srednje generacije, kot je Franc Merkač, ki pa so že delovali izven etabilirane literarne srenje. Nova podoba slovenskega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem je torej radikalno spremenjena. Mlajši avtorji očitno niso med sabo izraziteje povezani. V ospredje postavljajo literarno iskanje, ki se je razbremenilo izrazito narodnostne tematike. So Slovenci, ker pišejo po slovensko. Nekateri se obračajo tudi v nemški prostor ali pa živijo in delajo izven okvira Koroške. Stiki z Ljubljano so vedno bolj bežni, zanimanje zanje s strani ljubljanske literarne srenje pa je šibko ali nično,
Omenjen položaj je po svoje nenavaden, saj so nekateri avtorji kakovostni. Njihovo pisanje je v sozvočju z najsodobnejšimi evropskimi literarnimi strujami, in torej tudi s slovenskimi. Očitno pa je z vidika Ljubljane odsotnost narodotvor-nosti "odmaknila" omenjene pisce na rob. Istočasno pa ti pisci ne iščejo navdihov samo v slovenski literaturi, ampak se zgledujejo po nemškem in širšem svetu. Literarna zgodovina, ki naj bi se ne vdajala modi, očitno še ni našla koordinat za ugotavljanje globinske literarne spremembe, ki se dogaja na Koroškem. Verjetno pa ne gre tu le za literarno spremembo, ampak za nekaj veliko širšega. Okrogla miza v Ljubljani je izostrila omenjene tematike. Knjiga Besedolomnice pa se je izkazala kot izziv, ki se je sprožil v Trstu. V bistvu je nekatere stvari lažje dojeti iz razumevajoče distance... (ma)
8	Četrtek, 10. maja 2007
APrimorski
r	dnevnik
I———j	Ulica dei Montecchi 6
tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
Trst
NEPREMIČNINSKE STORITVE
BBOPUÎHf CEMTVE
ireu» A/8-Trato-io.aiL^itj ip^THnprama-re «m
jutri in v nedeljo - Na Trgu Goldoni vino, sir, med, olje, kruh, sladice in likerji
Okusi tradicije s Krasa v središču mesta
Mestno središče bo v soboto in nedeljo v znamenju proizvodov in pridelkov s Krasa in z Brega: sirov, vina, olja, medu, pa tudi cvetic, likerjev, kruha in sladic. Združenje Pro loco Trieste bo v sodelovanju s tržaškim odbor niš tvom za go spo dar ski in turis -tični razvoj drugo leto zapored priredi lo revijo do ma čih pre hram benih in vinskih izdelkov z imenom Okusi tradicije.
Prireditev bo letos prvič na novi lokaciji, na trgu Goldoni, je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konfe-ren ci na pove dal tr žaš ki odbor nik za turizem Paolo Rovis. Občina se je odločila za pred kratkim obnovljeni trg, da bi tudi ta zaživel, kot ob podob nih manifestacijah zaživijo Ponterošo, Borzni trg in nekatere ulice Starega mesta. Tako naj bi Goldonijev trg pri-bli žali tudi tis tim ob čanom, ki so zavihali nos ob njegovi ne prav posrečeni ob no vitvi.
Udeležence letošnjih Okusov tradicije je predstavil predsednik združenja Pro loco Trieste Cristian Esposito. Poudaril je, da se je po lanski premierni izvedbi zanimanje za prireditev povečalo. Tako se je število sodelujočih od lanskih osem skoraj podvojilo (letos jih je 15). Prav tako pa se je povečalo število gostincev, ki bodo v soboto in nedeljo ponujali gostom tradicionalno slastne menuje po poseb nih cenah.
Na Trgu Goldoni bodo v soboto in nedeljo razstavljali in prodajali svoje proizvode podjetje Sturman iz Repna (degustacija in prodaja vina), kmetijsko podjetje Igorja Grgiča iz Padrič (vino), kmetijsko podjetje Marie Zia ni iz Trebč ( med), čebela r ka Vilma Abrami Carboni iz Gročane (med), kmetijsko podjetje Lenarda Vi-dalija (sir), kmetijsko podjetje Alessandra Muzine iz Trsta (cvetje), pekarna Davorina Starca s Proseka (kruh in sladice), kmetijsko podjetje Alle quer ce del Car so od Sv. Iva na ( med, žga -nje in bonboni), podjetje Piolo & Max iz Trsta (likerji), Pasticceria triestina (sladice), Kraška domačija Bajta (salama in vino), kmetijsko podjetje Kristine Jerman iz Čampor (olivno olje), kmetija Milič iz Zagradca (vino),
Vino, sir, olje in druge dobrote bodo v soboto in nedeljo v pokušnjo in naprodaj na Trgu Goldoni
kmetijsko podjetje Daria Zidariča iz Praprota (sir), kmetijsko podjetje Ivana Pernarčiča iz Vižovelj (sir), Konzorcij čebelarjev tržaške pokrajine (med) in kmetijsko podjetje Andreja Boleta (vino).
Menuje s tradicionalno hrano bodo konec tedna ponujale restavracije Savron (Prosek), Scabar Sv. Ana), Hotel Pesek, Društvena gostilna v Ga-brovcu, Križman (Repen), Sardoč
Prečnik), Daneu (Opčine), Suban (Sv. Ivan), gostilna Al pozzo (Dolina), kmečki turizem Škerlj (Salež)j, kmetija Igorja Grgiča Padriče), kmečki turizem Žbogar (Samatorca), kraška domačija Bajta in kmetijsko podjetje Edija Zobca (Boljunec).
V večernih urah bo poskrbljeno tudi za glasbeno sprostitev. V soboto zvečer bo na odru na Trgu Goldoni zaigrala skupina Hardfish & the hot
Potatoes, v nedeljo zvečer pa skupina Zakkaman and the revolutionary tribe of lion. Oba dni bodo kioske odprli ob 9.30, odprti pa bodo do polnoči.
Na predstavitvi je posegel tudi Giorgio Tomasetti,podpredsednik Fundacije CRTrieste, sponsorja prireditve. Poudaril je, da želi Fundacija »približati mestu tradicionalne značilnosti Krasa, da bi tako ovrednotila Kras in njegove proizvode.«
miela
Poklon
Eriku
Satieju
V gledališču Miela na tržaškem nabrežju se v nedeljo, 13. maja, začenja tradicionalni niz prireditev, ki ga zadruga Bonawentura prireja za rojstni dan Erika Satieja, enega največjih predstavnikov sodobne glasbe, kije bil sicer znan tudi zaradi svoje večstranske nadarjenosti na vseh področjih umetniškega izražanja in je bil vsekakor ena najbolj spornih osebnosti v glasbeni zgodovini 20. stoletja. Kakorkoli že, poleg Jamesa Joycea je Erik Satie drugi umetniški zaščitnik gledališča Miela, kjer že od leta 1992 prirejajo v mesecu maju odmevni in obenem do-mačnostno veseli homaž leta 1866 rojenemu francoskemu glasbeniku.
Glede na vsestransko umetniško naravnanost Erika Satieja bo tudi letošnji niz poleg glasbe zajel še druge umetniške oblike, zlasti slikarstvo, in to na določeno temo, ki se navezuje na zadnje poglavje Kafko-vega romana Amerika : od tod tudi naslov A Clayton! po oglasu za avdicije za umetnike velikega gledališča v Oklahomi. Na to temo bo 90 umetnikov namenoma za to priložnost pripravilo slike, ki bodo od nedelje, 13. maja, zvečer razstavljene v foyerju gledališča. Naslednji večer bo na sporedu kabaretni koncert pianistke Barbare Rizzi in recitatorke Carle Manzon s Satiejevimi skladbami in zapiski. V sredo bo muzikolog in gledališčnik Luca Scarlini v pre-davanju-predstavi spregovoril o ezo-teričnih elementih v Satiejevem delovanju. Niz se bo sklenil v četrtek s koncertom kontrabasista Stefana Scondanibbia, kije zlasti zaslužen za uveljavitev kontrabasa kot solističnega glasbila; spremljal ga bo pianist Fabrizio Ottaviucci. Na sporedu bodo skladbe Erika Satieja, Jacoba Druckmana, Stefana Scondanibbia, Johna Cagea in Terryja Rileyja.
Poleg tega niz vsako leto predvideva tudi prireditev zunaj gledališča Miela. Letošnja bo julija v okviru Postaje Topolove: vrsta stoičnih pianistov bo izvedla slovito Satieje-vo Vexations, v kateri se isti motiv ponovi 840-krat. (bov)
trst - Tiskovna konferenca po uspeli akciji letečega oddelka tržaške kvesture
Ropar aretiran v rekordnem času
33-letni Felice Damiani je predvčerajšnjim med poskusom ropa v marketu v Ulici XXX ottobre z nožem ranil dve osebi
Felice Damiani je ime roparja, ki je v sredo popoldne dodobra prestrašil udeležence in očividce ropa, ki se je zgodil v manjšem marketu v Ul. XXX. Ottobre. Gre za 33 - letnega mladeniča, ki ima na vesti že nekaj podobnih tatvin, zaradi nekega drugega ropa pa gaje že obravnavalo tržaško sodišče. S podrobnostmi hitre in učinkovite akcije posebne enote tržaške policije je na včerajšnji novinarski konferenci postregel predstavnik tržaške kvesture Mario Bo, ki je uvodoma izpostavil dejstvo, da so nepridiprava aretirali v rekordno hitrem času.
Kot smo že poročali, je ropar v market Punto Sma, ki se nahaja poleg kavarne Tivoli, vstopil okrog 17.30. V trgovini je vzel steklenico piva, ki jo je tudi plačal, vendar se je že čez nekaj trenutkov vrnil in tokrat iz blagajne poskusil na silo vzeti dnevni izkupiček. Od blagajnika je z resnimi grožnjami zahteval, naj mu izroči denar. Blagajnik je izkoristil roparjevo nepozornost in poskusil z mobilnim telefonom poklicati policijo, vendar mu klic zaradi prešibkega signala ni uspel. Pogumen blagajnik je zaprosil mimoido-čo stranko, da pokliče varnostne sile. Medtem je brezvesten ropar skušal dvigniti blagajno, nakar so njegovo nasilno početje poskusili prekiniti blagajnik, odvetnik Walter Zidarich in natakar iz bara Tivoli, a je kmalu prišlo do prerivanja, ki se je k sreči končalo z
manj resnim epilogom. Roparje namreč med prerivanjem iz žepa nepričakovano potegnil nož, s katerim je ranil dve osebi: odvetnika Zidaricha huje, ki pa k sreči ni v življenjski nevarnosti, mladi natakar iz kavarne Tivoli pa jo je odnesel z lažjimi poškodbami.
Z nožem oborožen ropar je nato odbrzel proti Ul. Milano in se izgubil med množico. Tržaški policisti so hitro prišli na kraj ropa in, kot je včeraj razložil Mario Bo, zaslišali vse priče dogodka, ki so podale zelo izčrpen in natančen opis nepridiprava. Tetovaža na vratu je bila tisti indic, ki je policijo kajkmalu privedel do nasilneža. Ropar se je namreč zabarikadiral v stanovanje nekega prijatelja v bližini glavne postaje, saj sam, kakor so še pojasnili včeraj, v Trstu nima stalnega bivališča. Zaradi poskusa oboroženega ropa in ogrožanja varnosti so kriminalisti včeraj podali kazensko ovadbo zoper 33 - letnega Damianija, ki mu nasilje sploh ni tuje. Pred tem so ga že obravnavali zaradi podobnih dejanj z elementi nasilja. Hitra akcija tržaških policistov je bila torej odločilna v celotni operaciji, v okviru katere so prišli na sled roparju, ki je v sredo končno imel hudo smolo. Policisti zaenkrat še poizvedujejo, če je Felice Damiani pri ropu morda imel kakega pomočnika. (sč)
Ropar, ki se je pri svojem »podvigu« poslužil noža, ima za seboj že več podobnih dejanj
kroma
/
TRST
Četrtek, 10. maja 2007
1 1
kraška gorska skupnost - Zgoniški župan Mirko Sardoč pisal deželnim upraviteljem
Zahteve Kraškega okraja za obnovljeno KGS
Sporno: povezanost občin v KGS in predhodna ustanovitev deželnega parka
Kraški okraj se je spet zavzel za ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti. Mirko Sardoč, župan zgo-niške občine, ki je nosilka čezmejne-ga projekta na italijanski strani, je včeraj pisal predsedniku dežele Furlani-je-Julijske krajine Riccardu Illyju, deželnemu odborniku za krajevne uprave Francu Iacopu in deželnemu odborniku za kmetijstvo Enzu Marsili-u z namenom, da bi podprli prizadevanja za obnovitev Kraške gorske skup nos ti.
Po njegovem mnenju predstavlja deželni zakonski predlog o goratih območjih »prvi važnejši korak za ponovno ustanovitev ukinjene KGS«, vse ka kor pa » bi bi lo po treb no od pra -viti nekatere pravne omejitve, vključene v zakonski predlog, ki bi lahko neizogibno imele hude učinke na dobo in na izvajanje samega zakona.«
Sardoč je zapisal, da je »izrecna naloga zakonodajalca prisluhniti teritoriju«, s čemer je dejansko deželo ošvrknil, ker tega pri pripravi zakonskega predloga ni storila. Zatem se je obregnil predvsem ob dve zakonski do lo či li, ki bi zna li ohro mi ti ali ce lo izničiti prizadevanja za obnovitev KGS.
Prvič: določilo o tako imenovani oze melj ski po ve za nos ti ob čin, ki naj bi pris to pi le k no vi Kraš ki gor ski skupnosti. Zakon predvideva, da se morajo za obnovljeno ustanovo izreči naj manj šti ri oze melj sko po ve za ne občine. Kar dejansko pomeni, da bi bila dolinska občina odrezana od KGS, če bi tržaška občina k njej ne pristopila. Župani Kraškega okraja so se že lanskega oktobra zavzeli, da bi bila vsem občinam, ki bi to hotele, dana možnost pristopa k obnovljeni Kraški gorski skupnosti.
Drugič: velike dvome predstavlja predhodna ustanovitev deželnega parka. Ali z drugimi besedami: najprej bi morali ustanoviti deželni park, šele zatem bi lahko startali na obnovitev Kraške gorske skupnosti. Deželni zakon o parkih iz leta 1996 pa predvideva zelo dogl rok za ustanovitev deželnega parka. Sklep o ustanovitvi »predstavlja varianto k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu, kar v bistvu pomeni, da bi samo za ta postopek potrebovali leto časa. »K temu je treba dodati še tehnični čas, ki ga zahteva zakonski osnutek za konkretno ponovno ustanovi tev Kraš ke gor ske skup nos ti,« je spomnil Sardoč, in ta postopek tudi zelo natančno razčlenil.
Po odobritvi zakona je potrebnih 60 dni za opcijo pripadnosti zainteresiranih občin k gorski skupnosti; nadaljnjih 15 dni je potrebnih za dostavo sklepa deželni upravi: 60 dni je po treb no za odob ri tev skle pa de žel -nega odbora in objavo v deželnem
uradnem vestniku; 30 dni po tej objavi se gorska skupnost formalno ustanovi, sočasno pa je imenovan dežel ni ko mi sar; v ro ku 60 dni od usta -novitve morata pokrajini trst in Gorica iz da ti us trez ni sklep; na dalj njih 120 dni pa je predvidenih za prenos dobrin s pokrajin na novo gorsko skupnost; v roku 60 dni i n ne preko 120 dni nato komisar skliče prvo sejo sveta gorske skupnosti.
Sardoč - zelo diplomatsko - v pismu ni zapisal koliko bi trajal ves formalni postopek od odobritve zakona do prve seje obnovljene Kraške gorske skupnosti. Seštevek znaša 405 dni...
»V zakonskem osnutku bi bilo koristno razčleniti obe zadevi o ustanovitvi parka in o ponovni ustanovitvi Kraške gorske skupnosti. Na dlani je zap le te nost pos top kov, ki ne da -jejo jamstev glede časa izvedbe prve in druge. Prosimo torej, da bi se olajšalo upravne postopke in da bi se ukinilo pogoj o ustanovitvi parka pred ponovno ustanovitvijo Kraške gorske skupnosti,« je zelo jasno zapisal zgoniški župan Sardoč v pismu deželnim upraviteljem.
Ponovna ustanovitev Kraške gorske skupnosti pa je potrebna »ne sa mo za ra di zna čil nos ti kraš ke ga prostora, a tudi zato, da se omogoči us trez ne vi re so u de le že nim ob či nam, ki bi v na sprot nem pri me ru ne ime -le nobenega dostopa do ustreznih deželnih virov. Samo na tak način je mogoče zagotoviti vire in istočasno dovoliti občinam, da v okviru gorske skupnosti poverijo izvajanje funkcij in tako dejansko omogočijo izvajanje namenov, ki dajejo osnovo zakonu o goratih območjih,« je sklenil svoj dopis deželnim upraviteljem Mirko Sardoč.
Zgoniški župan je poslal pismo v vednost tudi predsednikoma obeh pokrajin,	Mari-
i Teresi Bassi Poropat (Pokrajina Trst) in Enricu Ghergetti (Pokrajina Gorica), saj sta po ukinitvi Kraške gorske skupnosti prav pokrajini prevzeli nekatere njene pristojnosti. Obenem pa je poslal pismo v vednost tudi tržiškemu županu Gianfrancu Piz-zolitu, predsedniku Združenja občin Furlanije-Julijske krajine Anci. Ne gre za vljudnostno gesto, temveč za zelo jasen politični namig. Deželna komisija za javne uprave je za 16. maj sklicala avdicije o zakonskem predlogu o goratih območjih. Nanje je povabila predstavnike Združenja gorskih skupnosti, tržaške in goriške pokrajine in združenja občin Anci.
Predstavniki občin, ki naj bi pris to pi le h Kraš ki gor ski skup nos ti, niso bili povabljeni na avdicije. Zato naj bi njihova stališča, potrebe in zahteve iznesel prav predstavnik Združenj a občin Anci Pizzolito.
Mirko Sardoč, župan občine Zgonik, nosilke čezmejnega projekta Kraškega okraja na italiajnski strani, je pisal pismo deželnim upraviteljem o obnovitvi Kraške gorske skupnosti
Jutri praznik pri Sv. Sergiju
V	naselju Sv. Sergija bo jutri popoldne praznik te predmestne četrti, ki ga prirejajo lokalna športna in rekreacijska združenja in župnija. Pri pobudi sodelujeta tudi Občina Trst in rajonski sosvet.
V	glavnem bodo na sporedu športne in družabne prireditve, ki se bodo začele ob 15. uri in bodo trajale vse do večera. Na njih bodo glavno besedo imeli mladi. Ob 20.30 bo na sporedu nagrajevanje zmagovalcev športnih tekmovanj, krajevnii praznik pa se bo končal z zabavo in s koncertom glasbene skupine Ladybirds.
Na Kontovelu srečanje o Libanonu
V	društveni gostilni na Kontove-lu, ki pogostoma odpira vrata kulturnim in drugim prireditvam, bo v ponedeljek, 14. maja tekla beseda o izkušnjah umetnikov v begunskih taboriščih v Libanonu. Začetek ob 20.30. Na srečanju bosta med drugim sodelovala pesnik Edvino Ugolini in otroški animator Ferdinando Pugliatti, ki ga tržaški otroci poznajo kot čarovnika z nazivom »ciao ciao«. Prireditelj večera je združenje Penombre, ki ima sedež v Trstu. Ponedeljkovo srečanje je seveda odprto vsem.
dolina - Projekt dolinskega didaktičnega ravnateljstva
Za zdravo prehrano
Cilj je spodbujati uživanje zdrave prehrane in seznanjati s solidarnostnim nakupovanjem
Pomembne informacije o prehranjevanju in izbiri živil je otrokom posredovala tudi biologinja Veronika Gerdol
V	današnji potrošniški družbi, ko vsak lahko izbere med izredno bogato ponudbo vsakovrstnih dobrin, se v zadnjih letih pojavlja čedalje večja potreba po kakovostnih proizvodih, predvsem prehramb-nih pridelkih in izdelkih. Na didaktičnem ravnateljstvu v Dolini so učitelji že v prejšnjih šolskih letih pripravili dolgoročni projekt o zdravi prehrani pod naslovom Ekoprehrana v okviru dolgoročnega načrta Ekonavade, s katerim si prizadevajo, da bi spodbujali uživanje zdrave prehrane, hkrati pa seznanjali otroke in posredno tudi njihove družine o različnih oblikah solidarnostnega nakupovanja. Poudarili so pomen krajevnih pridelkov ter receptov in spodbujali pridobivanje znanja o sestavinah raznih živil.
Projektno delo so pričeli z že ustaljeno pobudo, ki so jo poimenovali »Dan zdrave malice«, 16. oktobra, ob mednarodnem dnevu prehrane. Otroci prinesejo tisti dan v šolo doma pripravljeno pristno malico, kot so slaščice, kruh z marmelado ali medom, sokovi in čaji. Iz leta v leto ta posebni dan pozitivno vpliva na vsakodnevne prehrambene navade učencev.
V	sklopu omenjenega projekta je v lanskem šolskem letu biologinja Veronika Gerdol posredovala staršem, vzgojiteljicam ter učiteljem zelo pomembne informacije v zvezi s prehranjevanjem in z izbiro živil. Podobno temo je nato razvila še v posameznih otroških vrtcih in osnovnih šolah.
Svoje posege je speljala tudi v letošnjem šolskem letu, in sicer novembra, ko so otroci z njo naknadno poglobili svoje znanje o sestavinah v raznih živilih, predvsem v sadnih sokovih in si tako razvijali primerne prehrambene navade.
Otroci so v delavnicah obogatili svoje znanje o prehrambni piramidi, ki nakazuje, koliko določene vrste hrane bi morali uživati za zdravo rast. Skupaj z njo so še na igriv način, a hkrati stvarno s poizkusi, ugotavljali, koliko vitamina C dejansko vsebujejo različni sadeži in doma pripravljeni ter pakirani sokovi. Razvita tema se je navezovala tudi na lansko vsebino njenih srečanj z otroki, ko so ob posebnem preizkusu preverili, kako negativno učinkujejo na zobe sladila, ki so prisotna v industrijsko pripravljenih pijačah.
Posebno skrb posvetijo otroci svojemu šolskemu okolju ob Ekodnevu, ki se vsako leto odvija na prvi dan pomladi. Takrat zaživijo šolska dvorišča v pisanih barvah raznovrstnih okrasnih rastlin, ki jih učenci in malčki posadijo v gredicah.
Po vseh šolah je med šolskim letom steklo več različnih pobud, ki so bile namenjene spoznavanju domačih pridelkov in jedi. Odvijala so se predavanja o zdravem načinu življenja in učenci so sodelovali na različnih natečajih na temo okolja.
Med cilje projekta Ekonavade spada tudi poznavanje različnih oblik prijaznega pristopa do okolja, družbe ter soljudi. Pridobljenih informacij naj bi bili deležni
poleg otrok tudi odrasli v šolah, družinah in v širšem okolju.
S tem namenom so otroci in odrasli prisluhnili prostovoljkam združenja Sen-za confini Brez meja Martini Serban in Mariji Besednjak, ki sta na dveh ločenih predavanjih orisali namen njihove ustanove v korist prebivalcem južnih dežel sveta.
Aprila sta se tako odvijali v Boljun-cu srečanji o Enakopravnem in solidarnem trgovanju in nakupovanju. Prvemu so prisostvovali učenci 4. in 5. razredov dolinskega didaktičnega ravnateljstva ter njihovi vrstniki iz bližnje italijanske šole, drugo pa je bilo namenjeno učnemu osebju, staršem učencev in drugim občanom.
Zanimivo predavanje je vzbudilo veliko pomislekov glede proizvodov in pridelkov, kijih običajno dobimo na tržišču, predvsem glede pogojev, v katerih so nastali. Obenem pa je slušateljem odprlo pogled na drugačne oblike sodelovanja s tistimi, ki delajo v mnogo težjih pogojih kot pri nas. Vzbudilo je tudi upanje v to, da je ozaveščeno nakupovanje hkrati tudi solidarno in zdravju ter okolju koristno.
Okoljska vzgoja na didaktičnem ravnateljstvu v Dolini je po več kot desetletnem projektnem delu zadobila vse večji pomen v šolskem delu. S septembrom bodo Ekonavade povezovale dolinsko ravnateljstvo s krajevno srednjo šolo in z nekaterimi obmejnimi šolami v Sloveniji, s katerimi bodo razvijali čezmejni projekt In-terreg.
1 0 Petek, 11. maja 2007
TRST
/
nabrežina - V okviru območnega zdravstvenega načrta
Odslej enotno okence za zdravstvene storitve
Pobudniki so občine Zgonik, Repentabor in Devin - Nabrežina
Odprtja skupnega okenca so se udeležile tudi psihologinje in socialne delavke okraja
kroma
Nabrežina: sporočilo o poletnih centrih
Občina Devin-Nabrežina sporoča, da mora dovoljenja za poletne centre in letovišča za mladoletnike izdati občinska uprava, na ozemlju katere se te pobude odvijajo in prirejajo. Zaradi tega morajo ustanove, ki nameravajo organizirati in upravljati dnevne poletne centre z urnikom, ki presega tri ure, ter tiste z več kot štirimi nočitvami, predložiti Občini usstrezno prošnjo in to do 25. maja. Za vse informacije ter za dvig potrebnih obrazcev za prošnje je v sklopu Občine De-vin-Nabrežina na razpolago urad za šolstvo v stavbi Na-brežina 102, ki odgovarja na telefonsko številko 0402017370/371.
Posvet o liku Altiera Spinellija
V konferenčni dvorani Ljudske knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII v Trstu bo v ponedeljek, 14. maja posvet o Altie-ru Spinelliju, ki velja za enega od očetov združene Evrope. Ponedeljkov posvet se bo začel ob 15.30, pobuda se bo nadaljevala naslednji dan (ob 10.uri) z okroglo mizo o tej ugledni osebnosti.
Enotno okence za dostop do socio-zdravstvenih storitev, kjer bodo občani prejemali informacije in dobivali pomoč na vseh področjih, od mladostniških težav do problemov, s katerimi se dnevno soočajo priletni, nepokretni, psihično in fizično prizadeti ali ljudje s posebnimi potrebami. Okence so uradno odprli včeraj v de-vinsko-nabrežinski občini in je sad poldrugega leta trajajočega skupnega dela občin Zgonik, Repentabor in Devin-Nabrežina, ki so v sodelovanju s podjetjem za zdravstvene storitve (ASS) v sklopu prizadevanj pri izdelavi območnega načrta dosegli posebno, še zlasti pa konkretno novost na deželni ravni.
Sicer socio-psiho-pedagoška služba v tem zdravstvenem okraju že obstaja, in to tudi v slovenskem jeziku. Toda to bo prvič, da bodo občani dobivali neposredno odgovore na vsakovrstna vprašanja v enem samem uradu, da jim ne bo več treba romati po raznih ustanovah v iskanju rešitev. Pri vsem tem imajo in še bodo imela pomembno vlogo združenja prostovoljcev, ki so zelo aktivna na tem področju. Odprtje enotnega »večtematskega« okenca in njegov pomen so predstavili včeraj na devinsko-nabrežinskem županstvu. Projekt je ob udeležbi devinsko-nabrežin-skega župana Giorgia Reta in pristojne občinske odbornice Daniele Pallote ter občinskega odbornika za javna dela Občine Repentabor Alberta Zeniča podrobno predstavila občinska odbornica za social-
no skrbstvo Občine Zgonik Nadja Debe-njak. Srečanja so se udeležili tudi direktor Zdravstvenega okraja št. 1 Paolo Da Col, psihologinje in socialne delavke socio-skrbstvenega okraja 1.1 za omenjene tri občine ter predstavniki združenj prostovoljcev. Za odprtje enotnega okenca so se odločili glede na veliko povpraševanje po nekaterih storitvah, je povedala Debenja-kova. Zanj so se zavzemali občani, združenja prostovoljcev, družine. Pri okencu bosta zaposleni socialna delavka z znanjem slovenskega jezika in zaenkrat psihologinja italijanske narodnosti.
Okence je včeraj začelo delovati v poskusni fazi: odprto bo ob torkih od 8.30 do 10.30 v prostorih občinske socialne službe v Naselju sv. Maura št. 124, medtem ko bo ob četrtkih z istim urnikom delovalo na sedežu socio-zdravstvenega urada v Nabrežini št. 108/d. Debenjakova je včeraj od ASS (ki ima vsekakor posluh do te problematike) javno zahtevala, da poskrbi tudi za strokovno psihološko službo v slovenščini, tudi ker je to predvideno v sklenjenem dogovoru. Osebje je namreč na razpolago, da je treba le rešiti problem, kako okrepiti okence. Da Col nam je s tem v zvezi po končanem srečanju potrdil, da je ASS do tega pozoren in da namerava problem rešiti. Vendar bo to odvisno od razpoložljivega osebja, od pravil glede zaposlovanja v javnem sektorju in seveda od finančne plati.
Aljoša Gašperlin
žalostna novica - Nenadna smrt
Odšel je Gianfranco Rados
Bil je med ustanovitelji Videoesta in sodelavec agencije Alpe-Adria
V starosti 63 let je nenadoma umrl Gianfranco Rados, deželni predsednik Združenja malih industrij cev in eden od ustanoviteljev televizijskega in filmskega podjetja Videoest, ki ima sedež v zgoniški obrtni coni. Ra-dosa so pred dnevi sprejeli v bolnišnico zaradi dihalnih težav.
Po koj ni je bil zna na oseb nost v našem medijskem prostoru. Svojčas je sodeloval s televizijsko agencijo Al-pe-Adria, potem pa je skupaj z nekaterimi kolegi ustanovil podjetje Videoest. Slednje se je specializiralo za dokumentarne in televizijske oddaje v tukajšnjem prostoru, ustvarjalo pa je tudi na vojnih žariščih nekdanje Jugoslavije. Videost še danes sodeluje tudi z državno radiotelevizijsko ustanovo RAI, skupaj s katero je pred kratkim pripravil dokumentarni film o Ri žar ni.
Rados se je v zadnjih letih angažiral tudi na področju komunikacije javnih uprav in s tem v zvezi je nekaj časa sodeloval z Riccardom Illyjem,
ko je bil slednji župan Trsta. Opravljal je vrsto odgovornih funkcij v Združenju tržaških industrijcev in pozneje tudi v deželni Zvezi majhne in srednje industrije, ki jo je zastopal
tudi na vsedržavnem merilu.
Pokojni Rados je bil znana osebnost tudi v slovenski manjšini in je imel veliko sodelavcev in prijateljev Slovencev. Večkrat je priskočil na pomoč tudi Primorskemu dnevniku, ki ga ohranja v lepem spominu.
V Praprotu srečanje Slovenske skupnosti
V kmečkem turizmu Lupinc v Praprotu bo danes popoldne ob 14.30 srečanje, ki ga prireja stranka Slovenska skupnost o bližnjih volitvah v Devinu-Nabrežini in o drugih aktualnih vprašanjih. Navzoča bosta tudi deželni odbornik Franco Iacop in deželni svetnik Slovenske skupnosti Mirko Špacapan.
SSk je v Devinu-Nabrežini sestavni del levosredinskega gibanja Skupaj-Insieme, ki podpira županskega kandidata Massima Veronese-ja.
KANDIDATI OBČINE DEVIN-NABREŽINA SE PREDSTAVLJAJO
Zulejka Paškulin (SKP)
S svojimi 25-imi leti sem najmlajša kandidatka v levosredinski koaliciji na volitvah za občinski svet v naši Občini.
Živim v starem predelu vasi Na-brežine. Julija 2006 sem z odliko in pohvalo dokončala magisterij iz Političnih ved na Univerzi v Trstu, z diplomsko nalogo »Pravica do dela in
pravica do zdravja: primer onesnaženosti zaradi azbesta v ladjedelnici v Tržiču«. Decembra 2006 pa sem dosegla master iz Delovnega prava. Zaposlena sem na Občini v Tržiču. SKP predstavljam v komisiji za enake možnosti na Občini v Trstu, kjer sem koordinatorka delovne skupine »Mladi, otroštvo in zdravstvo«. V sklopu Komisije sem se 7. maja udeležila srečanja s podtajnico Ministrstva za Enake Možnosti v Rimu, kjer je bil dan poudarek na prezrti vlogi žensk v današnji politiki.
Sem podpredsednica Mladinskega sosveta v Občini Devin-Nabrežina, kjer si prizadevam, da se udejani zakon številka 38 o priznavanju in spoštovanju slovenske manjšine, ki je na občinskem teritoriju zgodovinsko prisotna, in da so načela multietničnosti, demokratičnosti in protirasističnosti ne-spodbitno spoštovana.
Moje življenjsko geslo je: »Mi mladi danes, smo odrasli jutri. Na nas temeljita jutrišnji dan in jutrišnji svet.«
Daniel Suligoj (Skupaj - Insieme)
Domačin iz Prečnika, rojen v Trstu leta 1971 in dober poznavalec našega teritorija in naših ljudi. Leta 1995 se je začel ukvarjati z jusarsko problematiko, danes je predsednik jusa iz Prečni-ka ter koordinator jusov iz občine De-vin-Nabrežina in podpredsednik Agrarne skupnosti, ki združuje juse iz celotne tržaške pokrajine. Dokončal je študij strojništva na tržaški univerzi, ima večletno izkušnjo s področja alternativnih energetskih virov in biomase. Jamar in podpredsednik jamarskega društva Grmada se je začel ukvarjati s politiko pri petindvajsetih, od takrat je vedno deloval v stranki Slovenske skupnosti. Bil je že kandidat na prejšnjih občinskih volitvah leta 2002 na listi Uniti-Združeni, ki je podpirala županskega kandidata Viktorja Tanzeta. Radovoljno je sprejel kandidaturo tudi na letošnjih upravnih volitvah, ker to predstavlja naravno nadaljevanje njegovega družbeno političnega delovanja. Zanima ga predvsem ohranitev in ovrednotenje teritorija in ljudi, ki živijo na njem.
Tu ima v mislih predvsem jusarsko problematiko in potrebo, da čimprej pride do poravnave med občino in jusarji, za kar si bo v prvi vrsti prizadeval. Nemalo ga skrbi tudi izseljevanje naših ljudi s teritorija kjer živijo, kjer si zaradi krivičnih norm in nepravične porazdelitve zazidljivih parcel manejo roke samo gradbeni špekulanti, domači ljudje pa si ne uspejo urediti primernega bivališča.
Mauro Zeriali (Skupaj-Insieme)
Življenjska pot me je pred desetimi leti zanesla v Devin, in nato v Praprot, kjer v izredno lepem, naravnem ambientu in domačem okolju preživljam družinske urice in v prostem času aktivno sodelujem pri so-cialno-političnem življenju. Tridesetlena soudeležba v kulturno-političnem življenju, prej v Dolini pri zboru in društvu in nato v dolinskem občinkem svetu z županom Pangercem (vedno v levosredinski koaliciji Skupaj-In-sieme) me je prepričala , po kratkem premoru , ponovno stopam v akcijo in v pomoč koaliciji , da občino Devin-Nabrežina povrnemo v »izvirno slovensko obliko«, da bomo lahko ob potrebi vporabljali naš jezik, to kar trenutno ni vedno mogoče. Nova ekipa levosredinske koalicije z Veronesejem na čelu je prav gotovo garancija za boljše in pametnejše upravljanje naše občine , upravljenje ,ki bo spoštovalo program in potrebe ljudi, program , ki smo ga skupaj napisali medtem ko smo obiskali, v mesecu aprilu, vse vasi in zaselke naše občine, program ki približuje novo občinsko upravo potrebam domačinov. Kot zaključek naj še dodam, da lahko računate na mojo popolno razpoložljivost do vsakega vašega problema in želje preko elektronske pošte na naslov: »mailto: maurozeriali@tisca-li.it ali na spletni strani »www.maurozeriali.it«, kjer boste lahko dobili podrobnejse informacije.
/
TRST
Petek, 11. maja 2007 1 1
Kljub težavam, ki pogojujejo njegov program, si festival vztrajno prizadeva za obstanek te edinstvene tradicije
kroma
cerkev - Tradicionalno romanje Združenega zbora ZCPZ
Na Trsat in v Lanišce
Maša v znanem Marijinem romarskem svetišču in obisk kraja mučeništva Jakoba Ukmarja
trst - Predstavili tradicionalno mednarodno manifestacijo
Festival operete eden od zaščitnih znakov Trsta
Štiri operete za 38. izvedbo, ki se bo začela 30. junija z »Deželo zvončkov«
Brez mednarodnega festivala operete res ne gre. Kljub vsem težavam, ki so se pojavile v zadnjih letih in so delno pogojevale programske usmeritve, si gledališče Verdi z vsemi močmi prizadeva za ohranitev ugledne tradicije tržaškega, edinstvenega glasbenega dogodka. Kot je rekel predsednik gledališča Giorgio Zan-fagnin na tiskovni konferenci ob predstavitvi letošnjega programa, je tudi tokratna izpolnitev te obljube znak preroda gledališča in potrditev zavzemanja za nadaljevanje.
38. izvedba festivala bo obsegala štiri operete in posebno filmsko pobudo na temo. Čeprav nekateri vztrajno podpirajo predlog, da bi se festival vrnil v dvorano gledališča Rossetti, bodo letošnje predstave kot običajno zaživele na odrih gledališča Verdi in dvorane Tripcovich.
Program je predstavil umetniški vodja Umberto Fanni, ki je na poseben način poudaril novo produkcijo, s katero se bo festival začel 30.junija in sicer "Dežela zvončkov" Lombarda in Ranza-ta. Za otvoritev sije tržaško gledališče zagotovilo sodelovanje priznanega italijanskega ustvarjalca Maurizia Nichettija, ki se bo ob tej priliki drugič preizkusil z mojstrovino glasbenega gledališča. Pred leti je namreč režiral v Trentu Rossinijevo opero "Seviljski brivec" in bo zdaj pristopil k operetni predstavi z isto željo, da bi ostal zvest osnovnemu namenu tovrstnih del in ponudil pristno zabavo čim širši publiki tudi ne-strokovnjakov. V ansamblu otvoritvene predstave lahko zasledimo tudi nekaj znanih imen protagonistov tržaške gledališke scene kot so Maurizio Zac-chigna, Janko Petrovec in Sara Alzetta. Dirigentska taktirka bo poverjena vodji zbora gledališča Verdi Lorenzu Fratiniju.
Sledila bo od ll.julija dalje emble-matična mojstrovina ameriške operne literature, "Porgy and Bess" Georgeja Gershwina v izvedbi ansambla Harlem Theatre New York. Po postanku pri sugestijah črnske duhovne glasbe in jazza, se bo festival nadaljeval v duhu zlate dobe dunajske operete s ponovitvijo lanskega uspeha, operete "Lepa Galateja" Fran-za von Suppéja. Ansambel produkcije gledališča Verdi bo vodil Alfred Eschwe. Kipeča opereta na bajeslovno temo je nastala v režiji Tržačanke Alessandre Sca-ramuzza, ki je na srečanju z novinarji izpostavila profesionalnost in prizadevnost tehnične ekipe gledališca Verdi in prepričanje, da opereta predstavlja most, ki bi lahko približal mlajšo publiko opernemu gledališču. V predstavitvi sezone ni bilo sicer napovedanih posebnih pobud za mlade gledalce, ki sicer lahko izkoristijo kot vsi ostali polovične cene last-minute vstop nic.
Potovanje v svetu operete se bo sklenilo še z neobhodno etapo v Franciji. 24.julija bo debitirala glasbena komedija "La Périchole" Jéroma Savaryja in Gérar-da Daguerre, ki je nastala kot poklon znamenitim protagonistom francoskega glasbenega gledališča in v prvi vrsti kot priredba istoimenskega dela Jacquesa Offen-bacha. Če je Offenbach pikro zbadal politični in družbeni položaj Francije 19.sto-letja, se bolj aktualna Savaryjeva različica dogaja v času neke moderne diktature.
Vzporedno s festivalom se bo odvijala filmska revija "Opereta v filmu"v sodelovanju z društvom Cappella Underground. V Mali dvorani gledališča Verdi bodo od 26.junija do 19.julija predvajali štiri filme, ki se vsebinsko povezujejo z operetami na letošnjem programu. Začetek z "Deželo zvončkov" Jeana Bovera, v katerem nastopata med drugimi Sofia Loren in Carlo Dapporto. Tudi opera "Porgy and Bess" je doživela filmsko priredbo v režiji Otta Premingerja, "Lepa Galateja" pa je postala leta 1934 Frosto-va "Maskerade in Wien'. V francoske atmosfere zadnje operete na programu bo uvedel film "La carrosse d'or" Jeana Re-noira z Anno Magnani. Vstop za vsa srečanja filmskega niza je prost. Vstopnice za predstave festivala pa bodo na voljo pri blagajni gledališča od 29.maja. (ROP)
Zbor ZCPZ je pel pri maši v Marijinem svetišču na Trsatu
Tradicionalno romanje ZCPZ iz Trsta je letos pevke in pevce Cerkvenega pevskega zbora vodilo najprej do svetišča Marije - Matere milosti na Trsat. V božjepotni cerkvi, ki se je pripravljala na praznovanje 650. letnice kronanja milostne podobe Matere Božje, je sv. mašo daroval msgr. Marij Gerdol, ob sodelovanju Cerkvenega pevskega zbora ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Pot jih je nato vodila skozi Reko in Opatijo, s krajšim postankom v Moščenicah, v notranjost Istre do Lanišča.
V Lanišcu so se poklonili spominu na božjega služabnika msgr. Jakoba Ukmarja, ki je bil v tamkajšnjem župniš-ču pred 60, ob izgredih nasilnežev hudo ranjen, nato pa je po sodni farsi v Pa-zinu prestal zaporno kazen. Po blagoslovu j e bilo v cerkvi prisrčno tudi srečanje z upokojenim duhovnikom g. Ante-jem Merlicem, ki je bil zelo vesel obiska pevcev in pevk, ravno na predvečer svoje biserne maše.
Sicer pa se bodo letos v Lanišču zvrstile mnoge pobude z vrhuncem 24.8.2007 in obhajanem 60-obletnice tragičnih dogodkov, posledice katerih je trpel tudi g. Štefan Cek, hrvaški duhovnik Miro Bulešič pa bil do smrti pretepen in tudi zanj na Hrvaškem poteka postopek za beatifikacijo. Dogajanje je romarjem osvetlil zgodovinar prof. Tomaž Simčič.
opčine - Jutri v Bambičevi galeriji
Naivna motivika Mihaele Velikonja
Jutri bodo na Opčinah v galeriji Milka Bambiča ob 20. uri odprli razstavo del slikarke Mihaele Velikonja, Utrinki. Umetnico bo predstavila Jasna Mer-ku, odprtje pa bosta z glasbenim pripev-kom popestrila Egon Taučer s harmoniko in Thomas Velikonja s trobento.
Mihaela Velikonja je po rodu iz Lok na Goriškem, kjer je živela v domačem kmečkem okolju. Umetnosti slikanja na steklo se je izučila pri hrvaškem mojstru naivcu Branimirju Udiljaku v Hlebinah. Ko se je v šestdesetih letih preselila na Tržaško, je obiskovala atelje Avgusta Černigoja ter šolo figure v muzeju Revoltella, ki jo je vodil Nino Pe-rizi. Svoja dela je razstavljala na osebnih in skupinskih razstavah v bivši Jugoslaviji, Avstriji in Italiji. Poslužuje se tradicionalne tehnike slikanja na steklo v zrcalni sliki in slikarskih tehnik kot sta akvarel in tempera na papirnati podlagi.
Umetnica je ostala zavezana priljubljeni motiviki naivcev ter najraje upodablja prizore iz kmečkega življenja
s posebnim poudarkom na ljudsko tradicijo in naravno okolje. V ključu spomina podoživlja značilne kraje in ljudi, praznike ter opravila, preko katerih oživlja vaško idilo. Akter likovne pripovedi ostaja človek na svoji zemlji, predan najrazličnejšim dejavnostim in v soglasju z naravo, s svetom flore in favne, ki ga obdaja. V prvinskem prisvajanju resničnosti, ki je lastna likovnemu pristopu naivcev, začutimo spontanost prikaza: barve so živahne, izstopa pripovednost.
Zamudno tehniko slikanja na steklo je Mihaela Velikonja v zadnjem času nadomestila s slikanjem na papirnato podlago večjega formata ter svojo pozornost usmerila v prikaz nadrobnos-ti in v večjo sproščenost pri prelivanju akvarelnih barv, ki jih voljna podlaga mehko zadržuje.
Nostalgični pogled na izginjajočo kmečko kulturo zaživi s prijetnim pridihom domačnosti ob prvinah etnografske dediščine z značilnimi predmeti, oblačili in obredi.
jubilej
70 let Diomire Fabjan Bajc
Danes, 11. maja, praznuje svoj življenjski jubilej zelo znana tržaška profesorica, prevajalka in vsestranska kulturna delavka Diomira Fabjan Bajc. Kdor jo pozna, se lahko čudi njeni vitalni ustvarjalnosti, saj je še vedno neutrudno sredi dela in snovanja. V zamejskem kulturnem življenju je zapustila globoko sled, saj bi bilo danes brez temeljitega preučevanja težko zabeleži ti vse nje ne pre vo de, še prav po seb -no dra go ce ni so tis ti iz slo ven šči ne v italijanščino, s katerimi je seznanjala in še seznanja naše italijanske someščane in sodržavljane z bogato slovensko kul tu ro, ki bi jim bi la brez nje ne -ga posredovanja popolnoma tuja in nepoznana. Kdor bi hotel našteti vse boga to be ro nje nih pre vo dov, bi se mo -ral temeljito poglobiti v vsestranskost njenega prevajalskega opusa. Zato bom to krat ome ni la le ne kaj te melj nih del, med ka te re prav go to vo spa da ze -lo zah te ven in ob se žen ro man tr žaš ke -ga pisatelja Alojza Rebule V sibilinem vetru in Cankarjeve Podobe iz sanj, ki so izšle v Turinu že 1983. leta, poleg teh pa še Draga Sedmaka Soška fronta.
Poleg prevajanja se je posvečala in se še danes posveča prevajalskim in je zi kov nim prob le mom. Je tu di čla ni -ca Društva slovenskih književnih prevajalcev. Oboje, tako prevajanje in jezikovno znanje, ji je omogočilo številne predstavitve slovenskih, posebno zamejskih avtorjev tudi Italijanom. Ze l. 1990 je sodelovala na simpoziju Let te ra tu re di fron ti e ra.
Neprecenljivo je tudi njeno delo za Zanichellijev Slovensko - italijanski in Italijansko - slovenski slovar v eni knjigi, ki je doživel že več izdaj in ga je prof. Bajčeva tudi dopolnjevala in bogatila v njem zajeto besedišče. Vsi vemo, kako pomanjkljivi so taki italijanski slovarji, prav zato se njena avtorica ni zadovoljila s prvo izdajo.
Dra go cen je tu di njen Slo ven sko - italijanski frazeološki slovar Dve mu hi na en mah, za ka te re ga je za če -la zbirati gradivo v Ljubljani pod mentorstvom dr. J. Toporišiča.
In na koncu naj dodam še njen Slovensko - italijanski slovar paroni-mov I Fal si ami ci, brez ka te re ga bi ne smel biti noben slovenski učitelj, še manj pa noben naš pišoči Slovenec. Če bi vsi prebirali in pri vsakodnevnem delu upoštevali, kar je prof. Bajčeva zapisala v Lažnih prijateljih, bi bili tudi moji torkovi jezikovni kotički v Primor skem dnev ni ku kraj ši, ali pa bi marsikateri teden celo odpadli. Izšli so že 1994 . leta i n prava sramota j e, da do danes še niso bili razprodani in pona tis nje ni.
Upam in želim si, da bi mi prof. Diomira Fabjan Bajc ne zamerila tega zelo skromnega prispevka ob njenem pomembnem življenjskem jubileju. Upam, da bo kdo drug na pi sal kaj več in temeljiteje osvetlil njeno delo. Ta kratek zapis naj spremljajo iskrene čestitke nas vseh, ki poznamo in cenimo nje no de lo.
Lelja Rehar Sancin
1 2 Petek, 11. maja 2007
TRST
tk galerija - V sredo so odprli razstavo
Sandi Renko, umetnik v soglasju z industrijskim dizajnom
V sredo 9. maj a j e bilo v TK galeriji v Trstu odprtje osebne razstave »Optical art« Sandija Renka. Umetnik se je izoblikoval na Inštitutu za umetnost Nordio ob mojstrih, ki so zaznamovali tržaško avantgardo, kot so Miela Reina, Enzo Cogno in Ugo Cara. V sedemdesetih letih se je preselil v Pa-dovo, kjer je imel stike s skupino Grup-po N ter osnoval svojo raziskovalno pot v smeri kinetične umetnosti in optical arta. Sodeloval je na skupinskih razstavah, happeningih in performan-cih. Ukvarja se z oblikovanjem ter industrijskim načrtovanjem in sodeluje pri različnih kulturnih pobudah. Tokrat razstavlja dela na podlagi iz valovite lepenke s črtnimi posegi tuša. Če motive opazujemo iz različnih zornih kotov, dajejo značilne modularne geometrijske oblike občutek gibanja, kar je še posebej značilno za optical art. Oblikovno urejeno in solidno nastavljeno strukturo zasnove spretno usklajuje kompozicijska uglašenost in per-fi nje nost ton skih pre ho dov.
Raziskovanju v smeri kinetične umetnosti in optical arta se posveča od konca šestdesetih let. V tem obdobju
se rodijo v Italiji operativne skupine v duhu neoavantgarde ter se lotijo raziskovanja vizualnega področja tako iz umetniškega kot iz znanstveno metodološkega vidika. Opirajo se na izkustva iz začetka 20. stoletja, s posebnim pogledom na Bauhaus, na geometrijsko abstrakcijo in še bolj specifično na področje gestaltike. Osrednje izhodišče sloni na raziskovanju posameznih likovnih prvin, ki sotvorijo vizualno govorico: od znaka do površine z učinki tekstur in ob eksperimentiranju s svetlobo v čim širšem pomenu. Intelektualni pristop spremlja raziskovanje posameznih različič in raznovrstnih čutnih zaznav, ki jih ogled posameznega likovnega dela sproži, v dinamični interakciji z opazovalcem.
Takrat je prevladujoči individua-lizem informela stopil ob stran v prid načrtnega raziskovanja gibanja, najsi bo to realno ali virtualno, z doslednim načrtovanjem in popolnim soglasjem z industrijskim designom, področje kateremu se Sandi Renko uspešno posveča vzporedno s svojim umetniškim izražanjem. Oblikovanje in serijska proizvodnja sta dva dejavnika, ki strmita
sdzpi - Obisk na našem uredništvu
Bodoči kuharji o zgodovini in vlogi Primorskega dnevnika
Dijaki dveh italijanskih razredov tečaja za kuharje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izbraževanje v Trstu so obiskali uredništvo našega dnevnika.
O zgodovini slovenskega tržaškega tiska, o Primorskem dnevniku, kdaj in kako je nastal, katera je njegova vloga in kako ga novinarji in tehnično osebje vsak dan ob-
likujejo, jim je spregovoril urednik športnih strani Aleksander Koren, delo v podjetju Edigraf, ki tiska naš dnevnik, pa jim je prikazal in opisal Franc Starec.
Včeraj danes
Dobrodošlega tržaškega rojaka Sandija Renka (na sliki v sredini) sta predstavila Jasna Merku in Igor Starc
kroma
po ovrednotenju družbene vloge umetnosti, v kontrastu z vse bolj uveljavljenim potrošništvom, v prid skupinskemu nastopanju in izmenjavi izkustev. Ni naključje, da beležimo med ključnimi osebnostmi op arta več uveljavljenih oblikovalcev kot so Bruno Mu-nari, Getullio Alviani ali Enzo Mari. Destvo, da so programatične smernice, ki so jih skupine iz šestdesetih let osnovale in jih s časom razvijale, še aktualne potrjuje smiselnost pristopa, ki upošteva tudi časovno komponento kot spremenljivko vizualne procesual-nos ti.
Sandi Renko se vključuje v to raziskovalno smer. Njegov modus operandi sloni na solidni geometrijski zasnovi, navidezno preprosta shema podaja motiv kocke. Zaporedje različic se razvija na modularni osnovi. Minimalni posegi postopoma reducirajo posamezne prvine na bistvo. S pomočjo preprostih različno debelih in dolgih vertikalnih črt umetnik ustvarja volu-metrične efekte, ki zadobijo kinetične razsežnosti s preprostim premikanjem opazovalca med ogledom.
Jasna Merku
Danes, PETEK, 11. maja 2007
ŽIGA
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.24 -Dolžina dneva 14.45 - luna vzide ob 2.56 in zatone ob 13.45.
Jutri, SOBOTA, 12. maja 2007 PANKRACIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21,4 stopinje C, zračni tlak 1015,3 mb ustaljen, veter 10 km na uro severo-zahodnik, vlaga 72-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,1 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 7. maja, do sobote, 12. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00
in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Sv. Justa 1 (040-308982), Ul. Piccar-di 16 (040-633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040-274998). Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040-200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15 (040-639042).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel.
040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
uk Kino
19.50, 22.10 »Le vite degli altri«.
KOPER - KOLOSEJ -17.40,19.40, 21.40, 23.40 »Številka 23«; 22.00 »Sončna svetloba«; 18.00, 20.00 »Ohcet bo... in pika!«; 18.30, 21.20, 00.10 »Spider-Man 3«.
NAZIONALE - Dvorana 1:17.30, 20.00, 22.20 »Spider-man3«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Notturno bus«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Epic movie«; 18.30 »La sconosciuta«, 22.15 »The Number 23«.
SUPER - Film predovedan mlajšim pod 18 let.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Spider-man3«; Dvorana 2: 19.40, 22.15 »Spider-man3«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »L'uomo dea Via en Rose«; Dvorana 5: 22.10 »Doppia ipotesi per un delitto«; 17.30, 19.50 »Le vite degli al-tri«.
H Šolske vesti
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MIL-ČINSKEGA sporoča, daje še nekaj mest za kemijski tabor »Čarobni napoj« v Ljubljani od 17. do 22. junija (10-14 let); za angleški tabor »Jezikajte« v Zambra-tiji od 27. avgusta do 2 septembra (1016 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilcinski@libe-ro.it.
M Izleti
ALCIONE - 17.00,19.00,21.00 »L'ultimo inquisitore«.
AMBASCIATORI - 16.30, 17.30, 19.00, 20.00, 21.30, 22.20 »Spider-man3«.
ARISTON - NODODOCFEST 16.00 »Za Plotem/Behind the fence; 16.20 »Lon-co/Chupasesos, storie di immaginari«; 17.00 »Sinesipho: Why I must die?«; 18.20 » Libertà«; 19.40 »Un'altra stori-a«; 21.30 »L'Italia non è un paese pove-ro«, 23.30 »Trieste, se ci sei batti un col-po di... rock!«.
CINECITY - 16.30, 17.30, 18.10, 19.15, 20.10, 21.30, 22.00 »Spider-man3«; 18.00 »Doppia ipotesi per un delitto; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Epic movie«; 16.00, 19.55, 22.00 »The number 23«; 16.00, 19.50, 22.05 »L'uomo dell'anno«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Le colline hanno gli occhi 2«; 16.30 »L'ombra del potere«.
EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Mio fratello è figlio unico«.
EXCELSIOR AZZURRA-
16.20, 19.00, 21.40 »La Vie en Rose«.
FELLINI -16.45,18.30,20.15 »Sette chi-lometri da Gerusalemme«; 22.00 » L'ombra del potere«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo dell'anno«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 16.10 »Mr.Bean's holiday«; 17.35,
KNJIŽNICA PINKOTOMAŽIČINTOVA-RIŠI IN OPENSKA SEKCIJA VZPI - AN-
PI sporoča, da odhod za izlet v JASE-NOVAC bo jutri, 12. maja, ob 6. uri točno, izpred Prosvetnega doma na Opči-nah.
PEKEL PRI BOROVNICI SPDT organizira v nedeljo, 13. maja izlet v sotesko Pekla. Z osebnimi avtomobili se bodo popeljali do Vrhnike, Bistre, Borovnice in do vstopa v slikovito sotesko Pekel. Predvidene so 4 ure hoje. Zbirališče bo na Opčinah pred hotelom Daneu ob 8. uri. Vse dodatne informacije Vam nudi vodja izleta Aleksij Civardi tel. 040415336.
SPDT pripravlja za v nedeljo, 20. maja 2007, zanimiv avtobusni izlet v dolino Trente s pohodom po Soški poti. Prijave sprejemata Vojka tel. 040-2176855 ali 333-5994450 in Livio tel. 040-220155. Čimprej!
KROŽEK AUSER PINO BURLO, organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Budejovice, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frausin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040-362730.
KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Radence in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 3. junija na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237.
/	GORIŠKI PROSTOR
Petek, 11. maja 2007
13
I DANES, 11. MAJA 2007
Finžgarjev dom na Opčinah ob 20. uri
Zlate palače v puščavi
Od sultanato v Delhiju, preko hindujskih templjev in palač v deželi maharadžajev, do Zlatega mesta v Tharski puščavi.
Potovanje po enem najlepših predelov Indije,
slikovitem in barvitem Rajastanu, s posnetki in komentarji MATEJA SUSIČA
Čestitke
Korajža velja! Družini Tamare in Marka De Luise se je pridružila mala ANJA. Z Andražem, Tjašo, Veroniko in srečnima staršema se veselijo kolegi in uprava občine Dolina.
Otroci in osebje vrtca iz Križa iskreno čestitamo učencem in učiteljicam OŠ ALBERTA SIRKA ob prejemu Kugyjeve nagrade.
Vpetih letih sva skupaj veliko naredila in tedaj že lepo družinico imava. Upam, da bo najina skupna pot še na-prejposuta s cvetjem. Hvala ti, ker si. Tvoja Ani.
NašiANIMARIJIza rojstni dan bomo podarili mnogo cvetja, vmes metulje, dih poletja, da bo srečna vsaki dan. In da se ji uresniči vsaka želja, bomo spletli vmes še bršljan in ji toplo stisnili dlan. Neva, Marino, Martin, Nataša.
Ob prejetju ponovne prve nagrade na natečaju JuliusKugy čestita otrokom in učiteljicam OŠ ALBERTA SIRKA iz Križa, sekcija VZPI»EvadAntončič-Sto-jan«.
Ob rojstvu hčerke ANJE iskreno čestitamo podpredsednici Tamari Petaros in njeni družini, novorojenki pa želimo, da bi bila zdrava, vesela in neizmerno srečna! Članipodročnega sveta didaktičnega ravnateljstva na Opčinah.
Včeraj je ugasnil šest svečk na svoji sladki torti Gabriel Milič iz Zgonika. Naj ga otroški nasmeh in veselje spremljata skozi vse življenje ter da bi še naprej ostal tako simpatičen mu želijo Marina, Miloš, Sara, Milena in Miran. Mala Julija mu pošilja šest poljubčkov.
Ü3 Obvestila
SLOVENSKA SKUPNOST- SEKCIJA DEVIN NABREŽINA priredi srečanje z deželnim svetom Marjetice. Srečanje bo danes, 11. maja ob 14.30 v prostorih kmeč-mega turizma Lupinc v Praprotu.
ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabijut-ri, 12. maja ob 20. uri na 5. predavanje iz ciklusa o upoznavanju z antropozofsko medicino. Na sedežu KD Ivan Grbec, Ške-denjska Ul. 124, bo antropozofski zdravnik iz Milana, pisatelj in predavatelj doktor Sergio Maria Francardo spregovoril o
Loterija 10. maja 2007
Bari	66	87	26	35	57
Cagliari	66	82	44	16	81
Firence	58	36	68	69	22
Genova	5	83	58	26	8
Milan	85	19	64	28	61
Neapelj	55	83	15	73	44
Palermo	38	85	42	35	71
Rim	32	66	6	22	16
Turin	9	15	76	10	86
Benetke	51	50	12	77	84
Nazionale	38	68	59	46	29
Super Enalotto Št. 56
32 38 55 58 66	85 jolly 51
Nagradni sklad	9.911.775,31 € Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 65.845.123,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
29 dobitnikov s 5 točkami	26.977,76 €
1.923 dobitnikov s 4 točkami	406,84 €
63.381 dobitnikov s 3 točkami	12,34€
Superstar	38
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
6 dobitnikov s 4 točkami	40.684,00 €
195 dobitnikov s 3 točkami	1.234,00 €
2.857 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
18.610 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
45.025 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
»Hipertoniji in boleznih krvnega obtoka«, v zvezi z današnjim kaosom ob iskanju pravega ritma. Vstop prost.
OPZ SLOMŠEK obvešča, da bo razstava likovnih umetnikov-invalidov odprta še danes, 11. maja 2007, od 18. do 20. ure in v soboto do 12. maja 2007 od 10. do 12. ure v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici.
SKD TABOR, ASSOCIAZIONE DOPOLA-VORO FERROVIARIO IN GRUPPO "AMICI DELTRAM" vabijo jutri, 12.ma-ja 2007, ob 19. uri v Prosvetni dom na Op-čine na odprtje razstave prvega natečaja »II tram di Opicina-Openski tramvaj«. Razstava bo odprta do 19. maja 2007, ob delavnikih med 16. in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 12. uro.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 41. občni zborjutri, 12. maja 2007, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Špetru, Ulica Alpe Adria, Condominio Al Centro (vhod nasproti Beneške galerije).
BARKOVLJE - CERKEV SV. JERNEJA sporoča, da v nedeljo, 13. maja 2007, med mašo od 11. ure bo prvo sveto obhajilo. Otroci bodo v nošah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB toplovabivnedeljo, 13.ma-ja 2007, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Uš-jah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne poške in bivše vojaške puške.
KLUB LASTNIKOV IN LJUBITELJEVVO-ZIL ALFA ROMEO, KRAŠKI GADJE, GORJANSKO v sodelovanjuzjadralnim klubom ČUPA in pomoči društva DEBELA GRIŽA iz Volčjega Grada organizira dne 13. maja 2007 drugi gadji rally staro-dobnih vozil »Rally bratstva in edinstva«. Štart iz Opatjega Sela (Slo) ob 10. uri. Od 12. do 14. ure ogled vozil v Sesljanskem zalivu.
TPK SIRENA v sodelovanju s skupino »Il filo incantato« vabi člane in prijatelje v nedeljo, 13. maja, od 10. do 19. ure, na ogled SEMNJA KREATIVNIH OBRTNIŠKIH IZDELKOV na sedežu, Miramarski Drevored, 32.
BIVŠI DIREKTOR TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA JANEZ BIZJAKbo v
ponedeljek, 14. maja 2007, gost Društva slovenskih izobražencev. Govoril bo o Valentinu Staniču, velikem Slovencu in Evropejcu pred svojim časom. Peterlinova dvorana, Ul. Donizetti 3, ob 20.30.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 15. maja 2007, ob 20.45.
KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca tečaja REIKI, v sredo, 16. maja ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. Za dodatne informacije tel. 040-360072.
DRUŠTVO ZA ZAŠČITO VREDNOT PRO-TIFAŠIZMA IN PROTINACIZMA»PRO-MEMORIA«, sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. maja 2007, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Potekal bo v Škamperletovi dvorani na Stadionu 1. maj na Vrdelski cesti 7 v Trstu s sledečim dnevnim redom: umestitev predsedstva oz. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, razprava o poročilih, pozdravi gostov, volitve novega odbora in razno.
ZA DRU GA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje na predstavitev in pogovor o knjigi, kulturno-turističnem vodniku dr. Rafka Dolharja »Zahodni rob«, v petek 18. maja, ob 20. uri, v Kraški hiši v Repnu. Z avtorjem se bo pogovarjal Peter Verč.
AŠD SOKOL vabi člane, prijatelje, simpa-tizerje in vaščane na družabnost s športnim sporedom v soboto 19. maja od 16. ure dalje na odprtem igrišču Sokola. Ob priliki bo tudi nabiralna akcija za prilagoditev igrišča novim zakonskim predpisom. Toplo vabljeni.
MASAŽA DOJENČKA tečaj se bo pričel22. maja, ob 10.30. Vodi ga Karin Vitez, dipl. fizioterapevtka. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
KROŽEK KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel 23. maja 2007, ob 9.30. Vodila ga bo dipl. fizioterapevtka, mednarodna inštruktorica Inwa. Vpisovanje in dodatne informacije: KRUT, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072
SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVEN SKIH IZ OBRA ŽEN CEV sporočata, da bo srečanje z evroposlancem Lojzetom Peterletom v četrtek, 24. maja, v Pe-terlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30.
KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarješke toplice od 27. maja do 5. junija 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-360072. Pohitite!
OBČINA DOLINA obvešča,dabodovpiso-vanja v občinski poletni center od 21. do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s Š. D. Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti.
ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it.
AŠD-SK BR DI NA V SO DE LOVA NJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športniteden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravipod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom inmladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Zavse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348470 2070 vsakdan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji.
ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira poletne tabore: naravoslovni »Zivjo Kekec« v Kranjski Gori od 10. do 16. junija (6-10 let); biološki »Morska zvezda« v Piranu od 17. do 22. junija (10-14 let), kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 24. do 29. junija (10-14 let); »Jezikajte« - intenzivna angleščina v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (10-16 let); računalniška delavnica »Miška« od 3. do 7. septembra v jutranjih urah (od 8. do 14. leta). Za prijave in informacije 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali e-pošta franmilčinski@libero.-it
GLEDALIŠKI TEDEN ZA NAJMLAJŠE v
organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete bo potekal od 11. do 15. junija 2007 v prostorih Marjanišča na Opčinah. Vpisovanje od ponedeljka 14. maja 2007, vsak dan v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od 9.00 do 17.00 ali po telefonu (040-370846) do zapolnitve razpoložljivih mest.
KD ZA UMETNOST KONS v sodelovanju s Fotovideo Trst 80 in ZSKD, razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spaca-lu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339 3893451 (v večernih urah).
SREDNJEŠOLCI POZOR! Tudi letos se bo na štadionu Prvega maja odvijal športni poletni kamp, od 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 04051377. Vabljeni !
ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namen jen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni!
PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špa-
dici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org.
81 Prireditve
FINŽGARJEV DOM vabi danes, 11. maja 2007 na predavanje z naslovom »Zlate Palače v puščavi«. Matej Susič bo predstavil s posnetki in komentarji svoje potovanje po enem najlepših predelov Indije, Radjastanu. Začetek ob 20. uri.
BREŽANI IN KRAŠOVCI pojejo in igrajo jutri, 12. maja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Koncert bodo oblikovali MoPZ upokojencev iz Brega, tambu-raški ansambel SKD F. Prešeren iz Boljun-ca, MePZ Skala - Slovan iz Gropade - Pad-rič, pod pokroviteljstvom občine Dolina.
SKD IGO GRUDEN IN RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRIMORJAvabitanapred-stavitev dokumentarca RTV Slovenije KORENINE SLOVENSKEGA MORJA, avtor Jadran Sterle, jutri, 12. maja, ob 20.30, v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vljudno vabi jutri, 12. maja 2007, ob 20.30, v srenjsko hišo v Gročani na veseloigro »Kratki stik« z gostovanjem dramske skupine SKD Slavec Ricmanje-Log in v režiji Ingrid Werk.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 13. maja 2007, ob 18. uri, v dvorano Marijinega doma (Ul. Cordaro-li 29). S samostojnim koncertom bo nastopilo Godbeno društvo Prosek, pod vodstvom Eve Jelenc.
KD ENKRATEN IZ KRESNIC PRI LETIJI vabi na gledališko komedijo »Na kmetih« v nedeljo, 13. maja 2007, ob 18. uri v Kulturnem domu v Komnu. Toplo vabljeni.
KD ZA UMETNOST KONS, V SODELOVANJU S FOTOVIDEO TRST 80 IN ZSKD razpisuje umetnostno razstavo »Hommage Spacalu«. Kategorije: likovna dela, fotografija, skulptura. Mednarodna strokovna žirija bo podelila dve odkupni nagradi. Priglasitev do 15. maja, oddaja del do 8. junija, odprtje razstave 22. junija. Informacije in pravilnik na www.kons.it. Za dodatne info: 339-3893451 (v večernih urah).
SKD VI GRED, RAZVOJ NO DRUŠTVO PLISKA IN OŠ DUTOVLJE vabijona »Kosovelova večera 2007« v sredo, 16. maja 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju in v sredo, 30. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Tomaju. Sodelujejo učenci OŠ Du-tovlje in podružnice Tomaj, dramski odsek SKD Vigred in ansambel Mladi kraški muzikanti.
KD IVAN GRBEC Škedenjska Ul. 124, vabi v društvene prostore na razstavo »Mi-kel Daliu«. Slikarja bo predstavil Dezide-rij Švara. Glasbena kulisa: harmonikaš Igor Zobin. Razstava bo odprta do 17. maja, Urnik: nedelja, ponedeljek, sreda, petek od 10. do 12. ure; torek, četrtek, sobota od 17. do 19. ure.
MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA pod okriljem SKD LIPA vabi na tretje srečanje »Fantje pojejo na vasi«, ki bo v prostorih Športnega centra Zarja v Bazovici v soboto, 19. maja 2007, ob 20.30. Program oblikujejo: Oktet Škofije (Škofije), Oktet Odmevi (Salež), Oktet Simon Gregorčič (Kobarid), MoVS Lipa (Bazovica). Vabljeni ljubitelji petja.
B Mali oglasi
DAJ EM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje. Tel. št. 329-4128363.
ELEKTRIČARSKO PODJETJE išče delavca, po možnosti s prakso. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 349-3918232
IŠČEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Barkov-ljah, na Furlanski cesti ali na Kontovelu. Tel. št. 347-7334742
IŠČEMO gospo, nekadilko, za nego ostarelih oseb, trikrat tedensko ob popoldanskih urah in ob nedeljah zjutraj po dogovoru. Tel. ob večernih urah na št. 040-229274.
MEHANSKA DELAVNICA išče ključavničarja, cevarja, varilca, strugarja in reskar-ja. Poslati curriculum na št. faxa 0409236490 ali na e-mail miotsnc2003@libe-ro.it
MLADA IN POŠTENA gospa iz Slovenije išče delo enkrat tedensko kot hišna pomočnica. Tel. 040-416615.
PODARIM kopalno železno, emajlirano kad, 170 cm x 70 cm, primerno za zbiranje vode na vrtu. Tel. 040-208989.
PRI PIŠČANCI H dajemo v najem hišo. Tel. št. 320-0639489.
PRODAM nahrbtno kosilnico kawasaki po
ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 040-228565.
PRODAM za 30.000 evrov 4.000 kv.m ne-zazidljivega zemljišča med Opčinami in Repnom, dostop z avtomobilom. Tel. št. 347-6145807
SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.L nudi kot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovaščanov. Za informacije tel. 333-1812855.
V NABREŽINI PRODAM stanovanje 106 kvadratov: tri spalnice, kopalnica, kuhinja z malo teraso, dnevna soba s teraso, garaža, podstrešje in vrt (100 kvadratov). Tel. na št. 338-2457826 ob večernih urah.
ZBIRATELJ kupi stare razglednice, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju in v kleti. Tel. št. 040-55548.
Id Osmice
OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040299442.
DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
NA DOLGI KRONI je odprta okrepčevalnica. Točimo belo in črno vino in nudimo domač prigrizek.
NA OREŠJU - REPEN ima odprto osmico družina Škabar. Obiščite nas!
OSMICO PRI PIŠČANCIH Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico.
OSMICO je odprl Berto Škrk v Trnovci št. 4.
OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Ru-pi.
OSMICO je odprlvMedjivasi Ferfoglia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek.
OSMICO je odprlv Zgoniku Stanko Milič.
OSMICO je odprla družina (Špj'lni) v Nbrežini, v stari vasi št. 10. Vabljeni!
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta v Nabrežini, na cesti za Slivno.
OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Co-lja, Samatorca 50. Tel. 040-229224.
V RICMANJIH staodprlaosmico Zoranin Evina.
Prispevki
Namesto cvetja na grob nepozabne tete Vlaste, darujeta Jana in Majda 15,00 evrov za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Namesto cvetja na grob nepozabne tete Vlaste, darujeta Jana in Majda 15,00 evrov za VZPI - ANPI sekcija Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Sergija Sancina, darujejo prijateljici Danica in Valeria iz Ma-čkolj 20,00 evrov za Kulturno društvo Ivan Grbec, družini Milievich in Fabris 50,00 evrov za Kulturno društvo Ivan Grbec in 50,00 evrov za Ljudski dom Zore Perello v Škednju.
V	spomin na mamo Zoro, daruje hči z družino 50,00 evrov za MoPZ Rdeča Zvezda.
Namesto cvetja na grob Zore Husel, darujeta Danilo in Jolanda 20,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda.
V	spomin pokojne Marije Ferfolja poročene Vettorato, darujeta družini Leghissa in Stolfa 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel
V	spomin na Eleno Madrussani - Crasnich darujejo nabrežinski soletniki hčere Nadie Crasnich 135,00 evrov za ANT ON-LUS.
Ob obletnici smrti dragega moža Sergia Dovgana, darujeta Silva in Fulvio 30,00 evrov za KD Primorsko Mačkolje.
Ob obletnici smrti dragega moža Sergia Dovgana, darujeta Silva in Fulvio 30,00 ev-rov za Vaško skupnost Praprot.
V	spomin pokojne Marije Ferfolja poročene Vettorato, daruje Nadja Stocca 25,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Konto-vel.
Namesto cvetja na grob bratranca Sergija Sancina darujeta Lara in Mava 50,00 ev-rov za KD Ivan Grbec in 50,00 evrov za SKP iz Škednja.
Ob izgubi dragega Maria Ušaja izreka ženi, bratu in svojcem občuteno so ža lje
SKD Igo Gruden
Ob prerani izgubi brata Gigija izrekamo iskreno sožalje Marcelini in družini
vsi pri ŠD Vesna
14
Petek, 11. maja 2007
KULTURA
/
gorica - Konec prejšnjega tedna v gledališču Verdi Gorica beat
Nekdanji glasbeniki beat generacije s starimi hiti dobro ogreli občinstvo
Ob njih so dvorano napolnili številni prijatelji, sorodniki in oboževalci
Bilo jih je več kot petdeset, mladih v srcu in vztrajnih na odru... ponovno snidenje nekdanjih goriških glasbenikov beat generacije je konec prejšnjega tedna privabilo v občinsko gledališče Verdi v Gorici sorodnike, prijatelje in oboževalce, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano.
Sedemnajst let po prvem skupnem koncertu in po mnogih podobnih večerih, ki so se zvrstili v zadnjih letih, je občinska uprava ponudila občinstvu nepozaben večer v znamenju oživitve nekdaj izredno plodne in živahne goriške glasbene scene. Koncert je sicer po Branca-tijevih željah (sam je v tistih letih igral bas v eni od nastopajočih skupin) želel bit tudi poseben poklon mes ta bob nar -ju Gigiju Lo Reju slavne skupine Le tigri, ki pa zaradi zdravstvenih problemov žal ni mogel prisostvovati večeru. Kljub temu je bil Gorica beat zadetek v polno.
Na scenografsko dobro pripravljenem odru in v dobro ozvočeni dvorani (za to je poskrbelo priznano podjetje iz Slovenije) se je zvrstilo vseh enajst najavljenih skupin. Nekateri še vedno nastopajo, drugi so se na oder podali po dolgih letih, tako da se je to v nastopih kar poznalo, na isti, visoki ravni pa je bilo skupno navdušenje vseh nastopajočih.
Večer je povezoval Walter Birsa, med skupinami smo lahko sledili tudi plesnim točkam, župan Brancati je nagradil igralca Gianfranca Saletto, odbornik za kulturo Cressati pa igralca-glas-benika Riccarda Canalija, ki se je izkazal za solidnega saksofonista v izvajanju hita Moon Glow v spremstvu basista Pa-ola Del Ponteja in bobnarja Angela Ko-njedica, z enega izmed prelepih juke-bo-xov zbiratelja Stefana Pillollija pa smo slišali dve skladbi skupine Le tigri, ki so spremljale v živo izvajanje nekdanjega njihovega pevca Tiziana Bainata.
Večer je imel 800 protagonistov: publiko, ki je nenehno bodrila prijatelje tja do druge ure zjutraj in glasbenike enajstih skupin, ki so se za ta večer temeljito pripravili.
Nekaj minut pred 21. uro so Gorica Beat začeli izkušeni Flexy Gang. Mauro Radigna in tovariši so v zelo do-padljivem nastopu ogreli občinstvo s hiti Apache, House of the rising sun, Baby	doll (una bambolina che fa no no) in ska izvedbo hita kralja R&Bja Wilson Picket-ta In the midnight hour. Vzdušje so s skladbami Gimme some lovin, Insieme a te non ci sto piu in Impressioni di set-
glasba
Rolling Stonesi julija v Beogradu
BEOGRAD - Koncert Rolling Stonesov, ki bi moral po prvotnem načrtu v Beogradu potekati na hipodromu, so prestavili na drugo lokacijo. Tako bo težko pričakovani nastop, predviden za 14. julija, v enem od velikih mestnih parkov, je povedal Ivan Ivačkovič iz produkcijske hiše Music Star. "V dogovoru s poslovno ekipo Rolling Stonesov smo se odločili, da koncert prestavimo v veliki park na Ušču ob sotočju Save in Donave," je dodal Ivačkovič. Odločitev o spremembi lokacije koncerta so sprejeli zaradi protestov konjerejcev in borcev za pravice živali. Ti menijo, da bi živali hudo trpele zaradi hrupne glasbe in množice med kon-certom.Na koncertu pričakujejo več deset tisoč poslušalcev, saj so že doslej prodali približno 25.000 vstopnic, in to po ceni od 35 do 300 evrov.
Pred Beogradom imajo Rolling Stonesi za 9. julij napovedan koncert v črnogorskem letovišču Budvi.
Pantere so, kot je v njihovi tradiciji, nastop osredotočili na skladbe slavnih Rolling Stonesov
tembre popestrili Catmeni, za njimi pa so na oder stopila morda najbolj znana, zagotovo najbolj uigrana skupina, I menestrelli. Bobnar Angelo Konjedic, klaviaturista Enzo Giorgini in Daniele Moro, basist Paolo del Ponte in kitarist Mauro Tesolin so zaigrali Santanovo Black magic woman, Long train running skupine Dooobie Brothers z gostjo, odlično pevko Lauro Bisiach, so podali hit You've got a friend (Carole King / James Taylor), vžgali so dvorano s skladbo With a little help from my Friends z Del Pontejem, ki ni prav nič zaostajal za Joe Cockerjem.
Nekoliko drugačen, a po svoje zelo zanimiv, je bil nastop dua I Provos v sestavi kitarista Giulia Nerinija in pevca Itala Chiariona, ki sta se osredotočila na delo Jimija Hendrixa in Doorsov.
Originalen je bil tudi nastop novinarja in glasbenega izvedenca Giuliana Almerigogne, ki je tudi v nekaj minutnih posegih najprej zapel glasbeno abecedo (22 skladb od A do Z) potem pa še spojitev vseh zmagovalcev Sanrema.
Po tem premoru je sledila druga super skupina, Dogs. Klaviaturist Roberto Montanari, basist Paolo Gruden (oba sta med drugim bila z Ginom Pipio in drugimi med pobudniki in organizatorji tega večera), bobnar Paolo Ciubej in kitarista Vincenzo Genco in mladi Marco Falanga. V pravem stilu super rock
skupin so nam ponudili hite skupin Ur-riah Heep in Valilla Fudge, Santanovo Gipsy in zares uspelo originalno verzijo De Andrejeve La canzone di Marinella.
Po skupini N.S.P.N. je nastopila edina prva dama te glasbene scene, Edda Morsutti, ki je svojčas vodila skupino Edda dei lords. Z njo so nastopili stari tovariši basist Sergio Di Bon, bobnar Gino Pipia in mladi klaviaturist Carlo Urizio, sin nekdanjega člana skupine. Eddin glas je zapel Il cielo in una stanza, E se domani in Ave Maria/Felicida-de.
Urriah Heep so "posodili" skladbo tudi bendu Otis group. Kitarist Mauro Komauli, basist Rudi Mozetic, baterist Galliano Selva in klaviaturst Maurizio Semprini (izvrsten pevec) so zaigrali še hit Una miniera in s pomočjo tolkačev Lucia Carlija in Angela Konjedica zelo občuteno izvedbo Santanovega hita Soul Sacrifice.
Krepko čez polnoči je občinstvo bodrilo nastop skupine I cadetti v sestavi bobnarja Gina Pipie, basista Sergia Di Bona, kitarista Walterja Petrija in klavi-aturistov Giannija Goriupa in Carla Uri-zia. A whiter shade of pale, Impressioni di settembre in s strani Gina Pipie zelo občuteno izvedeno Il vento dell'est Rickyja Gianca so bile njihove skladbe.
Za njimi so stopili na oder "naši".
Skupina sodelavca Primorskega dnevnika Vilija Prinčiča Pantere so, kot je v njihovi tradiciji, nastop osredotočili na skladbe slavnih Rolling Stonesov (Mick Jegger in tovariši naj bi nastopili na plaži črnogorske riviere v Budvi 9. julija, op.p.). Solidni basist Joško Leba, bobnar Dario Marangotto, kitaristi Gino Lovi-sutti, Alfredo Venier in Vili Prinčič, ki je obenem pevec skupine, so poleg v skladbah Mother say in The last time najbolj prepričali z Lady Jane.
Zaklju ček ve čera Gorica Beat so organizatorju prepustili skupini, kije poleg Tigrov najbolj zaslovela ne samo v Italiji pač pa po celi Evropi: Cobra. Do-berdobska ekstravaganca Silvio Gergo-let, bobnar Lucio Carli, klaviaturist Maurizio Semprini in kitarist Mauro Tesolin so stari mački, ki znajo vedno navdušit in zabavat. Njihova izvedba hita Pink Floydov Shine on you crazy diamond je zares nepozabna.
Večer, ki so ga sne ma le kar tri kamere in bo v naslednjih mesecih na razpolago tudi na dvd zgoščenki, se je zaključil s podelitvijo priznanja goriške občine vsem nastopajočim. Odbornik Cressati, ki je z županom Brancatijem vztrajal do konca, je imel v tem kar precej dela, saj so se vsi glasbeniki rokova-lil in objemali, predno so se vsi skupaj zahvalili bodrijoči publiki s skupnim petjem beatlovega klasika HeY Jude.
založba sanje
Izšel tudi
Pamukov
Istanbul
LJUBLJANA - Pri založbi Sanje so izšli trije romani: Anina poroka Nathache Appanah, Trebuh Atlantika, ki ga podpisuje Fa-tou Diome, in dolgo pričakovani Istanbul zadnjega nobelovca za literaturo Orhana Pamuka. Če se prvi dve deli posvečata soočenju emigrantov z "rajsko" Evropo, ki to ni, je Pamukov Istanbul v prvi vrsti biografija mesta, ki ga avtor pozna do podrob nos ti.
Prevajalec Jure Potokar je kot glavne značilnosti Pamukove-ga z več kot 100 fotografijami opremljenega dela, ki je odigral odločilno vlogo pri podelitvi Nobelove nagrade, navedel preplet le pega in grde ga, vzho da in zaho -da in melanholično vzdušje, ki ga do lo ča obup in ponos. Ker je Is -tanbul izrazito avtobiografski, tako Potokar, je v njem najti številne zgodbe, ki, sicer predrugačene, vznikajo v Pamukovih drugih delih. Istanbul je po romanih Bela trdnjava, Ime mi je rdeča in Sneg v kratkem času že četrti prevod Pamuka v slovenščino.
O romanu Anina poroka je spregovorila prevajalka iz francoščine Katja Zakrajšek. Pripovedo-valka Sonia na dan hčerine poroke na tihem dela obračun s svojim življenjem in sko zi tok nje nih mis li in spo mi nov se počasi izrisujejo njene mnogotere in protislovne identitete: tujka v Franciji, napol bohemska pisateljica, samska mati konformistične, meščanske, zelo francoske hčere. Čeprav je Zakrajškova opozorila, da v romanu Appanahove zunanje zgodbe sko raj da ni, se v vsa -kem stavku javljajo medgeneracij-ske in druge razlike, predvsem pa gre za roman o sprejemanju dru-gač nos ti.
Roman Trebuh Atlantika, grenko-sladek prikaz trka afriške in evropske kulture skozi oči mlade Senegalke, je predstavila prevajalka Ana Barič. Fatou Diome je po njeni presoji napisala zelo avtobiografsko delo, ki emigrantske tematike ne obravnava v črnobe-li maniri. Trebuh Atlantika je zasnovan anekdotično, rdeča nit pa je nogomet, ki za afriško mla-dež pogosto predstavlja edini izhod v boljše življenje. Še posebej zanimivo se zdi, kaj si pod eksotično Evropo predstavljajo afriški emigranti: to so kupi odpadlega drevesnega listja, rokavice in vroča čokolada. (STA)
ljubljana - Knjigo o bivšem jugoslovanskem predsedniku napisal novinar Dnevnika in Večera
Simčičeva knjiga Tito brez maske izzvala že prvi protest nekdanje soproge Jovanke
LJUBLJANA - Bivši novinar Dnevnika in Večera Miro Simčič se je za pisanje knjige o Titu odločil, ko je spoznal posameznike, ki so bili s takratnim jugoslovanskim predsednikom Josipom Brozom Titom v zadnjih dneh njegovega življenja. Kot je povedal na včerajšnji predstavitvi knjige, je bil Tito fascinantna osebnost, spreten makiavelist, včasih prisiljen poseči po brutalnih sredstvih. Knjiga je po Sim-čičevih besedah še pred izidom razburkala slovensko in tudi tujo javnost, največ pozornosti pa naj bi vzbujal opis odstranitve soproge Jovanke iz Titove bližine. Kot je povedal Simčič, je Jovanka ob napovedi knjige prek svojega predstavnika za odnose z mediji sporočila, da avtor v svoji knjigi širi velike laži, kar je bil prvi javni odziv Titove žene po dolgih letih.
Simčič namreč v knjigi posveča veliko pozornosti Titovemu zasebnemu življenju in njegovim ženskam. Jovanka je, tako Simčič, predstavljala veliko nevarnost za Tita, ker je postajala ljubosumna in je proti Titu tudi usmerila orožje. Ker je bila oborožena in so zdravniki določili, da ima
simptome paranoje, je državni in partijski vrh predlagal Titu, naj se Jovanka umakne iz njegove bližine, je povedal Simčič.
Za avtorja knjige je bilo prelomno odkritje fascikla števila 36 v Arhivu Republike Slovenije, v fondu Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS), v katerem je odkril številne dokumente o Titu, med drugim dokumente o Jovanki in o Titovem zdravljenju v Ljubljani.
Simčič se je v knjigi ukvarjal tudi z gospodarskimi razmerami. Po njegovem mnenju je bila največja Titova napaka pregon liberalno mislečih in odstranitev Staneta Kavčiča, Marka Nikeziča in Savke Dapčevič-Kučar. "Rušenje liberalcev je tudi kasneje odprlo vrata Miloševicu in Tudjmanu," meni avtor.
Urednik knjige Martin Ivanič iz založbe Mladinska knjiga je na predstavitvi povedal, da so že dalj časa želeli izdati knjigo o Titu, saj je zanj še vedno veliko zanimanja. "Ljudje vidijo Tita ali kot angela ali kot hudiča, še vedno pa vzbuja veliko zanimanje," je povedal Ivanič.
Tito je bil velik državnik, vojskovod-
Tito in Jovanka, ko sta se pojavljala še kot predsedniški par
ja in nedvomno reformator. Bil je vse po malem in pod različnimi vplivi. Takšno osebnost pa je potrebno gledati v njegovem
času, saj je najlažje kar počez obsojati, je svoj pogled na Tita še povzel pisec knjige. ( STA)
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 11. maja 2007
15
pred današnjo premiero v ssg - Pogovor z režiserjem Molierove burke Zdravnik po sili
Diego De Brea: Tudi danes marsikdo lahko počne tisto, za kar ni poklican
Najzabavnejši trenutek s tiskovne konference, ki jo je v sredo priredilo Slovensko stalno gledališče v tržaškem Kulturnem domu, da bi predstavilo svojo novo produkcijo, se je dogodil prav v gledališki dvorani. Navada je, da si po uvodnih besedah vodstva SSG ter režiserja in igralcev novinarji ogledamo prizor s predstave.
Tudi tokrat so nas povabili v gledališko dvorano. Režiser Molierovega Zdravnika po sili Diego De Brea pa je kategorično zahteval, naj gredo iz dvorane novinarji s peresom in papirjem, prizoru pa naj sledijo le novinarji s TVkamerami. Skratka, tehniki (kamera) so lahko ostali v dvorani, ročni delavci (papir in pero) nismo smeli videti prizora iz predstave. Dvojnost omogoča tudi Molierovo komedijo oziroma burko. Po sili razmer postane ročni delavec Sganarella tehnik v zdravljenju bolezni. Dvoumje rodi vrsto komičnih prizorov. Tak je bil tudi na tiskovki. Novinarji brez tehničnih pripomočkov smo bentili (vsaj podpisani) in se spraševali, če bo De Brea sploh še kaj povedal, ali pa, če je čas, da gremo domov. De Brea se ni umaknil. Iz torbe sem povlekel star in neuničljiv magnetofonček, ki ima samo pet gumbov in posnel naslednji intervju:
Molierov tekst ste označili kot burko, to je enostavno in nezahtevno komedijo. Kako je možno postaviti na oder takšen Molierov tekst, ne da bi uprizorili nekakšen literarno zgodovinski opis?
Odnosi, ki obstajajo med liki, osti, problematika hipokrizije, pretvarjanja, maske, izmišlije, travestije obstajajo tudi danes. Problem je torej prisoten, morda se le nam zdi, da je bilo nekoč tega manj, ker je vsega tega danes ogromno. Ko torej gradiš gledališko predstavo, ko gradiš situacijo, je to enostavno, ker je teater grajen na principu konflikta, Slednjega
Režiser Diego de Brea (levo, ob njem Marko Sosič) je že na predstavitvi predstave energično razlagal svboj pogled na Moliera; spodaj prizor iz predstave
kroma
izluščiš iz literarnega dela in postane vseeno, če se je dejanje dogajalo pred tristotimi leti ali pa če se dogaja danes.
V tem procesu ni kakšnih velikih problemov. Veliko težje je postaviti na oder burko kot tako. Komedije so nabite z emocijo, obenem pa ne nudijo nekega psihološkega loka. Ne izdeluješ karakterjev, ampak ustvarjaš tipo-
logije igralcev. To pomeni, da potrebuješ pri igralcih bravuroznost govorjenja, potrebuješ strašno fantazijo, da se situacije, ki so samo okostje v tekstu, izmisliš tudi za gledališčenje in postavitev na oder. Potrebuješ tudi nekaj več od fantazije, to je izmišlije. Gre za to, da vstavljaš v situacijo elemente, ki so v tekstu le nakazani.To pa moraš izvesti tako, da pride do smeha. Ključni problem komedije je pa nesporazum.
V	kakšnem smislu?
V	igri, ki jo pripravljamo, je nesporazum v tem, da neka ljudska figura, to je človek iz ljudstva, dobi nalogo, da postane zdravnik. On ni zdravnik, obenem pa s svojo lucidno-stjo in sposobnostjo pretvarjanja obrne svet in ga prepriča, da je zdravnik. Danes se to zelo pogosto dogaja.
Ljudje imajo pozicije, za katere niso bili ne izbrani in ne poslani. V današnjem svetuje lahko že vsakdo vse.
V	Zdravniku po sili je eno izmed osišč spolnost. Je lahko smeh ob ali o spolnosti danes enak, kot je bil v Molierovih časih?
Čas Ludvika XIV. in baroka, ozi-
roma že rokokoja, je obdobje, ko je spolnost bila v ospredju. Aluzije na spolnost, nizki namigi, vulgarnost so prisotni tudi danes. Danes so zadeve desakralizirane, vse naj bi bilo odkrito, nekih skrivnosti naj ne bi ne bilo več. Kljub temu so dovtipi, na katere odgovorimo samo s hihitanjem ali prikrito, aktualni. Molierov čas je bil čas dekadence in razcveta te spolnosti. Slednja je vstopala v javnost, bila je del življenja. Prav tako je danes spolnost zelo na obširno eksploatirana.
S spolnostjo nismo razčistili. V Italiji je v teku vroča debata o nezakonskih zvezah, kot so homoseksualne, ki vzbuja različna mnenja. V sami Sloveniji bi kak poseben zakon o spolnosti razburil del javnosti. Prav tako sta Moliere in njegov čas izstopila iz svinčene kape, ki jo je nad spolnostjo postavila cerkev.
To drži. Ključni problem Molie-rovega teksta pa ostaja zamenjava vlog. Gre za to, da postaviš na odgovorno mesto človeka, ki za to ni pri-pravljen.V to vlogo vstopa z izmikanjem in tu prileze v igro spolnost. Spolnost torej ni kritična točka teksta, ampak do nje pride, ker je zdravnik nek-
do, ki zdravnik ni. Edino kar lahko naredi s pacientkami, je, da jih zapeljuje. Lahko si postavimo tudi vprašanje, kaj pomeni zdravniška roka v odnosu do pacienta.
Za konec: če pregledamo seznam vaših režij, je tokrat prvič, ko se srečate s komedijo.
V Celju sem, pogojno rečeno, režiral komedijo in sicer Ionescov tekst "Bodočnost je v jajcih". V Trstu sem prvič delal klasično komedijo. V bistvu gre za še nižji žanr, to je za burko. Premik je v bistvu pri igri v igri. Ta proces komedija zahteva. Gre za distanco in odmike pri potvarjanju iluzij, ki jih gledalec dojema kot resnične, v dramskem tekstu pa bi izgledale nerazumljive. Proces z igralci, vstop v tekst, branje, dramaturška razčlemba in postavitev pa ne prenašajo kakšnih bistvenih razlik z drugimi žanri.
Razgovor se je tako zaključil in nam daje približno podobo o tem, kako se režiser v praksi bliža nekemu tekstu. Ko gledamo predstavo, seveda vseh teh problemov ne vidimo.
Ace Mermolja
1 4 Četrtek, 10. maja 2007
APrimorski
r	dnevnik
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
gorica - Včeraj so predstavili publikacijo o stoletnici Fabianijeve palače
»
Trgovski dom naj postane simbol združene Evrope«
kANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO
Majda Bratina
Na listi Foruma podpira županskega kandidata Bellaviteja
Na listi Foruma, ki ima v simbolu trijezični napis Guriza Gorizia Gorica in podpira župansko kandidaturo Andrea Bellaviteja, nastopa 35-letna Majda Bratina. Rojena je v Turinu, v Gorici pa živi že trideset let, kjer si je uredila družino, vključevala se je v društveno življenje, danes pa je posebej angažirana v slovenskem šolstvu.
»V šolskih letih sem bila aktiven član slovenske goriške skavtske organizacije - tako se predstavlja kandidatka za občinski svet Majda Bratina -, po maturi na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar sem se vpisala na filozofsko fakulteto Univerze v Padovi, kjer sem diplomirala z nalogo o slovenskem filozofu Dušanu Pirjev-cu. Poldrugo leto sem bila zaposlena na veleposlaništvu Italije v Ljubljani, od leta 1999 pa poučujem italijanski jezik in književnost na slovenskih šolah v Gorici. Trenutno se še naknadno specializiram na Tržaški univerzi. Poročena sem skoraj sedem let in imam triletno hčer.
Sprejela sem kandidaturo na listi Foruma za Gorico, ker podpira županskega kandidata Andreo Bellaviteja, ki je oseba
velike kulturne razsežnosti in trdnih moralnih vrednot. Zaupam mu, ker vem, da ima pri srcu usodo mesta in kvaliteto življenja vseh občanov. Politiko razumem
predvsem kot službo oz. nesebično dajanje sebe za gradnjo boljše družbe. Bellavi-te in kandidati, ki ga podpiramo, želimo odpraviti razdaljo, ki prepogosto ločuje politiko od ljudi. Prepričana sem, da samo, če bomo znali prisluhniti ljudem in razumeti njihove potrebe, bomo lahko uresničili mesto, v katerem ne bomo le živeli, temveč živeli dobro. Za svoje mesto imam pred sabo dvoje: visoke cilje za vlogo, ki jo lahko odigrava Gorica v Evropi z nadaljevanjem čezmejnega sodelovanja, in reševanje vsakdanjih konkretnih potreb, s katerimi se spopadamo prav vsi občani.«
Marilka Koršič
Na listi Oljke popdira županskega kandidata Mosettija
narodne
Na trijezični listi Oljke, ki podpira župansko kandidaturo Giulia Mosettija, nastopa 60-letna Maria Koršič. Rojena je v Gorici, kjer živi z družino.
»Vsi me poznajo za Marilko Koršič, čeprav sem uradno zapisana kot Maria. Gorica je moje mesto. Tu sem bila rojena leta 1947 in tu živim z možem in dvema sinovoma na Livadi. V Gorici sem obiskovala slovenske šole in klasični licej. V Trstu sem diplomirala na fakulteti za farmacijo. Od leta 1978 do leta 2006 sem bila zaposlena v občinskih lekarnah v Štandrežu in pri sv. Ani. Poklic mi je bil in mi je še vedno všeč, saj tudi v pokoju občasno nadomeščam kolege. Tesen in vsakdanji stik z najrazličnejšimi ljudmi me je vedno bogatil in postavljal pred nove izzive. Naučila sem se spoznavati in razumevati probleme in stiske ljudi ter si prizadevati za rešitve in izhode.
Ko so mi ponudili kandidaturo za Slovensko skupnost na trojezični listi Ulivo - Oljka - L'Ulif, sem rada sprejela. S Slovensko skupnostjo sem sicer že večkrat nastopala. To je stranka, ki mi je vedno ustrezala, ker se je v programih skladala z mojimi osnovnimi načeli. Kazala je vedno veliko skrb za obstoj na-
tista stična točka, ki jo goriški prostor kot obmejno območje še kako potrebuje.« V nadaljevanju se je Komel zahvalil vsem petnajstim avtorjem, ki so sodelovali pri pripravi publikacije, ob tem pa pojasnil, da so knjigo izdali slovenska konzulta pri goriški občini, SKGZ, SSO, ZSKD, ZSKP, Kulturni dom Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž in Slovenska knjižnica Da-mir Feigel - NŠK; pokroviteljstvo je zagotovila goriška občina.
Na predstavitvi je spregovoril tudi goriški župan Brancati, kije poudaril velike korake, opravljene v smeri integracije in sožitja med različnimi jezikovnimi skupnostmi v zadnjih letih. Zupan je poudaril zelo dobre stike, ki jih je med svojim mandatom vzpostavil z goriškimi Slovenci in s sosedi čez mejo, nato pa je izrazil upanje, da naj se na poti sožitja nadaljuje tudi v prihodnosti. Ob tem je Brancati potrdil razpoložljivost goriške občine, da se izvede zamenjava med bivšo šolsko stavbo v Kapucinski ulici, ki je v občinski lasti, in Trgovskim domom. To pomeni, da bi se dejavnosti finančnega ministrstva iz Trgovskega doma izselile in bi Fabianijevo palačo lahko končno namenili svoji novi vlogi povezovalca goriških jezikovnih in kulturnih skupnosti.
Knjigo in njeno vsebino sta nato predstavila dva izmed petnajstih avtorjev Boris Peric in Sergio Tavano. »Trgovski dom je bil višek ambicij goriških Slovencev, da bi se uveljavili na gospodarskem, obenem pa tudi kulturnem področju,« je poudaril Peric, ki je v svojem posegu obnovil stoletno zgodovino Fabianijeve palače od odprtja leta 1904 do škvadrističnega napada 4. novembra 1926, dalje do prihoda partizanskih enot, zavezniške uprave in prehoda stavbe v last italijanske države leta 1947. Nazadnje je Peric spregovoril o zaščitnem zakonu 38, ki predvideva vrnitev poslopja deželi in ureditev v njem večkulturnega središča.
Včerajšnje srečanje v Trgovskem domu je bilo po Tavanovih besedah praznik za vso goriško kulturo. »Vsi nosimo odgovornost ne samo do slovenske narodne skupnosti, pač pa do celotne goriške stvarnosti, ki ima v sebi veliko vrednot, vendar pomembno je, da te vrednote v prvi osebi doživljamo in jih potem razglasujemo,« je zaključil Tavano. (dr)
še
skupnosti na ozemlju, kjer nas asimilacija neizprosno ogroža. Ta obstoj j e vezan na vse družbene probleme, kot so šolstvo, kultura, delovna mesta in zaščita okolja; na vse to je Slovenska skupnost stalno pozorna preko svojih predstavnikih v raznih telesih, od deželnega svetnika, županov, pokrajinske odbornice, občinskih odbornikov in vse do občinskih in rajonskih svetnikov. Menim, da je bilo zadnje petletje za Gorico posebno bogato: Brancatijeva uprava je doprinesla veliko potrebne prevetritve in pri tem je Slovenska skupnost igrala pomembno vlogo. Prepričana sem, da bo tako tudi v novih okoliščinah: povezava v Oljki je za vse nas jamstvo, da bomo z Mosettijem nadaljevali po začrtani poti. Z vašo podporo in sodelovanjem bom tudi jaz lahko dala svoj doprinos.«
Danes splošna stavka
Sindikalna združanja CGIL, CISL in UIL sklicujejo danes splošno pokrajinsko stavko. Glavni dogodek je predviden ob 10. uri v občinski dvorani bivše pokrite tržnice v Tržiču, kjer bo posegel državni tajnik sindikata UIL Paolo Pirani. Sprevod delavcev se bo začel pred tovarno Ineos.
Piknik delavcev Ineosa
Praznika dela, ki ga bodo jutri priredili delavci obrata Ineos in sindikalna predstavništva, se bodo ob deželnih in krajevnih upraviteljih udeležila tudi vladni podtajnik Miloš Budin in poslanec Ales-sandro Maran. Javna manifestacija se bo začela ob 14. uri na travniku ob obratu v ulici Timavo v Tržiču.
Slovesnost za Pozzuolo
Danes bo v Gorici potekala slovesnost ob povratku brigade Pozzuolo del Friuli iz Libanona. Manifestacija se bo začela ob 9.30 na Travniku, nato pa se bodo vojaki odpravili v sprevodu po korzih proti spominskemu parku, kjer se bodo poklonili padlim. Sledil bo povretek proti trgu Battisti, kjer bo potekala osrednja svečanost.
Rafal tatvin v Ronkah
V	noči med sredo in včerajšnjim dnem je v Ronkah prišlo do vrste tatvin, v katerih so nezanci odnesli skromno vsoto denarja, povzročili pa so več škode. V ulici Roma so se tatovi lotili trgovine jestvin, kavarne, picerije in telovadnice. V pice-riji in kavarni niso ukradli ničesar, saj so opazili alarm, v trgovini pa so ukradli nekaj denarja. Iz telovadnice Welcome so odnesli kamero, na vseh prizoriščih pa so razbili vrata in okna, da so lahko vstopili.
Pri Salomonu koncert
Občina Sovodnje prireja danes ob 20.30 v osmici pri Salomonu tradicionalni koncert ljudske glasbe. Nastopila bo ženska folklorna skupina Skala iz Kube-da v Istri, župan pa bo kot vsako leto ponudil udeležencem večera kozarec vina.
Čezmejna miniodbojka
Jutri bo med 8.30 in 13.30 na trgu pred Severno postajo potekal turnir v mi-niodbojki, ki se ga bodo udeležile slovenske in italijanske šole iz Gorice in Nove Gorice.
Knjiga o spomeniku v Pevmi
V	prostorih osnovne šole Josip Abram v Pevmi bo drevi potekala predstavitev dvojezične knjige Slava padlim - Pevma 1947/2007, ki jo je izdal krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje. Začetek je predviden ob 20.30.
Slovenski višješolci drevi v Gradišču
V	okviru 12. srečanja šolskih gledaliških skupin bodo drevi ob 20. uri v dvorani Bergamas v Gradišču nastopili dijaki slovenskih višješolskih zavodov Zois, Cankar in Vega. Predstavili se bodo z igro Zadetek v prazno, ki jo je zrežiral Gregor Geč.
Danes v Gorici
V	Gorici bo danes ob 18. uri v državni knjižnici Claudio Griggio predstavil katalog rokopisov, ki ga je uredil Simone Volpato; ob 17.30 v bivši šoli za bolničarje v ulici Vittorio Veneto bo posvet centra Rizzati o spoštovanju zakonov in javni upravi; ob 20.30 prireja društvo Siciljan-cev v Kulturnem domu predstavo Capitan Seniu.
Popravek
V članku o učinkih padca Schengenske meje na preprodajo drog, ki smo ga objavili 9. maja, je prišlo do napake v imenu komandirja novogoriške policijske postaje. Vilijanu Lebanu se opravičujemo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 11. maja 2007
17
gorica - Ob pokrajinskem prazniku policije v ospredju varnost in problem drog
Policisti so poostrili boj proti alkoholu in mamilom
V zadnjih dvanajstih mesecih na Goriškem sedem primerov predoziranja s heroinom
3.300 gramov kanaboidov, 42 gramov heroina, 240 gramov kokaina in 1.600 gramov marihuane, ob tem pa 155 prijavljenih oseb in 11 aretacij. To je obračun dela, ki ga je goriška policija izvedla na področju boja proti prepovedanim substancam med 1. majem 2006 in 30. aprilom 2007. Problema preprodaje in uživanja mamil v goriški pokrajini naraščata: v zadnjih dvanajstih mesecih so na Goriškem zasledili sedem primerov predoziranja s heroinom, ki je v štirih slučajih privedlo do smrti mladih oseb. Goriška pokrajina je namreč zaradi svoje lege posebno podvržena trgovanju s heroinom, ki prihaja iz Balkana in se po izredno nizki ceni prodaja v Sloveniji, kvestura pa je na nevarnost odgovorila s poostrenim nadzorom obmejnega območja. Zadnji uspeh na področju boja proti mamilom je policija pred nedavnim dosegla v Gradežu, kjer je preiskava »Laguna bianca« privedla do aretacije dveh Italijanov in dveh Albancev zaradi preprodaje kokaina.
Podatke in dejavnosti policije na Goriškem v minulem letu je včeraj obnovil kvestor Emilio Ruocco, ki je s krmin-skim županom Claudiom Cucutom predstavil tudi program današnjega pokrajinskega praznika ob 155-letnici ustanovitve policije. Le-ta se bo začel ob 9. uri s slovesnostjo ob spomeniku padlim policistom v spominskem parku v Gorici, nato pa bo osrednji del manifestacije potekal v Krminu. Že zjutraj bodo v središču Krmina odprli stojnice, kjer bo obiskovalcem ponazorjen potek policijskega dela, ob 11. uri pa bo na trgu XXIV Maggio na vrsti slovesnost s podelitvijo priznanj osebju, ki se je v zadnjih letih najbolj odlikovalo. »Zdelo se nam je prav, da s prvim pokrajinskim praznikom poli-
cije ovrednotimo tudi ta del Goriške, kjer sicer ni velikih problemov v zvezi z varnostjo, nadzor pa je treba obdržati,« je povedal kvestor Ruocco, župan Cucut pa je poudaril zgledno sodelovanje med občinsko upravo in policijo v zadnjih letih.
Kvestor Ruocco je podčrtal, da se je v minulem letu bistveno povečal tudi nadzor policije na cestah. Prometna policija je zasledila na Goriškem 6.930 prekrškov, med katerimi jih je 2.641 treba pripisati previsoki hitrosti, 149 vožnji pod
Ruocco in Cucut med včerajšnjo predstavitvijo
bumbaca
vplivom alkohola in 6 vožnji pod vplivom mamil. Policisti so odvzeli 254 vozniških dovoljenj, registrirali pa so 808 nesreč. Do 58 le-teh je prišlo zaradi ponočevanja voznikov do poznih ur, sedem nesreč pa je bilo smrtnih z ravno tolikimi žrtvami. »Da bi problematiko uživanja drog in alkohola omejili, smo s službo SERT začeli informativno kampanjo po šolah. Starost uživalcev teh substanc se namreč niža,« je zaključil Ruocco. (Ale)
Andrea Bellavite (zgoraj) in del udeležencev predstavitve programa
bumbaca
volitve - Množica na predstavitvi Bellavitejevega programa
»Ovrednotil bom raznolikost mesta in prisluhnil potrebam njegovih prebivalcev«
Pred množico več tristo somišljenikov, kandidatov za občinski svet in volivcev je v sredo v deželnem avditoriju v Gorici županski kandidat petih levosredinskih list Andrea Belllavite predstavil smernice svojega volilnega programa. »Ovrednotil bom jezikovno in kulturno raznolikost mesta in prisluhnil potrebam njegovih prebivalcev,« je pred občinstvom, ki gaje med govorom večkrat prekinilo z aplavzi, poudaril Bellavite. »Gorica je mesto, ki potrebuje enotnost in premostitev starih ideoloških delitev,« je še povedal in opozoril, da se mora Gorica zavedati svoje pomembne vloge v središču Evrope, pri tem pa ob sko raj šnjem vstopu Slo -venije v območje Schengenskega sporazuma ne more shajati brez sodelovanja s slovenskimi sosedi. Ob tem je županski kandidat ob prisotnosti Stefanie Atti, Fernanda De Santisa, Fabiane Rea, Anne Di Gian-nantonio in Gianluce Pinta, to se pravi predstavnikov petih list, ki ga podpirajo, spregovoril o tematikah, ki jim je v programu namenil največ pozornosti. Govoril je o zdravstvu, javnih delih in socialnih politikah, pri tem pa večkrat ponovil, da bo v primeru izvolitve svoje projekte uresničeval v sodelovanju z občani in pod načeli demokratične participacije. Med nagovorom se je Bellavite spomnil tudi Darka Bratine in njegovih zamisli o čezmejnem zdravstvu, nato pa je spregovoril o kulturi, razvoju univerzitetnega pola in mladih, ki imajo po njegovih besedah v Gorici premalo krajev za druženje. Bellavite je pojasnil, da so pri pripravi njegovega volilnega programa izvedenci z raznih področij sodelovali s preprostimi občani, sicer pa je lahko vsakdo izrazil svoje mnenje in predstavil svoje predloge. Delo je potekalo v okviru dvanajstih omizij, specifične programske smernice pa bodo predstavili še na dveh javnih srečanjih. »Prvo bo posvečeno socialnim tematikam, zdravstvu in vprašanjem mladih, drugo pa gospodarstvu in razvojnim projektom,« je povedal Bellavite.
Pred predstavitvijo programa se je županski kandidat srečal z državnim tajnikom Stranke komunistične prenove-Evropske levice Francom Giordanom. »Bellavitejeva kandidatura združuje velik del leve sredine ter predstavlja pravo kulturno in demokratično revolucijo v mestu,« je poudaril Fer-rero in menil, daje Bellavite izraz demokratične participacije občanov, ne pa odločitev tajništev strank. Ferrero je poudaril, da popolnoma zaupa Bellaviteju in je prepričan, da ima zelo dobre možnosti biti izvoljen za goriškega župana. (dr)
Prihodnost Goric danes na okrogli mizi
Kinoateljejeva dvodnevna prireditev Bitke za ozemlje, prostori sobivan-ja se bo zaključila danes z okroglo mizo Gorica - Nova Gorica: kulturna politika svobodne meje. Soočanja o novem mestnem obzorju, ki bo v dvorani 2 goriškega Kinemaxa potekala med 9. in 13. uro. Moderator srečanja bo predsednik Kinoatelje-ja Aleš Doktorič, ki bo predal besedo novinarju, bivšemu senatorju in evroposlancu Dimitriju Volčiču, filmskemu kritiku Sandru Scandolari, sociologu Morenu Zagu in novinarki Klavdiji Figelj. Srečanja se bodo udeležili predstavniki družbenega in kulturnega življenja z obeh strani meje. Danes se bo ob 17. uri v isti dvorani začela predstavitev novega deželnega zakona za film in novoustanovljenega deželnega sklada za avdiovizualno produkcijo, ki jo ob Kinoateljeju prirejajo društvo Sergio Amidei, diplomska smer DAMS Videmske univerze, goriška pokrajina in družba Transmedia.
koncert na meji
Mladina na potezi
Priprave na Koncert na meji, ki bo na sporedu v nedeljo, 13. maja, na trgu pred Severno železniško postajo med Gorico in Novo Gorico, se mrzlično nadaljujejo. Sinoči je v goriškem Kulturnem domu potekala prva skupna vaja vseh nastopajočih, med katerimi bo novost predstavljal mladinski pevski zbor, ki bo v letošnji izvedbi prvič spremljal izkušene izvajalce. Za sodelovanje mladih pevcev se je zavzela pokrajinska zveza zborov USCI, kateri sta se aktivno pridružili tudi glasbena šola Emil Komel iz Gorice in novogoriška zveza Kulturnih društev. Glasbene ustanove so združile približno 90 mladih pevcev z obeh strani meje, ki bodo koncertu podarili še večjo svežino. Več narodnosti je združenih tudi v orkestru »Ac-cademia Nonis FVG«, ki jo bo v nedeljo vodil Valter Sivilotti. Včeraj se je v Kulturnem domu sestala tudi skupina sodelavcev, ki pripravlja zadnje malenkosti za čezmejni koncert, kateremu bo po napovedih naklonjeno tudi vreme. Mladi, ki bi želeli sodelovati pri organizaciji, se lahko obrnejo na urad Kulturnega doma, kjer jim bodo na voljo informacije (tel. 0481-33288 ali 348-2284023).
gorica - Mosetti v severni mestni četrti
»Vprašanje Livarne bo rešila vlada«
»Levosredinska vlada se je obvezala, da bo rešila vprašanje solkanske Livarne. Podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato mi je sporočil, da je bil za rešitev problematike onesnaževanja v severni mestni četrti Gorice zadolžena mešana komisija. Ne gre zgolj za obljubo, saj se bo komisija sestala že v ponedeljek v Gorici. Ob tej priložnosti bo tekla razprava o slovenskem poročilu na temo ukrepov, ki jih je vodstvo Livarne udejanilo za omejevanje onesnažujočih emisij.« Temo Livarne je županski kandidat Oljke Giulio Mosetti obravnaval med srečanjem s prebivalci severne mestne četrti v dvorani Margotti, katerega se je udeležilo veliko občanov. Le-ti so kandidatu postavili svoje zahteve in predloge, Mosetti pa je potrdil svojo voljo po čimvečjem sodelovanju Go-ričanov in uprave pri sprejemanju odločitev.
Ob Mosettiju se je srečanja udeležil kandidat Oljke za občinski svet
Marco Rota, ki je kritiziral metode volilne kampanje Romo-lijeve desne sredine. »Številni izkoriščajo vprašanje Livarne v volilne namene, kar gre v škodo volivcev. Desna sredina zlorablja to problematiko in si nadeja zasluge za pobude, ki jih niti ne pozna. Ravno desna sredina je pred leti ignorirala vprašanje Livarne,« je podčrtal Rota. Mosetti je ponovno spomnil na svoje vezi z državno vlado, na katere ostali kandidati ne morejo računati. »To je dodatno jamstvo, ki ga naša koalicija lahko nudi mestu. Vesel sem, da lahko to ponovim v mestni četrti, kjer sem doma,« je zaključil kandidat Oljke. (Ale)
VOLILNA TRIBUNA
Kandidati na soočenju
Drevi ob 21.15 bo kulturno-politični krožek Par Morar priredil v gostilni Al Romano v Moraru srečanje, na katerem bodo o odnosu med Gorico in manjšimi občinami z desnega brega Soče govorili županski kandidat petih levosredinskih list Andrea Bellavite, kandidat Oljke Giulio Mosetti in desnosredinski kandidat Et-tore Romoli.
Okrogla miza SSk
Stranka Slovenske skupnosti prireja drevi okroglo mizo o perspektivah obmejnega gospodarstva, na kateri bosta spregovorila predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Edi Kraus ter podjetnik, župan občine Števerjan in predsednik Briško-beneške gorske skupnosti Hadrijan Corsi. Povezoval bo deželni svetnik SSk Mirko Špacapan. Okrogla miza se bo začela ob 19.30 in bo potekala na sedežu stranke.
Večer za Bellaviteja
Forum, ki podpira župansko kandidaturo Andrea Bellaviteja, bo drevi ob 21.30 priredil v gostilni Ai popo-li v Gorici večer z glasbo in recitacijami, v teku katerega bo kandidat za izvolitev v občinski svet Alberto Princis predstavil tudi kulturni program koalicije. Kandidata danes čaka gost program srečanj in obiskov, med katerimi sta predvidena tudi pogovora s predstavniki Foto-kluba Skupina 75 in Kmečke zveze.
Mosetti s kolesom
Po svečanosti ob vrnitvi brigade Poz-zuolo del Friuli, ki bo potekala na Battistijevem trgu v Gorici, se bo kandidat Oljke Giulio Mosetti danes popoldne podal s kolesom po kolesarskih stezah v okolici mesta. Od organizacije WWF bo prejel kopijo projekta za ureditev novih kolesarskih stez na Goriškem, ob 20. uri pa bo srečal društvo Unione sportiva Goriziana v baru Torino.
Državljani za Gorico
V večnamenskem centru v Ločniku bo lista Državljani za Gorico, ki podpira kandidatko Donatello Gironcoli, drevi ob 20.30 priredila srečanje na temo družine in šole. Spregovorili bodo pokrajinski svetnik Luciano Migliorni, ravnatelja Alberto Roca in Laura Fasiolo ter psihologinja Corinna Michelin. Od danes naprej bo kandidat za občinski svet in priznani slikar Alfred De Locatelli izdeloval portrete za občane v stojnici, ki je namenjena listi Državljanov za Gorico.
Totarova o glasbeni šoli
Cristina Totaro, predsednica glasbene fundacije »Citta di Gorizia« in kandidatka za občinski svet na listi Oljke, poziva županske kandidate, naj ne lažejo volivcem. Totarova se nanaša na izjavo kandidata stranke Upokojencev in deželnega svetnika Luigija Feroneja: le-ta je po besedah kandidatke pred dnevi obljubil pozornost do fundacije »Citta di Go-rizia«, medtem ko se v deželnem svetu ni zavzel zato, da bi ustanova dobila status konservatorija.
Glessijev program
Kandidat liste »Progetto Nordest« Giovanni Glessi bo jutri ob 11. uri na sedežu gibanja Progetto Nordest predstavil svoj program.
Romoli pri Fundaciji
Desnosredinski kandidat na županskih volitvah Ettore Romoli bo danes ob 17. uri v volilnem sedežu na korzu Italia srečal goriške taksiste, ob 18.30 pa okrožni svet iz Štandreža v gostilni Pri Turiju. Včeraj je Romo-li obiskal direktorja Fundacije Co-ronini Cronberg in se zavzel za turistično kulturne pobude, ki bi ob palači in razstavah umetnin, ki so v njej shranjene, ovrednotile tudi Kostanjevico in grad Kromberk.
18
1 6 Četrtek, 10. maja 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
vipolže - Jeseni se bo začela obnova gradu
Briški biser bodo obnovili
Pred dobrim mesecem so predstavniki ministrstva za kulturo Republike Slovenije na grad Vipolže v Goriških Brdih pripeljali ponudnike za izvajanje obnove gradu. Grad je iz 11. stoletja in je bil reprezentančna vila in lovski dvorec goriških grofov. Njegovi kasnejši lastniki so bili Herbersteini, Della Torre, Attemsi in zadnji Teuf-fenbachi. V16. in 17. stoletju je doživel vojno med cesarskimi in Benečani,ki so ga tudi zavzeli. Poškodovano poslopje so v prvi polovici 17. stoletja predelali v imeniten renesančni dvorec beneškega sloga, ki je služil kot poletna rezidenca. Pred gradom je bil nekoč čudovit park, ki ga je krasil baročni vodnjak. Grajska arhitektura predstavlja eno najlepših vil v Sloveniji, ki je nastala med renesanso in barokom. Žal pa že leta čaka na obnovo. Krasijo ga mogočne stoletne ciprese in hrasti ter po vojni zgrajeno plesišče, ki je postalo simbol starega vipolškega gradu in kjer se še danes odvijajo plesne prireditve. Brici občasno še prirejajo v gradu prireditve, kot je na primer Martinovanje, večino dni v letu pa grad sameva.
Občina Brda je pred leti grad rešila dokončnega propada, tako da je obnovila streho. Zadnji obisk ministrstva za kulturo obeta spremembe. V gradu Vipolže naj bi nastalo študijsko središče, sicer pa naj bi o vsebini gradu odločali Brici sami. Poleg
študijskega središča, kjer bi svoje programe lahko izvajala Visokošolsko in raziskovalno središče Primorske ter Univerza v Novi Gorici, naj bi v gradu opremili še kulturno izobraževalni kongresni center, razstavni prostor in prostore za različne dejavnosti občanov. Prva sredstva, dobrih 800 tisoč evrov bo ministrstvo zagotovilo še letos, celoten projekt pa naj bi bil težak 4 milijone evrov. Prva dela se bodo začela že v jeseni, po besedah župana Franca Mužiča, pa naj bi izobraževalne institucije na Goriškem prostore za izobraževalne programe v gradu dobile že čez tri leta. (sj)
nova gorica - Na skupnem trgu tradicionalna prireditev
Ob dnevu Evrope Na meji glasba
Čezmejni koncert so oblikovali slovenski in italijanski zbori
Na skupnem trgu med Gorico in Novo Gorico je v sredo potekala tradicionalna prireditev Na meji glasba, s katero so organizatorji, obe občinski upravi ter Zveza kulturnih društev Nova Gorica in goriška zveza USCI, obeležili Dan Evrope. Prisotne sta na trgu, kjer se med drugim spominjamo vstopanja Slovenije v Evropsko unijo, nagovorila župana Gorice in Nove Gorice Vittorio Brancati in Mirko Brulc, ki sta poudarila, da je prav glasba tista, ki ljudi najprej poveže in ki prva preseže meje. Brulc je v nagovoru zbra nim pouda ril, da pos taja ta mesti ob meji vedno bolj prepoznavni prav po povezovanju in skupnih načrtih. Ob tem je pojasnil, da si mnogi, tudi ze lo pomemb ni evrop ski politiki, želijo obiskati ta trg in spoznati kakšen, je utrip življenja v mestih, ki bos ta s časom pre ras li v eno. »Skupno pot smo uspešno začeli in tako jo moramo tudi nadaljevati«, je Brulc pozval prebivalce obeh mest. Tudi goriški župan Brancati, je zado-vo ljen, s tem kar je bi lo do slej na re-jenega. »Nekoč razdeljeni mesti danes živita skupaj in si skupaj prizadevata za boljšo prihodnost« je razmišljal goriški župan, ki si tudi želi, da bi sodelovanje nadgrajevali na vseh ravneh.
Pevsko prireditev so oblikovali zbori z obeh strani meje, in sicer zbor San Ignazio iz Gorice, pevska skupina Akord iz Podgore, zbor goriških skavtov, Big Band Nova in moški zbor
Provox. Obiskovalcev, ki bi prisluhni li pes mim, ni bi lo prav ve li ko, ne glede na to pa so pevci potrdili svojo voljo po vse tesnejših čezmejnih sti kih. ( se)
gorenji tarbil-steverjan - V okviru prvomajskih prireditev
S pohodom osvežili spomin na nekdanje kuriske poti
V	okviru prvomajskih prireditev Kulturnega društva Briški grič so letos že tretjič priredili zanimivo športno-re-kre a cij sko pobu do, ki pa se sim boli čno navezuje na našo polpreteklo zgodovino in še posebej na upor proti fašizmu. Leta 2005 so na pobudo Silvana Pitto-lija, ki je bil duša tudi letošnje prireditve, je potekal pohod od Tržiča do Šte-verjana, lani je bil cilj Gonars, kraj trpljenja tisočev Slovencev in Hrvatov, letos pa so s približno štirideset kilometrov dolgim pohodom osvežili spomin na kurirske poti, ki so povezovale Benečijo z Brdi in dalje Trnovskim gozdom ter se poklonili padlim kurirjem in partizanskim borcem.
V	prvih jutranjih urah je devetnajst ude le žen cev, v do kaj sve žem vre -me nu, začelo pohod v Gorenjem Tar -bilju. Preden so stopili na pot so na tamkajšnjem pokopališču položili cvetje pred spomenik padlim partizanskim borcem, Silvan Pittoli pa je udeležence seznanil s simboličnim pomenom pobude. Približno dve in pol uri kasneje so pohod ni ki že pri spe li na mej ni prehod v Britofu, kjer je bil prvi daljši postanek z ogledom zanimivega spomenika - cerkvice sv. Kancijana.
V	Britofu se je začel težavnejši del poti, vzpenjanje proti vrhu Korade in naprej proti Števerjanu. V Kračicah, zaselku pri Markičih, kjer spominska tabla opozarja na tragične dogodke iz
konca januarja 1945, ko so trije kurirji pad li v nem ško zasedo in je bil eden ubit, je bila druga postojanka na kar dolgi poti. V Kračicah so pohodnike pričakali predstavniki zveze borcev iz Brd in skupaj so položili cvetje. Naslednja spominska točka je bila pri spomeniku pod Korado, na kraju, kjer so v septembru leta 1943 prisegli borci treh par ti zan skih enot, med temi tudi ita li -janski garibaldinci. Na Koradi so se prvotni skupini pohodnikov pridružili novi, ki so se namenili na krajši del pohoda, s Korade do Števerjana. Po daljšem počitku pri planinski postojanki se je, ob že kar poletno vročem vremenu začel spust proti Števerjanu. Pred Vrhov-ljami so udeleženci počastili spomin padlih pred spomeniku ob glavni cesti pro ti Ligu.
Toč no po predvide nem raz pore-du so nekaj minut pred 16. uro stopili pred spomenik na glavnem trgu v Števerjanu, zadnjo spominsko simbolično točko na sicer kar dolgi poti. Opremljeni z zastavami so se nato odpravili proti Bukovju, kjer so se že zbirali udeleženci vsakoletnega prvomajskega srečanja in kjer so jih z ved rimi zvo ki pozdravili člani pihalnega orkestra veteranov iz Ljubljane. K uspešnemu izidu so nedvomno prispevali tudi šoferji - ki so udeležence pohoda prepeljali na iz-ho diščno mes to in skrbe li za to, čemur preprosto pravimo logistika.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 147, tel. 0481 -40497.
U Kino
GO RI CA
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »L'uomo dell'anno«. Dvorana 2: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Le colline hanno gli occhi 2«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Notturno bus«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.30 »Spider Man 3«.
Modra dvorana: 17.20 - 19.50 - 22.20 »La vie en rose«.
Rumena dvorana: 18.45 - 22.00 »Spider Man 3«. TRŽIČ
KI NE MAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«; 22.10 »Doppia ipote-si per un delitto«.
Dvorana 2: 19.40 - 22.20 »Spider Man 3«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »L'uo-mo dell'anno«.
Dvorana 4: 17.30 - 19.50 »Le vite degli altri«.
Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Le vie en rose«.
NOVA GORICA: 16.00 -18.00 »Ninja želve«; 21.00 »300«.
Razstave
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo
drevi ob 20. uri odprtje razstave Anje Jerčič z naslovom Slike 2006/2007. Umetnico bo predstavila Nadja Zgonik.
M Koncerti
KONCERT NA MEJI 2007 bo v nedeljo, 13. maja, ob 19.30 na skupnem trgu obeh Goric. Nastopili bodo Alice, Oliver Dragojevic, Zoran Predin, Martina Feri in Zaira Zigante; informacije na tel. 0481-33288 (Kulturni dom). Vstop prost.
V	OSMICI PRI SALOMONU v Rupi bo v organizaciji občine Sovodnje drevi ob 20.30 tradicionalni koncert ljudske glasbe. Nastopa folklorna skupina Skala iz Kubeda v Istri.
S Izleti
DRUŠTVO JADRO I N ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK prirejata v nedeljo, 20. maja, izlet v Slovenske Konjice in Žič-ko kartuzijo; informacije pri Slavi na tel. 0481-483136.
SPDG vabi člane in prijatelje v nedeljo, 13. maja, na izlet v okviru pobude Sa-botinske družne poti. Cilj izleta je Korada, pristop pa iz Plavi. Prevoz z lastnimi sredstvi. Pohod, ki ga letos prireja PD Brda, se bo začel ob 9. uri. Zborno mesto: gostilna v Plavah. Hoje ob vzponu bo okrog dve uri. Povratek v isti smeri, oziroma proti Vrhovljam, vendar mora vsakdo zase poskrbeti za prevoz. Obstaja tudi možnost prevoza z vlakom (ob 7.35 iz Nove Gorice).
13 Obvestila
BALINARSKI KLUB MAKpriredivsobo-
to, 12. maja, ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v So-vodnjah (ob slabem vremenu na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski balinarski turnir; ob 17. uri bosta nagrajevanje in družabnost. Tekmovale bodo ekipe iz naše dežele in iz Slovenije.
OSREDNJA PROSLAVA ob 30. obletnici pobratenja med občinama Renče in
Štarancan bo v nedeljo, 13. maja, v občinski dvorani ob 11.30. Podeljevali bodo priznanja osebam iz Renč, ki so največ pripomogle za dolgoletno uspešno pobratenje. Podobna proslava bo 27. maja v kulturni dvorani v Renčah ob 14.30, kjer bodo podeljevali priznanja občanom iz Štarancana, ki so se najbolj trudili in prizadevali za pobratenje.
RUMITRSKIJUS v sodelovanju s PD Ru-pa-Peč razpisuje nagrado za Naj mlaj 2007 (nagrada domača panceta in buča vina, posebna nagrada za najvišji mlaj, ki bo dvignjen ročno); prijave na tel. 338-5076534 ali contact@jeremit.-com. Mlajska veselica bo v Rupi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri, kjer bodo podeljene nagrade. Sodelovali bodo KD Rupa-Peč, Prvačka pleh muzika, harmonikarji KD Mihaelov sejem - Mengeš in Dramska skupina Bilje; na sporedu krstno predvajanje dokumentarnega filma »Od nimr do nimr, mlaj!« režiserjev Gregorja Božiča in Darka Sinka.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK
DO BER DOB vabi v nedeljo, 13. maja, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje bo v Ušjah pri Petov-ljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne puške in bivše vojaške puške.
IS Prireditve
KRAJEVNI SVET ZA PEVMO, ŠTMAVER IN OSLAVJE TER VZPI-ANPI vabita na predstavitev knjige Slava padlim -Pevma 1947-2007, ki je posvečena 60-letnici spomenika NOB v Pevmi. Prireditev s krajšim kulturnim programom bo drevi ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Pevmi.
MLADINSKI DOM iz Gorice vabivsklo-pu niza srečanj s psihoterapevtom Bogdanom Žoržem na temo Vzgoja danes na zadnje srečanje z naslovom Vloga starih staršev pri vzgoji v torek, 15. maja, ob 20.30 v prostorih Doma Franc Močnik v Gorici. Predavanje je namenjeno staršem in starim staršem pa tudi učnemu osebju, vzgojiteljem in vsem ostalim.
DANES V TURJAKU: 11.00, Elisabetta Clama por. Fanin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Spineo za upepelitev.
PRIREDITVE	Petek, 11 . maja 2007 1 9
/-
GLEDALIŠČE	GLASBA
francosko-slovenska pomlad
Ljubljana in Slovenija mesec dni v znamenju francoske kulture
LJUBLJANA - Letos prvič bo po Ljubljani in nekaterih drugih mestih po Sloveniji med 10. majem in 11. junijem potekal mesec kulture, poimenovan Francosko-sloven-ska pomlad. Podpornik dogodka je Francoski inštitut Charles Nodier, ki je program zasnoval v sodelovanju z več kulturnimi društvi, ustanovami in posamezniki. "Kulturno razno-li kost je potrebno ne go vati in jo ohranjati. Zato se je treba odpreti in komunicirati z drugimi," je o francos ko-slo ven ski pove zavi pove da la veleposlanica Francije v Sloveniji Chan tal de Bou r mont.
Živimo v globaliziranem svetu, ki omogoča hitro sporazumevanje in spoznavanje, ravno zaradi tega pa smo postavljeni pred nevarnost ho-mogenizacije kultur, je dejala de Bourmontova. Razumevanje med različnimi kulturami je potrebno, pri tem pa se je tre ba zave da ti, da ima vsak narod svoje specifičnosti, kijih mora ohranjati, je dodala.
"Naša želja je bila predvsem, da festival umestimo v urbani prostor, ki bo raz is ko val no ve mož nos ti raz -voja," je povedal direktor Mestnega muzeja Ljubljana Blaž Peršin. Osrednje dogajanje bo postavljeno na Trg francoske revolucije, ki tudi sim bol no predstavlja pove zavo Slo -venije in Francije, je razložil.
De Bourmontova je povedala, da je projekt namenjen tudi spoznavanju obeh kultur pred letom 2008, ko bosta Slovenija in Francija predsedovali Evropski uniji. Dogodki bodo, tako ve le pos la ni ca, predstavljeni izven običajnih okvirov - knjižni co bodo posta vili pod krošnja mi v središču mesta, plesna predstava pa bo v muzeju. Z dogodki na prostem ho čejo na go vo riti no vo ob čin -stvo, predvsem mlade, ki se poprej ni so ve li ko zani ma li za kla sič ne pri -reditve, ki jih je podpiral inštitut.
Mesec francosko-slovenske kul ture teži k pove zo vanju med slovenskimi in francoskimi umetniki na raz lič nih področjih, od li kov -nih umet nos ti prek fil ma in gle da -li šča do glas be in dru gih sodob nih vsebin. Festival je poleg spoznavanja obeh kultur namenjen ustvarjanju novih partnerstev med francos-
Francoska veleposlanica v Sloveniji Chantal de Bourmont
kimi in slovenskimi ustvarjalci in festivali.
Prvi dogodek je bil že včeraj, ko se je v Slo ven ski kino teki s fil mom Irma Vep Oliviera Assayasa iz leta 1996 začela retrospektiva sicer pretežno starejših francoskih filmov, ki bo traj al a do 18. maj a. Med njimi bodo zavrteli tudi Ata lan to, ki jo je Jean Vigo z Michelom Simonom in Dito Parlo posnel leta 1934. V kinoteki bodo junija predvajali tudi čr-no-be li film Spe či Pa riz, ki ga bodo v živo spremljali trije francoski glasbeniki na klavirju, violončelu in flavti.
Dogod ki na Trgu fran cos ke revolucije se programsko pokrivajo s Festivalom pomladi. Med njimi so Fran cos ki vrt, ki bo čez dan na me -njen otrokom in knjižnici, ponoči pa se bo spre me nil v kon certno pri zo -rišče, kjer bodo nas topi li Kid Loco in UHT. V program francosko-slo-venskega meseca sta vključena tudi
koncerta Gotan Project in Nuru Kane & Bayefall Gnawa v sklopu Druge godbe.
Po Ljubljani bodo organizirane tudi razstava Plečnikovi študenti pri Le Corbusierju, razstava slik Antee Arizanovič ter predstavitev multi-medijskega projekta Alexandre Fili-atreau, kije Slovenijo prepotovala s taksijem. Francoski akrobati se bodo predstavili s cirkuško-plesno igro Con ti go, v Dra mi pa bo na spo -redu gledališki projekt Moliere Barbare Novakovič Kolenc.
Program so organizatorji razširili tudi izven prestolnice. Izolskega filmskega festivala Kino Otok se bodo udeležili trije frankofoni režiserji, v Tolminu bodo predstavili film o francoskem pesniku s slovenskimi koreninami Jeanu Vodaineu, v sklopu Jazz Cerkno pa bodo letos pod okriljem inštituta nastopili UU-men duo ter Renaud Garcia-Fons trio. (STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Zdravnik po sili«. Produkcija SSG. Urnik: danes, 11. maja ob 20.30 (premiera Red A z italijanskimi nadnapisi), jutri, 12. maja ob 10.00 in v soboto, 19. maja ob 20.30 (Red B). Gledališče Cristallo - La Contrada Italo Svevo: »Le ire di Giuliano«. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: od 12. do 20. maja; zvečer ob 20.30, ob torkih in praznikih ob 16.30, ob ponedeljkih zaprto.
GORICA Kulturni dom
V	četrtek, 17. maja ob 20.30 / »Ko-migo 2007«. Mauro Fontanini: »Chi xe l'ultimo?«. Režija: Riccardo Fortuna. V tržaškem narečju nastopa gledališka skupina G. T. La Barcaccia -Trst.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ Avditorij
V	nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Nastopa Špas Teater z delom »5moških.com«. Režija: Jurij Zrnec.
PIRAN
Gledališče Tartini
V	sredo, 16. maja ob 20.00 / Študentski večeri odprti za vse. »Šoupova sred(ic)a«. Nastop študentskega im-provizacijskega gledališča imprObala in pop/jazz kvarteta s tržaškega glasbenega konservatorija Giuseppe Tartini. Vstop prost.
V	petek, 25. maja ob 20.00 / Glasbeno-gledališki večeri. "Pomlad v gledališču Tartini Piran", kabaret »Medigre 0024«. Igra Zijah A. Sokolovic.
SEŽANA Kosovelov dom
Danes, 11. maja ob 20.00 / Balet »La-crimas«, nastopa Opera in balet SNG Maribor.
V	petek, 25. maja ob 20.00 / »Prigode dobrega vojaka Švejka«, gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana.
NOVA GORICA SNG Nova Gorica
V	nedeljo, 13. maja ob 20.30 / Iskra Ignis: »Kolumbovo jajce«. Gostovanje Gustav gledališča.
V	ponedeljek, 14. maja ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar: »Modro pišče«. Ko-produkcija z Gledališčem Koper.
V	petek, 18. maja ob 20.30 / William Shakespeare: »Dvanajsta noč ali kar hočete«. Gostovanje Narodnega gledališča iz Tuzle.
V	nedeljo, 20. maja ob 20.30 / Rob Becker: »Jamski človek«. Gostovanje Gustav gledališča.
LJUBLJANA SNG Drama
Veliki oder
Danes, 11. maja ob 19.30 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. Jutri, 12. maja ob 19.30 / Ivo Svetina: »Ojdip v Korintu«.
V	ponedeljek, 14. maja ob 17.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	torek, 15. maja ob 15.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
V	četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«.
V	petek, 25. ob 19.30 in v soboto, 26. maja ob 20.00 / Ivan Cankar: »Romantične duše«.
Mala drama
Danes, 11. maja ob 20.00 / Shelagh De-
laney: »Okus po medu«. Jutri, 12. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«.
V	petek, 18. in v soboto, 19. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«.
Od ponedeljka, 21. do sobote, 26. maja ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič: »Ahasver«. Šentjakobsko gledališče M. Bor: »Vrnitev Blažonovih«, (partizanski vestern). / Režija: Jure Novak. Urnik: danes, 11., jutri, 12., v ponedeljek, 14. in v sredo, 16. maja ob 19.30.
V	soboto, 19. maja ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, muzikal. Režija in koreografija: Mojca Horvat.
V	ponedeljek, 21. maja ob 19.30 / William Shakespeare: »Komedija zmešnjav«. Režija: Dejan Sarič.
V	torek, 22. maja ob 20.00 / M. Jova-novic: »Naslednik«. Gostovanje teatra Paradoks.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	soboto, 26. maja ob 20.30 / V priredbi Glasbene matice - gostovanje SNG Opera in balet z Verdijevim Na-buccom.
Gledališče Rossetti
Dvorana Bartoli
V	soboto, 19. in v nedeljo, 20. maja ob 21.00 / Plesne predstave: »Arebours«, koreografija Daniele Albanese; »Tin..Tinn..Ambulis«, koreografija Car-lotta Plebs; »Arebours (-2), koreografija Danele Albanese.
V	sredo, 23. in v četrtek, 24. maja ob 21.00 / Plesna predstava: »Bassa Con-tinua«, koreografija Tanja Skok.
V	soboto, 26. in v nedeljo, 27. maja ob 21.30 / Plesni predstavi: »Crush« in »Before«, koreografija Thomas Noone.
Gledališče Verdi
Giacomo Puccini: »Suor Angelica«.
Urnik: v torek, 15. in v petek, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 20. maja ob 16.00.
Giacomo Puccini: »Manon Lescaut« /
Urnik: jutri, 12. maja ob 20.30, v nedeljo, 13. ob 16.00, v sredo, 16. in v četrtek,17. ob 20.30, v soboto, 19. ob 17.00, v sredo, 23. in v petek, 25. maja ob 20.30. GORICA
Skupni trg obeh Goric
V	nedeljo, 13. maja ob 19.30 / »Koncert na meji 2007«. Nastopajo: Alice, Oliver Dragojevic, Zoran Predin, Martina Feri in Zaira Zigante. Vstop prost.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom
V	sredo, 16. maja ob 20.00 / Koncert ansambla Phophonix Orchestra.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 11. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester italijanske Švice. Dirigent: Alain Lombard; solistka: Zora Slokar - rog.
V	torek, 15. maja ob 16.00 in 18.00, Gallusova dvorana / Popoldan s Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent: Marko Hribernik. Gojenke Internacionalne baletne šole Bled. Koreografinja in vodja baleta: Marisa Paull.
V	torek, 15. maja ob 20.15, Linhartova dvorana / Hanne Hukkelberg, koncert - spremljevalni program Druge godbe.
V	sredo, 16. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / Europa galante & Fabio Biondi, koncert. Umetniški vodja: Fa-bio Biondi - violina.
V	četrtek, 17. in v petek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana. Dirigent: Loris Voltolini.
_AVSTRIJA_
PLIBERK
Kulturni dom
Jutri, 12. maja ob 20.00 / Letni koncert MePZ Podjuna - nastopajo MePZ Pod-juna, MoPZ Valentin Polanšek, Šen-tjanžki tamburaši.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 13.
maja, bo na ogled kiparska razstava Nina Spagnolija. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00, prost vstop.
Tržaška knjigarna - Galerija: do 30. maja, bo razstavljal Sandi Renko, »Op-tical art«. Odprto od torka do sobote od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 19.00.
Sedež deželnega sveta (Trg Oberdan 6): na ogled je fotografska razstava Lui-gija Vitaleja »Tracce no-global tra Oriente e nuovo mondo«.
Galerija Rettori Tribbio 2: še danes, 11. maja, od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, razstavlja mešane tehnike in skulpture Oreste Dequel.
Galerija Rettori Tribbio 2: od jutri, 12. (otvoritev ob 18.00), do 25. maja bo razstavljal slikar Casarsa. Urnik: v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in sku-
pine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792 OPČINE
Bambičeva galerija (Proseška ul. 131):
jutri, 12. maja ob 20.00, odprtje slikarske razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Na ogled bo do 31. maja vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob nedeljah samo dopoldne.
REPEN
Muzej Kraška hiša: do 20. maja razstavlja fotografije pod naslovom »Kruh« Viljem Cigoj,.odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00, za večje skupine je možen obisk tudi z drugačnim urnikom. Informacije na tel. št. 040-327240 ali na e-pošto: nfo@kraskahisa.com
GORICA
Palača Attems-Petzenstein: do 19. avgusta, bo na ogled razstava Piranesi. Odprto od 9.00 do 19.00. ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 2. junija in 15. avgusta.
PASSARIANO
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 10. junija bo razstavljal Michele Bazzana.
Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto.
_VENETO_
BENETKE
Galerija A+A (San Marco, Calle Ma-lipiero 3073): do 31. maja, bo razstavljal slovenski umetnik Vladimir Ma-kuc.
_SLOVENIJA_
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
SEŽANA
Kosovelov dom: od danes, 11. maja (otvoritev ob 18.00), bodo na ogled slike Seada Emrica. BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO
Grad Dobrovo: v prvem nadstropju so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobro-vem - poskus rekonstrukcije«. Odprto od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota in nedelja od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski cen-
ter Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Spomeniško varstveni center (Trg francoske revolucije 3):danes, 11. in jutri, 12. maja bosta razstavljala Anastasia Korsič in Peter Pahor pod naslovom »Kako Arhitekti (po) Platnu + Papirju«. Odprto od 10.00 do 22.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
_AVSTRIJA_
DUNAJ
Slovenski kulturni center Korotan (8., Aolbertgasse 48): razstava »Polifonija 07« - dela so dali na ogled: Marta Ja-kopič-Kunaver, Irena Polanec, Anton Repnik, Janez Repnik, Rudi Skočir, France Slana, Etko Tutta, Alenka Vi-celjo, Boris Žohar.
20
Petek, 11. maja 2007
SVET
/
london - Britanski premier je včeraj napovedal, da bo odstopil 27. junija
Tony Blair odhaja, nasledil ga bo Gordon Brown
V napovedi odstopa je branil vse svoje odločitve vključno z vojno v Iraku, kjer je treba vztrajati do konca
britanski premier
Karizmatični voditelj vendar z znatno
Britanski premier Tony Blair se poslavja.
ansa
LONDON - Britanski premier Tony Blair je včeraj v kraju Sedgefield na severovzhodu Anglije, kjer je bil leta 1983 prvič izvoljen v britanski parlament, javnosti sporočil, da bo z vrha britanske vlade in Laburistične stranke odstopil 27. junija. S to dolgo pričakovano napovedjo se začenja sedem-tedenski proces izbire Blairovega naslednika, ki bo najverjetneje postal sedanji finančni minister Gordon Brown. »Premier te države sem bil dobrih deset let. Menim, da je za to službo in v današnjem svetu dovolj, zame in še posebej za državo. Včasih lahko breme vladanja zmoreš le tako, da se ji odrečeš,« je pred privrženci laburistov v svojem dolgoletnem volilnem okrožju poudaril Blair. Pred nekaj urami je Blair s svojo odločitvijo že seznanil tudi člane svoje vlade v Londonu.
V svojem govoru je hvalil spremembe, ki jih je Velika Britanija doživela po letu 1997, ko je prevzel vodenje vlade v Londonu. Kot je dejal, je bil takrat »trenutek za nov začetek«, toda pričakovanja so bila »verjetno previsoka za vse nas«.
Branil je tudi politične odločitve, ki jih je sprejel kot predsednik vlade, in zatrdil, daje v minulem desetletju »delal, kar je misli, da je prav«. Še posebej se je postavil v bran svoji odločitvi za tesno zavezništvo z ZDA po napadih 11. septembra 2001. Kot je priznal, sta vojni v Afganistanu in Iraku »brutalni, neizprosni in dragi«. »In za mnoge enostavno ni vredno. Jaz menim, da moramo vztrajati do konca.« »Morda sem se motil. To je vaša odločitev,« je dodal. Končal je s tihim »Srečno!«.
Na volitvah novega predsednika laburistov, ki bo postal tudi naslednji predsednik vlade, bo skorajda zagotovo brez težav slavil Brown - Blairov dolgoletni zaveznik in sodelavec pri vodenju britanske vlade in reformiranju Laburistične stranke, obenem pa tudi njegov veliki tekmec, ki naj bi mu Blair že pred desetimi leti obljubil, da mu bo nekoč prepustil položaj.
Brown je svojo kandidaturo že tudi napovedal, vendar pa je Blair doslej ni izrecno podprl. Minuli teden je dejal le, da bi bil Brown dober premier, in mu obenem pripisal zasluge za »najmočnejšo gospodarstvo v Zahodni Evropi«. Za Blairovega naslednika se medtem ne bodo potegovali priljubljeni sedanji minister za okolje David Miliband, notranji minister John Reid in namestnik premiera John Prescott. Slednji je včeraj tudi napovedal svoj odstop s položaja. Po britanskem sistemu predsednik največje stranke v parlamentu avtoma tič no pos tane tudi predsed nik vla de.
Pred prihodom v Sedgefield je Blair z odločitvijo, da odstopi 27. junija, seznanil tudi svoj kabinet v Londonu. Kot je povedal tiskovni predstavnik vlade, je Brown na srečanju glasno hvalil Blairovo »edinstveno vodenje«, pa tudi britanski minister za Severno Irsko Peter Hain je povedal, da je finančni minister »Tonyju izkazal veliko spoštovanje«. Analitiki sicer napovedujejo, da bo Blair Browna kot svojega naslednika javno podprl v prihodnjih dneh, morda že v petek.
Blaira sicer v naslednjih tednih čaka še zanimiv in naporen urnik. Med drugim se bo udeležil vrha skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nemčiji ter junijskega vrha Evropske unije, poleg tega pa bo obiskal več držav, med drugim Francijo in ZDA. Ugibanja o njegovih načrtih za prihodnost se medtem kar vrstijo, Blairov agent pa je doslej potrdil le, da namerava ostati poslanec, razen če mu ne bo ponujena kakšna »velikanska« mednarodna služba. (STA)
london - Odzivi na Blairov odstop
Blaira kolegi hvalijo zaradi njegove svetovne vloge
LONDON, TOKIO, DUBLIN, HELSINKI - Britanskemu premieru Tonyju Blairu, kije včeraj napovedal datum svojega odstopa, po svetu pojejo hvalo zaradi njegove vloge globalnega vodi telja, ki jo je igral de set let.
Svetovni voditelji so pohvalili njegovo vlogo na Kosovu, pri boju z revščino v Afriki in doseganju miru na Severnem Irskem. Črna pika v Blairovi karieri pa je njegova brezpogojna podpora ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu v vojni v Iraku, so si menili v tujini in v Blairovi domovini, poročajo tuje tiskovne agencije. Ne-dolgo potem, ko je bil na severnem Irskem med protestanti in katoliki dosežen zgodovinski dogovor o oblikovanju regionalne vlade, je irski premier Bertie Ahern ob Blairovem odhodu poudaril, da je ta človek Irski zapustil »neprecenljivo zapuščino miru« in da mu je zato zagotovljeno častno mesto v njeni zgodovini. »Tony Blair je bil prijatelj Irske. In ponosen sem, da ga lahko štejem tudi za osebnega prijatelja,« je dejal Ahern. Zasluge za mirovni proces na Severnem Irskem pa je Blairu pripisal tudi vodja največje tamkajšnje katoliške stranke Sinn Feina, Gerry Adams.
Blair je v zadnjih desetih letih dosegel ve-
like stvari ter si z razvojem gospodarstva in reformami v izobraževanju prislužil podporo ljudstva, je menil japonski premier Šinzo Abe. Kot »zelo sposobnega, odločnega in načelnega voditelja«, čigar delo je Veliko Britanijo okrepilo, je Blaira opisal tudi danski premier Anders Fogh Rasnussen, medtem ko se je finska predsednica Tarja Halonen »pomembnemu evropskemu voditelju in inovatorju« zahvalila za njegovo vlogo pri razvoju Afrike.
Švedski premier Fredrik Reinfeldt je Blaira opisal kot veselega, sproščenega človeka in »fantastičnega govornika« ter ocenil, da je do njegovega padca pripeljala njegova vloga v Iraku. Sicer pa ima vsak britanski premier »zgodovinsko dolžnost«, da je blizu ameriški administraciji, je menil Reinfeldt.
Nekdanji ameriški zunanji minister Colin Powell je poudaril, da je imel Blair pomemben vpliv na svetovno politiko in še posebej na »posebne odnose« med ZDA in Veliko Britanijo. »Bil je prijatelj, ni klonil pred negativnim javnim mnenjem in soočen s krizo je ostal trden. Vedno smo se lahko zanesli nanj,« je menil Powell.
Bela hiša je Tonyja Blaira pozdravila kot »izrednega voditelja«, »prijatelja in zaveznika«
predsednika Busha ter britanskega premiera, ki je znal nadaljevati »izredno pomembno strateško zavezništvo«. »Vsekakor cenimo vse, kar je naredil, še posebej pa dejstvo, da bo imel zelo poln urnik vse do svojega odhoda,« je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Tony Snow, ki je britanski vladi že poslal vprašanje o morebitnih posledicah Blairovega odhoda za strategijo v Iraku.
Avstralski voditelji so Blaira pohvalili kot »velikega voditelja«.
Finančni minister Peter Costello, favorit za premierski položaj, je menil, daje Blairovo »močno in pogumno stališče do terorizma svetu dobro služilo«. Avstralski zunanji minister Alexander Downer pa je Blaira opisal kot zelo dobrega partnerja in velikega prijatelja Avstralije.
Za Blairov »izredni prispevek« pri mednarodnemu posredovanju na Kosovu se je britanskemu premieru zahvalila tudi kosovska vlada.
V Veliki Britaniji so se odhajajočemu premieru poklonili tako zavezniki kot politični nasprotniki. Prvi mož anglikanske cerkve, kiji pripada tudi Blair, nadškof Rowan Williams iz Can-terburyja je premiera pohvalil zaradi njegovega zagovarjanja verskih vrednot. (STA)
okrnjenim imidžem
LONDON - Tako na spletnem portalu YouTu-be kot pred televizijskimi kamerami - Tony Blair se v luči žarometov dobro počuti.
Priljubljenost v javnosti mu je v zadnjih letih, še posebej zaradi vojne v Iraku, močno upadla, toda pomanjkanja karizme in prepričljivosti mu tudi po de setih le tih na ob las ti ne mo re oči tati nih če. V zgodovino se je zapisal kot najmlajši predsednik britanske vlade v zadnjih skoraj 200 letih ter laburistični premier z najdaljšim zaporednim manda-tom.Anthony Charles Lynton Blair je bil rojen 6. maja 1953 v škotski prestolnici Edinburgh kot sin konservativnega profesorja prava, večino otroštva pa je preživel na severu Anglije. Po diplomi na Oxfordu, ko je bil v prostem času tudi kitarist v rockovski skupini Ugly Rumors, je delal kot pravnik na področju sindikatov in industrijskega prava. Leta 1980 se je poročil s pravnico Cherie Booth, s katero imata štiri otroke. Ko se jima je leta 2000 rodil najmlajši, Leo, je postal prvi britanski premier po letu 1848, ki je postal oče v času vodenja vlade.
V laburistični stranki, ki se je takrat spopadala s katastrofalnimi volilnimi porazi in uničevalnimi notranjimi boji, se je mladi Blair hitro prebijal proti vrhu. Že leta 1994 se je zavihtel na čelo stranke, nato pa jo osvežil in pripravil na prvo zmago po letu 1974. Ker se je oddaljil od tradicionalne laburistične etike, zrahljal vezi s sindikati in se obrnil h gospodarskemu liberalizmu, je stranko sicer odprl za volivce sredine, toda številni člani, predvsem iz le ve ga kri la, so jo takrat zapus ti li.
Že leta 1997 so laburisti slavili na splošnih volitvah, takrat 43-letni Blair pa je na Downing Stre-etu 10 nasledil Johna Majorja. Do zmage jih je nato popeljal še v letih 2001 in 2005. Karizmatični in mladostni Blair, ki je se je družil z britpop skupinami in je znal ujeti razpoloženje javnosti po smrti »princese ljudskih src« Diane, je deloval osvežujoče v stiku s časom. Avgusta 2004 je podrl rekord kot britanski laburistični premier z najdaljšim nepretrganim man da tom, ki je do takrat pri padal Cle men -tu Attleeju.
Kmalu po prihodu na oblast 2. maja 1997 je izrazil upanje, da bo njegova generacija prva, ki svojih otrok ne bo pošiljala v vojne, a v naslednjih desetih letih je britanske vojake v boj poslal večkrat kot katerikoli drug voditelj po koncu druge svetovne vojne. Za človeka z omejenimi izkušnjami v mednarodnih odnosih je namreč zelo hitro oblikoval svojo na vrednotah utemeljeno zunanjo politiko posredovanja ter zavezništvo z ZDA. Udeležba pri invaziji na Irak, zaradi katere se ni nikoli opravičil in ni nikoli priznal njenega neuspeha, je spodkopala njegov sloves doma in po svetu.
Na področju gospodarstva sta Blairovo »tretjo pot« zaznamovali predvsem makroekonomska stabilnost in hitra gospodarska rast, pospremljeni z nizkimi obrestnimi merami, nizko inflacijo in nizko stopnjo brezposelnosti. Leta 1999 je bila v Veliki Britaniji uvedena minimalna plača, kar je bil s socialnega vidika zgodovinski dosežek »novih laburistov«, velik aplavz pa si je prislužil tudi, ko je leta 1997 odločanje o ključni obrestni meri prepustil centralni banki. Kljub temu številni ekonomisti opozarjajo, da se Velika Britanija opoteka na tankem ledu.
Na »domači fronti« je Blair uvedel nekaj najobsežnejših ustavnih reform v zadnjih stoletjih, s katerimi sta Škotska in Wales dobila širšo avtonomijo in lastne voljene regionalne skupščine. Leta 1998 je podpisal velikonočni mirovni sporazum na Severnem Irskem, v torek, ko je zaprisegla nova severno-irska vlada, pa je zaživel eden njegovih najbolj cenjenih projektov. Londonu je dal prvega neposredno izvoljenega župana, tako rekoč odpravil je pravico ded nih ple mi čev do sede ža v lord ski zbor ni ci, omeniti pa velja tudi zakon, s katerim so bile v Veliki Britaniji izenačene pravice heteroseksualnih in is tospol nih parov.
Manj pozitivno se je Blair odrezal pri izpolnjevanju svoje obljube, da bo politiko očistil korupcije. Decembra lani je postal prvi britanski premier, ki ga je v okviru kazenske preiskave zaslišala policija, in sicer glede trditev, da naj bi stranke, tudi laburistična, v zameno za finančne prispevke podeljevale ple miš ke čas ti ozi roma sede že v lord ski zbor -ni ci.
Pre mi er je bil v škan da lu »de nar za čas ti« si -cer zaslišan kot priča in ne kot osumljenec. (STA)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 13. maja 2007
21
zagreb - Za ustvarjanje novih odnosov na tem območju
JV Evropa: po paktu stabilnosti novo regionalno sodelovanje
Danes vrh procesa sodelovanja SEECP - Busek: Največji izziv je Kosovo
ZAGREB - Na regionalnem omizju Pakta o stabilnosti včeraj v Zagrebu je bilo regionalno sodelovanje potrjeno kot eden od elementov za ustvarjanje novih odnosov v jugovzhodni Evropi, je dejala hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Ki-tarovič. Po njenem mnenju je bilo v kratkem času narejeno veliko za izhodno strategijo Pakta stabilnosti za JV Evropo in njegovo transformacijo v Svet za regionalno sodelovanje (RCC) v okviru Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SE-ECP).Na omizju, ki se ga je udeležilo več kot 150 predstavnikov držav iz regije in partneric pakta ter mednarodnih organizacij in institucij, so podprli tudi predloga, da bo prvi generalni sekretar RCC državni sekretar na hrvaškem zunanjem ministrstvu Hido Biščevič ter da bo stalni sedež sekretariata v Sarajevu.
RCC bo izvršilno telo, medtem ko bo SEECP politično telo za sodelovanje v regiji, je na novinarski konferenci po omizju pojasnila Grabar-Kitarovičeva. Poudarila je, da bodo novi odnosi v znamenju politične stabilnosti in gospodarskega napredka, ki sta pomembna predpogoja za vstop držav regije v evroatlant-ske povezave.
Posebni koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Erhard Busek je pojasnil, da je pakt zgolj predstavljal zahteve mednarodne skupnosti do držav v regiji, medtem ko bo SEECP samostojno urejal odnose v JV Evropi.
Poudaril je, da so države JV Evrope pokazale, da lahko sodelujejo pri urejanju regionalnih problemov. Po njegovem mnenju je izziv Kosovo, za katerega pričakuje, da bo vključeno v strukture regionalnega delovanja.
Busek je še dejal, da bo naloge regionalnega omizja, kije glavni politično-upravni forum pakta stabilnosti, RCC prevzel postopoma, ter da bo zaključno regionalno omizje pakta stabilnosti predvidoma februarja 2008, ko naj bi bila po devetih letih obstoja tudi zaključena izhodna strategija pakta.
Financiranje nove regionalne sheme bi v tretjinskih zneskih prevzele države iz regije, Evropska komisija in države donatorice, med katerimi je tudi Slovenija.
Regionalno omizje pakta stabilnosti je bilo pred popoldanskim srečanjem zunanjih ministrov držav članic SEECP, ki je bilo uvod v dvodnevni vrh
SEECP. Na njem naj bi potrdili predloge za institucionalizacijo procesa ter govorili o prenovi regionalnega sodelovanja v JV Evropi. (STA)
Kolinda Grabar Kitarovič, Erhard Busek in Olli Rehn na zasedanju v Zagrebu.
ansa
beograd - Po zapletu v skupščini
Predčasne volitve v Srbiji edini možni izhod iz krize
BEOGRAD - Predsedstvo Demokratske stranke (DS), ki jo vodi srbski predsednik Boris Tadič, je po včerajšnjem, šest ur trajajočem sestanku sporočilo, da si bo »v nekaj prihodnjih dneh še naprej prizadevalo, da Srbija dobi demokratično vlado in predsednika skupščine«. Stranke, ki so omogočile izvolitev Tomislava Nikoliča za predsednika parlamenta, morajo sicer Tadiču do danes odgovoriti, ali imajo tudi mandatarja za sestavo vlade.Na sporočilo DS po seji njenega predsedstva se je že odzvala G17 plus Mladja-na Dinkiča, ki je vse do nedelje sodelovala v neuspešnih pogajanjih s Tadi-čevo DS in Koštuničevo Demokratsko stranko Srbije (DSS) o oblikovanju nove vlade. Dinkič je po Nikoličevi izvolitvi sporočil, da izstopa iz pogajanj, včeraj pa je zatrdil, da jih je pripravljen nadaljevati, vendar le pod pogojem, da izberejo novega predsednika skupščine.
Beograjski analitik Jovo Bakič pa je prepričan, da včerajšnje sporočilo
predsedstva DS ni namenjeno partnerkam za pogajanja o vladi, ampak prej javnosti z namenom, da izpriča svojo pripravljenost za nadaljnje pogovore. Kot je povedal za srbsko tiskovno agencijo Tanjug, manevrskega prostora za dogovor o vladi praktično ni več, vsi upi za kaj takega pa so bili razpršeni po izvolitvi Nikoliča.
Izvolitev predsednika parlamenta na njegovi konstitutivni seji v noči na torek je omogočila nenadna podpora Koštuničeve DSS kandidatu Nikoliču, ki v odsotnosti haaškega obtoženca Vo-jislava Šešlja vodi Srbsko radikalno stranko (SRS). Za Nikoliča so glasovali še socialisti (SPS) in radikalci, ki so ga tudi predlagali.
Tadič, ki je sicer Nikoličevo izvolitev ocenil kot »zelo škodljivo za interese države«, je pozval stranke, ki so ga podprle, naj do danes predlagajo tudi skupnega kandidata za predsednika vlade. Če tega ne bodo storile, bo ali sam predlagal mandatarja ali pa bo pri-
siljen razpisati predčasne volitve, kajti 15. maja se izteče rok za oblikovanja nove vlade.
Zaradi dogajanja v Srbiji so zaskrbljenost izrazili Evropska unija, Svet Evrope in ZDA, v Beogradu pa je Ni-količ dan pozneje razburil celo nenadno zaveznico, Koštuničevo DSS. V sredo je namreč namignil, da bi lahko parlament zaradi težkih razmer na Kosovu na predlog vlade razglasil izredne razmere in tako preprečil Tadičevo namero, da razpusti sedanji skupščinski sklic in razpiše nove volitve.
Koštuničeva vlada je sicer nemudoma zanikala možnost, da bi predlagala uvedbo izrednih razmer. Toda pravni izvedenec Vladimir Todorovič je v pogovoru za beograjsko televizijsko postajo B92 zatrdil, da po veljavni ustavi za uvedbo izred nih raz mer sploh ni potreben predlog vlade, ampak za izglasovanje ustrezne odločitve zadostuje že navadna skupščinska večina. (STA)
sao paulo - Prepoved splava bi po besedah Lule vodila v smrt mnogih Brazilk
Prihod papeža Benedikta XVI. v Brazilijo zasenčilo vprašanje splava
SAO PAULO - Papež Benedikt XVI. se je včeraj sestal z brazilskim predsednikom Luizom Inaciom Lulo da Silvo, s katerim sta se pogovarjala predvsem o vprašanju splava. Papež je sicer z opazkami glede umetne prekinitve nosečnosti že na letalu na poti v Brazilijo poskrbel za škandal in se ob prihodu v Sao Paulo izrekel proti splavu. Lula, ki je papeža toplo pozdravil, je pred papeževim prihodom poudaril, da bi prepoved splava vodila v smrt številnih Brazilk. Lula je dan pred prihodom papeža Benedikta XVI. poudaril, da sam osebno sicer nasprotuje splavu, vendar pa kot predsednik države meni, da je omenjen problem vprašanje zdravstva in da bi v primeru prepovedi splava prišlo do smrti številnih Brazilk. Po njegovih besedah kar 30 odstotkov Brazilk med 15 in 17 letom izstopi iz šole zaradi nosečnosti.
Predsednik tudi glasno poudarja, da je treba ljudem razdeliti kondome in jih naučiti, kako naj jih uporabljajo. Večina Brazilcev pri tem njegov pristop podpira. Po podatkih javnomnenjske raziskave inštituta Ibope kar 96 mladih katoličanov,
starih med 18 in 29 let, zagovarja uporabo kondomov za preprečevanje nosečnosti in širjenja spolno prenosljivih bolezni, le 20 odstotkov pa nasprotuje spolnim odnosom pred poroko.
Papež je sicer že na poti v Brazilijo na vprašanje italijanskega novinarja, ali se strinja, da bi bilo treba katoliške poslance v Ciudad de Mexicu, ki so nedavno glasovali za legalizacijo umetne prekinitve nosečnosti, izobčiti iz Cerkve, odgovoril pritrdilno.
Papež je medtem ob prihodu v Sao Paulo poudaril pomen tradicionalne družine in se izrekel proti umetni prekinitvi nosečnosti. Kot je dejal, bo Cerkev vztrajala, da je potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi bi okrepili družino, osnovno celico družbe.
Že pred papeževim odhodom v Brazilijo je Vatikan sicer poudaril, da Cerkev prav v Latinski Ameriki nujno potrebuje nov zagon, saj naj bi v zadnjih desetih letih število katoliških vernikov na tem območju močno upadlo, deloma na račun prebežnikov v evangelijske cerkve, deloma
zaradi širjenja hedonističnega sekularizma po zahodnem vzoru.
Ob tem je vatikanski državni sekretar, kardinal Tarcisio Bertone ocenil, da je papeževa pot v Brazilijo čudovita priložnost za promocijo socialne pravičnosti v Južni Ameriki, na katero se osredotoča v Latinski Ameriki zelo priljubljena teologija osvoboditve, ki poudarja poslanstvo krščanstva, da revežem prinese pravico.
Benedikt XVI. se je včeraj na nogometnem stadionu srečal tudi z brazilsko mladino. V petek bo papež na letališču Campo de Marte daroval mašo frančiškanskega meniha iz 18. stoletja Antonia de SantAnno Galvaa razglasil za svetnika, ki bo tako postal prvi v Braziliji rojen svetnik.
V soboto se bo Benedikt XVI. podal proti mestu Aparecida, kjer bo v nedeljo odprl peto splošno konferenco škofov in kardinalov Latinske Amerike in karibskega otočja po letu 1955. Na poti se bo ustavil v centru za zdravljenje odvisnosti od mamil v Guarantingueti, pred baziliko v Aparecidi pa bo v soboto daroval mašo. (STA)
evropska unija
Bruselj: ukrepi za večjo rodnost
BRU SELJ - Evropej ci v da -našnjem času nimajo toliko otrok, kot bi si jih želeli, ugotavlja Evropska komisija, zato v včeraj predstavlje nem do ku men tu »spodbujanje solidarnosti med generacijami« predlaga nekatere ukrepe, ki bi jih dr žave lah ko sprejele za dvig rodnosti. Tako kot vsem ostalim Evropej cem se tudi Slovencem želje glede otrok ne izpolnjujejo, država pa za družine namenja skoraj toliko, kot zna ša pov prečje EU, so spo -ročili v Bruslju.Komisija je naredila analizo o tem, kako je mogoče uskladiti delo in družino. Na osnovi tega je izpostavila tri področja, kjer lah ko EU in dr žave skupaj s socialnimi partnerji in civilno družbo odigrajo pomembno vlogo. Na prvo mesto je Bruselj postavil finančno podporo družinam, da se te lažje spopadejo s stroški, ki jih prinese vzgoja otrok. Kot drugo so pomembne storitve oskrbe - tako za otroke kot tudi starejše, ki so zaradi bolezni in starosti odvisni od svojih otrok. Nazadnje pa je tu še prožen delovni čas s primernim delovnikom in tudi dopustom.
Evrop ski ko mi sar za zapo -slovanje, socialne zadeve in enake mož nos ti Vla di mir Špid la je ob tem pouda ril, da so žen ske še zme raj tis te, na katere odpade »levji delež« odgovornosti in skrbi za nego. Treba je spodbujati enake možnosti, sicer se bo nizka stopnja rodnosti ohranjala, je pre pri čan.
V	državah EU so razlike glede rojstev, vrtcev, zaposlenosti še vedno precej velike, zato lahko kot zgled slu žijo tis te dr žave, ki poskrbijo za družine, da imajo te toliko otrok, kot si jih želijo. Sicer pa so raz is kave raz kri le, da imajo ženske v starosti med 40 in 54 let - torej ob koncu rodne dobe, za okol i 20 odstotkov manj otrok, kot so želele (2,36 otroka v primerjavi z 2,97).
V	Sloveniji naj bi si v splošnem že le li pri bliž no 2,5 otro ka, a j ih imaj o dobra dva. Stopnja rodnosti je v Sloveniji med nižjimi v EU in je primerljiva s Češko, Slovaško, Poljsko, Latvijo. Najvišja je v skandinavskih deželah in Franciji, Luksemburgu, Veliki Britaniji. V državah z višjo rodnostjo je tudi bolje poskrbljeno za storitve, ki pomagajo uskla di ti de lo in dru žino, poudarjajo v Bruslju.
V	povprečju EU25 za družinske izdatke namenja 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer sta v ospredju Danska in Luksemburg (3,9 oziroma 3,8 odstotka BDP). Slovenija za tovrstne izdatke namenja dva odstotka BDP, kolikor namenjata tudi Belgija in Ciper.
In kako je v Sloveniji in drugod po EU poskrbljeno za otroke v vrtcih? Delež otrok do dveh let starosti, ki obiskujejo vrtec, je v Sloveniji 24-odstoten, na Danskem kar 73-od sto ten, na Švedskem 53-odstoten, na Slovaškem zgolj tri odsto ten in v Avstri -ji šti riodsto ten.
Do leta 2010 bi sicer morale dr žave do seči cilj, da se za vsaj 33 odstotkov otrok do treh let poskrbi za varstvo, za starejše otroke med tri in šest let starosti pa bi mo ra la oskrba zajeti kar 90 odstotkov otrok. V Sloveniji je poskrbljeno za več kot 30-urno teden sko var stvo za dve tretji ni otrok med tremi in šest let starosti, za manj kot 30 ur na teden pa za 10 odstotkov otrok. (STA)
Benedikt XVI. in predsednik Lula ansa
22 Petek, 11. maja 2007
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
odbojka - Prva tekma finala končnice za naslov prvaka
Maniajeva Piacenza se je dobro upirala Sisleyju
Treviso zmagal s 3:1 - Števerjanec tudi tokrat odlično nadomestil Brazilca Sergia
TREVISO - Copra Piacenza Štever-janca Lorisa Maniaja je bila v Trevisu morda celo blizu zmage, prva tekma finala končnice za naslov odbojkarskega državnega prvaka pa je vendarle pripadla favo-riziranemu domačemu Sisleyu z izidom 3:1 (18:25, 25:21, 25:23, 25:17).
Trener Piacenze Pupo Dall'Olio tudi na tej tekmi ni tvegal poslati na igrišče poškodovanega libera Brazilca Sergia, tako da je Mania po zadnjih dveh zmagovitih polfinalnih tekmah proti Cuneu v tej vlogi kot standardni igralec nastopil tudi sinoči in mirno lahko zapišemo, da je povsem upravičil pričakovanja. Pomembnost tekme, dejstvo, daje moral igrati po sezoni, prečepeni na klopi za rezerve kot tol-kač, in pa prisotnost na igrišču samih svetovnih asov, vse to ga niti najmanj ni vznemirilo, s svojo borbenostjo paje okužil tudi soigralce. Piacenza je namreč začela tekmo zelo agresivno in z vrhunsko obrambo in prodornim napadom povsem nad-igrala odbojkarje domačega društva. Sis-ley je v drugem setu reagiral, korektor Fei in prerojeni Cisolla sta bila učinkovitejši, boljši je bil tudi servis, Piacenza pa je popustila. Kazalo je že, da je Sisley usmeril srečanje sebi v prid, toda gostje so v tret-
jem setu spet igrali odlično v polju in napadu, bili so stalno v vodstvu za nekaj točk skoraj do konca seta. Med protagonisti tega dele tekme je bil tudi slovenski odboj-kar, ki je bil sicer precej odrezan od sprejema servisa (Sisley je pretežno serviral na njegovega soigralca Zlatanova), seje pa izkazal z vrhunskimi obrambami v veliko veselje številnih goriških navijačev na tribuni dvorane Palaverde. Komentatorja TV Sky, nekdanja vrhunska igralca Vullo in Bertoli, sta se med tem setom na glas spraševala: »Zakaj je ta fant lanmi igral v A2 ligi?« Zal pa je nato Zlatanov pri vodstvu 22:19 naredil dve napaki (servis in napad), pri izidu 23:22 pa je tolkač Marshall zgrešil udarec, Sisley pa je z napadi in blokom nepričakovano tretji set osvojil, v četrtem pa odločno prevzel niti igre v svoje roke in zlahka prevladal. Sisley, ki se je v finale končnice uvrstil sedmič zapored (in trinajstkrat v zadnjih štirinajstih sezonah!), je pokazal večjo izkušenost od Piacenze, presenetil je Cisolla, ki je igral po daljši poškodbi, močnejša pa je domača ekipa tudi na centru s Tencatijem in Gustavom.
Druga tekma bo v nedeljo zvečer v Piacenzi, s pričetkom ob 20.30, prvak pa bo posta zmagovalec treh tekem.
Trener Piacenze Pupo Dall'Olio zelo zaupa Števerjancu Lorisu Maniaju
V polfinalu še Švica in Finska
MOSKVA - V polfinale svetovnega prvenstva elitne skupine v hokeju na ledu v Moskvi so se uvrstile domača reprezentanca Rusije, branilka naslova Švedska, Kanada in Finska. Jutri se bosta v prvem polfinalnem obračunu ob 13.15 pomerili Rusija in Finska, popoldne ob 17.15 pa še Kanada in Švedska. Razen Fincev, ki so za zmago nad ZDA potrebovali kazenske strele - slavili so s 5:4 (1:0, 3:3, 0:1; 1:0) -, so se ostale ekipe v boj za medalje uvrstile brez težav. V včerajšnjem prvem četrtfinalu je Kanada premagala Švico s 5:1 (1:0, 2:1, 2:0), že v sredo pa je Rusija ugnala Češko s 4:0 (1:0, 0:0, 3:0), Švedska pa Slovaško s 7:4 (1:2, 3:0, 3:2).
Najbolj zaupajo Cunegu
RIM - Pred jutrišnjim začetkom 90. kolesarske dirke po Italiji je na stavnicah SNAI favorit Damiano Cunego. Za vsak igrani evro bo dobitnik, ki bo stavil na tega kolesarja, prejel tri evre. Gilberto Simoni kotira 1:4, Paolo Sa-voldelli 1:7, Danilo Di Luca pa 1:8.
F1 v Valencii
VALENCIA - Po dveh letih pogovorov je Valencia vendarle prepričala šefa formule 1 Bernia Ecclestona in si pridobila dirko svetovnega prvenstva. V mestu na vzhodu Španije bodo tako od leta 2008 sedem let potekale dirke za veliko nagrado Evrope, ki jo je doslej gostil nemški Nuerburgring.Va-lencia zaenkrat steze še nima, ima pa vsa potrebna dovoljenja in načrt gradnje, ki ga je izdelal nemški arhitekt Hermann Tilke,
BAVISELA
Maraton in »maraton«
Dimitrij KriZman
Ko se v New Yorku teče maraton, se teče maraton. Ravno tako na drugem najpomembnejšem komercialnem maratonu v Londonu. In enako je v Bostonu in na veliki večini maratonov širom po svetu. V Trstu je nekoliko drugače, saj je ob maratonu, ki si lasti zveneči naziv evropskega (tako kot VN Formule 1 v Hockenheimu?), cel kup spremljevalnih dogodkov. Od takih, ki skušajo ovrednotiti medijsko običajno zapostavljene panoge, recimo tudi nam zelo domače rol-kanje, do takih, ki bi prej spadali v cirkus, denimo tek nazaj. No, seveda organizatorjem na kraj pameti ne pade, da bi to tekmo poimenovali »corsa all' indie-tro«, ker bi neumnost tekmovanja bila tudi dialektično očitna. Če pa se stvar preimenuje v retrorunning je vse skupaj lepše, a nič manj neumno. Potem so seveda tu še vrhunski tekači pravega maratona, front runners, pa Young Bavise-la, celo čisto italijanska pasta mora priti v navezo »pasta party« in še ena obrobnost, ki z imenom »100 x 1000« pravzaprav niti ne potrebuje poan-glečenja. Ne pride mi na misel, kako bi se v angleščini reklo baviseli, kar pa je gotovo je to, da cirkus traja celih 9 dni. Koliko koristi ima Trst od tega? Ne vem, nekoč pa sem zasledil med Piccolovimi »Segnala-zioni« ogorčenje turista, ki je hotel priti v Trst, a ni mo-
gel, ker so po najlepši razgledni cesti v tem kotičku Zemlje tekali. Koliko evrov pusti v Trstu povprečni tekač, ki pride na Baviselo od drugod? Ne vem, težko pa si predstavljam, da bi ne-tuširani tekmovalci po tekmi šli lepo na kosilo k Bra-gozu ali samo na kavico v Cafe dei speci.
Ker je visokodoneči »villaggio Bavisela« premalo, bo v Trstu zrasel tudi nov atletski spomenik. Prenovljeni (kdaj?) stadion Grezar bo sprejel baje kar 12 tisoč gledalcev, pisalo pa se je že, da bo lahko z njim Trst kandidiral za organizacijo najrazličnejših atletskih tekmovanj. Mimo tega, da je taka zmogljivost daleč premalo za 2 veliki tekmovanji (EP in SP), daleč preveč za katerokoli drugo atletsko tekmo, mitingov Zlate lige pa v Trstu ne bomo videli, se postavlja še drugo vprašanje. Ali prenovitelji vedo, da je treba tudi za eno navadno mladinsko evropsko prvenstvo, ki je v minulih letih bilo, denimo, v Ljubljani in Kar-lovcu, imeti zraven tekmovalnega stadiona še atletsko stezo za ogrevanje? Usoda Grezarja bo tako podobna ali celo še slabša kot sosednjih spomenikov bivših županov, stadiona Rocco in nove športne palače. Predlagam le še preureditev trga Valmaura v krožišče in preimenovanje po londonskem vzoru.
(dimkrizman@ya-hoo.it)
doping - Zaslišanje na protidopinški komisiji CONI v Rimu
Aleksander Kalc: Osebno poznam
Scarponija, ne pa tudi Ivana Bassa
tenis - Na turnirju v Rimu je premagal Federerja
Volandri četrti Italijan, ki je premagal št.1
Aleksandra Kalca v Rimu
oblegali z
mikrofoni
ansa
RIM - Protidopinška komisija CO-Nl-ja je včeraj na stadionu Olimpico v Rimu dolgo časa zaslišala kolesarskega strokovnjaka iz Gropade Aleksandra Kalca, kije vpleten v razvpito Operacijo Puerto v Španiji in za katerega domnevajo, da je eden od dobaviteljev prepovedanih sredstev poklicnim kolesarjem. Po srečanju s športnim preiskovalcem Ettorejem Torrijem in njegovim pomočnikom Co-senzo se je Kalc - kot poroča agencija ANSA, nekoliko v zadregi znašel pred gručo novinarjev, ni pa hotel odgovarjati na vprašanja, priznal je le, da osebno pozna kolesarja Micheleja Scarponija, ne pa tudi Ivana Bassa. Oba ta kolesarja sta začela sodelovati s preiskovalci in sta tudi priznala, da sta bila v stiku s španskim zdravnikom Eufemianom Fuentesom, ki naj bi bil vodja zloglasne »dopinške centrale.«
Bolj zgovoren je bil Kalčev odvetnik Giudo Fabretti, ki je dejal, da bodo Kalca vnovič zaslišali 16. maja. »Na ugovore komisije bo gospod Kalc zagotovo lahko dal ustrezna pojasnila, vendar mora zadevo najprej premisliti,« je dejal Fabretti, ni pa hotel povedati, kaj Kalcu natančno očitajo. »Da je Kalc iz osebnih raz-logovo poznal dr. Fuentesa ni nobena skrivnost. Res obstajajo tudi določeni dokumenti, vendar so pojasnila možna, nobeden od teh dokumentov pa Kalca ne povezuje direktno s Fuentesom (na enem faxu, ki ga je Fuentes poslal tretji osebi, je zaslediti samo ime Kalc).
Izvedelo se je tudi, da je preiskovalec Torri včeraj spet zaslišal tudi Bassa. Podrobnosti niso znane. Proti njemu je včeraj preiskavo sprožilo tudi tožilstvo v Bustu Arsiziu. Doping je v Italiji kaznivo dejanje.
RIM - Italijanski teniški igralec Filippo Volandri je na turnirju serije masters v Rimu z nagradnim skladom 2,08 milijona ev-rov posrkbel za veliko presenečenje, s tem, daje že v osmini finala izločil prvega teniš ke ga igral ca na svetu, Švicarja Rogerja Federerja (6:2 in 6:4). Res pa je, da je Švicar zadnji turnir osvojil marca v Duba-ju, njegovi nadaljnji turnirji v Indian Wellsu, Key Bis-caynu, Monte Carlu in Rimu pa so se končali brez končne zmage. Federer je letošnji program dela podredil pripravam za odprto prvenstvo Francije, ki se bo začelo 27. maja. Roland Garros je edini turnir za veliki slam, ki ga Federer še ni osvojil, poraz v Rimu, kjer se ravno tako igra na peščeni površini, pa v tem pogledu ni najboljša popotnica. Federej je igral slabo in izgubil po eni sami uri in 18 minutah igre, za Volandrija pa je bila včerajšnja zmaga, kajpak, njegova najpomembnejša v karieri. On je šele četrti Italijan, ki mu je v zgodovini poklicnega tenisa uspelo premagati aktualnega št. 1 na svetu. Pred njim je to uspelo Poz-ziju leta 2000 proti Agassiju, Panatti leta 1975 in 1977 proti Connorsu in Barazzuttiju leta 1974 proti Nastaseju. Italijan se bo v četrtfinalu pomeril s Čehom Berdčem, ki je z gladkim 6:1, 6:2 odpravil Ar-
26-letni Filippo Volandri iz Livorna je 53. na svetovni jakostni lestvici, leta 2005 pa je bil celo 28.
ansa
gentinca Acasusa. Čeh je v štirih medsebojnih spopadih trikrat premagal Volandrija.
Ostali izidi: Chela (Arg) - Roddick (ZDA/3) 6:0, 6:4; Gonzalez (Čil/6) - Massu (Čil) 6:7 (4), 6:3, 6:4 Davidenko (Rus/4) - Starace (Ita) 4:6, 6:2, 7:5; Robredo (Špa/7) - Simon (Fra) 6:2, 6:2;
/
ŠPORT
Petek, 11. maja 2007
23
košarka - Tržaški AcegasAPS v nedeljo prvič za obstanek
Steffe: Ekipo smo gradili pet mesecev, zdaj je dobra
Sicilski Patt! je na papirju favorit, morebitno tretjo tekmo pa bo igral doma
fe
i P


V nedeljo bo tržaški AcegasAps odigral prvo tekmo play outa, ki bo odločal o njegovi nadaljnji usodi: če bo proti sicilskemu Pattiju dosegel dve zmagi bo rešen, drugače, bo izpadel v B-2 ligo. Trenerju tržaškega društva Furiu Steffeju smo postavili nekaj vprašanj o tem dvoboju.
Kako potekajo priprave na to pomembno tekmo?
Priprave potekajo dobro, v zadnjem tednu smo odigrali tudi dve trening tekmi s slovensko in hrvaško ekipo, da se spet privadimo na ago-nistično vzdušje, potem ko smo tri tedne mirovali. Kar se tiče poškodb, moram reči, da z njimi sobivamo že celo sezono, igralci pa so dovolj zreli in vztrajni, da znajo premostiti tudi te težave. Valentini in Bonaccor-si še čutita bolečine, a prepričan sem, da bosta na teh tekmah dala vse od sebe.
Pomembno ne bo samo zmagati, ampak tudi, kako boste zmagali. Visoka zmaga v prvi tekmi bi
igralcem vlila precej samozavesti pred odločilnimi nastopi v Sicili-ji„.
Psihološki vidik je nedvomno pomemben, te tekme so nekaj posebnega, kjer igra emotivna napetost pomembno vlogo. Za nas bo, bolj kot končni izid, predvsem pomemben pristop, saj bomo predvidoma na začetku po treh tednih premora imeli kakšno težavo, da se spet privadimo na vzdušje »prave« tekme. Če bomo premostili začetne težave, bomo pridobili zaupanje vase.
Obe ekipi razpolagata z dobrim izborom igralcem, nasprotniki pa imajo zadnje čase - podobno kot vi - precej težav s poškodbami...
Patti je na začetku prvenstva veljal za ekipo, ki odkrito cilja na končnico, potem so imeli težave s poškodbami in se sedaj borijo za obstanek. Mi smo ekipo gradili pet, šest mesecev in smo sedaj precej konkurenčni. Na splošno so izvedenci
Trener Furio Steffe (zgoraj) lahko zdaj računa tudi na doprinos izkušenega veterana Claudia Bonaccorsija
kroma
mnenja, da je Patti favorit, saj naj bi imel rahlo boljši igralski kader, a tudi prednost domačega igrišča v morebitni tretji tekmi. Najbolj izkušen mož, Orsini, ki si je prejšnji četrtek poškodoval gleženj, bo verjetno na igrišču, prav tako sta nared Capua-no in Castelluccia, tako da bo pri nasprotnikih odsoten samo Mayer, kar nekako izenači odsotnost našega Moruzzija.
Eden glavnih problemov bo zaustaviti Pattijeve centre...
Prav gotovo. Naturalizirani Srb Dačic in Del Cadia sta dvojno od našega Lo Savia! Zelo dobra sta na skoku - boj pod košema bo bistvenega pomena za zmago - a znata tudi dobro metati izza črte, kjer se odlikuje tudi krilo Capuano.
Tekma bo v nedeljo ob 18.uri v tržaški športni palači z enotno vstopnino 5 evrov. V vsakem primeru bo to poslovilna tekma tržaške ekipe v tej sezoni.
Marko Oblak
kolesarstvo
Po FJK:
j vodi Američan
GRADEZ - Slovenski kolesar Grega Bole (Sava) je po končani drugi etapi dirke po Furlaniji Julijski Krajini na osmem mestu skupnega seštevka. Bole je po prvi etapi vodil, nato pa je v četrtek v prvem delu druge etape, preizkušnji do Trsta do Tržiča, osvojil četrto mesto. Na popoldanskem 24 kilometrov dolgem moštvenem krono-metru od Ogleja do Gradeža je bil najboljši BMC Racing Team, kranjska Sava je osvojila osmo mesto z 42 sekundami zaostanka, Radenska Powerbar pa 24. (+ 1:39).
Bole za nosilcem rumene majice Američanom Jonathanom Garcio zaostaja 42 sekund.Poleg Boleta je v ospredju dirke še njegov sotekmovalec Vladimir Ker-kez, ki j e skupno na 13. mestu, medtem ko je naslednji Slovenec Gašper Švab (Sava) 40.
Današnja tretja etapa od Ci-auiana di Trivignano Udinese do Osoppa meri 149 km. Dirka se bo končala v nedeljo v Sacilu.
NBA LIGA - Košarkarji Utah Jazza so v polfinalu zahodne konference še drugič premagali moštvo Golden State Warriors. Tudi na drugem medsebojnem dvoboju v končnici je bilo izenačeno, saj so si gostitelji tokrat zmago s 127:117 priigrali šele po podaljšku. Tretja tekma bo danes, prvič pa bo gostitelj ekipa Golden State.Čeprav je dosegel le pet točk, je bil nesporni junak druge tekme Derek Fisher. Trikratni zmagovalec lige -še iz časov, ko je nastopal za Los Angeles Lakers -, je namreč dopoldan istega dne prisostvoval težki operaciji svoje hčerke v New Yorku, po uspešnem zdravniškem posegu se je nato vrnil v Salt lake City in neposredno z letališča prispel v dvorano ter praktično zamudil tri četrtine tekme, vse svoje točke pa dosegel v podaljšku, ki so ga gostitelji zaključili s 14:4 v svojo korist.
Pallamano Trieste jutri še za 3. mesto
TRST - Za tržaškega rokometnega prvoligaša se sezona še ni končala. Zveza se je namreč odločila, da je treba odigrati tudi tekmo za 3. mesto, Tržačani pa se morajo zato pomeriti s Con-versanom. Prva tekma bo jutri v Apuliji ob 19. uri, druga tekma bo prihodnji torek v Trstu (19.00), morebitna tretja pa prihodnjo soboto v Conversanu. Tržaško moštvo se bo že danes odpravilo na gostovanje brez vratarja Mestrinerja. Omeniti velja še, da bo Pallamano trieste igral v pokalu pokalnih zmagfovalcev in ne v pokalu Challenge v primeru, da bo naslov prvaka osvojil Casara-no, če bo v finalu (v katerem vodi z 1:0) premagal Bologno.
Žbogar najboljši slovenski jadralec
LJUBLJANA - Na novih lestvicah Mednarodne jadralske zveze (ISAF), na katerih so že upoštevali točke s prvokategorne regate v Hyeresu, je od slovenskih jadralcev v olimpijskih tekmovalnih razredih najvišje ostal Vasilij Žbogar. Med svetovno elito enoseda laser, kjer vodi Britanec Paul Goodison, je ostal na sedmem mestu. Dvanajsto mesto je v enosedu finn zadržal tudi Gašper Vinčec, posadka Tomaž Čopi-Luka Verzel pa je z 31. mesta napredovala na 27. in se spet prebila med najboljšo svetovno trideseterico.Sestri Teja in Alja Černe, na aprilski lestvici sta bili še 18., sta nazadovali in sta po novem 21. med svetovno elito dvoseda 470, povratnici na re-gatna polja Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec pa sta nazadovali na 70. mesto. Za pet mest, trenutno sta 73., sta nazadovala tudi Boštjan Antončič in Genadij Strakh.
Kozmus prva zvezda
LJUBLJANA - V Slovenski Bistrici bo 12. maja potekala prva izmed desetih tekem letošnje mednarodne atletske lige za veliko nagrado Atletske zveze Slovenije (AZS). Prva tekmovanja se bodo začela ob 14. uri, zadnja pa ob 17.25. Prvi zvezdnik mitinga bo slovenski rekorder v metu kladiva Primož Kozmus, lanski zmagovalec lige v moški konkurenci, ki bo poskušal preseči 80 m, Martina Ratej pa bo skušala v metu kopja doseči normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Osaki na Japonskem; na zadnji tekmi je za pol metra zaostala za kriterijem.
šport na koroškem - Po lanski osvojitvi naslova koroškega prvaka
Celovški KOŠ letos praznih rok
V seriji tekem za 3. mesto jih je premagal ABC iz Beljaka - Napredovanje v 2. avstrijsko ligo bodo z istim trenerjem spet naskakovali prihodnje leto
CELOVEC - Košarkarji slovenskega športnega kluba KOŠ Celovec, branilci naslova koroškega prvaka 2005/2006, so tekmovalno sezono 2006/2007 zaključili brez kolajne. Potem ko so v polfinalu z dvema porazoma proti Piratom z Vrbskega jezera dokaj jasno zgrešili veliki finale, so z 0:2 izgubili tudi mali finale za tretje mesto proti moštvu ABC iz Beljaka. Po porazu 65:72 v prvi tekmi pred domačo publiko so varovanci trenerja Štefana Hribarja v gosteh izgubili še drugo tekmo v seriji best of 3 s 64:71. Poraz slovenskih košarkarjev, ki so tudi v drugi tekmi morali nastopiti v oslabljeni postavi (manjkalo so štirje standardni igralci), je pomenil nehvaležno četrto mesto in predčasen konec tekmovalne sezone 2006/2007. Kot je povedal predsednik kluba Danilo Prušnik, tudi po ponesrečeni sezono ostaja srednjeročni cilj kluba podvig v drugo avstrijsko košarkarsko ligo. Po možnosti v naslednji, najkasneje pa v sezoni 2008/2009. Trener ostaja Štefan Hribar.
SAK v dveh minutah do zmage!
»lanska ekipa Slovenskega atletske-
ga kluba (SAK Posojilnica Zveza Bank) je v 22. krogu nogometnega prvenstva regionalne lige sredina (3. avstrijska liga) gostila moštvo iz Grieskirchna in zmagala z 2:0. Varovanci trenerske trojke Ogris-Ve-lik-Lučič so se s tem oddolžili za poraz jeseni na gostovanju v Zgornji Avstriji, ko so izgubili z 1:2.
SAK je tekmo zmagal s samo samo desetimi igralci (Christian Moser je v 51. minuti videl rumeno-rdeči karton), tri točke pa si je moštvo zagotovilo v samo dveh minutah, ko sta najprej Hutter (68.) in nato še Jolic (69.) zatresla mrežo nasprotnega vratarja. SAK je po ponovni zmagi še vedno šesti na 16-mestni lestvici, za prvouvrščeno ekipo FC Wels, ki bo konec tedna gostila slovenske nogometaše, pa SAK zaostaja osem točk.
Šahisti zaključili sezono
Koroški šahisti so tekmovalno sezono 2006/2007 zaključili s turnirjem štiričlanskih ekip v pospešenem šahu (Aktiv Cup). Turnir z udeležbo nad 200 igralcev je obenem bil tudi višek praznovanja 60.
Košarkarji društva KOŠ lani ob tem času z zlato medaljo okoli vratu, letos praznih rok
lukan
obletnice koroške šahovske zveze (KSV), priredil pa ga je šahovski klub Admira Beljak, katerega članska ekipa je postala tudi koroški prvak v najvišji deželni ligi in napredovala v drugo avstrijsko šahovsko ligo.
Na turnirju je zmagala četverica
Gospe svete pred gostiteljem in Bistri-co-Paternionom s slovenskima legio-narjema Vesno in Adrijanom Rožičem. Peto mesto so osvojili šahisti iz Bekštan-ja (z Markom Gallobom), 13. mesto prvo moštvo združene ekipe SŠZ Zveza Bank/Magistrat Celovec, 19. SŠK »Obir«
iz železne Kaple z Justinom Polanškom na prvi deski, 23. mesto pa druga ekipa Slovenske športne zveze/Magistrata s kapetanom Ivanom Lukanom.
Bron za združeno žensko ekipo AVC/Dob Under 17!
Izreden uspeh je dosegla združena ekipa AVC/Dob Under 17, katero sestavljajo dekleta zamejskega odbojkarskega kluba Dob in celovškega kluba AVC. Dekleta so na mladinskem državnem prvenstvu v Seekirchnu na Salzburškem osvojile bronasto kolajno. V tekmi za tretje mesto so mlade odbojkarice premagale Dunaj z 2:1!
Prva ekipa Humške skupnosti potrebuje še točko !
Prva ekipa zamejskega namiznote-niškega kluba Humška skupnost (HGS) je v predzadnjem krogu koroške deželne lige nastopila proti SCO/B Bodensdorf in z neodločenim rezultatom 5:5 osvojila nadaljnjo pomembno točko za obstanek v najvišji koroški ligi. (I.L.)
24
Petek, 11. maja 2007
ŠPORT
/
košarka - Evropsko prvenstvo do 20 let od 6. do 15. julija v Gorici in Novi Gorici
Slovenska reprezentanca ne bo igrala stranske vloge
Na zadnjem celinskem prvenstvu v Turčiji je osvojila tretje mesto - Šestnajst ekip
NOVA GORICA - V Novi Gorici bo poleti potekal eden največjih športnih dogodkov v Sloveniji. Mesto vrtnic bo od 6. do 15. julija gostilo evropsko košarkarsko prvenstvo za mlajše člane do 20 let.
To bo prvo celinsko košarkarsko prvenstvo, ki ga bosta organizirali dve državi, saj bodo dvoboji potekali tako v Novi Gorici kot v Gorici preko me-je.Prve predstavitvene novinarske konference v Novi Gorici so se udeležili številni visoki gostje iz obeh strani državne meje. Župana mest, Mirko Brulc in Vittorio Brancati, sta se zahvalila Košarkarski zvezi Slovenije, da je organizacijo tako pomembnega tekmovanja zaupala goriški regiji in obljubila, da bodo športniki in njihovi spremljevalci lahko uživali v ponudbi obeh mest. »Evropsko prvenstvo za mlade košarke bo veliko več kot le športno tekmovanje. Je izjemna priložnost za promocijo obeh mest in priložnost, da čim širše občinstvo spozna lepote tega športa,« je pove dal žu pan mes ta No va Gorica Mir ko Bru lc.
Da tekmovanja ne bo le promocijskega značaja, temveč, da ima slovenska reprezentanca želje po najvišjih mestih, je potrdil govor predsednika Košarkarske zveze Slovenije Dušana Še-šoka.
»Najprej zahvala Mednarodni košar kar ski zve zi, da nam je zau pala tako veliko prireditev. Gre namreč za drugo najpomembnejše košarkarsko tekmovanje v Evropi, takoj za članskim prvenstvom, ki bo letos v Španiji. Moramo se zave da ti, da so igral ci do 20 let praktično že formirani košarkarji, ki so tik na pragu članskih vrst. So bodoči zvezdniki evropske in svetovne košarke. Moje mnenje je, da mora slovenska reprezentanca prevzeti odgovornost za visok rezultat. Imamo konkurenčno ekipo in ciljati moramo na najvišja mesta,« je pouda ril Dušan Šešok.
Slovenska reprezentanca je na prejšnjih tovrstnih prvenstvih že osvajala medalje - 2000 in 2004 je bila evropski prvak, 1998 je osvojila drugo mesto, v Novi Gorici pa bo branila bron z zadnjega evropskega prvenstva v Turčiji. Večina nosilcev igre je nastopila že na lanskem prvenstvu v Izmirju, katere igralce bo selektor Miro Alilovič povabil v izbrano vrsto, pa bo znano konec me seca.
»Gre za izjemno nadarjeno generacijo letnika 1987. Vsi se zavedamo, da imamo lepe možnosti za uspeh, ne be-
Vse tekme evropskega prvenstva mladih do 20 let bodo v goriškem PalaBigotu i(spodaj) in novi športni dvorani v Novi Gorici (zgoraj), skupno pa bo nastopilo kar 16 reprezentanc
Željko Obradovič, slovita trenerja Barcelone in Panathinaikosa.
Šestnajst reprezentanc bo razdeljenih v štiri skupine. Dve skupini bosta nastopali v Novi Gorici, dve v Gorici, polfinala in finale pa bodo v novi športni dvorani v Novi Gorici. TV Slovenija bo v neposrednem prenosu predvaja la vse tek me slo ven ske repre -zentance ter eno polfinale in finale.
Edina trenutna težava prirediteljev prvenstva je finančni položaj. Kot je pove dal predsed nik ko šar kar ske ga kluba Nova Gorica Andrej Miška je proračun prvenstva med 400.000 in pol milijona evrov, za zdaj pa ima organizacijski odbor zagotovljeno le tretjino te vsote. (STA)
obletnica
ŠD Kontovel zbira slikovni material
Letos obhaja Športno društvo Kontovel 40-letnico. Uradno so kontovelsko društvo ustanovili 25. oktobra 1967, zelo živi pa so predvsem spo mi ni na gradnjo odprtega igrišča, kjer se je porodi la zami sel o druš tvu.
Ob pomembnem jubileju se bo pri društvu zvrstilo kar nekaj pobud. Poleg košarkarskega in odbojkarskega turnirja (o tem bomo še poročali) je v pri -pravi dokumetnarni film o nastanku in zgodovini športnega druš tva.
Ker bo za pripravo 30-mi-nut ne ga fil ma potre ben predvsem slikovni material, naprošajo avtorji vsakogar, ki hrani najrazličnejše posnetke o športnikih, ekipah, pripravah, tekmah, izle tih, praz ni kih ali kak šnem ko li dru gem do god ku, ki ga je v 40-letih izpeljalo Športno društvo Kontovel, naj se oglasi pri odbor ni kih druš tva.
košarka
Krizman s pretrgano mišico
Borov košarkar Marzio Krizman je na nedeljski odločilni tekmi play-outa za obstanek v C ligi proti moštvu venezia Giulkia iz Milj dobrih 35 minut igral z natrganim stegenskim bicepsom, je pokazal podrobnejši zdravniški pregled. Kljub bolečinam in drugim kroničnim zdravstvenim težavam (koleno in Ahilova tetiva) je Krizman stisnil zobe, sicer je bilo opazno, da je v težavah, njegov doprinos k zmagi pa je bil vseeno velik. Mirovati bo mo real naj manj en me sec.
žimo od odgovornosti, vendar ker gre za tur nir ski sis tem tek mo vanja, je tre -ba iti korak za korakom. Za mene je prva tekma najpomembnejša. Srbija je s to generacijo osvojila vse možne naslove, tako da je zame prvi favorit skupine. Nato nas čaka Francija in na koncu Madžarska. V drugi del tekmovanja gremo lahko z enim porazom, več pa si jih ne moremo privoščiti. Lani v Turčiji smo presenetili, saj nihče ni priča-
koval medalje, letos pa bomo morali pokazati, koliko veljamo,« je povedal Miro Alilovič.
Za na slov naj bolj šega v Evropi se bo potegovalo šestnajst evropskih reprezentanc, skupaj skoraj 200 košarkarjev, pravico pa bo delilo 24 mednarodnih sodnikov in štirje tehnični komisarji. Poleg tekem bo v Novi Gorici in Gorici tudi trenerski seminar, na katerem bosta predavala Duško Ivanovič in
nogomet - Memorial Danielis
Začetek bojev 150 otrok iz Italije in Slovenije
baseball - Slovenca v Italiji
Slovenija zdaj svoje igralce in trenerje včasih tudi izvaža
Borut Beličič in Jaka Trobec člana moštva italijanske C lige Drag Bears iz Šlovrenca ob Soči
Včasih je veljalo, da je Italija baseballsko znanje v Slovenijo izvažala. Obstaja pa tudi nasproten primer, sicer edini. Pooseblja ga 50 letni Borut Beličič iz Domžal pri Ljubljani, edini slovenski baseballski trener v Italiji. Beličič je v minuli sezoni pri-pomo gel k na pre do vanju Sta ran zana v B ligo, od letos pa je kondicijski trener in trener za napad pri moštvu Drag Bears iz Šlovrenca ob Soči, kije z ve li kimi pri čako vanji začelo pr ven -stvo li ge C1. Klub predsed ni ka Gi an -nija Monella je sezono pričelo spodbud no, da ima mla do moš tvo ve li ko mož nos ti pa nam je potr dil tudi Beli čič, ki se s tem špor tom ame riš ke ga izvora ukvarja že celih 26 let (torej od njegovih začetkov v Sloveniji, kjer so prvo uradno prvenstvo organizirali leta 1982), v tem času je bil tudi igralec in trener večkratnih prvakov, ljubljanskih Zajčkov, za sabo pa ima tudi trenersko specializacijo v ZDA. Beličič (v sorodstvu s pokojnim zamejskim pesnikom in profesorjem Vinkom
Trener Borut Beličič in igralec 2. baze Jaka Trobec sta slovenski okrepitvi moštva Drag Bears iz Šlovrenca ob Soči
Beli či čem) ni edi ni slo ven ski član slovenskih medvedov, saj za klub kot tujec na položaju 2. baze igra tudi Ljubljančan Jaka Trobec. Beličič se v
Šlovrencu ukvarja s člansko ekipo, klub pa ima tudi las ten mla din ski sek -tor, edi ne ga na področju Gorice, so nam pove da li.
V torek se je na igrišču v Štan dre -žu, v organizaciji AŠD Juventina, začel 6. mednarodni nogometni turnir za cicibane (kategorija U10), Memorial "Daniele in Vito Danielis". Nadvse uspešna končnica sezone, v kateri je AŠD Juventina zabeležila obstanek članske vrste v elitni ligi in osvojitev naslova medpokrajinskega podprvaka v prvenstvu mladincev, se zaključuje s tritedenskim turnirjem, na katerem sodeluje kar 16 ekip in preko 150 mladih nogometašev iz Italije in Slovenije. Turnir je pravo prvenstvo na keterem so prijavljene ekipe razdeljene v štiri skupine kot sledi: rumena skupina - Mossa, Audax Sanrocchese, Nk Bilje (Slo), Mladost, Modra Skupina - Ruda, Go-nars, Pro Romans, NK Hit Gorica (Slo) Zele na Sku pi na - NK Br da ( Slo), Ita la S. Marco, Monfalcone, Piedimonte,
Rdeča Skupina - Juventina, NK Adria (Slo), Azzurra, Staranzano. Prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in je organizacijsko dokaj zahtevna sodi med večje nogometne turnirje za kategorijo cicibanov v naši deželi.
Na torkovi uvodni tekmi je Itala S. Mar co pre ma gala NK Br da s 3 -0, do -ber dob ska Mla dost pa se je do bro upi -rala izkušeni in fizično močnejši ekipi iz Bilj in na koncu klonila z rezultatom 2 -0.
V naslednjih dneh se bodo na štandreškem igrišču med 18. in 20. uro zvrstile še številne tekme predtekmo-valnih skupin. Prvouvrščene ekipe štirih skupin bodo nato v zadnjem tednu tekmovanja odigrale še tri tekme vsaka proti vsaki za sestavo končne razpredelnice. (IT)
/
ŠPORT
Petek, 11. maja 2007
25
opčine - Zanimiva razprava v priredbi Športne šole ŠD Polet
Zgodnja specializacija osnovnošolcev, da ali ne?
Večina predavateljev kritična, Gerjevič in Frandolič pa sta prikazala drugačno videnje
□ Obvestila
Kljub temu da ga na predavanju ni bilo, je bila vezna nit večera Boris Vitez, saj so se vsaj pri njem vsi predavatelji strinjali, da je bil (zadnji?) zamejski športni talent. Kako in zakaj je zamejec, ki je v Avstraliji preživel otroštvo, v enem letu postal odličen košarkar, pa je postala kulisa predavanja, ki je v sredo potekalo na Opčinah v prostorih Zadružne kraške banke.
Sedem predavateljev je maloštevilni publiki predstavilo svoje poglede na temo »Zgodnja specializacija osnovnošolskih otrok, da ali ne, kdaj in kako,« predavanje, ki je ga je organizirala Športna šola Polet v sodelovanju z ZSŠDI in didaktičnim ravnateljstvom na Opčinah. Na okrogli mizi, ki jo je vodil Andrej Vre-mec, duša Športne šole pri ŠD Polet, so sodelovali profesor Aldo Rupel, pedagog in gimnastični trener, profesor Franco Drasič, pedagog in odbojkarski trener, Mojmir Kokorovec, kotalkarski trener, Mario Gerjevič, košarkarski strokovnjak in predavatelj na zagrebški in ljubljanski fakulteti, Dario Frandolič, pedagog in nogometni trener zamejskih ekip in slovenske reprezentance pod 20. letom, Gorazd Pučnik, pedagog in bivši atlet in Kristjan Briščik, dolgoletni trener minikošarke in inštruktor pri italijanski košarkarski zvezi za vaditelje mini-košar-ke. Vremec je ob koncu povabil k diskusiji tudi Vojka Cesarja, dolgoletnega atletskega trenerja.
Iz seznama najavljenih predavateljev sta izpadli dve imeni, in sicer Valentina Šuber in Tatjana Grgič, tako da je predavanje temeljilo predvsem na športnih panogah prisotnih trenerjev, košarki, odbojki in nogometu. Plavanje, smučanje, ritmična gimnastika in morda tudi karate - športne panoge, ki jih gojijo slovenska športna društva pri nas, so bile le bežno omenjene, mogoče pa bi jih bilo zaradi pomembnosti pri otroškem motoričnem razvoju potrebno dodobra obdelati.
Dihotomija: specializacija da ali specializacija ne?
Tudi v zamejstvu prevladujeta dve struji: tisti, ki so za zgodnjo specializacijo, torej čim prej soočiti otroke z osnovami izbrane športne panoge, in tisti, ki se temu upirajo, češ da se otroka lahko uvaja v določen šport šele okoli 11. leta starosti. Dva tabora sta se izoblikovala tudi na Opčinah, kjer so Aldo Rupel, Kristjan Briščik, Franco Drasič, Mojmir Kokorovec, Gorazd Pučnik in Vojko Cesar utemeljili svoje prepričanje o nasprotovanju zgodnji specializaciji, Mario Gerjevič in Dario Frandolič pa sta prikazala svoje videnje o dobrih učinkih zgodnje specializacije osnovnošolskega otroka.
Vezni element predavateljev, ki so jasno izrazili svoje nasprotovanje zgodnji specializaciji v otroštvu, je bil vzgojni moment pri športu. »Pri vseh dejavnostih dajem prednost vzgojnemu vidiku, ne pa storilnosti. Vrednote so pri meni pred rezultati,« je svoj pogled utemeljil profesor Aldo Rupel, ki je poudaril, da je proti specializaciji, če gre pri tem za preskakovanje razvoja otroka. »Splošnost vadbe, kar pa ne pomeni površnost, je ključ tudi proti poškodbam,« je utemeljil Rupel, ki meni, da rezultatov bržkone ne bo, če ni osnovnih predpogojev.
»Kaj hočemo?«
Osnovne psiho-motorične sposobnosti so torej tisti element, ki ga morajo sedaj trenerji različnih športnih panog vnašati v vadbene programe, predvsem zaradi tega, ker so otroci čedalje manj motorično razviti. Problem, ki ga vnašajo nove družbene okoliščine. Kristjan Briščik je omenil trend italijanskih košarkarskih društev, ki pilijo tehniko in taktiko že pri osnovnošolskih otrocih. S tem se zvezni inštruktor ne strinja, saj daje prednost razvoju osnovne motorike, ki vključuje tudi razvoj živčnega sistema , koordinacije, gibljivosti, dojemanja otrok. Prednost daje predvsem igri, ne pa tek-
Boris Vitez je začel igrati košarko šele pri 15. letu starosti, kljub temu je postal eden naših najboljših igralcev vseh časov
kroma
movalnosti, zato so se v zamejstvu vsa slovenska društva odpovedala tekmovanju v košarki do 5. razreda osnovne šole. »Raje atlete pri 18. letu, kot pa zmagovalce v 5. razredu osnovne šole,« uči Briščik tudi bodoče vaditelje. Franco Drasič, strokovnjak v odbojki, je predstavil podoben pogled, saj se v odbojkarskem ambientu tisti, ki se upira mi-niodbojki. Upravičuje sicer sekcijo mi-niodbojke pri ŠD Slogi z zamejsko bojazljivostjo, češ da če je ne uvedemo, nam bodo drugi »pobrali« otroke. Prepričanje, ki velja najbrž pri vseh slovenskih društvih. Posledica zgodnjega začetka pa proizvaja tudi kasnejši osip mladih športnikov, ki čedalje več zapuščajo zelo zgodaj športno udejstvovanje. Ključno vprašanje, ki si ga profesor zastavlja je, »Kaj hočemo?«. Osebno si ne želi »proizvajati« Ronaldinhov: »Ne moremo delati enako s 100 ljudmi, da bi vzgojili enega vrhunskega športnika,« prednost pa daje na primer plavanju, kotalkanju, kjer otrok razvije osnove motorike. Enakega mnenja je tudi kotalkarski trener Mojmir
Kokorovec, ki je na kratko , a nazorno utemeljil važnost razvoja prihomoto-ričnih sposobnosti v zgodnjem otroštvu.
Hočemo uspešne športnike!
Popolnoma drugačen pristopa pa sta orisala Mario Gerjevič in Dario Frandolič. Oba se strinjata, da se mora otrok specializirati že v otroštvu, saj se samo tako lahko razvije v dobrega športnika. »Kdor ne razmišlja o zgodnji specializaciji, ne more biti uspešen. Pomemben pa je seveda pristop, torej kako izpeljati zgodnjo specializacijo,« meni osebni trener Sanija Bečiroviča, Ger-jevič. Osnovna motorika z elementi izbrane športne panoge ostaja torej za zagrebškega strokovnjaka edini možni obrazec: »Pravilna progresivna obremenitev in programirano treniranje je obvezno.« Ugotavlja, da je večina odličnih športnikov tistih, ki so začeli s specializacijo zelo zgodaj, manjšina pa je takih, ki so uspeli pri 14. - 15. letu starosti. Ključ takih talentov pa so osebne predispozi-cije. Frandolič je mnenja, da se lahko
otrok začne specializirati že pri 6. letu, ključni element dobrega razvoja pa je specializacija preko igre 1:1.
Vprašanje, kje pa so odgovori?
Pomemben vidik je izpostavil tudi Vojko Cesar, ki ga je omenil tudi Gorazd Pučnik: vloga staršev ne sme izostati. Atletski trener ugotavlja, da največkrat odločajo o zgodnji specializaciji ob trenerju prav starši, ki se hočejo preko otroka realizirati.
Dva pogleda, ki se kljub vsem nasprotjem v nečem stikata. Gorazd Pučnik je izluščil nekaj stičnih točk obeh struj, najjasnejši skupni element je poudarek na količini dela in ponovitvah: »Če hočeš postati dober, moraš delati,« ugotavlja Pučnik: šport torej kot notranja rast posameznega človeka, ki se lahko posledično razvije tudi v vrhunskega športnika.
Na koncu večera je tudi talent Borisa Viteza ostal nedorečen. Ali je Vitez zaradi odličnih športnih sposobnosti pri vseh športnih panogah lahko postal vrhunski košarkar, čeprav se je začel redno ukvarjati s tem šele pri 15. letih? Kaj pa bi postal Boris Vitez, če bi s košarko začel pri 8 letih? Ali bi Vitez postal izjemen košarkar, če bi preživel otroštvo v zamejstvu? Bi torej Boris Vitez bil z zgodnjo specializacijo še boljši, ali je repen-ski košarkar bil tako dober, ker je imel ob prihodu na košarkarski parket izpolnjene vse predpogoje?
Vprašanja, na katera športni strokovnjaki odgovarjajo na osnovi svojega prepričanja, pravilni odgovor pa bo ostal neznan.
Veronika Sossa
OOZUS vabi člane, prijatelje, sim-patizerje na zaključni celodnevni pik nik, ki bo 2. junija 2007 v domu Maksa Perca v Sežani s pričetkom ob 10.30. Informacije, prijavo in kotizacijo sprejema do 15. maja urad ZSŠDI v Trstu (tel. 040 635627).
OOZUS obvešča člane, da lahko naročijo nove smučarske kombinezone po zelo ugodni ceni v trgovini Alternativa sport v Štivanu najkasneje do 31. maja. Za informacije tel. 040 209873.
DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB toplo vabi v nedeljo, 13. maja 2007, vse člane, lovce in strelce na tekmovanje v streljanju z risanico na tarčo (100 m). Tekmovanje se bo odvijalo v Ušjah pri Petovljah pri Gorici s pričetkom ob 8. uri. Tekmovalci lahko uporabljajo lovske puške risanice z optiko ali brez, športne poške in bivše vojaške puške.
TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 12. junija 2007 dalje jutranje začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara)
TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira začetniške in nadaljevalne tečaje za odrasle, ki se bodo odvijali v športnem centru na Padričah ob večernih urah. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara)
BALINARSKI KLUB MAK priredi v soboto, 12. maja 2007 ob 8. uri v balinarskem centru v Štandrežu in na igrišču v Sovodnjah (v slučaju dežja bo na pokritem igrišču) 5. mednarodni ženski turnir . Ob 17. uri nagrajevanje in družabnost. Nastopajo ekipe iz naše dežele in Slovenije.
AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija 2007 športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji.
odbojka - Končnica 2. ženske divizije
Slogašice uspešne na prvi tekmi
Virtus - Sloga 2:3 (25:16, 19:25, 25:21, 23:25, 13:15)
SLOGA: Goruppi 0, Jarc 6, Kralj 13, Pertot 8, Porro 0, Sancin 3, Slavec l., Michela Spangaro 14, Teresa Spangaro, Stranjščak 11. TRENER: Martin Maver
Za mlado Slogino ekipo se je začel najvažnejši del prvenstva, to so tekme v končnici za napredovanje, v katero sta se uvrstili prva in druga ekipa iz vsake tekmovalne skupine. Sloga je bila v svoji skupini druga, ker pa prvouvrščena Altura že ima ekipo v prvi diviziji, pravilnik predvideva, da
šolski šport - Deželna faza v gimnastiki in aerobiki
Nastop dveh ekip šole Trinko in deklet goriškega licejskega pola
Na deželnem šolskem prvenstvu v orodni gimnastiki in aerobiki so nastopile tudi tri tekmovalne skupine naših goriških šol. Z gimnastiko sta se med nižjimi srednjimi šolami spopri-je li sa mo dve eki pe, zma ga la pa je tr -žaška šola Roiano Gretta (71,40 točke) pred fanti Trinka (69,30). Kar šest ekip je tekmovalo v ženski konkurenci. Zma ga la je tr žiš ka šo la Gi a cich, slo -venskih ekip pa ni bilo. V ženski aerobiki so se predstavila samo dekleta šole Trinko, ki so opravila soliden nastop (15,80 točke), z zmago pa so si zagotovile nastop na državni fazi. Ekipi šole Trinko je vodil prof. Aleksander Kod rič.
Skrom na je bi la ude lež ba med višjimi srednjimi šolami. V ženski in moš ki gim nas ti ki se je pred sta vil sa -mo li cej Ober dan. V žen ski ae ro bi ki sta nastopili dve ekipi, dijakinje slo-
Ekipa aerobike goriškega licejskega pola Gregorčič-Trubar je na deželnem delu Dijaškega prvenstva presenetila z dobrim nastopom in lepo koreografijo
venskega licejskega pola Trubar-Gre-gorčič pa so pod vodstvom prof. Marte Visintin z rezultatom 16,50 točke pre ma ga le vi dem ski Co per ni co (15,50), kar jih je zelo razveselilo, saj
je šlo za močnega tekmeca. Našim di-ja ki njam je us pel nas top brez na pak, še posebej lepa pa je bila koreografija. Tudi one bodo septembra nastopile na državni fazi v Lignanu.
njeno mesto prevzame tretji uvrščeni Killjoy. Vse ekipe v playoffu pridejo s točkami, ki so jih v medsebojnih spopadih že osvojila v rednem delu prvenstva, kar pomeni da bo vsaka odigrala po dve tekmi proti ekipama iz druge skupine. Slogašiče so Killjoy obakrat premagale s 3:1 in imajo tako 6 točk, Virtus in Volley club pa po 3, saj je v skupini A vsak od niju zmagal enkrat.
V prvi tekmi končnice se je Sloga pomerila z Virtusom. V prvem se-tu je po začetni izenačenosti (9:9), pri naši ekipi je odpovedal sprejem, kar je domačinkam olajšalo pot do zmage. V drugem pa je bila uspešnejša Sloga. Najbolj izenačena sta bila osrednja dva niza, v katerih sta se obe ekipi srčno borili, pokazali res dobro odbojko in zasluženo osvojili vsaka po enega.
Izid odločilnega seta je nekoliko varljiv, saj je bila Sloga stalno v vodstvu in se ji je Virtus približal v zadnjih točkah, v resnici pa je ni nikoli resneje oviral. (INKA)
Moška C liga: Ferroalluminio dobil prvo tekmo finala
TRST - V prvi tekmi končnice za napreodvanje v odbojkarsko B2 ligo je favorizirani tržaški Ferroalluminio s 3:1 (23:25, 25.21, 25:19, 25:19) premagal PAV Natisonio iz San Giovan-nija al Natisone. Tržačani so bili za razred boljši, poraz v prvem setu pa je bil posledica njihove prekomerne živčnosti. Druga tekma bo v soboto, morebitna tretja prihodnjo sredo v Trstu.
PAV Natisonia je v polfinalni fazi izločila Val Imso in Faedis.
anketa - Radijske navade mladih zamejcev
Kl. O. P. on air
Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka
Arabski pregovor
Čedalje več časa preživljamo pred računalnikom, povečini povezani na medmrežje, ki nam omogoča, da smo v nekaj sekundah obliti s kopico informacij, novic in celo radijskih postaj. Raziskave kažejo, da internet iz leta v leto prehiteva druge medije, med katerimi je zaznaven predvsem zaton radia. V desetih letih je po podatkih raziskave, ki jo je izvedla Fakulteta za komu-nikologijo v Rimu, poslušanje upadlo za kar 2, 3 %. Ali je tak trend zaznaven tudi pri nas?
Odločili smo se, da izvedemo anketo med mladimi zamejci. Kot kazalec tega smo v anketi posvetili večjo pozornost Mlademu valu, edini mladinski oddaji v zamejstvu. Vzorec vprašan-cev smo izbirali naključno med mlado populacijo v tržaški in goriški pokrajini, da bi poleg radijskih navad ugotovili, ali je Mladi val aktualna in mladim privlačna mladinska oddaja. Ob poslušanju oddaje smo se namreč za-
POSLUŠAŠ MLADI VAL
DA 50 %
k.
NE 32%
NE pozna
32 %
vedali, da se oglaša večinoma starejša publika in smo zato tudi želeli preveriti, ali je to samo navidezno ali pa res drži. Rezultati pa so nas nekoliko presenetili ...
Anketirali smo 124 oseb, med katerimi 59 % moških in 41 % žensk starih od 14. do 36. leta. V povprečju je bilo višješolcev 45 %, mladih od 19. do
OGLASNA DESKA
Danes
V	ljubljanski diskoteki Funfactory bo nastopil slavni francoski DJ Bob Sinclar. Spektakel se bo pričel ob 22.00, cena vstopnice 28 €.
V	tržakem Kulturnem domu bo ob 20.30 premiera Molierove komedije Zdravnik po sili v produkciji SSG in režiji Diega de Brea.
24. leta 36 %, od 25. do 29. leta 15 %, starejših od 30. leta pa 4 %. Naše anketirance smo izbirali v tržaški (87 %) in goriški pokrajini (13 %). Vse ankete so potekale preko telefonskih klicev in so bile popolnoma anonimne.
Ali mladi poslušajo radio?
Anketirance smo spraševali, kako pogosto poslušajo radio. Polovica nam je zaupala, da prižge radio vsak dan, ena četrtina enkrat na teden (24 %), ostali (26 %) pa skoraj nikoli. Podatki sovpadajo z evropskimi in italijanskimi raziskavami, ki kažejo, da se mladi čedalje manj zadržujejo pred radiem, nekoč edinega prenašalca novic je sedaj zamenjal internet.
Kateri radio poslušamo?
Vprašanci so nam na vprašanje, katero radijsko postajo poslušajo, prosto odgovarjali. Kar 53 % mladih zamejcev sledi oddajam italijanskih radijskih postaj, 26 % posluša slovenske frekvence, 19 % pa nima preferenčnih postaj, ampak izbira postaje po naključju.
Kljub temu pa je med posameznimi radijskimi postajami kar 17 % anketirancev omenilo tudi Radio Trst A. Seveda je to pomemben in spodbuden podatek. Kaže se, da ima slovenski radijski program v zamejstvu še vedno zelo važno vlogo, saj je skorajda edini prenašalec lokalnih vesti v slovenskem jeziku in večini zamejcev tudi edini kanal, saj je televizijski signal še vedno zelo omejen. Kar ena četrtina anketirancev iz goriške pokrajine pa je izpostavila, da je na Goriškem signal Radia Trst A v določenih okrajih precej šibek.
Mladi izbirajo še italijansko postajo 105 (12 %), Radio Company (10 %), Radio 2 (7 %) in Radio ena (bivši Radio val) (7 %).
Mladi val: da ali ne?
Želeli smo ugotoviti, ali mladi sploh poznajo mladinsko oddajo in koliko ji sledi. 80 % anketiranih pozna Mladi val ali je zanj že slišalo, od teh jih 50 % dejansko posluša. V Goriški pokrajini pa je večina (56 %) izjavila, da Mladega vala ne pozna.
Zanimalo nas je, ali v povprečju poznajo mladinsko oddajo več višješol-ci ali starejši. Rezultati kažejo, da v povprečju posluša oddajo več starejših (kar 61 %) in manj višješolcev (39 %).
Pri obdelovanju rezultatov smo opazili, da je med ženskami več zvestih poslušalk kot pri moških.
Jutri
Slavni italijanski glasbenik Zucchero bo
s svojo turnejo gost v Ljubljani, v Hali Tivoli s pričetkom ob 20.00. Za vstopnico boste morali odšteti 35 €. Ljubiteljem emiljanskega pevca svetujemo obisk koncerta, saj bo ljubljanski nastop nam najbližji datum turneje.
Hrvaška pop zvezdnica Severina bo ob
22.00 nastopila v portoroškem Avditorijumu v sklopu vsakoletne regate Marinade. Cena vstopnice 20 €.
MISLIŠ, DA GA MLADI POSLUŠAJO
DA 44 %
32 %
NI
odg.
Zvestih poslušalcev, ki sledijo programu vsak dan je med vprašanci le 3 %. Veliko več (42 %) pa je takih, ki ga izbirajo večkrat na teden, 36 % enkrat na mesec, 18 % pa Mladega vala ne posluša skoraj nikoli.
Zakaj izbiram Mladi val?
Razlogi, zakaj se mladi odločijo, da bodo poslušali Mladi val, so različni. Med možne odgovore smo anketirancem ponudili naslednje odgovore: a) zaradi glasbe, b) zaradi intervjujev, c) ker poznam spikerje, d) ker poznam sogovornike v intervjujih, e) zaradi tem in f) ker naključno najdem to frekvenco. Nekaj več kot četrtina vprašanih (28 %) je izbrala možnost a), torej zaradi glasbe, 25 % mladih radi poslušajo Mladi val zaradi intervjujev in 19 % »ker pozna spikerje«. Kar 17 % je tistih, ki najde frekvenco Radia Trst A po naključju. Manjši odstotek zamejcev pa se je odločilo za ostala dva odgovora (d in e).
Opazili smo, da se podatki spre-
željo, da bi mladinska oddaja poskrbela tudi za moški mladi val (saj obstaja le ženska različica) in da bi program vključeval več športnih novic. Popoldanska ura ne ustreza kar 29 % vprašancev, ki so predlagali večerni urnik. Kar 48 % mladim pa ustreza taka podoba oddaje. Rezultati se glede na starost ne spreminjajo.
Javnomnenjsko protislovje
44 % vzorca meni, da zamejska mladina posluša Mladi val, 41 % je nasprotnega mnenja, 15 % pa ni dalo odgovora. Zanimivo, da je kar 31 % tistih, ki redno poslušajo mladinsko oddajo, izjavilo, da ga mladi ne poslušajo.
Ali so rezultati naše ankete prenosljivi na celotno zamejsko mlado populacijo, je vprašljivo. Gotovo pa so to zanimivi podatki predvsem za snovalce mladinske oddaje, ki se po besedah Pavla Volka sami zavedajo, da je med poslušalci več starejših. Kljub temu smo izsledili, da kar 50 % anketirancevpo-sluša Mladi val, četrtina katerih
MISLIŠ, DA ČE BI GA ODDAJALI PREKO INTERNETA, BI GA MLADI BOLJ POSLUŠALI
NI odg.
%
večkrat na teden.
Glasba in ankete so predvsem tista elementa, ki jih mladi še največ pogrešajo. Mogoče prikrivata prav ta dva elementa radijske značilnosti no-
Kje in kdaj?
Mladi val je v največ primerih zvest spremljevalec voznikov in njihovih potnikov. Kar 63 % mladih namreč posluša Mladi val v avtomobilu, 34 % doma, ostali pa drugje (pri prijateljici, teti ali babici). Med možnimi odgovori smo navedli tudi opcijo »med študijem«, za katero pa se ni nihče odločil.
minjajo glede na starost. Med mladimi 14-18 leta je kar 32 % takih, ki sledi mladinski oddaji zaradi intervjujev. Med starejšimi (od 19. leta dalje) pa je ta odgovor izbralo 22 %. Glasbene izbire privabljajo večinoma starejše poslušalce (32 %) in le 25 % višješolcev. Dejstvo, da vodijo Mladi val starejši spikerji, se odraža tudi pri izbiri te oddaje; kar 22 % starejših je navedlo ta odgovor, med višješolci pa zgolj 6 %.
spremenili?
Kljub temu da je kar 98 % soglašalo, da Mladi val obravnava mladim zanimive teme, smo sogovornike vprašali, če bi mogoče še kaj dodali v programsko shemo, da bi bila oddaja še privlačnejša. Rezultati kažejo, da si mladi želijo več glasbe (43 %), več anket, v katerih bi sodelovali zamejci (29 %). Nekateri posamezniki so izrazili
ve dobe: takojšnjost informiranja in zabavno funkcijo, saj postaja radio medij, ob katerem lahko počneš še marsikaj drugega.
Pomisleke, ki jih je izrazil urednik, češ da primanjkujejo predvsem mlajši sodelavci, jasno kaže tudi anketa, saj starejši snovalci pritegujejo predvsem starejšo populacijo (ki zaradi njih tudi poslušajo oddajo), višješolci pa mogoče zaradi pomanjkanja mlajše figure izbirajo raje drugačne frekvence.
Zamisliti se je treba tudi pri oddajnemu času, kjer so izrazili pomisleke anketiranci in tudi urednik. Raziskave kažejo, da presedijo mladi čedalje več časa pred računalnikom in internetom - mogoče bi bila primerna izbira zamejski internetni radio. Kar 59 % anketirancev se namreč strinja, da bi več mladih poslušalo oddajo, če bi jo oddajali preko speta. Ta opcija bi obenem omogočala, da bi lahko prisluhnili oddajam tudi takrat, ko oddaje ni na sporedu ... Ideje vredne razmisleka.
Petek, 11. maja 2007
Št. 18 (33)
Pri strani sodelujejo Aleksandra, Aljoša, Andrej, Erik, Irena, Ivan, Jari, Kaja, Martina, Mateja, Te-reza, Tomaž in Veronika.
e-mail: klop@primorski.it
MLADOVALOVCI
o Mladem valu
Kaj pa o Mladem valu meni Pavel Volk, urednik, voditelji in režiser mladinske oddaje na Radiu Trst A. Komu je oddaja namenjena?
Mladi val je namenjen od sredješolcev naprej, glede tem pa obravnavamo predvsem take, ki so primerne višješol-cem in univerzitetnikom. Na žalost pa nas poslušajo povečini starejši ljudje. Skratka, oddaja je primerna za vse, ki so mladi po duhu.
Kako pripravljate posamezne oddaje?
Imamo tri urednike, to so Ivo Tul in jaz, ki urejava vsak dan in Majrim Ke-ber. Trikrat tedensko sodeluje z nami tudi Valentina Sancin v vlogi voditeljice, ob ponedeljkih pa pripravlja z nami temo tedna sodelavec Jara Košuta. Pri vsaki oddaji sta voditelja dva, večinoma en moški in en ženski glas, razen ob sredah, ko sta dve voditeljici. Takrat je na vrsti Babji val. Ali imate kakšno omejitev glede glasbe?
Ne. Izbiramo različne zvrsti, predvsem sodobno pop-glasbo, angleško, italijansko, slovensko in tudi srbohrvaško. Vrtimo tudi glasbo naših zamejskih skupin, med katerimi je sedaj posebno priljubljena skupina Blek Panters. Ta teden pa smo v rubriki »CD v nadaljevanju« prisluhnili novi plošči Ev-gena Bana. Vsekakor izbira glasbo urednik, ki ostaja v režiji. Na vaše kvize kličejo večinoma starejši poslušalci. Kako si to razlagate?
Menim, da se to dogaja zaradi tega, ker je književni kviz »Razberi me« včasih prezahteven za mlade. Sicer pa ugotavljam, da nas mladi manj poslušajo. Že leta in leta se sprašujemo, ali je ta urnik sploh primeren za mlade. Osebno se ne strinjam z njim, obenem pa je tu tudi vprašanje, koliko časa imajo mladi, da nam pozorno sledijo.
Uvedli ste tudi SMS številko. Ali je tam odziv mlajših večji?
Odziv se v zadnjem času veča. Sicer pa ne poznamo naših SMS-sogovor-nikov, domnevam pa so to mladi. Ste že razmišljali o internetnem radiu?
Tu pri nas ne. Morda bi se mladi odločali več za internetni radio. Kljub temu pa nimam jasne slike, ali je to res prava odločitev. Internetni radio je vsekakor zavestna izbira, medtem ko se lahko na frekvencah našega radia znajdeš tudi po naključju. Pred leti je sodelovalo več spikarjev. Zakaj je sedaj manj sodelavcev?
Predvsem po sili razmer, saj nas je uprava oklestila. Ali je bilo bolje prej? Mah ... o tem morajo seveda soditi poslušalci. Menim, da je sedaj boljše, ker imamo neko kontinuiteta dela, voditelja se bolje poznata in je zato ekipa bolj rutinirana. In to se pozna pri vodenju. Potem pa je vprašanje, ali naši pristopi in glasovi ustrezajo poslušalcem, a o tem nimam nobenega podatka.
Ali lahko pričakujemo kake spremembe v naslednji sezoni?
Bistvenih novosti ne bo. Mi smo kar zadovljni s to obliko, čeprav če bi bilo več sodelavcev ... torej več denarja, bi bil Mladi val bolj pester. Mlado publiko hočemo privabiti. Lani poleti smo to že poskušali, vendar je bil odziv precej katastrofalen, saj odziva iz zamejstva ni bilo. Imamo namreč precejšnje težave pri iskanju mlajših sodelavcev.
Mladi val pa ima tudi institucionalno vlogo. Lahko bi dve uri vrteli samo glasbo in bi nas mladi mogoče več poslušali, ampak je naša naloga ta, da smo bolj »konstruktivni«, da se lotimo čim širše palete tem in da včasih obravnavamo tudi bolj resno in obremenjeno.
Klopi bi radi glasbo po željah. Zakaj ni več te rubrike?
Glasbo po željah smo že preizkusili. Tudi tu ni bilo odziva, tako da smo si večkrat morali izmisliti, da nas je kdo poklical.
31314848312348
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 11. maja 2007
27

18.45 20.25
20.30 23.00
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna TV: Primorska kronika 7. Video natečaj - Veronicva Carli, Meta Lovrenčič: Konec koncev smo vsi otroci Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) 6.10 Nan.: Družina Pellet - Idelani sosed
(i. Dennis Farina, Gold Elon) 6.30 Dnevnik; Prometne informacije 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodijo Monica Maggioni, Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče
10.35 Tg parlament 10.40 10 minut za oddaje pristopanja 10.50 Aktualno: 155. obletnica ustanovitve državne policije (prenos iz Rima)
12.00 Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Prenos maše iz Brazilije ob obisku
papeža Benedikta XVI. 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualna odd.: Življenje v živo
(vodi M. Cucuzza) 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 Dnevnik
20.30 Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna
21.10 Variete: I raccomandati (vodi Carlo Conti) 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: TV7 0.20 Aktualno: Aplavzi 0.50 Nočni dnevnik/Gledališče/Potiho-ma
2.00 Rai Educational
Rai Due
6.00	Dok.: Focus
6.15	Idealna nevesta
6.55	Skoraj ob 7-ih
7.00	Juntranji variete: Random
9.15	Tgr - Gore
9.45	Svet v barvah
10.00	Dnevnik, vreme/Kino/Medicina
33/Nesamodenar
11.00	Variete: Piazza Grande
13.00	Dnevnik Tg2
13.30	Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja
14.00	Variete: Italija na 2.
15.50	Aktualna odd.: Ricomincio da qui
17.10	Nan.: Čarovnice
17.50	Nad.: Andata e ritorno
18.00	Tg2 Flash, šport
18.30	Dnevnik, vreme
19.00	Reality: La sposa perfetta
19.50	Hum. nan.: Piloti
20.10	Risanke
20.30	Dnevnik
20.55	Tg2 Deset minut
21.05	Nan.: Senza traccia (i. Anthony La-
Paglia, R. Sanchez)
22.35	Nan.: The Practice - Test
23.25	Tg2 dnevnik
23.35	Aktualno: Soočanja
0.20	Tg2 Mizar
1.00	Reality: La sposa perfetta
^ Rai Tre
6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 Cominciamo bene 11.00 Živali in živali 12.00 Tg3 šport, Meteo 12.25 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik/Tgr Nea-polis
15.10 Nan.: Trebisonda, 15.45 The Saddle Club 2
16.15 Tg3 Mladinski dnevnik
16.35	Variete: Melevisione
17.00	Dok.: Drugačna Geo
17.40	Dok.: Geo & Geo
18.15	Tg3 Meteo
19.00	Dnevnik, deželne vesti
20.00	Rai šport
20.10	Variete: Blob
20.30	Nad.: Un posto al sole
21.05	Aktualno: Mi manda Rai 3 (vodi
Andrea Vianello)
23.10	Dnevnik, deželne vesti
23.25	Aktualno: Primo Piano
23.45	Variete: Glob
0.35	Tg3 Night News
0.55	Aktualno: Economix
u Rete 4
6.25 Kapljice zgodovine
6.30 Nan.: Kojak, 7.40 Nash Bridges (i.
D. Johnson) 8.40 Za boljše življenje 9.40 Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, vreme 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.10 Film: 55 giorni a Pechino (dram., ZDA, ' 63, r. R. Nicholas, i. C. He-ston, Ava Gardner) 18.55 Dnevnik, vreme 19.30 Aktualno: L' antipatico 19.55 Aktualna odd. Tg4 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.05 Nan.: Arma letale 2 (pust., ZDA, '87, r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover) 23.35 Film: I ponti di Madison County (dram., ZDA, '95, r.-i. Clint Eastwood, Meryl Streep)
Canale 5
11.50 12.25
13.00 13.40
14.10
14.45 16.10 17.00 17.05
18.10 18.45 20.00 20.30 21.10
23.30
Na prvi strani
Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Vaše mnenje
Variete: Maurizio Costanzo Show Tg5 Borza Flash
Nan.: Squadra Med (i. Rosa Blasi, Jennifer Lewis) Uno, due, tre.... stalla! Nad.: Vivere (i. Cristina D' Alberto, Luca Bastianello) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner)
Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Aktualno: Moški in ženske Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut
Nad.: Tempesta d' amore (i. Gregory B. Waldis, Henriette RichterRöhl, Sepp Schauer) Uno, due, tre... stalla! Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Nan.: Il giudice Mastrangelo 2 (i. Diego Abatantuono, Amanda San-drelli, Alessia Marcuzzi) Aktualno: Matrix
O Italia 1
6.10 Odprti studio 6.20 Nan.: Arnold 6.50 Variete za najmlajše 9.00 Nan.: Chips (i. Erik Estrada),10.05 Supercar
11.10 Nan.: Hazzard (i. John Schneider,
Tom Wopat, Catherine Bach) 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, šport 14.05 Risanke
15.00 Nan.: Smallville (i. Tom Welling), 15.55 Sedma nebesa - Majhne laži 17.35 Risanke
18.00 Nan.: Zack in Cody v Grand Hotelu (i. D. in C. Sprouse) 18.30 Odprti studio, vreme 19.05 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: La vita secondo Jim 20.10 Nan.: The O. C. 21.00 Nan.: Grey's Anatomy (i. Patrick
Dempsey, Ellen Pompeo) 22.50 Nan.: The Closer (r. Kevin Bacon, i. Kyra Sedgwyck) 0.45 Šport/Odprti studio
^ Tele 4
11.00	Družinski talk show
13.05	Lunch time v živo
15.05	Nan.: Velika dolina
17.00	Risanke
19.00	Povejte županu
19.55	Športna oddaja
20.05	Glasbena oddaja
20.50	Film: E' troppo facile
23.40	Oddaja za mlade
^ La 7
6.00
9.30 11.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.30 21.30
0.00
12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 Dok.: Living famously Nan.: Angelski dotik Nan.: Dowling Film: Marco Polo (pust.) Dok.: Atlantide Nan.: Star Trek, 19.00 JAG Osem in pol
Aktualna odd.: Exit - Zasilni izhod (vodi I. D' Amico) Variete: Markette
Jr Slovenija 1
6.10 7.00 7.05 9.00 9.05 9.35
9.55
10.10 10.35 11.10 11.55 13.00 13.25 13.40 14.30 15.00 15.10 15.45 16.05 16.25 17.00
17.45
18.40 18.55 19.35 19.55
20.30 22.00 23.00
23.15
0.30 1.20 2.00
Kultura, 6.15 Odmevi 8.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Poročila Ris.: Babar
Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije - Grdina v lisičji hišici (M. Ma-tičetov)
Kratki dok. film: Deklice iz Glasveja (Danska)
Nad.: Živalski vrt iz škatlice Enajsta šola
Kontaktna odd.: Jasano in glasno TV kviz: Milijonar z Jonasom Poročila, vreme, šport Duhovni utrip
Nan.: Rožmarinka in Timijanka Slovenski utrinki Poročila, promet Hidak - Mostovi Ris.: Babar
Iz popotne torbe: Zelenjava Nan.: Patrikov svet (VB, 9. del) Novice, slovenska kronika, vreme, šport
Dok. nan.: Zgodovina medicine
(Nem., zadnji del)
Risanke
Vreme in dnevnik Vreme, šport
Družinska nan.: Začnimo znova (Vojko Anzeljc, 18. del) Na zdravje!
Odmevi, kultura, šport, vreme Oddaja o umetnosti: Ars 360 (voo-di Živa Rogelj)
Pogovorna oddaja: Polnočni klub -Avtostoparji
Dok.: Zgodovina medicine Dnevnik, vreme Infokanal
Jr Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.25 TV prodaja 9.00 Pesem Evrovizije 2007 12.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 12.50 Hum. nan.: Frasier 13.10 Film: Havajska modrina - Blue Hawaii (kom., ZDA, '61, i. Elvis Presley, Angela Lansbury)
17.10 18.00 18.05 18.35 19.00
20.00 20.50
21.50
23.40
1.15
14.00 14.20 14.30 15.00 15.30
17.00 17.30 18.00
18.20 18.30 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.45 23.30 0.00 0.15
10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 18.45
19.15 19.45 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.45 23.45 0.15
Lestvica na drugem Poročila
Primorski mozaik Študentska
Nad.: Zadeva - Mrtve duše (rus., 1. del)
Dok. nan.: Peta dimenzija Aktualno-pogovorna oddaja: Vroči stol (r. Iztok Tory) Film: Stander (krim., koprod., '03, r. B. Hughes, i. Thomas Jane, Dexter Fletcher, Deborah Kara Unger) Film: Prekrasna splitska noč (dram., Hrv., '04, r. Arsen Anton Ostojic, i. Vicko Bilandžic, Dino Dvornik, Nives Ivankovic) Dnevnik zamejske TV
Koper
Čezmejna TV Euronews Dok. oddaja
Četrtkova športna oddaja Film: Ločitev in rešitev (kom., It., '39, i. Sergio Tofano) Mladinska odd.: Fanzine Vas tedna
Program v slovenskem jeziku: Študentska Ali me poznaš Pravljice Mike Make Primorska kronika Dnevnik - Šport Vsedanes aktualnost Ciak Junior Potopisi
Dok.: Dežele sveta Vsedanes - TV dnevnik Globus
Arhivski posnetki Četrtkova športna oddaja Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV
i Tv Primorka
Dnevnik, vreme Videostrani Spomini borcev Miš Maš
Napoved dnevnika Kultura: Ljudje o sebi in svojem delu
Turizem in mi Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Zdravnik svetuje Razgledovanja Po sledeh kulture Črno in belo z Bricem Vedeževanje s Cvetko Dnevnik, vreme Videostrani
8.05 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00
Dnevnik 9.40 Pisma Don Mazziju 10.25 Svetnik dneva, horoskop 10.30 Nad.: Marina
14.45 Mozaik
15.40 Žogarija, ko igra se mularija 16.10 Zdaj! Oddaja za razgibano življenje
16.40 Mostovi - hidak
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga - Brina Svit: Odveč srce (prip. M. Kjuder, 15. nad.); 10.30 Etno - World glasba; 11.00 Pogovori sredi dneva; Napovednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Nekoč, nekje, pa ne že spet predrugačimo pravljični svet (pripr. Gregor Geč), sledi Glasbeni listi; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kino; 17.30 Prirmorski dnevnik; 18.00 Glasbena industrija; 19.00 Dnevnik; 20.00 Radio bla bla; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus;
19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringa-raja; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.05 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni noktur-no.
SLOVENIJA 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Valov-ska izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov
SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Koncert Orkestra italijanske Švice; 22.05 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
APrimorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,75 € (180 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestite in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
28 Sobo
ta, 12. maja 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
óVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan
SÜS sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
vremenska slika
Proti nam priteka v višinah občasno bolj vlažen zrak, zato je ozračje zmerno nestanovitno.
Nad severno polovico Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska, nad Sredozemljem pa vztraja šibko območje z visokim zračnim pritiskom. Od jugozahoda doteka nad naše kraje topel in spet bolj vlažen zrak.
dolžina dneva
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.24
Dolžina dneva 14.45
'"lunine mene ^
Luna vzide ob 2.56 in zatone „ ob 13.45
bioprognoza Vremenski vpliv bo sprva ugoden, v drugi polovici dneva pa se bo vremenska obremenitev postopoma krepila, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje v noči na soboto.
morje
Morje skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje C.
plimovanje
Danes: ob 1.37 najnižje -14 cm, ob 6.53 najvišje 12 cm, ob 12.52
najnižje -39 cm, ob 19.28 najvišje 47 cm. Jutri: ob 2.10 najnižje -30 cm, ob 7.51 najvišje 19 cm, ob 13.35 najnižje -40 cm, ob 20.00 najvišje 56 cm.
temperature v gorah oc
500 m...........23
1000 m...........17
1500 m...........12
2000 m............9
2500 m............6
2864 m............5
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
O
GRADEC
11/25
^NAPOVED ZA DANES'
Dopoldne bo zmerno oblačno. Čez dan se bo oblačnost povečala. Predvsem v gorah in v predgorju bodo možne padavine in krajevne nevihte.	Precej jasno bo, proti večeru bodo v severni Sloveniji krajevne nevihte. Čez dan bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 21 do 28 stopinj C. j
	
TOLMEČ O
10/20
TRBIŽ O
9/19
O 8/21 KRANJSKA G.
OVEC
1/22
CELOVEC
O 11/22
O
GRADEC
11/21

VIDEM O
13/28 O PORDENON
14/27
ČEDAD O
14/27

O
TRŽIČ
10/24
O
KRANJ
o 12/20
S. GRADEC
CELJE 12/25 O
MARIBOR
O 14/21
M. SOBOTA O 14/22
PTUJ v-,

o
LJUBLJANAV GORICA O ° N- GORICA	13/5 N- ^STO12/25
16/28 ^ 13/26 On™2
KOČEVJE
TRSTOM? =!»> O c--21/25 C—^ r^/JV	0
PORTOROŽ r\ „ ^^	^ ČRNOMELJ
„„„.., REKA 16/25
ZAGREB 13/27 O
(NAPOVED ZAJUTRI
Spremenljivo bo do oblačno. Predvsem v gorah in v pred- V soboto in nedeljo bo v južni Sloveniji delno jasno, drugod gorju niso izključene krajevne plohe ali kratkotrajne ne- spremenljivo oblačno, čez dan se bodo pojavljala krajevne vihte. Ob morju bo pihal zmeren jugovzhodnik.	plohe in nevihte.
new york - Nepričakovan izid ankete nepridobitne organizacije WorldPublicOpinion.com
Močna podpora ljudi za posege ZN proti terorizmu in genocidu
NEW YORK - Javno-mnenjske raziskave, opravljene v 18 državah, v katerih živi 56 odstotkov svetovnega prebivalstva, so pokazale, da velika večina zagovarja uporabo sile s strani Varnostnega sveta Združenih narodov, če je namenjena preprečevanju genocida, širjenja jedrskega orožja in terorizma. Da bi VS ZN moral imeti pravico uporabiti silo za preprečevanje »hudih kršitev človekovih pravic«, so menili še posebej v Franciji, Izraelu in ZDA. »Medtem ko so svetovni voditelji zelo pazljivi glede dajanja več moči Združenim narodom, je očitno, da so javnosti po vsem svetu z idejo močnejših ZN zadovoljne,« je povedal Steven Kull, vodja ameriške nepridobitne organizacije WorldPublicOpinion.com, ki je včeraj predstavila rezultate javnomnenjskih raziskav. »Anketa jasno kaže, da mednarodno javno mnenje v Združenih narodih vidi sredstvo za reševanje konfliktov in mednarodno sodelovanje pri najrazličnejših problemih,« je dejal direktor čikaškega Sveta za globalne zadeve (CCGA) Christopher Whitney, ki je so-avtor študije.
85 odstotkov Izraelcev, 84 odstotkov Francozov, 76 odstotkov Američanov, 67 odstotkov Kitajcev in 65 odstotkov Rusov načeloma podpira večje pristojnosti Varnostnega sveta ZN, da uporabi silo proti širjenju jedrskega orožja, terorizmu in za preprečevanje genocida.
Po mnenju 85 odstotkov Francozov ter po 83 odstotkov Američanov in Izraelcev ima VS ZN pravico, da uporabi silo za preprečevanje hudih kršitev človekovih pravic ali ge-
nocida. Večina vprašanih v osmih državah - med njimi Kitajska, ZDA in palestinska ozemlja - meni celo, da ima najvišji organ ZN odgovornost za posredovanje z vojaškimi sredstvi v primeru genocida.
Povprečno 71 odstotkov v 18 državah se je izreklo za uporabo sile proti državam, ki podpirajo teroristične skupine, 52 odstotkov pa odobrava vojaški poseg ZN proti prizadevanjem neke države, da pridobi jedrsko orožje. 64 odstotkov vprašanih je podprlo tudi ustanovitev stalne mirovne sile pod poveljstvom ZN, ki bi tudi samostojno izbirali in usposabljali njene člane. 77 odstotkov Francozov in 72 odstotkov Američanov se je izreklo za tako okrepljeno mirovno silo ZN.
Presenetljivo veliko vprašanih je odgovorilo pritrdilno tudi na vprašanje, ali naj njihove države pokažejo več volje za soodločanje znotraj Združenih narodov, četudi bi to pomenilo spoštovanje odločitev, ki niso prva izbira teh držav. 78 odstotkov Kitajcev, 68 odstotkov Francozov, ampak tudi 60 odstotkov Američanov in 54 odstotkov Izraelcev je podprlo to trditev. Prav ameriška in izraelska vlada sta v preteklosti mnogokrat izrazili nestrinjanje z odločitvami organov ZN.
Javnomnenjsko raziskavo so opravili v času med junij em 2006 jn marcem 2007 na Kitajskem, v Indiji, ZDA, Indoneziji, Franciji, Rusiji, na Tajskem, v Ukrajini, na Poljskem, v Iranu, Mehiki, Južni Koreji, na Filipinih, v Avstraliji, Argentini, Peruju, Izraelu, Armeniji in na palestinskih ozemljih. (STA)
Palača Združenih narodov v New Yorku.
Ruski učitelj obsojen zaradi nezakonite uporabe računalniškega programa
MOSKVA - Rusko sodišče je presodilo, da mora učitelj Aleksander Ponosov za nezakonito uporabo računalniških programov družbe Microsoft plačati 194 ameriških dolarjev. Sojenje Ponosovu so mediji spremljali kot bitko med Davidom in Goljatom, saj je šlo za veliko mednarodno korporacijo proti posamezniku. Ponosov je uporabljal nezakonito prekopirana programsko opremo, da bi lahko predaval informatiko. Microsoft trdi, da nima nikakršne veze s tem procesom, temveč da je to notranja stvar ruskega pravosodja. Odvetnik Ponosova je napovedal pritožbo. (STA)
Raziskava: Aborigini izvirajo iz Afrike
SYDNEY - Raziskava DNK avstralskih aboriginov je pokazala, da so ti potomci vala afriških mi-grantov, ki so zapustili črno celino pred okoli 50.000 leti, so sporočili z britanske univerze Cambridge. Raziskava po mnenju znanstvenikov potrjuje evolucijsko teorijo, ki predvideva, da so vsa moderna ljudstva potomci ene skupine homo sapiensa, ki je zapustila Afriko pred okoli 2000 generacijami. Največji kamen spotike te teorije je bila do sedaj velika razlika med skeletom in orodji avstralskih aboriginov ter ostalimi ljudstvi ob obali Azije, ki so migrirali iz Afrike. Vendar pa je preiskava okoli 700 vzorcev DNK aboriginov in ostalih ljudstev potrdila, da si delijo skupnega prednika. Raziskovalec Too-mas Kivisild s Cambridgea meni, da je razlika v skeletu in orodjih nastala zaradi dolgotrajne izolacije aboriginov, ki so se razvijali popolnoma ločeno od ostalih ljudstev. (STA)