PRIMORSKI DNEVNIK je ?ačel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, bd 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O' -i
O' 5 o o o
čč
m
S g 2 a
Z'
^ o
5 S
ž 5
c
r-i
g
A;
•C
o r
C
O
I
C-
w.
N-:
Z
S
>59
ie)
23
-vi
O
0-
j>
J>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 82 (12.714)
Trst, torek, 7. aprila 191
PSI: naprej, a kam?
SANDOR TENCE
•	^	O
Na seji njenega vodstva rahlo popustljivejše stališče do ve	| \
KD strnjena okrog tajnika De ivme ne zapira pa vrat dialogu s PSI
Socialistični kongres, ki se je pravkar zaključil, bo ostal zapisan v zgdovini kot kongres velikega Craxijevega zmagoslavja, a tudi kot kongres, ki ni razčistil bistvenih političnih in vsebinskih dilem tretje italijanske stranke. Šestdnevno zborovanje je skoraj v celoti potekalo pod vtisom presenetljivih zapletov vladne krize in v stalni polemiki s krščansko demokracijo, posebno z njenim tajnikom De Mito, s katerim stranka rdečega nageljna, vsaj po tistem, kar je bilo slišati v Riminiju nima več nič skupnega. Italija je na pragu predčasnih volitev, zato je bil kongres PSI hočeš nočeš velik uvod v volilno kampanjo, ki se kot kaže obeta zelo ostra in skrajno polemična.
Socialistična stranka se po tem kongresu predstavlja javnosti kot politična sila podobna hitri ladji, ki pluje s polnimi jadri, s spretnim in izkušenim krmarjem ter z optimistično razploženo posadko. V času globokih gospodarskih in družbenih sprememb ter tudi določene krize, ki pesti strankarski sistem, predstavlja to za PSI nedvomno precejšnjo prednost, s katero se v tem trenutku ne morejo ponašati ne demokristjani in verjetno toliko manj komunisti. Cra-xi je danes daleč bolj popularen kot Natta, De Mita ali Spadolini. Njegova stranka pa postaja, tudi v tujini, spoznavni simbol dinamičnosti in modernih političnih procesov, ki postavljajo močno v dvom statične in tradicionalne kalupe italijanskega političnega sistema.
Vsaka ladja pa si pred odhodom iz pristanišča začrta smer in predvsem cilj svoje plovbe. Socialisti so v Riminiju zmagoslavno napeli jadra in optimistično zapluli na odprto morje, a ne da bi vedeli, kakšen je pravzaprav cilj tega potovanja. Slišali smo spodbudne ideje o novi reformistični fronti, o novih oblikah neposredne demokracije ter tudi o novi vsebini boja za državljanske pravice, ki so odmevale y posegih znanih in manj znanih strankinih voditeljev. Skoraj vse pa je ostalo na ravni lepih besed, brez jasnih In konkretnih predlogov, kako in s kom te načrte izvajati in uresničiti. Socialisti so upravičeno ambiciozni, morajo pa imeti vedno Pred sabo volilne rezultate in se samokritično vprašati, zakaj obstaja tako globoka razlika med njihovimi hotenji in med dejanskim konsenzom, ki ga stranka uživa med ljudmi.
Prvič po tolikem času je na kongresu spet odmevalo vprašanje moralizacije strankinega življenja, ki so ga odločno postavili Predvsem predstavniki notranje levice, v nadaljevanju razprave Pa povzeli tudi najožji Craxijevi sodelavci ter ob koncu še tajnikova desna roka Claudio Martelli. Mnogi so podčrtali, da je PSI v zadnjih letih marsikdaj izpadla kot stranka »županov, odbornikov in stolčkov«, kot politična sila, ki spretno izkorišča vlogo jezička na tehtnici samo za kopičenje oblasti, kot dokazuje dejstvo, da so mnogi njeni predstavniki, predvsem na periferiji, vpleteni v raznovrstne škandale. Kongres je obvezal nova vodilna telesa, naj se soočajo s tem perečim problemom in naj nato izvedejo korenito čistko, »ker v stranki bratov Rosselli, Nennija in Pertinija ni mesta za nemoralne politike«.
PSDI in del PLI za zaupnico Craxiju - Danes javno zborovanje KPI v Rimu
RIM - Uradni vestnik republike je že objavil predsedniške odloke, ki vabijo volivce, naj se 14. junija’ z ljudskim glasovanjem izrečejo o civilnih odgovornostih sodnikov, o parlamentarni preiskovalni komisiji in o jedrski energiji. Toda, ali bodo referendumi sploh razpisani? Če bomo imeli predčasne volitve, seveda ne, a vse kaže, da demokristjani že odločno marširajo volitvam naproti, po možnosti ob krmarjenju Giulia Andreottija.
Vodstvo KD je po zasedanju, ki se je zavleklo pozno v noč, odobrilo listino, s katero se stranka strnjeno zgrinja okrog tajnika De Mite: izraža mu solidarnost vpričo napadov, ki jih je bil deležen s kongresa PSI v Riminiju, obenem pa odklanja Craxijev predlog o sestavi tako imenovane referendumske večine v parlamentu kot alternative politični večini. Kot nam pove že sama beseda, naj bi šlo za večino, ki bi jo sestavljali vsi zagovorniki referendumov, torej hkrati za razdvojitev tistih strank, v katerih je en tabor za, drugi pa proti ljudskemu glasovanju. Demokristjani vidijo v tem predlogu nekakšnega trojanskega konja, ki nosi v trebuhu vojščake levičarske vlade. Vendar KD ne zapira vrat dialogu s socialisti.
Tajnik PSI, ki se je sinoči vrnil v Rim, je izjavil, da je njegova stranka pripravljena obnoviti petstrankarsko koalicijo, a le pod pogojem, da KD in PRI pristaneta na referendume. V dokumentu, ki ga je sprejelo demokristjansko vodstvo, piše, da stranka relativne večine ne odstopa od svojih dosedanjih stališč, ker ni bilo političnega razčiščenja, kakršnega je zahtevala, da pa je pripravljena ukreniti vse mogoče za rešitev »peterice«. Tudi na referendume? »Načelno jim nismo nikdar nasprotovali,« je zapisano v listini, kar nekateri tolmačijo kot spravno potezo, drugi pa kot prazne
besede. Craxi je tudi dejal, da PSI zaenkrat ne bo izbrala svojih bodočih zaveznikov in bo za to počakala na rezultat političnih volitev. »Cilj naše stranke je vsekakor razbitje bipolarnosti KD-KPI,« je dodal.
Medtem ko glasilo KD II Popolo piše, da demokristjani ne morejo pristati na takšno vlado, katere se PSI že vnaprej proglaša kot sestavni del, pa sta PLI in PSDI deloma na Craxijevi strani. »Če pride do referendumov, naj jih izpelje Craxijeva vlada,« priporoča predsednik liberalcev Bozzi, a socialdemokrat Romita pribija: »Predčasne volitve naj se skličejo pod okriljem dosedanje vlade, drugače se bodo luknje tako povečale, da jih bo po volitvah težko zašiti.« Kot rečeno, pa so stališča tudi znotraj strank različna, tako se npr. liberalec Patuelli zavzema za reden iztek zakonodajne dobe s petstrankarsko koalicijo pod vodstvom KD, ki naj se odreče svojim prejudicem okrog referendumov.
S Craxijem polemizira tudi član tajništva KPI Occhetto: »Ni jasno, kako more Craxi trditi, da je koalicija petih še živa, ko pa vsi Italijani vidijo in slišijo, kako se njene stranke kregajo in posipavajo z grobimi žaljivkami.« Komunistični predstavnik dodaja, da tudi najnovejše izjave demokristjanov potrjujejo konec dosedanje večine, in da si bo partija še naprej prizadevala za izoblikovanje »vlade jamstev«, ki naj omogoči referendume in naraven iztek zakonodajne dobe. To bo v bistvu povedal tudi Alessandro Natta na današnjem javnem zborovanju v Rimu. Occhetto se je v intervjuju za TG3 obregnil še ob Craxijev predlog o referendumski večini: »V bistvu je hotel osvojiti našo zamisel, vendar nekoliko prepozno in na zmeden način.«
Jože Smole (SZDL) o pisanju Borbe
LJUBLJANA — Nekatere stvari je treba postaviti na pravo mesto. To misel je Jože Smole zadnje čase velikokrat ponovil in tako tudi na včerajšnjem posvetu za občinske funkcionarje slovenske SZDL.
Zelo oster je bil Jože Smole v obsodbi članka Ivana Periča v Borbi, ki meni, da je lahko slovenska in makedonska skrb za svoje manjšine onkraj meja, tudi v okviru koncepta kulturnega prostora, element oddaljevanja od Jugoslavije. Besede, češ da gre za hudo provokacijo, nesramne žalitve, napad na ustavna določila, ki po vsebinski teži ni nič manjši od nekaterih tez v sporni 57. številki Nove revije, napovedujejo politično razčiščevanje, je menil Jože Smole.
Sicer pa je, kot je dejal predsednik slovenske SZDL, zadnje čase postavljati stvari na pravo mesto vse težje. S pravega mesta so očitno ušli in dobili pretiran družben pomen nekateri politični dogodki oziroma provokacije. V resnici pa na izrazito slabšanje političnega razpoloženja vplivajo neugodni ekonomski, tokovi in razpoloženje med delavci, ki vse težje najdejo oporišča za kakršenkoli optimizem. »Se ne splača« je z besedami izražen vse pogostejši odnos do sedanjosti in prihodnosti. Inflacija pri tem igra ključno vlogo. Jože Smole je to ponazoril s primerom. Pet dni - še dobro, da samo toliko - sem bil odsoten, in ko sem se vrnil, sem videl, da so se zvišale cene celi vrsti izdelkov, pri katerih za to ni bilo nobenega razloga. Tej logiki samoumevnosti se je treba upreti NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pinochetov režim spretno izkorišča obisk Janeza Pavla II.
Argentinci pozdravili papeža Čilencem pa grozi nov teror
SANTIAGO DE CHILE »Ljubezen je močnejša!«: to je rekel papež ob koncu slovesnega in s krvjo zaokroženega obreda v santiaškem parku O'-Higgins in to je ponovil v Pinochetovi navzočnosti na letališču v Antofagasti, od koder je poletel v Argentino. Hotel je reči, da bo dobro prevladalo nad zlim, in očitno mislil tudi krvoločnost fašistične hunte. Generalu (ki je govoril pred njim) pa je na štiri oči prišepnil, da pričakuje Cerkev od njega drugačno ravnanje z ljudmi.
Bo kaj zaleglo? Bolj težko: režimski tisk na široko objavlja slike, na katerih je videti rokovanje med diktatorjem in cerkvenim poglavarjem pa tudi Pinocheta in ženo na kolenih, ko ju papež blagoslavlja, češ, glasnik miru in »zaščitnik katoliške Cerkve pred komunizmom« se razumeta. Sicer pa: kaj je moč pričakovati od človeka, ki je ukazal streljati na brezdomce in pretepati celo mladež prav takrat, ko je papež pozival k odklanjanju nasilja in k spravi med vsemi Čilenci? Pino-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Seznam predmetov za maturo
Uveljavitev za slovenski nogomet
RIM - Ministrstvo za šolstvo je včeraj izbralo predmete za letošnje zrelostne izpite, ki se bodo začeli 17. junija s pismeno nalogo iz italijanščine, za šole s slovenskim učnim jezikom bo ta naloga v slovenščini.
Klasični licej France Prešeren: druga pismena naloga grščina; ustni predmeti italijanščina, grščina, filozofija in slovenščina.
Znanstveni licej France Prešeren: druga pismena naloga matematika; ustni predmeti italijanščina, slovenščina, zgodovina in naravoslovne vede.
Državni trgovski tehnični zavod Žiga Zois: druga pismena naloga -trgovinstvo; za ustne predmete imamo le izbiro za italijanske zavode italijanščina, drugi tuj jezik, knjigovodstvo in pravo.
Učiteljišče Anton Martin Slomšek:
druga pismena naloga - matematika; ustni predmeti italijanščina, sloven-
ščina, pedagogija in filozofija ter naravoslovne vede.
Poklicni trgovski zavod Ivan Cankar (Gorica): druga pismena naloga osnove iz upravne vede, organizacije dela v uradih, tehničnega in praktičnega upravljanja; ustni predmeti italijanščina, slovenščina, ekonomija, finance in statistika ter informatika.
Poklicni zavod Jožef Stefan: Kemiki: druga pismena naloga — kemijske naprave in risanje; ustni predmeti — italijanščina, slovenščina, fizikalna kemija in analize, organska kemija in preparacije. Električni in elektronski tehniki: druga pismena naloga fizika; ustni predmeti italijanščina, slovenščina, matematika, elektrotehnika in eletronika. Strojna usmeritev: druga pismena naloga -fizika; ustni predmeti — italijanščina, slovenščina, elektrotehnika in eletronika ter proizvodna in načrtovalna tehnika.
ČEDAD V ospredju sobotnega izredno uspešnega zasedanja deželnega sveta nogometnih amaterskih društev (udeležilo se ga je kar 265 od skupno 314 včlanjenih društev) je beseda tekla o kopici nerešenih prolemov, ki že leta tarejo nogometna društva, in pa izvolitev delegatov za izredno zasedanje nogometnih društev, ki bo 25. t.m. v Rimu in na katerem bo prišlo do odobritve novega statuta zveze.
Z zasedanja v Čedadu, na katerem so bila prisotna tudi slovenska društva, moramo zabeležiti dogodka, ki bosta prav gotovo odjeknila v javnosti. Na eni strani moramo poudariti za nas zgodovinski uspeh, kajti prvič bo Slovenec, izvoljen na predlog slovenskih društev, v Rimu predstavljal deželni nogomet. Izredna skupščina v Rimu bo torej tudi izredna priložnost za našo skupnost, da zahtevamo uzakonitev slovenskega pozdrava in slov-venščine na nogometnih igriščih.
Na drugi strani pa moramo žal z obžalovanjem povedati, da je v Čedadu deželni predsednik Meroi prekinil na-
stop izvoljenega delegata dr. Gombača, ki je pozdravil v materinem jeziku. Dejstvo, da se je predsednik Meroi prenaglil, kot se je kasneje opravičeval, češ da bi to ne zgledalo kot rušenje deželne celovitosti, saj bi tudi Furlani potemtakem zahtevali pozdrav v lastnem jeziku, ne opravičuje njegovega koraka. Ne smemo namreč pozabiti, da mu je slovenska nogometna zveza pred kratkim podelila priznanje za zasluge na področju nogometa, sožitja in sodelovanja.
Zasedanja so se udeležili tudi razni politični zastopniki in predsednik deželne vlade Biasutti, ki je večkrat omenil tudi nas Slovence ter dodal, kot bivši nogometaš, da je naloga amaterskega nogometa vzgajati mladino in usklajevati njene potrebe z razvojem družbe, ki v tem smislu veliko dolguje vsem, ki delujejo na tem področju ter so prava socialna služba. V tem duhu amaterski nogomet predstavlja neoporočeno sredstvo kulturnega in vzgojnega značaja. (G.B.)
Po 42 letih SPD ob večino v deželnem parlamentu
Hud poraz socialdemokratov v Hessnu Nova vlada bo sredinskodesničarska
BONN — Prve od petih letošnjih deželnih volitev so se za zahodnonemške socialne demokrate končale slabo: potem ko so v deželi Hessen vladali 42 let, jih je včeraj poslala v opozicijo meščanska konservativno-liberalna koalicija med CDU in FDP.
Preverjanja javnega mnenja so neposredno pred volitvami »levi« koaliciji socialnih demokratov in zelenih še vedno dajala nekaj prednosti in oba modela, ki ju televizijski mreži uporabljata za izračunavanje volilnega rezultata na podlagi delnih podatkov, sta v nedeljo tja čez deveto uro zvečer kazala, da bodo sile v stodesetglavem deželnem zboru razdeljene na dva enaka tabora — socialdemokratsko-zelenega in meščanskega. Nekaj pred poldeseto pa so računalniki pokazali novo sliko, pri kateri je potem tudi ostalo: krščanski demokrati in liberalci so skupaj nabrali 57 od 110 poslanskih mest in s tem prvič po 42 letih tudi pravico, da sestavijo vlado te po zemljepisnem položaju osrednje zahodnonemške dežele.
Večina je tesna, vendar pa zadostna in zvezni minister za okolje VValter VVallmann, ki je bil pred tem frankfurtski župan in ki je vodil volilno bitko za krščanskodemokratsko stranko, je pozno sinoči že napovedal, da bodo sestavili deželno vlado po »bon-
skem vzoru«. Dosedanjo »rdeče-zeleno« koalicijo bo torej nadomestila koalicije med CDU in FDP. Pogovori o sestavi koalicije naj bi se končali do 23. aprila, ko bo konstitutivna seja novega deželnega zbora. To po vsej verjetnosti pomeni, da bo VVallmann, ki je prvi zahodnonemški zvezni minister za okolje — imenovan je bil, ko se je začel volilni boj za januarske zvezne volitve, s tem imenovanjem pa je konservativno-liberalna koalicija v veliki meri prestregla kritike na račun svoje politike zastran varstva okolja
pustil položaj ministrskega predsednika v Hessnu.
Če je socialna demokracija nedvoumen poraženec na teh deželnih volitvah, pa veljajo za tokratnega volilnega zmagovalca predvsem zeleni. Sam predvolilni boj se je bil predvsem okoli vprašanj, ki se nanašajo na usodo jedrske industrije, CDU je v njem zagovarjala nadaljnji obstoj jedrskih obratov Alkem, Nukem in Rbu v Hanauu (javnost se je začela z njimi intenzivneje ukvarjati, potem ko je prišlo na dan, da gre za obrate za predelavo jedrskih surovin, ki že nekaj let delujejo brez ustreznih dovoljenj. Med samim volilnim bojem pa je prišla v javnost vest, da je v Nukemu prišlo do nesreče, pri kateri je
plutonij ožarčil najmanj dvajset delavcev). V nasprotju s tem so zeleni in deli socialne demokracije zagovarjali tako imenovani izstop iz jedrskega gospodarstva. Vendar pa se zdi, da zelenim kljub vsemu ni uspelo, da bi iz volitev naredili referendum za »Plutonijevo državo« ali proti njej. Sam Wallmann je že v predvolilnem boju napovedal, da bo v primeru zmage izstavil vsa potrebna dovoljenja za legalizira-nje obratovanja jedrskih obratov in da bo umaknil tožbo, ki jo je dežela Hessen vložila pred ustavnim sodiščem proti »gospodarstvu plutonija«.
Krščanskodemokratska CDU je včeraj dobila 42,1 odstotka glasov (leta 1983 39,4 odstotka) in s tem 47 mest v deželnem zboru, socialna demokracija je dobila 40,2 odstotka glasov (leta 1983 46,2 odstotka) in 44 mest, zeleni so se s 5,9 odstotka leta 1983 povzpeli na kar 9,4 odstotka in bodo imeli deset mest v deželnem zboru, liberalna FDP pa je nabrala 7,8 odstotka (leta 1983 7,6 odstotka), kar zadošča za devet mest v deželnem zboru. Z nekaj več kot 80 odstotki je bila volilna udeležba za približno tri odstotke nižja kot leta 1983. Sodijo, da je šla ta razlika predvsem na škodo SPD.
MARJAN SEDMAK
Ceš da sta Jugoslavija in Izrael razvitejši državi
Pomoč EGS sredozemskim državam Jugoslavija ostala praznih rok
Herzog v ZRN: Nismo pozabili
BONN — V Zvezno republiko Nemčijo je danes na petdnevni uradni obisk prispel izraelski predsednik Chaim Herzog. Herzog vrača s tem obisk zahodno-nemškega predsednika Von We-izsaeckerja (ta je bil v Izraelu leta 1985) in je hkrati prvi izraelski državni predsednik, ki stopa na zahodnonemška tla.
V Bonnu označujejo obisk kot »zgodovinski«, izražal pa naj bi tudi intimno mirovno pogodbo, ki naj bi jo sklenila nemško in izraelsko ljudstvo, ne da bi - kot pravijo te dni v Bonnu - pozabila na tisto, kar se je dogajalo v preteklosti. Sam kancler Kohl je konec tedna govoril o vezeh, ki so nastale med obema deželama v zadnjih dvajsetih letih, ter o tem, da zavoljo njih sicer ni treba pozabiti preteklosti, vendar pa je treba iz njih potegniti tudi smernice za prihodnost. Glede na mešane občutke, s katerimi spremlja Herzogovo pot v ZRN izraelska javnost, pa je zahodnonemški predsednik izjavil, da ima razumevanje tudi za tiste, ki te poti ne odobravajo.
BRUSELJ — Ministrski svet Evropske skupnosti je sredozemskim državam za prihodnjih pet let sklenil odobriti finančno pomoč in posojila v skupni vrednosti milijarde 618 milijonov ecujev (en ecu je 1,14 dolarja). Ta znesek je za 59 odstotkov večji kot sredstva, odobrena v minulih petih letih, vendar se ne nanaša tudi na finančno sodelovanje z Jugoslavijo. Na ministrskem zasedanju dvanajsterice enostavno ni bilo besede o Jugoslaviji, ker so se pogovori o novem protokolu finančnega sodelovanja z Jugoslavijo začeli šele pretekli mesec. Evropska komisija jih je ocenila kot dokaj zapletene.
Z najnovejšo odločitvijo so Egipt, Maroko, Tunizija, Alžirija, Libanon in Jordanija dobili posojila in pomoč brez potrebe vračanja iz proračuna EGS. Finančno pomoč Siriji so odobrili v »indikativni obliki«, ker so tudi posojila in pomoč tej državi zamrznjena, odkar je EGS lani sprejela obtožbe britanske vlade, da je bil Damask domnevno vpleten v mednarodni terorizem.
Samo Izraelu so odobrili izključno posojilo in to je ob Jugoslaviji edina sredozemska država, ki v okviru sodelovanja z EGS ne dobiva nikakršnih sredstev iz njenega proračuna. Jugoslavija in Izrael dobivata le posojila, ki jih po pogojih na mednarodnem finančnem trgu odobrava »Evropska investicijska banka« BEI v Luxemburgu. Evropska skupnost meni, da sta Izrael in Jugoslavija na višji stopnji razvoja in »sorazmernega bogastva« glede na druge sredozemske države, ki imajo sporazume o sodelovanju z dvanajsterico zato med drugim ocenjujejo, da ti državi nista potrebni »čiste pomoči« neposredno iz proračuna sredstev EGS.
Na nedavno začetih pogovorih v Bruslju je bila evropska komisija nekako presenečena z jugoslovanskim predlogom, da bi prihodnje finančno sodelovanje dobilo občutno večji obseg in kakovost. Jugoslavija je zahtevala 600 milijonov ecujev namesto 380 milijonov, kolikor jih ponuja EGS. Zahtevala je tudi sto milijonov nevrn-Ijivih sredstev iz proračuna EGS, da bi
znižali stroške dragih obresti na posojila BEI.
Jugoslovani so pojasnili, da je to le deset odstotkov od celotne vsote šest milijard dolarjev, kolikor bo Jugoslavija vložila v dokončanje avtoceste Bratstvo - Enotnost in posodobitev železniške proge od Sežane in Jesenic do Gevgelije. Ti projekti vključujejo tudi infrastrukturne objekte v okviru osimskih sporazumov in predor Karavanke ter 200 strogo izvozno usmerjenih industrijskih projektov. Del nevrn-Ijivih sredstev bi porabili za znanstveno tehnološko sodelovanje, ki je bilo doslej dokaj skromno, kljub pripravljenosti in sposobnosti jugoslovanskih partnerjev.
Čeprav EGS nenehno poudarja, da je zelo zainteresirana za dograditev in posodobitev jugoslovanske avtoceste in železnice, v evropski komisiji poudarjajo, da je le malo možnosti za takšno temeljitejšo spremembo stališč skupnosti. Pravijo, da ima tudi EGS veliko finančnih problemov in da bi odobritev proračunskih sredstev Jugoslaviji bila brez primere. Dodajajo pa, da vseeno utegne priti do »kakšnih izboljšav«, (dd)
•	Papež
NADALJEVANJE S 1. STRANI-chetu posredno pomaga tudi konservativna duhovščina: santiaški nadškof kard. Presno je zvrnil krivdo za hude nerede, med katerimi je bilo videti režimske provokatorje, na »ljudstvo«: škofijski glasnik Navarro je pohvalil poseg carabinerosov in jim s tem utrdil alibi za nadaljnje nasilne akcije; škof Contreras je v Temucu pozdravil papeža izrazito režimovsko, a msgr. Vicuna je v Puertu Montt poudaril Pinochetov boj proti razporokam in splavom. »Pogumnejši« je bil msgr. Santos v Concepcionu: obsodil je ljudski terorizem, a omenil tudi državni terorizem. Kaj pa načelnik papeške straže Latorre? »Nerede v parku O'-Higgins so izzvali tisti, ki prosijo Cerkev za pomoč, ko se čutijo preganjani.« Nikakor ne torej polvojaške skupine v civilu po Pinochetovem naročilu, kot to vztrajno trdi opozicija.
V Concepcionu se je Janez Pavel II-srečal z revnimi rudarji pa tudi s sindikalisti, ki pa niso prišli do besede. V Antofagasti je obiskal 250 zapornikov, med katerimi je tudi 14 političnih, in jih potolažil, češ, tudi Kristus je bil preganjan. Vendar se je med skupno molitvijo spomnil vseh jetnikov v državi in apeliral k njihovi pomilostitvi oziroma vsaj k ublažitvi kazni. Antofa-gasta je središče puščavskega severa, ki je bil nekdaj bogat zaradi velikega popraševanja po »domačem zlatu« — solitru — a je danes kraljestvo nepojmljivega siromaštva. Janez Pavel II. je zatrdil, da se Cerkev zavzema v prvi vrsti za revne. Ti so ves teden dni naravnost srkali njegove bodrilne besede, ne morejo pa pozabiti izjave iz Palače Moneda, da »treba revščino likvidirati...«, in se bodo menda še naprej rajši naslanjali na zagovornike teologije osvobajanja, ki z njimi delijo vsakdan in katerih glasnik Jose Aldu-nate je polemično izjavil: »V Čilu ljudi mučijo, na Poljskem pa ne.«
Od sinoči je papež v Buenos Airesu, kjer ga je globoko verno prebivalstvo navdušeno pozdravilo, kjer pa so iz protesta proti njegovemu prihodu te dni pokale tudi bombe v cerkvah.
D. G.
•	Jože Smole
NADALJEVANJE S 1. STRANI in prav socialistična zveza ima pri ustvarjanju vzdušja za nujne ukrepe in pri organiziranju ljudi za njihovo uresničevanje odločilno vlogo. Pa naj gre za stečaje, za organiziranje svetov potrošnikov ali za protiuravnilovsko vzdušje, je še dejal Jože Smole.
Pravo mesto pa je Smole skušal najti še za nekatere pojave in dogodke. Po njegovem je odnos do verujočih in verskih skupnosti jasen. Ne odstopa se od načela ločitve cerkve od države, kar pa ne pomeni, da ne bi omogočali normalnega delovanja verskih skupnosti in jim namenjali tudi ustrezno publiciteto v sredstvih javnega obveščanja, je menil predsednik SZDL. (dd)
Neofašista Delle Chiaie zaslišali na procesu zaradi pokola v Brescii
Delle Chiaie pred porotnim sodnikom v Brescii (AP)
BRESCIA — Italijanski sodniki so včeraj prvič zaslišali neofašista Stefana Delle Chiaie. Zaslišali pa so ga v Brescii in ne v Bologni, kot so vsi pričakovali, kar je seveda sprožilo dodatne polemike med sodniki, ki bi radi slišali iz ust Stefana Delle Chiaie vsaj drobec resnice v zvezi z organizacijo črnega prevratništva v Italiji.
Zasliševanje ustanovitelja neofašističnih gibanj pa ni vneslo veliko novih podatkov v procesu zaradi pokola na Trgu Della Loggia v Brescii. Stefano Delle Chiaie ni stresel iz rokava imen in podatkov, kot je to obljubljal takoj po prihodu v Italijo. Med zasliševanjem, ki ga je vodil predsednik porotnega sodišča Oscar Bonavitacola, se je Delle Chiaie lotil predvsem analize italijanskega sodnega in preiskovalnega sistema, ki po njegovem mnenju nista sposobna nuditi zadovoljive rešitve vprašanja desetletnega terorizma v Italiji. Med svojim pričevanjem je Delle Chiaie sicer omenil nekaj črnih teroristov, ki jim je v tujini nudil zaklonišče. Med temi sta bila tudi Vincenzo Vinciguerra in Cesare Ferri.
Neofašista Delle Chiaie bodo morda še danes prepeljali v Rim, kjer ga bodo 9. aprila zaslišali člani parlamentarne komisije za boj proti terorizmu. Šele nato bi ga morali »izorčiti« sodnikom bolonjskega procesa, ki že teden dni zaman pričakujejo prihod enega izmed glavnih obtožencev zaradi atentata na železniško postajo.
KMALU
OTVORITEV
General Mingarelli danes pred sodniki zaradi Petovelj
BENETKE - Na včerajšnji razpravi pred porotnim sodiščem v Benetkah je sodnikom odgovarjal Giancarlo Flaugnacco, furlanski fašist, ki je bil med tistimi ordinovisti, ki so v januarju 1972 postavili peklenski stroj pred stanovanje misov-skega poslanca Ferruccia De Michieli Vitturija. Rautijevi pristaši so ga hoteli »opozoriti«, naj ne nasprotuje tej skupini fašističnih skrajnežev. Flaugnacco je sicer trdil, da je tistega večera pijan sledil Ivanu Boccacciu, ki je pripravil peklenski stroj. V zvezi z dogajanjem po petoveljskem atentatu ni z njim pred sodniki soglašal glavni obtoženec Vincenzo Vinciguerra.
Predsedniku sodišča je včeraj branilec dostavil pismo Carla Cicuttinija, ki je na varnem v Španiji. Ta hoče, da bi ga sodniki zaslišali v Španiji.
Proces se bo nadaljeval danes. Pred sodnike bo prišel obtoženi upokojeni general karabinjerjev Dino Mingarelli. S činom polkovnika je leta 1972 poveljeval legiji karabinjerjev v Vidmu. Bil je na čelu preiskave. Obtožen je, da je dal ukaz, naj se preiskava spravi v napačno smer. Ž njim so obtoženi še nekateri oficirji in podčastniki karabinjerjev ter sodniki. Vsi ker so preiskavo spravili v napačno smer. (mw)
Taborišče Šatila preskrbeli s hrano
BEJRUT — V obkoljena palestinska taborišča Šatila in Burž el Baražne so med nedeljo in ponedeljkom končno prispeli prvi tovornjaki z živežem in drugim blagom vsakdanje uporabe, ki je v taboriščih že zdavnaj pošlo.
V nedeljo so priskrbeli taborišče Burž el Baražne, včeraj pa si je šest tovornjakov utrlo pot do taborišča Šatila, v katerem živi na tisoče Palestincev. Dostop do taborišč naj bi omogočilo posredovanje sirskega voditelja Hafeza Asada, ki se je domenil s šiiti Amal za začasno premirje. To pa se je, žal, zaključilo že medtem ko so prostovoljci delili hrano.
SONJA IN ROBERT VENIER VABITA KLIENTE IN PRIJATELJE NA OTVORITEV NOVE TRGOVINE
V ČETRTEK, 9. APRILA
UL. TARABOCCHIA 2 OB 18. URI
KPI pripravlja vrsto pobud za boj proti nesprejemljivim delovnim pogojem
Gospodarska kriza bistveni vzrok za višanje števila nesreč na delu
Nepitna voda tudi v občini Porcia
Vprašanje onesnaženja zaostreno tudi v F-JK
VLASTA BERNARD
Strahovita smrt trinajstih delavcev v ladjedelnici v Ravenni je svetovalce KPI v deželnem svetu spodbudila k Povečani pozornosti in k akciji za preprečevanje podobnih tragedij. To pa se zlasti ob dejstvu, da so tudi v ladjedelnicah Furlanije-Julijske krajine razmere, ki so privedle do nesreče v Ravenni, zelo podobne, če že ne enake.
Pobude deželne KPI za preprečevanje nesreč na delu so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili deželni svetovalec Padovan, član deželnega tajništva Paiza, pordenonski poslanec 'n član zbornične komisije za delo Gasparotto ter predstavnika celic KPI v Arzenalu sv. Marka in v tovarni Isotta-Fraschini Michevcic in Roman. V prvi vrsti gre za interpelacijo, ki so jo svetovalci Pado . an, Pascolat, Bratina in Millo naslovili na predsednika deželnega odbora in v kateri ga spra-
Jugoslovanski podjetniki na obisku v Padovi
PADOVA Sodobna tehnologija vedno bolj prodira v tovarne. Marsikateri podjetnik, naj gre za tovarnarja ali obrtnika, nam je povedal, da je z uporabo te tehnologije povečal proizvodnjo, lahko zmanjšal število zaposlenih, v podjetju pa zaposlil izvežbano delovno silo. V času, ko se vedno več mladih šola, ko iz tehnično industrijskih šol prihaja vedno več mladih, ki so se že med poukom soočili s kom-Pjuterji, je posodabljanje naprav v tovarnah in obrtnih delavnicah neobhodno
šujejo, kakšen je nadzor za preprečevanje nesreč na delu v ladjedelnicah in tovarnah FJK, koliko zunanjih podjetij dela za ladjedelnice, če v okviru podjetij z državno udeležbo delajo podjetja v režimu podzakupa in končno, če se mu ne zdi primerno, da bi opravili raziskavo o "delavskih razmerah" v deželi FJK.
Preustroj proizvajalnega sistema z uvajanjem nove tehnologije bi moral po logiki zmanjšati možnosti nesreč pri delu, toda dogaja se ravno nasprotno: neuradni podatki za preteklo leto govore, da je bilo v Italiji prijavljenih (poleg seveda tistih, ki jin nihče ni prijavil) več kot milijon nesreč na delu, ki so povzročile ogromno gmotno škodo zaradi bolezenskih dopustov, in še večjo škodo v terminih človeškega zdravja in življenja, s 50 tisoč novimi delovnimi invalidi in s skoraj tri tisoč mrtvimi. Po neuradnih podatkih za našo deželo (uradnih namreč ni mogoče dobiti) pa je bilo v lanskem letu 10 tisoč nesreč na delu s hudimi telesnimi posledicami za delavce. »Prav je, da se iz dneva v dan veča naša občutljivost za okolje, toda hkrati, in predvsem, mora rasti tudi skrb za delovne in življenjske pogoje v tovarnah,« je dejal poslanec Gasparotto. Danes je namreč glavna skrb industrijcev večanje profita, medtem ko upadata vloga in moč sindikata in to se najbolj pozna prav v nemogočih delovnih pogojih in v višanju števila nesreč na delu. Komunisti poudarjajo, da je pehanje za profitom sicer upravičeno, vendar ne za vsako ceno in še zlasti ne za ceno človeških življenj. Prav zato menijo, da bi moral deželni odbor opraviti raziskavo o delovnih pogojih v Furla-niji-Julijski krajini in na osnovi njenih izidov poskrbeti za sanacijo neustreznih delovnih sredin ter za splošno pre-vencijo nesreč na delu. Deželna KPI pripravlja poseben posvet o vprašanjih varnosti na delovnih mestih in o kakovosti dela v podjetjih, ki delajo za velike industrije. Na vsedržavni
ravni pa komunisti pripravljajo takoi-menovano "listino pravic v srednjih in malih podjetjih" — se pravi v tistih, kjer ni v veljavi Pravilnik o pravicah delavcev — ki jo bodo predložili širokemu krogu sil, ne le delavskim, ampak tudi podjetniškim.
Kateri so glavni vzroki poslabšanja delovnih pogojev in večanja števila nesreč na delu? Po mnenju komunistov so to gospodarska kriza, široko zatekanje k zakupniškim in podzakup-niškim oblikam dela, poostreno izkoriščanje delavcev, omejen nadzor pristojnih ustanov in slaba učinkovitost krajevnih zdravstvenih enot. V takih razmerah, ko se množijo oblike nezavarovanega in nadurnega dela ter zaposlitev s polovičnim urnikom, se učinek uvajanja novih tehnologij, in torej izboljšanja delovnih pogojev v velikih tovarnah in podjetjih, ne more poznati. »Zdravje pa ne more biti predmet prodaje in ga na noben način ni mogoče plačati,« je zaključil poslanec Gasparotto.
PORDENON - Onesnaženje vodnih tokov v pordenonski pokrajini se na žalost širi. Veliko smo že pisali o onesnaženju vodovodne mreže v Fontanafreddi, sedaj pa so škodljive snovi proniknile globoko v zemljo in se »razširile« do bližnje občine Porcie. V soboto so namreč ugotovili, da je veliko vodnjakov, ki segajo preko 15 metrov v globino, okuženih.
Okužba pomeni seveda dodatno nevarnost za prebivalstvo, saj se v številnih krajih občine Porcia poslužujejo prav vodnjakov, ker nimajo povsod vodovoda. Okužba vode prizadene približno tisoč ljudi. Sedaj so v pripravljenem stanju vojska in druge varnostne sile. Pripravili so tudi vse, kar je potrebno za takojšnjo intervencijo, ki bi omogočila ljudem zasilno dobavo vode. Možnost je tudi, da se posamezni kraji priključijo na vodovodno mrežo, ki še ni okužena kot tista v Fontanafreddi.
K zgornji novici moramo dodati še eno, ki govori o onesnaževanju okolja. Posebna deželna komisija, ki so jo ustanovili po černobilski katastrofi, se je sestala včeraj. V poročilih strokovnjakov je rečena, da je stanje skoraj povsod normalno, posebne ekipe pa analizirajo posamezna področja. Tako se morajo na primer v Reziji držati nekaterih zaščitnih norm. V teku je tudi raziskava glede oneznaženja s svincem in bismutom na Tržaškem. Raziskava naj bi dokazala, da je stanje povsem normalno. Očitno pa je, da si sumi, nevarnosti, bolj ali manj zaskrbljujoče ugotovitve sledijo na raznih frontah. Bolj kot postajamo pozorni na vprašanje onesnaževanja okolja, več vznemirljivih podatkov najdemo. Dolgoletna brezbrižnost, ki jo je prelomil prav oblak iz Černobila, je v bistvu zakrivala neko stanje. Nihče noče biti na plat zvona, saj je panika odveč. Zgrešeno pa je misliti, da je bil Černobil le oklepaj.
Dijaki iz Rovinja nagrajeni v San Dona di Piave
SAN DONA' Dl PIAVE — V tem pomembnem kraju pokrajine Benetke prirejajo že nekaj let natečaj za mlade italijanske raziskovalce in literate, ki so jo posvetili Costantninu Pavanu. Gre za nagrado o delih, ki preučujejo krajevne kulture in zgodovino. Na čelu odbora za to nagrado je prof. Ulderico Bernardi z Univerze v Benetkah. Posebnost nagrade je v tem, da dela, ki prihajajo iz vse Italije, ocenjujejo komisije sestavljene iz višješolcev.
Na letošnji izvedbi natečaja so nagradili tudi skupino desetih dijakov italijanske šole v Rovinju, v Istri, ker so ti naredili raziskavo o svojem kraju. Za sodelovanje italijanskih šolarjev v Jugoslaviji se je posebej zavzel prof. Bernardi, ki je večkrat predaval v Trstu in tudi v Istri ter v drugih krajih ob naši meji.
Slovesna podelitev nagrad bo v soboto, 11. aprila, ob 10. uri v Mestnem gledališču v San Dona di Piave.
MARKO VVALTRITSCH
Novi bazen pri Ankaranu
ANKARAN - V bližini ankaranskega hotela Adria iz turistične organizacije Portorož gradijo bazen, ki bo prvi na primorskem imel olimpijske mere. Dolg bo 50 in širok 25 metrov, le da bo nekoliko plitvejši — v tretjini bazena bo voda globoka 1,20 metra v drugih dveh tretjinah pa 1,6 metra. V njem bo seveda morje, ki ga bodo prej s posebnimi čistilnimi napravami primerno očistili. Poleg bazena (ki bi lahko sprejel do 300 kopalcev hkrati, trdijo v Ankaranu) bodo zgradili tudi večjo (1200 kvadratnih metrov površine) teraso za sončenje, kjer bodo gostom tega turističnega naselja v Ankaranu tudi stregli.
Potrebna stvar. Podjetnik, ki se ne bo posodobil, ne bo vzdržal konkurence.
Zaradi tega ni nič čudnega če zaradi teh novih potreb pride tudi do ustanavljanja novih podjetji. Takih, ki ponujajo pripravljene programe za obdelavo najrazličnejših podatkov, ki služijo bodisi za delo v tovarni kot tudi za Prodajo izdelkov. Eno takih podjetij je tudi Tesys v Čampo San Martino v pokrajini Padova, ki na tem dela že šest let. Svoje programe nudijo 450 malim podjetjem v vsem Venetu in tudi v Furlaniji.
Podjetje smo omenili, ker so bili, kot poročajo listi iz Padove, pri njih na obisku predstavniki štirih jugoslovanskih podjetji. Gre za Digitron iz Pulja, LTH iz Škofije Loke, Gostol in SGP Primorje iz Nove Gorice.
Štiri jugoslovanska podjetja, ki jih v obmejnem prostoru dobro poznamo, so se pri Tesysu pozanimala za njihov software. Tesys namreč dela za ameriško družbo Honeywell, ki ima veliko klientov tudi v Jugoslaviji.
MARKO VVALTRITSCH
Primorski poje vedno sledi številno občinstvo
V Ajdovščini krst dveh novih zborov
Ajdovščina je v petek zvečer pričakala šest primorskih zborov v dežju. Temu gre verjetno pripisati krivdo, da dvorana tamkajšnjega Doma kulture ni bila tako nabito polna kot v drugih krajih, kjer se je doslej oglasila pesem letošnje revije Primorska poje. Pa je vseeno bil tudi ajdovski koncert lep in prijeten kulturni dogodek. Za njegovo organizacijo so se poleg ajdovske Zveze kulturnih organizacij potrudili tudi pevci obeh zborov, ki delujeta v tem znanem pevskem središču, in SGP Primorje.
Najprej je nastopila ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta. Svoj program je pod vodstvom Vihre Kodrič sestavila — kot je že tradicija — iz slovenske ljudske zakladnice. Njihova
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
pesem dokazuje iz leta v leto, kako bogata je naša ljudska pesem in da jo vse premalo odkrivamo. Za njimi je nastopil prvič na reviji — moški zbor iz Šebrelj, ki ga vodi Stanko Lapajne. Zbor je kljub mladosti, saj delu-, je šele dve leti, pokazal lepo petje. Zlasti je privlačno zapel (v češčini) pesem Jaku sam si skladatelja Oldricha Hilmerja, ki jo poznamo tudi v slovenskem prevodu. Prvič je na reviji nastopil tudi mešani zbor italijanske skupnosti iz Pirana. Zlasti je bil zanimiv izbor pesmi tega zbora, ki ga vodi Monica Milada. Zbor Giuseppe Tartini je sestavil program pesmi različnih narodov: slovenskih, italijanskih, nemških in latinskih. Moški zbor zveze šoferjev in avtomehanikov iz Idrije je pod vod vodstvom Bogdana Kosmača v spored uvrstil kar tri pesmi skladatelja Zorka Prelovca, katerega 100-let-nice rojstva se spominjamo letos. Zlasti jim je lepo uspela pesem Bela breza. Zelo lepo je zapel tudi ženski zbor Slovenijales iz Spodnje Idrije, ki ga prav tako vodi Bogdan Kosmač. Občinstvu je najbolj ugajala pesem Alda Kumarja Snežinke. Za konec ajdovskega koncerta je nastopil brez dvoma ta čas najboljši primorski zbor Obala iz Kopra. S svojim brezhibno zapetim težkim programom je pod vodstvom dirigenta Mirka Slosarja dokazal, da
mu ta naslov upravičeno gre. Zapel je prepričljivo in suvereno. Skoda, da je programu petih pesmi dodal le še en dodatek — Slepčevo pesem čeprav je občinstvo zahtevalo še kakšno.
Ajdovsko občinstvo je pokazalo, da dobro pozna zborovsko petje. Pravično je — z aplavzi — nagrajevalo pevce za njihov trud. Tako je tudi ta koncert revije Primorska poje dokazal, da naša pesem ne bo zamrla in da tudi v času, ko nam vsem skupaj ne gre najbolje, koraka po utrjenih poteh...
VOJKO CUDER
Po dolgih letih revija v Sežani
Ko je Aleksander Peršolja, tajnik sežanske Zveze kulturnih organizacij, pozdravil obiskovalce, ki so povsem napolnili veliko avlo osnovne šole Srečko Kosovel, je dejal, da je vesel, ker po dolgih letih premora Sežanci zopet gostijo primorske zbore na tej priljubljeni pevski prireditvi. Kljub pomanjkanju ustreznih prostorov v Sežani, je želja po lepem petju narekovala organizacijo revije, ki so jo tokrat skrbno pripravili Zveza kulturnih organizacij, Občinska kulturna skupnost in Kulturno umetniško društvo Jože Pahor iz Sežane. Topel sprejem in navdušen aplavz, ki ga je bilo deležno vseh pet nastopajočih zborov, je
prav gotovo najlepše plačilo za trud organizatorjev ih za ubrano petje, ki so ga sežanskemu občinstvu poklonile pevke in pevci. Pravimo pet zborov, ker je moral dekliški zbor iz Devina zaradi obolelosti pevk žal odpovedati nastop v Sežani.
Po vrsti so se predstavili: oktet iz Škofij, ki ga vodi Ivo Lešnik, moški zbor Kraški bori, krajevne skupnosti Štanjel, pod dirigentskim vodstvom Milene Kostadinovič, dekliški zbor Grlica iz Budanj pod vodstvom Stojana Korena, moški zbor Lipa iz Kozane, ki ga vodi Rozana Konjedic in Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, ki ga vodi Andraž Hauptman. Nastop v Sežani je znova potrdil, da je revija Primorska poje, kljub svoji osemnajsti izvedbi, še vedno mlada, kar so na tem koncertu še posebej dokazale mlade simpatične pevke iz Budanj in primorski študentje Vodopivci iz Ljubljane. Pa tudi ostali trije moški zbori so dodali svoj ubran nastop lepemu večeru slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Naj se na koncu povrnemo zopet k pozdravnim besedam Aleksandra Peršolje, ki je dejal, da so polne dvorane širom po Primorski in zamejstvu najlepši dokaz, kaj pomeni Primorcem petje. Revija v Sežani je to resnico prav gotovo potr-
diIa-	ŠAJN TOMO
19.	FULVIO TOMIZZA
Prevod: Marija Capuder
Mladoporočenca
Tragedija neke manjšine
COPVRIGHT ZTT
Ko pa si je pridobila začasno prostost, je že spet stala z mnogimi ženskami v vrsti in čakala, da so ji surovo preiskali paket, ki ga je bila skrbno pripravila; ob nedeljah je prihajala v govorilnico k rešetki, kjer je videvala moža, bledega in shujšanega, ki je tako koprnel po njej, drugič spet je pospremila mater in skupaj z njo prenašala samozavestno, včasih kar prezirljivo obnašanje brata, ki so ga zaradi bližnjega procesa pripeljali iz Rima. In ko so jo ponovno zašili, se je znašla v kupeju tretjega razreda, skupaj z mladimi ženskami, med katerimi je bila tudi žena profesorja Kosovela, ki so jo bili odtrgati od majhnega sina in moža, njega pa strpali v Coroneo. Obrazi njihovih spremljevalcev, revnih fantov z juga, tokrat niso bili čisto neobčutljivi za njihovo tesnobo in žalost. Toda ko se je znočilo in je mlada žena vstala ter se odpravila na stranišče, je nekdo stopil za njo in jo hotel na koncu hodnika objeti. Zatekla se je v stranišče in ko je šla ven, ga je zalotila, kako se je zvijal v krčih in se nespodobno izživljal.
Tastu je le tu in tam namignila o osebnih žalitvah, ki jih je morala prestati. Iz njenih pisem pa že veje zavest, da se ne vidi več v središču sveta, kot tudi ne v središču vsesplošne nesreče, ki je podrla tudi take ljudi, ki so bili
veliko zaslužnejši od nje. »Pišeš mi,« pravi tastu, »da je bilo v časih tvoje mladosti človeka sram, ko je samo gledal, kako so trpali ljudi v zapor. Tako je bilo tudi z mano, ko sem bila še majhna. Odkar pa sem morala doživeti, kako so zapirali gospe, ugledne, bistre in z diplomami, skupaj z najbolj vulgarnimi ženskami, me take stvari ne ganejo več. Nasprotno, prav zadovoljna sem, da sem preživela toliko grdih stvari. Brž ko bova s Stankom spet skupaj, se mi bo zdelo življenje lepše in bolj zdravo. Marsikatero iluzijo sem medtem izgubila, a to je dobro, zlasti v teh časih, ko se morajo že otroci privajati na najbolj kruto resničnost.«
Poročala mu je še o drugih sonarodnjakih v konfinaciji, ki so na novo prišli z okupiranega ozemlja; med njimi so bili tudi duhovniki, ki so kot ponižani zaporniki spravljali v zadrego same ječarje. Od svojega dopisovalca je izvedela, kako se je usoda čudno poigrala z nekim duhovnikom, ki je bil s svojim petjem tako ganil Stanka v celici v Coroneu, zdaj pa se je znašel zaprt skupaj z očetom na otoku Ustica. Iz njunih pisem se je dalo razbrati, kot da bi neka nevidna mreža združevala različna taborišča slovenskih internirancev; iz Isernie v pokrajini Campobasso, na primer, je pesnik France Bevk uspel pisati gospe Kosovelovi v svojem jeziku in njegov list je nato krožil med jetnicami.
Zdaj ko jo je življenje povrnilo med stanovanje v Ulici Rossetti, med hišo staršev in zaporom Coroneo, so se novice, ki jih je pošiljala tastu v najbolj oddaljeni kraj Italije, dotikale tudi skupnih znancev, ki so ostali na prostosti; denimo Borisa Pahorja, ki se je bil vrnil iz Afrike, a je trenutno služil vojsko v Cremoni ter napravil nekaj izpitov v Padovi, ali Jazbeca iz Svetega pri Komnu, ki je pravkar diplomiral iz prava. Snaha je bila že tako navezana na starega Vuka, da mu je celo poslala svojo sliko; bila pa mu
je tudi hvaležna, ker je prav on priporočil njenim staršem advokata, ki je končno prepričal Pina, da je sprejel branilca na procesu (tast je namreč pri tem požrl žalitev, ki mu jo je bil prizadejal v taistem zaporu Danin brat: le-ta je odklonil ponujeno roko starega katoličana iz Mirna in menda celo pljunil proti njemu).
Pomirjen s sestro in ob bližajočem se procesu, se je Pino potegnil vase in postal celo veder, tako kot nekdaj v odraščajočih letih. Med obiski jo je že pričel dražiti, češ kako da je zatrapana v Stanka in zraven pomežikoval svaku, s katerim sta se nekako pobotala. Prvi korak je napravil prav Pino, morda zato, ker je obžaloval, da se je bil tako nesramno obnašal do njegovega očeta. S svojimi tovariši v celici se Pino ni razumel, zato je prosil za premestitev, ki so mu jo odobrili, kam drugam kot v Stankovo celico, kjer je bil na razpolago prostor, ker so hudo obolelega zapornika prepeljali umirat v bolniško sobo. Vuk je na premestitev pristal, zato da ne bi onemogočil sprave, ženi pa pri priči pisal, da si bo poiskal drugo celico.
Dani se ob tej novici sploh ni vznemirila, morda je bila vsa iz sebe od veselja čeprav je v podzavesti trepetala ob misli, da bosta oba njena najdražja noč in dan skupaj. Poznala je moževo velikodušno dušo in pomislila, da morda hoče poiskati drugo celico samo iz previdnosti. Še zmeraj je menila, da je bila Stankova aretacija samo velik nesporazum, ki se bo slej ko prej razjasnil, dočim si pri bratu ni mogla misliti, da ne bi ušel brez kazni.
Knjiga Mladoporočenca bo izšla 9. aprila pri Založništvu tržaškega tiska v zbirki Prevodi
iz
Ulice Rossetti
S spominske svečanosti pred spomenikom 70 talcem na Opčinah
V enotnosti demokratičnega gibanja jamstvo za uveljavitev ideje sožitja
Na nedeljski skupščini sprejeli o tem resolucijo
Lista ostro nasprotuje pravi zaščiti Slovencev
Pred spomenikom sedemdesetim talcem na Opčinah se je v nedeljo na pobudo borčevskih organizacij obnovilo vsakoletno spoštljivo romanje slovenskih in italijanskih demokratov in antifašistov; vsakoletno spominsko romanje, ki ni ustaljena navada, temveč izraz in potrditev zvestobe spominu na neki tragičen zgodovinski trenutek, v katerem se zrcali trpljenja in junaštva polna preteklost, pa tudi vera in prepričanje v boljšo prihodnost. Vsakoletna svečanost na kraju, kjer so pred 43. leti nacisti iz nečloveškega maščevanja umorili sedemdeset talcev, je skratka priložnost, ko demokratična in antifašistična javnost našega mesta preverja, v kolikšni meri so se vrednote, za katere je bilo prelite toliko krvi, uresničile v današnji družbi in kaj je v njej še grdega ostalo od tistih nečloveških časov.
Žal moramo vedno znova ugotavljati staro resnico, da smo še daleč od uresničitve vseh tistih vrednot, ki so preplavljala srca tisočih borcev in aktivistov. Včasih se celo vsiljuje občutek, da se oddaljujemo od njih in marsikoga se polašča malodušje, ko našteva vse neizpolnjene upe.
Prav v preprečevanju takšnega malodušja je smisel spominskih svečanosti, kakršna je bila nedeljska pri openskem strelišču. In ta smisel je potrdila udeležba slovenskih in italijanskih demokratov in antifašistov vseh slojev in starosti, čeprav je bila ravno naj mlajša generacija, v katero so uprti največji upi, najslabše zastopana.
Svečahost je poleg polaganja vencev in priložnostnih govorniških besed spremljal, kot običajno, krajši kulturni spored S pesmijo in recitacijo. Nekaj žalostink je zapel openski pevski zbor Tabor v moški in mešani sestavi pod vodstvom Sveta Grgiča, nekaj slovenskih in italijanskih pesmi s partizansko vsebino pa sta izmenično z zborovskim nastopom prebrala člana dramske skupine SPD Tabor Kostanca Filipovič in Drago Gorup.
Spominsko svečanost je vodila članica domačega, openskega društva
V kratkem nov odgovorni urednik pri II Piccolu
Italijanski krajevni list II Piccolo je spet v »vrtincu« sprememb, ki jih napovedujejo v vodstvenih organih grupe Monti. V okviru grupe so se namreč že dalj časa širile govorice o zamenjavah direktorjev, vendar vse je kazalo, da bo do tega prišlo šele jeseni, medtem ko se sedaj zdi, da bo do zamenjav prišlo v prihodnjih dneh.
Vprašanje zamenjav je pospešilo dejstvo, da so pri osrednjem časopisu grupe II Resto del Carlino odstranili dosedanjega direktorja Franca Cangi-nija. Kaže, da je bil vzrok odstranitve dejstvo, da Cangini ni soglašal z novo grafično podobo lista, ker mu ni bila všeč in je menil, da bi na bolonjskem tržišču učinkovala negativno. Ob tem pa se grupa Monti poteguje tudi za nakup rimskega dnevnika II Tempo, ki preživlja dokajšnjo krizo. Vse to je privedlo do zamenjav. Po novicah iz dobro obveščenih krogov bo sedanji odgovorni urednik Piccola Marco Le-onelli prevzel vodstvo bolonjskega II Resto del Carlino, vodstvo Piccola pa naj bi prevzel sedanji urednik pokrajinskih strani Carlina Paolo Francia.
Zamenjava najbrž ni naključna. Leo-nelli je izpeljal grafični preustroj Piccola brez problemov in s tem postavil temelje »racionalizaciji« proizvodnje v celi grupi. Znano je namreč, da je grupa ustanovila pred kratkim novinarsko agencijo, ki jo je zaupala bivšemu odgovornemu uredniku Piccola Mar-colinu, cilj te agencije pa je poenotenje strani državne kronike in politike za vse časopise koncerna. Imenovanje Leonellija na čelo najpomembnejšega časopisa grupe je torej zelo zgovorno, kot je zgovorno dejstvo, da se je Leo-nelli včeraj mudil v Bologni, potem ko so govorice prejšnjih dni postale bolj otipljive.
O novem domnevnem uredniku Piccola Paolu Franci se ne ve veliko, razen tega, da je član KD in da je za to stranko nekajkrat kandidiral na upravnih in drugih volitvah. Doslej, kot rečeno, je vodil strani pokrajinske kronike.
Krajevni sindikat novinarjev doslej do teh domnevnih sprememb še ni zavzel stališča. Vsekakor pa so zaskrbljeni, ker je časopis v vrtincu sprememb v zelo delikatni fazi, ko je bila komaj spremenjena grafična podoba lista, ko je v teku tehnološka preosno-va in ko se list pripravlja, da se iz sedeža na Ul. Silvio Pellico preseli v novi sedež na Čampu Marzio.
Predstavniki borčevskih organizacij polagajo vence pred spomenik sedemdesetim talcem.
Lili Čebulec, ki je po dvojezični počastitvi spomina padlih talcev predala besedo arh. Dariju Jagodicu za priložnostni govor v slovenščini in Faustu Monfalconu za italijanski poseg.
Oba govornika sta se omejila na krajevni politični položaj, ožigosala vzdušje narodnostne nestrpnosti, ki še vedno označuje tržaško politično življenje, poudarila dejstvo, da pravega sožitja ni mogoče graditi ob preziranju zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po ustreznem globalnem zaščitnem zakonu, in predvsem naglasila potrebo po utrjevanju demokratične in antifašistične enotnosti, brez katere ne bo mogoče uresničevati in uveljavljati vseh še neizpolnjenih in neuveljavljenih načel demokracije, svobode, miru, sožitja, družbenega napredka itd.
»Slovenski živelj v zamejstvu, je s tem v zvezi poudaril Jagodic, se je povzpel z lastnimi silami na zavidljivo raven, tako na kulturnem, kot na družbenem in gospodarskem področju, in
»Veseli smo, da se je revija Primorska poje po sedemnajstih letih letos končno vrnila k nam h Korošcem.« Tako je dejal v svojem pozdravnem nagovoru predsednik Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga. Sicer pa je pevska revija gostovala v miljski občini letos že tretjič. Ob tej priložnosti je občinska uprava v osebi odbornika Jurija Vodopivca podelila ZSKD bronasti pečat Miljske občine.
V dvorani Ljudskega doma se je v nedeljo popoldne kljub lepemu vremenu zbralo lepo število ljubiteljev zborovskega petja, kar je ponovno potrdilo, da je tudi v teh krajih na robu tržaškega ozemlja še vedno živa želja prisluhniti lepi Slovenki pesmi.
Od šestih zborov, ki so bili najavljeni v programski knjižici, so se predstavili le štirje. Moški zbor Bertoki in mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba sta namreč nastop odpovedala, prvi zaradi drugih obveznosti, drugi pa je že dan prej nastopil na reviji Primorska poje v Tržiču. Občinstvu se je tako kot prvi predstavil ženski zbor »Kolektor« iz Idrije pod vodstvom Darje Pavšič, ki je precej ubrano zapel vseh pet pesmi. Sledil mu je Tolminski oktet, katerega nastop ni bil zaradi prevelike treme tako prepričljiv, kot bi lahko bil. Opazno pa je bilo dobro zastavljeno delo, ki ga opravlja umetniški vodja Majda Lužnik. Pravo presenečenje je bil mešani
tega se dobro zavedajo naši nasprotniki, ki se nas boje in bodo storili vse, da ostanemo izolirani.« Tudi sloven-sko-italijanska antifašistična složnost, ki se je skovala v borbi, je trajala le nekaj let, je nato poudaril govornik in dodal, da moramo spričo vseh teh za nas neugodnih dejstev, spremeniti strategijo in strniti svoje vrste na vseh področjih, zlasti na političnem s tem, da izpričamo svojo prisotnost v vseh organih, prispevamo k skupnim naporom za boljšo prihodnost in prepričamo nenaklonjene someščane, da to, kar zahtevamo, so samo naše pravice, ne pa privilegiji.
Sožitje in enotnost pa sta bili glavni misli Fausta Monfalcona. »Narodnostno sožitje je temeljno vprašanje demokratičnega napredka,« je dejal, »in kdor nasprotuje sožitju, je tudi nasprotnik demokratičnega napredka. Enotnost demokratične in antifašistične javnosti pa je jamstvo, da v družbi ne prevladajo protidemokratične težnje in da se uresničijo načela sožitja in napredka.«
zbor »Skala« iz Gropade, ki je pod vodstvom mlade dirigentke Anastazije Purič precej doživeto odpel svoj program. Zadnji je bil na sporedu moški zbor »Janko Premrl-Vojko« iz Dvorov nad Izolo, ki se je pod vodstvom Antona Baloha predstavil z zahtevnim programom, kateremu ni bil na trenutke kos. Kljub temu pa je zbor
Nekoliko je sicer grmelo, toda ni bilo nobene toče. Nedeljska skupščina članov, ki jo je sklicalo vodstvo Liste za Trst v nekem mestnem kinu, je bila namreč, kot je uvodoma povedal njen predsednik Cecovini, zgolj »pripravljalnega značaja«, prave odločitve glede krajevnega političnega položaja in morebitnih zavezništev pri vsedržavnih političnih volitvah naj bi članstvo sprejelo čez nekaj časa, ko se bo v Rimu ozračje razjasnilo in se bo vedelo, ali pride do predčasne razpustitve parlamenta ali ne. Edini sklep, ki so ga voditelji Liste v nedeljo prepustili skupščini je bil negativnega značaja,ko so zahtevali glasovanje o resoluciji vodstva, ki odločno nasprotuje Garibaldijevemu osnutku glede zaščite za slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Lista za Trst ima sicer z zavezniki, s katerimi soupravlja tržaško Občino in Pokrajino, odprte račune, kot so poudarili v svojih poročilih tako Cecovini kot tajnik in župan Staffieri, odnosi v koaliciji so se zaostrili, toda njeni voditelji še ne mislijo sprožiti krize. Ker si je Lista s ponovnim prevzemom vodilnih funkcij v mestnih upravah znova utrdila osrednji položaj v krajevnem političnem dogajanju, hoče tudi samo izbrati trenutek in način, kdaj in kako postaviti odprta vprašanja na mizo in eventualno odpreti krizo.
Začuda (za skupino, ki venomer zatrjuje, da se bori proti partitokraciji in strankarski porazdelitvi oblasti) pa voditelji Liste niso znali navesti glede razlogov spora z drugimi strankami koalicije nobenega stvarnega vprašanja, družbenega ali gospodarskega, ki tare naše mesto, pač pa so govorili zgolj o sporih za stolčke. Očitali so (zlasti KD), da jim ni dala mesta v deželni vladi, da so morali po drugi poti (s taktično potezo izvolitve socialista Agnellija za začasnega župana) doseči župansko mesto v Trstu, da Cecovinija še vedno niso imenovali za predsedni-
deloval sveže, ubrano in disciplinirano.
Kot gost je revijo zaključil moški zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Konto-vela, ki je letos že nastopil na reviji na Humu. Pod vodstvom Evgena Prinčiča je zbor prestavil pet pesmi iz svojega bogatega repertoarja, katerim je na željo poslušalcev dodal še eno.
Bogdan Kralj
ka Območja za znanstvene in tehnološke raziskave, da je deželni odbor imenoval listarskega odpadnika Mar-chia za predsednika Ustanove za tržaški velesejem, kar predstavlja po Cecovinijevih besedah razžaljenje dostojanstva Liste za Trst.
»Kljub temu pa vsaj za sedaj Lista ne namerava razbiti zavezništva,« je poudaril njen tajnik Staffieri, dal je pa
Drevi prva seja glavnega sveta KZ po občnem zboru
Nocoj se bo ob 20.30 na svojem sedežu v Trstu sestal na prvi seji po občnem zboru glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu bo imel izvolitev predsednika, dveh podpredsednikov in ostalih članov izvršnega odbora. Sledilo bo imenovanje stalnih komisij, in sicer za živinorejo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, vinogradništvo, ju-sarske zadeve, zadružništvo, dvolastnike in za tisk.
Glavni svet bo nadalje na osnovi smernic občnega zbora izdelal program delovanja za to leto ter razpravljal o nekaterih aktualnih zadevah, kot je vprašanje poklicnih seznamov kmetijskih podjetnikov.
tudi razumeti, da brez njenih povračilnih ukrepov najbrž tudi ne bo šlo. Tako mu je na sobotni seji vodstvo Liste za Trst z Gambassinijevo resolucijo dalo pooblastilo, da v svojstvu župana kar sam odloči o imenovanju su-perintendanta opernega gledališča Verdi, glede katerega se že dolgo ne morejo dogovoriti v okviru koalicije.
Glavni poudarek so pa hoteli veljaki Liste za Trst dati na nedeljski skupščini nasprotovanju vsakršni zakonski ureditvi pravic slovenske narodnostne skupnosti, ki bi ne predstavljala zgolj poenoten tekst že doslej veljavnih predpisov. In še ti so po njihovem mnenju predobri in bi bilo za njihovo izvajanje treba manjšino prešteti, kar je po Cecoviniju edino pravilno tolmačenje koalicijskega sporazuma za Občino in Pokrajino v tistem delu, kjer je govor o »konzistenci« manjšine. Zato torej Lista za Trst povsem zavrača osnutek, ki ga je izdelal socialistični senator Garibaldi kot poročevalec ožjega odbora senatne komisije za ustavna vprašanja v poskusu poenotenja obstoječih zakonskih predlogov v zvezi s tem vprašanjem.
Samo Garibaldijevo besedilo je s povsem izkrivljenimi tolmačenji in lažnimi argumentacijami »raztrgal« podtajnik LpT Gambassini, ki je prikazoval njegova določila (ki so v primerjavi s predloženimi zakonskimi predlogi strank hudo omejevalna) kot vrsto »privilegijev«, ki naj bi bili Slovencem priznani. Povsem demagoško (in v nasprotju z resnico) je nato še Camber utemeljeval resolucijo, ki so jo predložili skupščini proti Garibaldijevemu osnutku, češ da prinaša škodo italijanski večini predvsem z gospodarskega vidika in glede zaposlovanja, kjer naj bi uživali Slovenci privilegije na škodo Italijanov. Po taki razlagi jo je seveda skupščina odobrila soglasno. Cecovini in Staffieri pa sta še poudarila, da LpT zahteva od socialistov, da tudi sami zavrnejo Garibaldijev osnutek, sicer se bodo odnosi med strankama močno poslabšali, Gambassini pa je še naglasil, da je to tudi prvi pogoj za morebitne sporazume s PSI glede skupnih kandidatur pri političnih volitvah.
Kljub nekoliko okrnjenemu nastopu lep uspeh ”Primorske poje“ pri Korošcih
Pogled na del publike, ki je v nedeljo napolnila dvorano Ljudskega doma pri
Korošcih.
Skoraj poldrugo milijardo dobil tudi igralec v baru Elio pri Sv. Ani
Sreča Totocalcia se je nasmehnila tudi v Trstu Lov na dobitnika pa bo bržkone ostal brezuspešen
Včeraj je marsikateri neobičajni gost prišel na kapucin v bar Eio v Ul. Cherubini 5 pri Sv. Ani.
Pa ne zato, ker bi tu kuhali posebno dobro kavo ali ker bi jo dajali zastonj, če že ne po znižani ceni. Mnogi so si pač hoteli na lastne oči ogledati kraj, kjer je sreča poljubila neznanega igralca italijanske športne napovedi (Totocalcia) in mu podarila kar 1 milijardo 309 milijonov in 500 tisoč lir.
V baru Elio posluje namreč tudi stavnica št.
6.022. Srečni igralec se je v njej pojavil sredi preteklega tedna, verjetno v četrtek ali petek. Tako sklepa upraviteljica bara Anita Ravasini por. Bru-mat skupno z možem Elviom in sinovoma Francom in Robertom na osnovi zaporedne številke
stave: bila je 160. od skupno 1.200, kar so jih pretekli teden sprejeli. Kdo je bil ta igralec, gospa Anita ne ve — ali vsaj tako pravi. »Mogoče je bil kak slučajni gost, verjetneje pa je bil kdo, ki tu v bližini stanuje ali dela,« pove že malce naveličano gostom, ki jo bogve katerikrat silijo, naj tvega identikit. Vsekakor pa je moral biti velik srečnež, saj je izpolnil komaj štiri stolpce in zaigral reci in piši 2 tisoč lir.
Sreča se ni nasmehnila prvič igralcem v baru Elio. Novembra 1985 sta neznanca zmagala 25 odnosno 26 milijonov lir pri stavi Enalotto, ob lasn-kem Sanremu je nekdo s Totipom zmagal 7 milijonov, pred nedavnim je nekdo zadel trinajstico pri Totocalciu in dobil 13 milijonov lir, drugi pa pri
isti športni napovedi z dvanajstico spravil v žep 900 tisoč lir. Sicer pa velja omeniti, da je nedeljska že druga večja zmaga na srečelovu, ki jo letos beležimo v Trstu. Januarja je namreč neznanec dobil 5. nagrado na Lotterii Italia, in sicer 200 milijonov lir.
Totocalcio pa v nedeljo ni osrečil samo igralca v Trstu. Skoraj poldrugo milijardo je zmagalo še sedem drugih igralcev, ki so drugod po državi zadeli trinajstico. Gre za absolutno drugi največji dobitek v zgodovini Totocalcia. Rekord je še vedno tisti iz leta 1983, ko sta dve trinajstič! zmagali skoraj 3 milijarde lir vsaka. Doslej so dobitki za športne napovedi v Italiji samo šestkrat presegli milijardo lir.
Po treh letih prenovitvenih del kavarno Tommaseo spet odprli
Z odprtjem prenovljene kavarne Tommaseo je bil včeraj vrnjen Trstu delček tiste slavne preteklosti, na katero je, kot vemo, tako bolestno navezan, da se včasih ne zna spoprijeti s sedanjostjo. Vse mesto, ki nekaj pomeni, kot je navada reči, se je včeraj zgrnilo v teh sugestivnih, po svežini dišečih prostorih, da bi se z upraviteljem Carlom Papuccijem poveselilo te kulturne pridobitve, ki nam s svojim videzom prejšnjega stoletja pripoveduje toliko prikupnega o nekdanjem času, ki pa ni in ne sme biti izključno »kraj nostalgičnih spominov«, temveč predvsem kulturno žarišče, v katerem naj bi se kulturna zavest Trsta znebila vseh predsodkov in ostankov neprebavljene preteklosti ter se soočila s potrebami in zahtevami današnjega časa.
Kavarna Tommaseo se res lahko ponaša z bogato preteklostjo. Odprl jo je leta 1930 trgovec iz Padove Tommaso Marcato, zato se je v začetku tudi imenovala Tommaso. V letih preporoda so jo poimenovali po pisatelju Tommaseu. Za njenimi značilnimi marmornatimi mizicami so posedale številne znane osebnosti. Potem se je kavarna tako postarala, da jo je bilo treba zaradi neizprosnega propadanja zapreti. Zavarovalna družba Assicura-zioni Generali, lastnica poslopja, je zato pred tremi leti sklenila, da vrne
lokalu nekdanji blišč, kar jo je stalo pet milijard lir.
In včeraj končno slovesno odprtje. Prvo besedo je imel župan Staffieri, ki je zaželel, da bi kavarna Tommaseo spet postala žarišče kulturnih dejavnosti. To željo je takoj izpolnila predstavitev zadnje knjige Claudia Magri-sa »Danubio« (predstavila sta jo umetnostna kritika Stefano lacomuzzi in Paolo Bozzi, spregovoril pa je tudi sam avtor), ki je morda najbolj primerna, da pričara delček tiste mittelev-ropske atmosfere, ki preveva tudi prenovljene prostore kavarne Tommaseo.
Vincenzo Muccioli v krožku Miani
»Od suženjstva mamil se je mogoče rešiti«
»Od suženjstva mamil se je mogoče rešiti. Boj proti njim zahteva upor celotnega človeka, ki jim je podlegel, a tudi napor širše skupnosti, v kateri narkoman živi. Toda boj je mogoče zmagovito izbojevati.« To je osnovna resnica, ki jo je na svojem sinočnjem srečanju s tržaškim občinstvom posredoval Vincenzo Muccioli,, znani voditelj skupnosti za rehabilitacijo narkomanov v San Patrignanu pri Riminiju.
Muccioli je v zadnjih mesecih že dvakrat v zadnjem trenutku odpovedal svoj prihod v Trst, prvič zaradi megle, drugič zaradi bolezni. Tudi sinoči ga kar ni hotelo biti, saj je prišel s skoraj dveurno zamudo. Očitno pa njegova pojava vzbuja izredno zanimanje, saj ga je pričakala polna konferenčna dvorana v hotelu Savoia Ex-celsior. In Muccioli je ni razočaral. Izkazal se je tudi kot dober govornik, sicer pa je podčrtal nekaj že splošneje uveljavljenih in sprejetih resnic. Povedal je, da narkoman ni kriminalec in niti bolnik, ki bi ga lahko ozdravili zdravniki - specialisti. Je predvsem odraz neurejenosti družbe, prav zato bi bilo zgrešeno razreševati njegov problem ločeno od družbe. To velja tako za preventivne kot za terapevtske posege: narkomana je treba vrniti družbi, oziroma družbo je treba tako spremeniti, da njeni člani ne bodo iskali utehe v begu od sebe.
Vincenzo Muccioli
Večer z Mucciolijem je priredil krožek Ercole Miani. Na njem pa sta govorila tudi ravnatelj tržaške kaznilnice Giovanni Attina in časnikar Davide Giacalone. Govor je bil predvsem o položaju narkomanov v zaporih, beseda pa je tekla tudi o aidsu, se pravi o bolezni, ki je med narkomani še posebno razširjena.
Videoregistrator kot nagrada barkovljanski šoli
Včerajšnji mladinski televizijski oddaji »Tandem«, ki je na programu vsak dan od 14.40 do 17. ure in je ena najbolj gledanih popoldanskih oddaj, smo sledili še s posebnim zanimanjem.
Med dvajsetimi osnovnimi šolami iz prav tolikih italijanskih dežel je bila namreč tudi osnovna šola F. S. Finžgar iz Barkovelj, tista, ki je za našo deželo prejela nagrado, kot prva izbrana na natečaju »Za večjo uporabo piščančevega in puranovega mesa«, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo, v sodelovanju s Konzorcijem CANAVIT in italijansko Radiotelevizijo. Prejeli sta jo učiteljica Vera Poljšak in Katja Vodopivec, učenka 5. razreda omenjene šole, ki sta se v Rim odpeljali po nagrado — videoregistator — z letalom,
za kar so potne stroške krili organizatorji natečaja.
Lepo je bilo gledati Katjo in učiteljico Vero, ko sta zadovoljni prejemali iz rok predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo nagrado, ki se tako pridružuje že lanski nagradi, ki jo je ista šola prejela na natečaju, posvečenem zdravilnim kvalitetam jabolka, vključenem v isti oddaji. Tedaj je nagrado prejel učenec Igor Veljak.
Na tokratni natečaj je poslalo svoje risbe in druge izdelke veliko šol; iz naše dežele jih je sodelovalo 35. Med 5000 izdelki je bila izbrana tudi knjiga, v obliki jajca, ki so jo učenci letošnjega petega razreda barkovljanske šole posvetili življenju piščanca, od njegovega rojstva, do žalostnega konca v loncu.
Policisti onesposobili 7-člansko tolpo, ki je »delovala« tudi v Trstu
S čeki ogoljufali številne banke severne Italije za 150 milijonov
Postali so že strah in trepet bančnih zavodov v severni Italiji. V zadnjem letu so jih ogoljufali že nešteto za skupno več kot 150 milijonov lir. Med temi sta bila tudi dva tržaška zavoda. V prejšnjih dneh jim je prav tu, v Trstu, odklenkalo: agenti tržaškega letečega oddelka so v našem mestu izsledili dva člana tolpe prebrisanih goljufov, v roke pravice pa je nato padlo še Pet preostalih nepridipravov. Vse so Prijavili sodišču pod obtožbo združevanja v zločinske namene, in sicer specifično zato, ker naj bi ogoljufali večje število bank.
Prebrisanci so se pri svoji protizakoniti dejavnosti poslužili preprostega trika. Član tolpe je z majhno vsoto odprl tekoči račun pri bančnem zavodu v nekem severnoitalijanskem mestu in s tem dobil čekovno knjižico. Zatem je Podpisal ček (največkrat za vsoto 5 milijonov lir) na tekoči račun, ki ga je v drugem mestu odprl eden od njegovih pajdašev. Le-ta je nato, večinoma v roku dveh dni, vnovčil ček, ki ga je bil sam podpisal na ime tretjega člana tolpe. Operacijo so nato nadaljevali še v drugih severnoitalijanskih mestih.
V Trstu je tolpa že pred letom ogoljufala enega od tukajšnjih bančnih zavodov. Pred nekaj dnevi se je "vrnila" na tržaško "tržišče", prav to pa je bilo zanjo usodno. Hotela se je "lotiti"
druge banke, ki pa je pravočasno obvestila policijo. Tržaški policisti so uvedli preiskavo, ki je obrodila zaželene sadove: ko sta hotela 24-letna Daniela Amato in 22-letni Gioacchino Bruccoleri vnovčiti enega od nepravilnih čekov, so ju policaji zasačili ob bančnem okencu. V nadaljevanju preiskave so prišli na sled še 22-letnemu Giuseppu Solini, 40-letnemu Vincenzu Di Giovanniju, 26-letnemu Danteju Pitzalisu, 29-letni Giovanni Spennato in 26-letnemu Mauru Di Egidiu. Vsi, razen Di Giovannija, ki stanuje v Veroni, stanujejo v Modeni, po rodu pa so iz Trapanija. Razen Bruccolerija so
imeli že vsi opravka s pravico zaradi goljufije in prekupčevanja.
Sedmerico je tržaški leteči oddelek, kot rečeno, prijavil sodstvu zaradi združevanja v zločinske namene (specifično z namenom goljufije), ne pa izrecno zaradi goljufije. »Nismo jih mogli obtožiti goljufije, ker nismo dobili nobene prijave zaradi goljufije,«, je včeraj komentiral uspešno akcijo načelnik letečega oddelka Giuseppe Padulano, ki je dodal, da so se banke očitno zbale, da bi bile s prijavo goljufije ob lastno "dobro ime".
Na sliki: Daniela Amato (levo) in Gioacchino Bruccoleri.
Uslužbenci Verdija pri županu Staffieriju
Tržaški župan Staffieri je včeraj sprejel sindikalno predstavništvo uslužbencev Gledališča Verdi, s katerim se je pogovarjal o kočljivem vprašanju imenovanja superintendanta. Svoje sogovornike je župan presenetil s predlogom, naj bi sami uslužbenci odločali z referendumom, na katerem naj bi zbrali med dosedanjim superintendan-tom prof. Giampaolom De Ferro - ki je bil prisoten na sestanku in izrazil svojo pripravljenost, da sprejme nov mandat - in kandidatom socialistov prof. Arduinom Agnellijem.
Predstavniki uslužbencev so sicer ugovarjali, da si morajo politične stranke, in v prvi vrsti Lista za Trst kot stranka relativne večine, prevzeti odgovornost za imenovanje gledališkega vodstva, vsekakor se je sestanek zaključil brez dokončnih odločitev. Kot znano, so uslužbenci že napovedali stavko, če superintendant ne bo imenovan do 10. aprila, županov predlog bi utegnil sedaj privesti vsaj do odložitve stavke.
Pojasnilo učiteljic bazovske osnovne šole
V sobotni številki smo objavili članek o sodelovanju bazovske osnovne šole Primož Trubar v akciji »Mir, do tega nam je«, ki sta jo sprožila Rdeči križ Slovenije in SZDL. Članek so poslale učiteljice omenjene šole, ki so nam včeraj sporočile, da niso k pobudi »Mir, do tega nam je« pristopile vse, temveč le učiteljice 2., 3., 4. in 5. razreda ter učiteljice dopolnilnih dejavnosti.
Fiat 126 v Nabrežini v zid: pridržana prognoza za dekle
Na oddelku za urgentno kirurgijo glavne bolnišnice se od nedelje zjutraj bori za življenje 25-letna Fabiana Sil-vari, dekle, ki še je hudo ranilo v noči med soboto in nedeljo v prometni nesreči v Nabrežini. Zdravniki so ranjenko takoj po sprejemu v bolnišnico operirali. Zaradi močnega udarca v trebuh so ji morali odstraniti vranico, Silvarijeva pa ima še globoko rano na obrazu s poškodbo čeljusti, zlomila si je levi gleženj in dobila vrsto udarcev po udih.
Fabiana Silvari (stanuje v Istrski ulici 39) se je v nedeljo ob 1. uri zjutraj peljala v fiatu 126, ki je v Nabrežini v
bližini bencinske črpalke Total po nevarnem ovinku treščil v stopnice in zid hiše št. 132. Dekle je ostalo vkleš-čeno v razbitinah vozila, iz katerih so jo potegnili šele po posegu gasilcev.
V fiatu 126 sta se peljala še Pierluigi Arena, 24 let, Ul. Mazzini 11, ki je avto upravljal, in njegov 30-letni brat Gian-franco. Oba sta bila v nesreči tudi ranjena. Pierluigi si je.zlomil levo zapestje, dobil udarec v trebuh in se ranil po obrazu. Ozdravel bo v mesecu dni. Gianfranca so prepeljali v tržiško bolnišnico. Udaril se je v glavo, zaradi česar se bo moral tudi on zdraviti mesec dni.
Z A 112 pri Domju treščila v nosilni steber hitre ceste
V noči med nedeljo in ponedeljkom je pri Domju na Cesti za Dolino autobi-anchi A 112 zaneslo s ceste: vozilo je silovito treščilo v enega od nosilnih stebrov nove hitre ceste, ki jo gradijo na tem odseku. Voznica, 22-letna Cristina Colarich iz Ul. Montasio 45, je bila v trčenju huje ranjena: zlomila si je desno stegnenico, nosne kosti, se udarila po obrazu in po udih. Z rešilcem so jo prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Okrevala bo v dveh mesecih.
Trk na Obalni cesti pod Križem
Na Obalni cesti pod Križem je v nedeljo ob 5. zjutraj fiat 127 goriške registracije, ki je vozil proti Tržiču, treščil v nasproti vozeči A 112 iz Padove. V nesreči je trii najhuje ranjena voznica A 112, 20-letna Donatella Valentinis iz Ul. Bonomo 19. Zlomila si je levo ramo in levi komolec. Zdravila se bo 50 dni.
Voznik fiata 127 Gianfranco Valle (25 let) in njegov sopotnik Giuseppe Pahor (20 let, oba sta iz Tržiča) sta bila le lažje ranjena.
t
Zapustila nas je naša draga mama, sestra in teta
Marija Samec por. Granduc
Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v katinarsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: sin Gnido, sestra Angela in brat Giusto z družino ter drugo sorodstvo.
Kolonkovec, 7. aprila 1987
Zapustil nas je naš dragi
Viktor Hrvatic
Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Adi, hčeri Majda in Judita, snaha Teresa, zet Fulvio, vnuki Marina, Morena, Igor, Barbara in Darja in drugo sorodstvo.
Trst, 7. aprila 1987
(Pogrebno podjetje Ul. Zonta)
^ Preminil je v 83. letu starosti
1	Fraoc Dobrila
(GACARJEV)
borec Istrskega odreda in železničar v pokoju.
Pokopali ga bomo danes, 7. t. m., ob 16.30 v Hrpeljah.
Žalostno vest sporočajo: hčeri Nataša in Jelica, žena Marija in drugo sorodstvo.
Hrpelje, 7. aprila 1987
-K Tragično nas je zapustil naš dra-
I g1
Luciane Frassinelli
Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v pro-seško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Anita, hči Rosella, zet Roberto, brat Silvano, sestri Bruna in Pupi, svaki in svakinje, tete in strici, nečaki in vse sorodstvo.
Trst, 7. aprila 1987
Pevski zbor V. Mirk izreka občuteno sožalje svojemu članu Silvanu ob tragični izgubi brata, bivšega pevca, Luciana Frassinellija. Iskreno sožalje tudi pokojnikovi družini in vsem sorodnikom.
Ob tragični izgubi nepozabnega prijatelja Luciana se žalovanju družine pridružujejo Drago, Berta, Vivi-ana in Daria Bukavec.
Ob izgubi dragega prijatelja Luciana Frassinellija izreka družini in svojcem najgloblje sožalje družina Sabadin.
Ob tragični izgubi dragega brata izreka ŠZ Bor gospe Bruni in sorodnikom najiskrenejše sožalje.
Ob tragični izgubi moža in očeta Luciana izrekajo ženi Aniti in hčerki Roselli globoko sožalje prijatelji šilva in Cveto, Milva in Drago, Marija in Jordan, Berta in Drago, Cvetka in Dino, Miranda in Slavko in Karleto.
Ob smrti Luciana Frassinellija se žalovanju družine pridružujeta Marcelo in Elide Prodan.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KOSOVELOVA KNJIŽNICA
vabijo na predstavitev ponatisa knjige
Vekoslava Špangerja
BAZOVIŠKI SPOMENIK - PRIČEVANJE -
Uvodna beseda prof. BORIS PAHOR
V četrtek, 9. t. m., ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne
Vabljeni!
Letni urnik trgovin
Z uvedbo legalne ure je stopil v veljavo tudi poletni urnik trgovin, ki je naslednji:
Jestvine, drogerije, cvetličarne: od 8.00 do 13.00, popoldne od 17.00 do 19.30.
Pekarne in mlekarne: od. 7.40 do 13.00, popoldne od 17.30 do 19.30.
Sadje in zelenjava: od 7.40 do
14.00,	na dan pred prazniki od 7.40 do 13.00 in od 17.00 do 19.30.
Oblačila in obutev: od 8.30 do
13.00,	popoldne od 16.00 do 20.00. Tehnični artikli, rezervni deli
za avtomobile in podobno: od 8.30 do 12.30, popoldne od 15.00 do 19.00.
Dnevi tedenskih počitkov ostanejo nespremenjeni.
■ Občinski urad za kolonije obvešča, da rok za vpisovanje otrok za poletno letovanje zapade 30. aprila. Obrazce za vpis je treba predložiti šolskim socialnim delavkam. Podrobnejše informacije o poteku kolonije lahko dobite na sedežu omenjenega občinskega urada, tel. 6751, interna številka 4226.
razstave
V	umetnostni galeriji Cartesius razstavlja svoja dela slikar MARINO SOR-MANI.
V	umetnostni galeriji Malcanton je
na ogled razstava slikarjev HUGA in ROSWITHE WULTZ.
_________gledališča____________
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 7. t. m., ob 12. uri in 19.30 v Novem mestu s predstavo A. Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red E) bo na sporedu sedma predstava de Banfieldove opere LJUBEZENSKA PISMA LORDA BYRO-NA (dirigent Spiros Argiris, režija Gian-franco Ventura) in IL CARiLLON MAGI-CO (dirigent Luciano Rosada). V petek ob 20. uri (red H/C) osma predstava.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelistN. GUTMAN.
izleti
KD Rovte-Kolonkovec priredi dvodnevni izlet 19. in 20. aprila v ROVINJ. Vpisovanja v Ul. Monte Sernio 27 ob sobotah od 8. do 10. ure ali tel. 827528 ob uri kosila.
Združenje Union s smučarskim klubom prireja naslednje izlete:
—	zadnja nedelja na snegu, 12. t. m. v Šesto - Moso - monte Elmo, tudi za nesmučarje v S. Candido.
—	za Veliko noč 19. - 20. aprila v kočo na Zoncolanu. Cena 52.000 lir -prevoz in polni penzion.
Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30 - II. nad., vsak dan (razen sobote) od 17. do 19. ure. Tel. 61011.
razne prireditve
KD Slovan - Padriče priredi predavanje z diapozitivi Dušana Jelinčiča KA-RAKORUM 86, ki bo v zadružnih prostorih v Padričah danes, 7. t. m., ob 20.30.
SKD Barkovlje prireja v petek, 10. t. m., ob 20. uri, v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12. POTOVANJE PO KANADI v diapozitivah. Prikazal jih bo priznani in priljubljeni fotograf Mario Magajna. Vabljeni!
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na predavanje, ki bo v petek, 10. t. m., ob
20.30	v društveni dvorani gledališča F. Prešeren na temo ŽIVETI BREZ STRESA IN KAKO NAM PRI TEM POMAGA TRANSCENDENTALNA MEDITACIJA (TM). Predavala bosta inž. Primož Škoberne in prof. Barbara Škoberne iz Ljubljane. Vabljeni!
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois sporoča, da bodo roditeljski sestanki za starše dijakov oddelka za knjigovodje na glavnem sedežu - Vrdelska cesta 13/2 - po naslednjem razporedu: jutri, 8. t. m., ob 17. uri 1. A, 1. B in 1. C razred; ob 18.30 2. A, 2. B in 2. C razred v četrtek, 9. t. m„ ob 17. uri 3. A, 3. B in 3. C razred; ob 18. uri 4. A, 4. B, 5. A in 5. B.
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
vabi
člane na
87. REDNI OBČNI ZBOR
v soboto, 11. t. m., ob 20. v prvem
in ob 21. uri v drugem sklicanju.
V društvenih prostorih.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 7. aprila
BOGOLJUB
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 18.40 - Dolžina dneva 13.05 - Luna vzide ob
11.19	in zatone ob 2.58.
Jutri, SREDA, 8. aprila
MODEST
PLIMOVANJE DANES: ob 13.00 najnižja -27 cm, ob 20.44 naj višja 26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1015,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 72-odstotna, nebo poob-lačeno, morje mirno, temperatura morja
9,5	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Battistella, Do-menica Falco, Mateja Cante.
UMRLI SO: 78-letn lolanda Crosilla Sacher vd. Lampi, 83-letna Lidia Zogon vd. Sivini, 79-letni Oreste Pasini, 80-letni Massimiliano Mosenich, 75-letni Fabio De Castro, 84-letna Antonia Zaro'vd. Du-dine, 87-letna Giovanna Graovaz vd. Lonza, 64-letni Dante Rizzo, 59-letna Bruna Eabro vd. Sorani, 87-letna Eufemia Glavina vd. Pozzar, 56-letna Romanita Del Ben por. Crisman, 80-letni Tullio Bu-satto, 75-letni Pietro Kopita, 77-letna Le-tizia Profeti, 92-Ietna Maria Ferluga, 87-letna Emilia Coina, 98-letna Anna Suka-lija vd. Sartori, 81-letni Giovanni Battista D'Emilia, 90-letni Mario Mizzan.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6., do sobote,
11. aprila 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
Dnevna služba - tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 II mattino dopo, krim., ZDA 1986, 130; r. Sidney Lumet; i. Jane Fonda, Jeff Bridges.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Via Monte-napoleone, dram., it. 1986, 103'; r. Car-lo Vanzina; i. Carol Alt, Renee Simon-son.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115’; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Caramelle da uno sconosciuto, kom., ZDA, 1987; r. Franco Ferrini; i. Barbara de Rossi, Marina Suma, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Hot fee-ling, porn. □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 LTnchies-ta, it., 1987, 120'; r. Damiano Damiani; i. Keith Carradine in Harwey Keitel.
FENICE - 17.30, 22.15, Nessuna pleta, dram., ZDA 1986, 107'; r. Richard Pear-ce; i. Kim Basinger, Richard Gere.
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. William Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Vanessa made in Manhattan, porn., □□
CAPITOL - 16.15, 22.00 Crocodile Dun-dee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Kozlow-sky.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Daunbailo, kom., ZDA 1986, r. Jim Jarmush; i. Roberto Benigni, Sean Penn.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100'; r. Ma-urizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Montesano.
RADIO - 15.30, 21.30 Top perversion, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKI KLUB
V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/II
vabi
danes, 7. t. m., ob 20.30 na redni torkov večer.
Dr. Milica Kacin - VVohinz
bo, ob navzočnosti avtorja, predstavila knjigo
Janka Prunka SLOVENSKI NARODNI PROGRAMI 1848 - 1945
Istega dne lahko prisluhnete razgovoru z avtorjem, ki ga bo oddajala postaja Radio Trst A.
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA SLOVENSKI JEZIK
obvešča, da danes, 7. t. m, redno deluje
Jezikovna
posvetovalnica
Urnik: vsak torek popoldne od 15. do 17. ure v prostorih NŠK, Trst, UL sv. Frančiška 20, L nad-str., tel. 040/774333.
SLOVENSKO ^ STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
Patrick Suskind
KONTRABAS
Režija: ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE
Jutri, 8. t. m„ ob 20.30 RED D -mladinski v sredo
v četrtek, 9. t. m., ob 20.30 RED E - mladinski v četrtek v petek, 10. t. m., ob 20.30 RED A - premierski
v soboto, 11. t. m., ob 20.30 RED B - prva sobota
v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri RED C - prva nedelja
nM KMEČKA IN OBRTNA SaH HRANILNICA gUfiB IN POSOJILNICA l w I V NABREŽINI
razna obvestila
V nedeljo, 12. t. m., organizira PD Vipava pohod po poteh nanoške bitke. S trga v Vipavi bomo proti Abramovim na Nanos krenili ob 9. uri; tu bodo poleg žigov in značk na voljo tudi čaj in razglednice.
Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja v petek, 10. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, večer posvečen problemom kislega dežja. Predavanju, ki ga je pripravil profesor Tartarotti iz Univerze v Bernu bo sledil oris stanja v Sloveniji, ki ga bo prikazal dr. Batič iz Ljubljane.
Slavistično društvo - Trst sporoča, da bo 1. seja novega odbora danes, 7. t. m., ob 18. uri v sejni dvorani na sedežu ZSKD v Trstu.
Zadruga Lonjer - Katinara sklicuje v soboto, 11. t. m., ob 19.30 v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju, v društvenih prostorih v Lonjerju REDNI OBČNI ZBOR.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova S. Kosovel -Trst ter S. Gregorčič - Gorica prirejajo letovanja za otroke in mladino:
-	na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti;
-	v Tolminu od 29. 6. do 15. 7. od 10, do 17.leta;
-	pri morju od 13. 7. do 25. 7. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 30. t. m. na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
KD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo jutri, 8. t. m., ob 20. uri, nadaljevala v društveni dvorani RAZPRAVA O VLOGI KULTURNIH DRUŠTEV DANES. Sodelovali bodo Ace Mermolja, Fi-libert Benedetič in Darko Bratina. K udeležbi vabimo tudi odbornike drugih društev, oziroma tiste, ki jih tema zanima.
Centro Turistico Studentesco e Gio-vanile (Študentski in mladinski turistični center) obvešča svoje člane, da so na razpolago programi za študij jezikov v tujini za poletje '87.
Člani in vsi, ki so zainteresirani, se lahko oglasijo na sedežu Centra na Trgu Dalmazia 3/B za vsakršno informacijo.
Sindikat zveze upokojencev SPI -
CGIL Boršt vabi vse člane in prijatelje na skupščino, ki bo jutri, 8. aprila 1987 ob 19.30 na sedežu KD v Borštu, kjer se bo diskutiralo o predlogih za izboljšanje splošnih življenjskih pogojev za upokojence in ostalih ljudi, ki jih bo sindikalna konfederacija CGIL izročila vladi.
mali oglasi
prispevki
V ROJANU prodam stanovanje samo privatnikom: kuhinjica, dnevna soba, spalna soba, sobica in kopalnica, 2 balkona, centralna kurjava in klet. Tel. 723671 ali 417814.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
GOSTILNA išče kuharsko pomočnico. Delovne ure po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6,
. pod šifro »Kuharska pomočnica«.
IŠČEM kuharico. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Kras«.
ČASOPIS Primorske novice išče honorarnega sodelavca/ko za zbiranje reklamnih oglasov na področju tržaške in goriške pokrajine. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Novice«.
PRODAM dirkalno kolo PINARELLO model montello SLX, rabljeno 3 mesece. Tel. od 13.30 do 14.30 ali v večernih urah na št. 0481/30890.
URADNICA import-export z znanjem srbohrvaščine in angleščine išče zaposlitev. Tel. 818067.
KOCIJAN LADI - Dolina 147 je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Boris Živec v Kolud-rovci. Toči belo.vino in teran,
VESPO 125 ET3 v dobrem stanju, 9.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. 910835 v večernih urah.
PRODAM Renault 5 Alpine letnik 1980. Tel. od 12. do 13. ure na št. 229489.
UNIVERZITETNI ŠTUDENT nudi lekcije iz knjigovodstva in trgovinstva. Tel. 416150.
PRODAM obleko za standardne plese. Velikost primerna za deklico 12. - 13. let. Tel. 231864.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali dve sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 229476 v večernih urah.
IŠČEM v najem majhno stanovanje v mestu ali na deželi, Tel. 228390.
PRIMOTOR KLUB omogoča članom in prijateljem nakup s 30-odstotnim popustom motorja CAGIVA 125 Aletta, dobitek na nagradnem žrebanju. Ponudba ne velja za prodajalce motorjev ali podružnice. Informacije na tel, 763856 (zjutraj),
LJUBITELJI KONJ v vasi Beka - v okolici Kozine - oddajamo v najem hišo s hlevom ter 1 hektar terena za košnjo ali druge namene. Ugodno. Tel. 226445.
Pevci in pevke Tržaškega mešanega pevskega zbora iskreno čestitajo
MAJI LAPORNIK
ob zelo uspešno opravljenem diplomskem izpitu
Ob 8. obletnici smrti nepozabne none Valerije daruje Ude 50.000 lir za Dekliški zbor Vesna.
V	spomin na Silvestra Olenika daruje Slavko Novak (Mačkolje) 20.000 lir za KD Primorsko Mačkolje.
Družina Rupel daruje 100.000 lir za Ljudski dom v Trebčah.
V	spomin na Lada Premruja daruje Srečko Colja 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju.
V	počastitev spomina na pok. Srečka Schvvambergerja daruje družina Čač (Bazovica 131) 20.000 lir za VZPI-ANPI sekcija Bazovica.
Ob 1. obletnici smrti dragega brata darujeta sestri Pierina in Bazilija 20.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Borisa Žafrana darujeta Zdenko in Bazilija 20.000 lir za SKD Slavec.
V	spomin na Borisa Košuto darujejo Viktorija, Ester in Nidija 30.000 lir za Godbeno društvo Vesna.
Namesto cvetja na grob Riharda Sedmaka darujeta Eda in Dora 10.000 lir za Godbeno društvo Vesna.
Ob 1. obletnici smrti dragega Viktorja Milazzija daruje družina Baldassin (Gro-pada) 20.000 lir za KD Skala.
V	spomin na Branka Grahonjo daruje družina Bernetič (Gročana 10) 10.000 lir za Kd Krasno polje ter 10.000 lir za cerkev na Pesku.
V	spomin na Lada, Angelo in Stanka daruje Zora Hrovatin 30.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na prijatelja Branka Grahonjo daruje Edi Grahonja in družina (Gročana 29) 10.000 lir za Sklad M. Čuk in
10.000	lir za KD Krasno polje.
Ob 3. obletnici smrti dragega očeta in moža Silvija daruje_ družina Ferluga
40.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Nataleja De Giorgija darujeta družini Grgič (Padriče 134) 20.000 lir za KD Skala - Gropada ter 20.000 lir za KD Slovan - Padriče.
V	počastitev spomina na dragega prijatelja Lada Premruja daruje Angel Turk
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Edo Taučar daruje Marija Škerk (Repen 130) 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na branka Grahonjo darujeta družini Racman in Gombač 10.000 lir za KD Krasno polje ter 10.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gročani.
Ob težki izgubi predragega Branka Grahonje daruje Ludmila Grahonja
20.000	lir za lačne v svetu.
Ob 1. obletnici smrti Gizele Milič vd. Legiša darujejo otroci z družinami
100.000	lir in sestra Ivanka 20.000 lir za Dekliški zbor Devin.
Namesto cvetja na grob Srečka Štoke daruje družina Svetič (Salež) 15.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	počastitev spomina Alojza Briščika daruje Vida Gerlanc Mennucci 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek - Kontovel.
menjalnica
6. 4. 1987
Ameriški dolar............ 1280.—
Nemška marka ............. 710.—
Francoski frank........... 212.—
Holandski florint ........ 628.—
Belgijski frank............... 33.40
Funt šterling............. 2050,—
Irski šterling............ 1880.
Danska krona................. 185.50
Grška drahma .................. 9.10
Kanadski dolar ........... 970.—
Japonski jen		8.10
Švicarski frank 		849.50
Avstrijski šiling		100.80
Norveška krona 		186.
Švedska krona		201. -
Portugalski eskudo		8.70
Španska peseta		9.60
Avstralski dolar 		870. -
Debeli dinar		1.70
Drobni dinar		1.70
Orfl/E? BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
HIP

:: :


lili

lil
lil
us

i
lil
liti
PODRUŽNICA BOSO
je prenovljena!
—	obnovili smo prodajne prostore;
—	racionalizirali smo servisno službo;
—	investirali smo, da ti nudimo boljše pogoje
PODRUŽNICA BOBB
na Čampu Marziu je bila prenovljena, da ti nudi boljše pogoje.
PODRUŽNICA BBBB
Ul. Čampo Marzio 12/18 Tel. 307030 — TRST


PII


Koledar Radia Trst A
Aprilski dramski spored
Nocoj, 7. aprila, ob 18. uri: Janez Povše - ADIJO, IZBRALA TE JE. (Radijska komedija)
Ze od Linhartovega Matička pa vse tja do Toneta Partljiča je gibalo slovenske komedije ljubezen. Vse kaže, da je tudi Janeza Povšeta, avtorja aprilske slovenske izvirne radijske igre, zamikala prav ta (ne)čednost človeške nature, do katere se lahko opredelimo sentimentalno, dramatično, tragično in seveda tudi komično. Pozdravljena tedaj slovenska komedija na Radiu Trst A, poslušalcem pa seveda želimo veliko zabave! Režija Janez Povše.
V torek, 14. aprila, ob 18. uri: James Joyce - SAMOMOR MOLLV BLOOM (iz romana Ulikses). Umetniška pripoved Savine Remec.
Napovedovalka Savina Remec se je lotila tega zahtevnega projekta z vso
skrbjo in ljubeznijo zrele in odgovorne profesionalke. Odločila se je za znani, daljši odlomek, za notranji monolog Molly Bloom iz Joyceovega romana Ulikses in ga v sodelovanju z režiserjem Jožetom Babičem poskušala udejaniti v pregledno izpoved širokih umetniških razsežnosti. Priredba in režija Jože Babič. Prevod Janez Gradišnik.
V soboto, 18. aprila, ob 18. uri: Mirko Mahnič - KRIŽEV POT. (Velikonočna radijska igra)
Na veliko soboto bo na vrsti izvirna radijska igra dolgoletnega sodelavca tržaške radijske postaje Mirka Mahniča. V prvem delu, v prvi postaji te svoje igre avtor' izpostavlja intimno dilemo rimskega prokuratorja Poncija Pilata in njegove žene Lilijane; vse na
nivoju človeškega in bridkotrpkega. V zadnji, štirinajsti postaji, ki pripoveduje o Kristusovi smrti, pa sklepa svojo igro z voščilom vesele aleluje. Režija Marjana Prepeluh.
V	torek, 21. aprila, ob 18. uri: Boris Pangerc - PESMI JUTRA, OPOLDNEVA IN NOČI. Večer umetniške besede.
Mladi zamejski književnik Boris Pangerc se je odločil za svojevrsten sklop upesnjevanja pretekle in sodobne slovenske poezije. V sončnem razponu enega dne - jutra, opoldneva in noči - nam namreč pripoveduje o marsičem, kar v pičlih, dasi sorazmeroma dolgih 24 urah utegne raniti ali osrečiti srce, dušo in telo. Režija Sergej Verč. (Ponovitev) •
V	soboto, 25. aprila, ob 18. uri: Ad-rijan Rustja - OBIČAJI IN DOGODKI - Praznoverja. (Radijski dokumentarec v 10 delih).
Niz folklorno-dokumentarnih oddaj o običajih in navadah naših ljudi od Milj do Devina, ki skozi praznične dogodke pripovedujejo o sebi in o svojih tradicijah. Avtor oddaje se je z magnetofonom podal v naše vasi in zabeležil na trak vse dostopne »običaje in dogodke« ter jih potem v studiu, tudi s pomočjo poklicnih igralcev, demontiral v pregledno in sklenjeno celoto.
V	torek, 28. aprila, ob 18. uri: Boris Orlič - VLAK ZA ŠVEDSKO. Izvirna radijska igra.
Izvirna slušna igra mladega zagrebškega avtorja Borisa Orliča, ki to pot prvič sodeluje z našo radijsko postajo, udejanja predvsem dva zvočna plana, ki spremljata protagonista igre na dolgi poti iz Jugoslavije na evropski Sever. Nenavadna srečanja na vlaku, spomini, živi stiki z najmlajšo zdomsko generacijo so tisti zgodbeni elementi, ki dajejo avtorju povod in snov za globlje razmišljanje o svetu. Prevod Neva Zajc. Režija Boris Kobal.
Vsak ponedeljek in petek ob 16. uri: OSEBNO.
Tedensko srečanje s prevajalci, avtorji in skratka z vsemi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z literaturo, sami gostje pa pripovedujejo o svojem delu in odnosu do književnosti. V aprilu bodo gostje Nataše Sosič lektor Jože Faganel, igralka Mira Sardoč in pisatelj Jože Javoršek. Radijska realizacija Nataša Sosič.
Oddaje so produkcija Radia Trst A.
Veliki violinisti v Bologni
BOLOGNA — Cremona proslavlja letos 250. obletnico smrti Antonia Stradi-varija, Bologna pa bo violini in violinistom posvetila letošnji festival Veliki interpreti, ki zajema od 21. aprila do začetka julija kar 16 koncertov: violina kot solistično glasbilo, recital za violino in klavir, komorna glasba za godala. Nastopili bodo seveda zelo znani glasbeniki, prvi med njimi Mstislav Rostropovič z The Chamber Orchestra of Europe in kasneje v triu z Ann Sophie Mutter in Brunom Giuranno. Med znanimi imeni so še duo Uto Ughi in Gidon Kremer, Salvatore Accardo z Michelejem Campanello in Pinchasem Zukkermanom, Oleg Kagan, Antal Dorati in Wolfgang Sawallisch.
IDUJCB LONDON
UREDNIŠTVO RADIJSKIH ODDAJ V SLOVENŠČINI
Vse poslušalce v domovini in po svetu obveščamo o spremembi valovnih dolžin in časov oddaj v slovenščini: opoldanske oddaje z novicami in pregledom pisanja britanskih dnevnikov vsak delavnik ob 12.00, na valovnih dolžinah 16,19, 25 in 31 m večerne oddaje z novicami, komentarji in prispevki z najrazličnejših družbenih področij
vsak dan ob 18.30, na valovnih dolžinah 19, 25, 31 in 49 m
nedeljske opoldanske oddaje z novicami, pregledom britanskih nedeljnikov, reportažnimi zapisi in versko rubriko vsako nedeljo ob 11.30, na valovnih dolžinah 16,19,25in 31 m
Hvala za poslušanje in čimboljši sprejem!
Naš naslov: Slovenska sekcija, BBC London, Bush House, London WC2B 4PH, England.
PriPravl'a:	nedelja, ob 11. uri
Iztok Jelačin
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Prvi teden aprila je za nami, zunaj se topli, lestvica Vročih 10 pa že skoraj žari... Tudi tokrat je deset najbolj vročih motivov deset, kar ne preseneča, še manj pa to, da so vroči. Poglejmo, kako ste glasovali tokrat...
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		
10	7	1.	Bangles - Walk Like An Egyptian
7	1	2.	Europe - Rock The Night
4	2	3.	Morandi, Tozzi, Ruggeri - Si puo dare di piri
15	—	4.	Europe - The Final Countdown
—	—	5.	Level 42 - Runnings In The Family
4	3	6.	Duran Duran - Skin Trade
2	10	7.	Bon Jovi - Living On A Prayer
3	4	8.	Whitney Houston - Ali At Once
2	8	9.	Europe - Carrie
—	—	10.	Simply Red - The Right Thing
Kar nekaj novosti, sprememb, trikrat Europe, po 37 tednih tokrat brez Martina Krpana... Tako nekako bi lahko lestvico komentirali v telegrafskem stilu. Na samem vrhu so prvič Banglice, ki jim je to uspelo šele po desetih tednih »veselega gostuvanja« na Vročih 10. Europe so po treh tednih vodstva zdaj drugi z Rock The Night, vendar je podatek, da so prisotni s še dvema motivoma, dovolj zgovoren... Vesela trojka iz San Rema je tretja, ponovno uvrščeni motiv The Final Countdown - četrti, na petem mestu pa velika novost tega tedna, skupina Level 42 in njihov zadnji hit Running In The Family. Sledijo Duran Duran, na sedmem mestu pa Bon Jovi in Living On A Prayer. Whitney se je malo ohladila, Europe še tretjič, tokrat Carrie, na desetem mestu pa spet novost na lestvici, skupina Simply Red, ki počne Prave reči...
V nedeljo smo vam zavrteli še Cest la vie - Robbiea Nevila, How many lies -Spandau Ballet in Looking tor Jack - C. J. Haya...
Nagrade v aprilu so: majica Vročih 10, darilni komplet Splošne banke Koper, kaseta Draga Primorska, pa še dva bedža Vročih 10... Prihodnji teden pa bomo objavili tudi tri glavne končne nagrade... Lepo se imejte...
Z nagradami sodelujejo:

-------------------------------------------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:........................................................
Naslov:................................................................
Glasujem za:...........................................................
Moj predlog:...........................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
Vročih 10
današnji televizijski in radijski sporedi
Hi ram______________________________
7.20 Rubrika: Uno mattina
9.35	Nan.: Professione pericolo!
10.30	Rubrika: Azienda Italia
11.00	Rubrika: Okrog nas
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto chi gioca?, vmes (13.30) dnevnik
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.05	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Izobraž. oddaja: Medalje
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Fantastični svet Walta Disneya
17.30	Risanka: Tao Tao
17.45	Izobraževalna oddaja: Slovar
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička,
19.00	Mednarodno letališče
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Primer
21.30	Film: Di padre in figlio (kom., It. 1982, r. V. Gassman, i. Vittorio inAlessandro Gassman, 1. del)
22.30	Dnevnik, nato 2. del filma
23.15	Sanremske zvezde: Bob Geldof
23.50	Dnevnik - Zadnje vesti
0.05 Aktalnosti: Hvala, ne kadim
RAI 2	|
11.15	Monografije: Etna
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - kakor mi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja o sodstvu
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Scomparso - Missing (dram., ZDA 1982, r. Constantin Costa-Gavras, i. Jack Lemmon, Sissi Spaček)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Informativna oddaja: Mbcer - soočenje
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nočni film: La vita e un roman-zo (pravljični, Fr. 1983, r. Alain Resnais, i. Vittorio Gassman, Ge-raldine Chaplin)
RAI 3	[
12.00	Inf. oddaja: Virgil (1. del)
12.30	Inf. oddaja: Doba jazza (2. del)
13.00	Informativna oddaja: Tkanine, blago, moda
13.30	Tečaj angleščine
14.00	Informativna oddaja: Filo diretto - Pomoč pri domači nalogi
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.35	Film: Beatrice Cenci (zgod., It.
1941, r. Guido Brignone, i. Caro-la Hohn, Giulio Donadio)
17.05	Zabavna oddaja: Vse o... nas
18.00	Risanka: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti: O furlanskih izseljencih v Buenos Airesu
20.05	Izobraževalna oddaja: Ko je mladinec sam - Portret družine
20.30	Film: Aspetta che torni tua mad-re (kom., ZDA 1983, r. Bill Per-sky, i. Paul Michael Glaser)
22.05	Dnevnik
22.10	Aktualna oddaja: Effetti perso-nali - Od filma do stvarnosti
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Nadaljevanka: Ritorno a Brides-head
: Ir RTV Ljubljana _________________
10.00	TV mozaik - Šolska TV: Prometna vzgoja, 10.15 Zemljepis, 10.30 Voda na Krasu, 11.00 Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.20	TV mozaik (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Klovni so bolni od smeha - Deska
17.45	Mladinska oddaja: Tedenski zabavnik (prod. TV Sarajevo)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	TV drama
21.15	Inf. oddaja: Integrali - Kako dolg je kratki meter (Majda Knapp o Festivalu kratkega filma v Beogradu), Aspekti sodobne glasbene vzgoje (Darja Korez-Korenčan), Portret koreografinje Birgit Cul-berg (Jadranka Tavčar), Benetke iz nevsakdanje perspektive (Sandi Čolnik ob knjigi Marka Pogačnika)
22.15	Dnevnik
TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: KOPRIVNO — Okrogla miza o Slovencih
TRST — S seje upravnega sveta SSG VIDEM — O sejmu hobbyjev TRST — Ustanovni občni zbor tržaške sekcije Zveze za zaščito okolja SESLJAN — Predstavitev pešpoti po Rilkejevih stopinjah TRST — Dva likovnika v TK
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Evin vek
20.25	TV Novice
20.30	Film: La figlia del passato (i. Shirley Jones, Raff Martin)
21.50	TVD Vsedanes
22.00	Zgodovinski dokumentarec 22.40 Jug. koš. prvenstvo - play off
23.50	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu
r Jg| CANALE5____________
7.00	Rubrika: Buongiorno Italia
7.10	Risanke
7.50	Inf. odd.: In studio
8.10	Rubrika: Forum
9.00	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
9.25	In studio (2. del)
10.00	Nadaljevanka: General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.10	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Le bianche sco-gliere di Dover (dram., ZDA 1944, r. C. Brown, i. Irene Dunne)
17.00	Nanizanka: L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanki: Dallas,
21.30	La figlia di Mi-stral (3. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale, 1.30 Missione impossibile
| ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-
re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otr. odd.: Ciao ciao, vmes risanke Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Dok.: To je Hollywo-od, Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlie's Ahgels
20.30	Film: L'anatra alFaran-cia (kom., 1975, r. Luciane Salce, i. Monica Vitti, Ugo Tognazzi)
22.30	Film: Una donna due passioni (dram., 1977, r. Etienne Perier, i. Mic-hel Piccoli, Claudia Cardinale)
0.30 Nanizanka: Ironside, 1.20 Switch
fij> ITALIA 1
8.30 Naniz.: Fantasilandia
9.15 Film: Doppia vita di Carol Leiner (dram., 1981, i. Don Johnson)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T.J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otr. odd.: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny, Sandy, Lupin
18.00	Nan.: La časa nella prateria, 19.00 Arnold,
19.30	Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Šport: boks Hagler-Leonard (svet. naslov v srednji kat., prenos iz Las Vegasa)
21.30	Film: Amityville pos-session (srh., 1982, r. Damiano Damiani)
23.15	Variete: Lupo solitario 0.25 Rock opolnoči: James Taylor
1.15	Nanizanka: A-Team
|	TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanki: Hero High,
13.30	Gli orsetti del cu-ore
14.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
15.00	Nanizanka: Dr. John
16.30	Risanke: Mimi, Anna,
Il fichissimo, Voltron, Transformers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Nero Wolfe
20.30	Film: Alla mia čara mamma nel giorno del suo compleanno (kom., It. 1974, r. Lucia-no Salce, i. Paolo Vil-laggio, Eleonora Gior-
gi)
22.20 Nanizanka: Bolero
23.30	Film: SOS Lutezia (dram., Fr. 1955, r. Christian-Jague)
^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Rosa de Lejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, 15.00 II tappeto orien-tale
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Verdi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Glas. odd.: Musič box
[ ^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Ned. koš. tekma (pon.)
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ne-diški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 15.45 Postni govor; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Adijo, izbrala te je! (rež. Janez Povše).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl;
15.10	Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Tone Peršak - Kamen;
22.30	Pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Mozaik lahke glasbe; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljane; 13.00 Danes na valu radia Koper; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Revija primorskih in zamejskih pihalnih orkestrov; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Istra, ki je ne poznamo; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Rubrika o prehrani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissi-mi; 16.45 Sedemdeseta leta; 17.00 Bub-bling; 18.00 High power; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Okno na Benečijo; 19.30 Smeh in glasba; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
Lani so jim varčevalci zaupali 12 milijard lir
Nadpovprečno poslovanje posojilnice v Doberdobu
Kar za tri milijarde lir so se v lanskem letu povečala denarna sredstva zaupana doberdobski Kmečko obrtni hranilnici in dosegla ter presegla 12 milijard lir. Točneje 12.072.597.180 lir. To je zelo velik uspeh za ta naš kreditni zavod, ki deluje v majhni vasi, s komaj poldrugim tisočim prebivalcev, kakršna je Doberdob. Vaška posojilnica si je pridobila zaupanje tudi ljudi, ki žive in poslujejo izven občine. Zaradi tega je kar sedem desetin današnjega poslovanja z ljudmi iz drugih krajev, ki prihajajo v Doberdob, kjer so v posojilnici dobro sprejeti.
Te in. druge podatke sta predsednik posojilnice Andrej Gergolet in ravnatelj dr. Maks Gergolet, v nedeljo obrazložila članom posojilnice, ki so polnoštevilno prišli na občni zbor.
V doberdobskem kreditnem zavodu so to precej večje poslovanje obeležili tudi z veliko večjim čistim dobičkom. Kar 275.082.599 lir namesto predlanskih skoro 175 milijonov. Ker so tako lahko 250 milijonov dali v rezervne sklade, imajo sedaj že nad 780 milijonov lir premoženja.
Število članov ostaja skoro nespremenjeno. Konec lanskega leta so jih imeli 195. Ni je družine na Doberdobskem krasu, ki ne bi poslovala z domačim kreditnim zavodom. Tudi vaš-
ke posojilnice so sčasoma postale nekaj čisto drugega od tistega kar so bile nekoč, ko so le zbirale ter posojale denar. Dandanes nudijo tudi ti domači kreditni zavodi vse kar lahko dobiš v večji mestni banki. Poleg vseh uslug ti nudijo tudi nasvete kako koristno vlagati denar. V zvezi s tem je treba reči, da je bilo na občnem zboru postavljenih tudi nekaj vprašanj. Povedalo pa se je, da na posojilnici lahko le dajejo nasvete, vsak posameznik pa mora po svoje odločati.
Inflacija je lani bila globoko pod desetico. Kljub temu pa je Doberdob-ska posojilnica povečala zaupane ji vloge za kar 32,76 odstotkov. Se večji bi bil njihov uspeh, ko bi bili dobili dovoljenje za odprtje podružnice v Ronkah ali v Tržiču.
Na občnem zboru je bilo tudi poudarjeno, da so v njihovo poslovanje uvedli veliko sodobne tehnologije. Veliko sodelujejo z Deželno zvezo kmečko-obrtnih posojilnic in s servisi, ki jih ta nudi članicam.
Kot slovenski denarni- zavod pa sodelujejo tudi v Bančni sekciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, v kateri je šest posojilnic (Doberdob, Sovodnje, Opčine in Nabreži-
na), ter Kmečka banka iz Gorice in TKB iz Trsta. Predsednik Bančne sekcije SDGZ Pavel Milič je zborovalcem prinesel svoj pozdrav in si zaželel še več aktivnega sodelovanja.
Pozdravili so tudi zastopniki raznih društev in organizacij: Odo Kalan, dr. Mario Gergolet, Jožef Ferfolja, Marija Ferletič, Mario Vižintin. Zahvalili so se za denarne prispevke, istočasno si zaželeli še bolj obilnih. V zvezi s tem lahko povemo, da so lani dali v ta na-
men nekaj nad 14 milijonov lir, letos pa predvidevajo tonamenski izdatek 25 milijonov.
Nekaterim odbornikom je potekel mandat. Potrjena sta bila dosedanji podpredsednik Andrej Gergolet in Severina Peric. Potrjen je bil tudi predsednik nadzornega odbora Arnaldo Jarc, nanovo sta bila kot nadzornika izvoljena Marčelo Frandolič in Mario Vižintin. Namestnika pa bosta Ladislav Gergolet in Cirila Devetti.
Kakovost in množičnost na petem meddeželnem violinskem natečaju
V Fari nastopilo 55 mladih izvajalcev
V sodelovanju z jugoslovanskimi oblastmi
Policija zajela 18 Azijcev ki so šli ilegalno čez mejo
Peti meddeželni natečaj za mlade violiniste - študente, ki je potekal od 3. do 5. aprila v Fari, je znova potrdil, predvsem po kakovosti izvajanja, pomen te glasbene pobude, ki si uspešno utira pot, tudi preko Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Kar solidno je bilo na letošnji prireditvi predstavništvo mladih izvajalcev iz Veneta.
V	treh dneh se je pred komisijo, sestavljali so jo prof. Nino Gardi, prof. Alfredo Marcosig, prof. Alessandro Molin, prof. Dejan Bravničar, prof. Tomaž Lorenz, prof. Gustav Mayer in prof. Christiane Neuhaus, zvrstilo 55 mladih violinistov, ki so nastopali, z ozirom na starost, v štirih različnih kategorijah. V prvi najmlajši izvajalci, do 11. leta, v drugi violinisti med 12. in 14. letom, v tretji med 15. in 18. letom, v zadnji pa violinisti starejši od 19 let.
Kakovost izvajanja je bila zelo visoka, je splošna ocena prirediteljev in strokovne žirije. Posebno izvrstno so se odrezali mladi violinisti iz Veneta.
V	prvih dveh starostnih skupinah so se najboljše uvrstili tekmovalci iz Slovenije, oziroma Koroške, v tretji skupini so prevladovali gosti iz Veneta ter violinisti iz Furlanije-Julijske krajine, v zadnji pa violinisti iz Slovenije in FJK. Največ nastopajočih je bilo iz Slovenije (22), Furlanije-Julijske krajine (19) in končno Koroške (14).
Meddeželno tekmovanje mladih violinistov se je zaključilo v nedeljo zvečer s podelitvijo nagrad in priznanj ter koncertom v dvorano Bergomas v Gradišču. V drugem delu koncerta so mladi izvajalci igrali ob spremljavi dvajsetčlanskega mladinskega orkestra — sestavljajo ga mladi glasbeniki iz raznih krajev treh dežel, iz Veneta in celo iz Zagreba in Dubrovnika — pod vodstvom mladega tržaškega dirigenta Stojana Kureta.
Natečaj v Fari prireja tamkajšnje glasbeno in kulturno društvo, pod pokroviteljstvom občinske uprave, Deže-
le, Pokrajine in avtonomne letoviščar-ske ustanove. Na njem sodelujejo le študenti glasbenih šol.
Prireditev se iz leta v leto bolj uveljavlja, kar priča tudi število udeležencev. Vse bolj se prireditev širi v prostor delovne skupnosti Alpe Jadran.
Avtobusna veza Gradež - Trst
Ravnateljstvo pokrajinskega avtobusnega podjetja (APT) obvešča, da so 29. marca uvedli avtobusno (poletno) progo med Gradežem in Trstom in Trstom in Gradežem. Avtobusi vozijo ob nedeljah in praznikih in sicer po sledečem razporedu: iz Gradeža proti Trstu, ob 8.40 in 20.30, iz Trsta proti Gra-dežu ob 7.15 in 19. uri.
Berite
»Novi Matajur«
Skoraj istočasno kot v Trstu so tudi v Gorici te dni odkrili mrežo tihotapljenja, če ga lahko tako imenujemo, tuje delovne sile. Zajeli so namreč 18 Azijcev, Kitajcev in Malezijcev, ki so skušali ilegalno vstopiti v Italijo. Nadzorstvo so poostrili na osnovi informacij jugoslovanskih oblasti o premikih azijskih državljanov.
Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši so skrbno pregledali dokumente skupine Malezijcev, ki je nameravala v Italijo. Odkrili so, da so nekateri imeli .ponarejene potne liste, oz. potne liste, ki so pripadali drugim osebam. Skoraj istočasno so na italijanskem ozemlju zasačili skupino kitajskih državljanov, ki so skrivaj prekoračili mejo.
Vseh 18 so prijavili sodnim organom zaradi prekrškov v zvezi s ponarejanjem dokumentov, nato pa so jih pospremili čez mejo in izročili jugoslovanskim oblastem. Vodji obeh skupin, Wong Kivon Leunga in Phang Tai Penga, so tudi prijavili zaradi prekrška, ki ga novi zakon o vstopu tuje delovne sile kaznuje z zaporno kaznijo od enega do petih let. Preiskava se nadaljuje. Mnogi med zajetimi so namreč imeli pri sebi priporočilna pisma in vizitke z naslovi kitajskih restavra-
cij v Italiji, ki naj bi jih zaposlile. Zakon o zaposlovanju tujih delavcev predvideva v tem primeru kazni tudi za delodajalce.
Načelnik obmejne policije dr. Davi-ni nam je povedal, da so v teh dneh tudi jugoslovanski mejni organi zajeli podobne skupine Azijcev, ki so iz Beograda prišli do Nove Gorice, odkoder so nameravali v Italijo. Prav sodelovanje z jugoslovansko policijo je omogočilo uspešna posega.
Med Rožno dolino in Novo Gorico
Smrtna nesreča kolesarja iz Gorice
Na cesti med Rožno dolino in Novo Gorico, v neposredni bližini predora pod Panovcem, na novogoriški strani, se je v petek zvečer zgodila smrtna prometna nesreča. Življenje je izgubil 40-letni Bruno Vidic iz Gorice, Ul. Giustiniani 25/3, ki se je na kolesu peljal proti Novi Gorici. V isti smeri je z avtom pripeljal 52-letni Dušan Uršič, ki je kolesarja povozil. Nesreča se je zgodila okrog 21.30. V teku je preiskava.
Pogreb Vidica bo predvidoma danes.
Gasilci pomagali športnemu ribiču
Športni ribič, 52—letni Matteo Cico-ria iz Gradišča bo odslej najbrž bolj previden. V nedeljo se je pred hitro naraščajočo vodo moral zateči na otoček sredi struge, od koder so ga z gumijastim čolnom spravili šele gasilci. Menda je Cicoria opazil, da voda hitro narašča in je nameraval prebresti na breg, kar pa se mu je menda zdelo prenevarno. Umaknil se je zato na otoček in od tam poklical na pomoč. V bližini so bili namreč tudi drugi ribiči.
Komunisti kritični do večine zahtevajo alternativo na Pokrajini
Danes ob 17.30 je napovedana seja pokrajinskega sveta. Kot smo poročali je seja odpadla pred desetimi dnevi, ker je bilo v dvorani komaj 10 od 24 svetovalcev in je bil torej svet nesklepčen.
S tem v zvezi je pokrajinsko tajništvo KPI zavzelo do večine na Pokrajini dokaj ostro kritično stališče. V številnih odsotnostih iz vrst večine vidijo namreč znak konfliktov v samem odboru, ki da onemogočajo delovanje izvoljenih organov. To v trenutku, ko bi morali razpravljati o pomembnih vprašanjih, o decentralizaciji, šolski politiki, upravljanju Goriškega sklada, posegih za mladinsko zaposlovanje, za urejanje teritorija itd.
Komunisti menijo, da je sedanja večina - predvsem po odgovornosti KD -premalo enotna in dosledna, da bi lahko izvajala zahtevne naloge, ki se ji postavljajo. Zato meni KPI, da je napočil čas za novo večino demokratične alternative na Goriški pokrajini.
Oporečniki o kulturi miru in civilni službi
Prav te dni smo poročali o zanimivem srečanju v zvezi z deželnim zakonom o kulturi miru, ki ga je vlada zavrnila, češ da presega deželne pristojnosti. S tem v zvezi se je oglasilo pokrajinsko tajništvo oporečnikov zaradi vesti. Ugotavljajo, da je vlada zavrnila predvsem dva aspekta zakona: deželne posege na področju mednarodne kooperacije in posege v smeri večjega informiranja o možnosti in načinu služenja civilnega namesto vojaškega roka.
Oporečniki ugotavljajo, da to zadržanje potrjuje obstrukcionizem, s katerim skuša državna oblast onemogočiti izvajanje pravic, ki jih priznava zakon št. 772 iz leta 1972. Prav pomanjkanje informacij je ena glavnih ovir, ki mladim preprečuje, da bi koristili pravico - oporečniki poudarjajo, da gre za pravico - nadomestiti vojaško suknjo s služenjem civilnega roka.
Zaradi tega pozivajo deželne organe, naj se poslužijo vseh možnih poti, da bi v deželnem zakonu ohranili točke, ki so bistvenega pomena za rast kulture miru. Predvsem korektno informacijo o možnostih, ki jih danes ima mlad državljan, da zavrne orožje in izbere družbeno koristno delo.
Disneyeva risanka za goriške učence
V Verdijevi kinodvorani bo danes popoldne izredno predvajanje risanega filma za otroke. Pobudo, ki je namenjena vsem učencem osnovnih šol, je dalo občinsko odborništvo za kulturo. S pričetkom ob 15.30 in brezplačnim vstopom bodo predvajali risani film Walt Disneya "La bella addor-mentata nel bosco" (Trnuljčica).
Prošnje za suplence na srednjih šolah
Šolsko skrbništvo sporoča, da so izčrpali lestvice za suplence na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom in sicer za sledeče predmete: kemija, tehnično risanje, pravne in gospodarske vede, trgovinstvo, likovna vzgoja, fizika, zemljepis, italijanski jezik in slovstvo, angleščina, angleški jezik in kultura, srbohrvaščina in kultura, matematika, matematika in fizika, slovstvo, latinščina in grščina, pri-rodipis - kemija - zemljepis, slovenščina - zgodovina in državljanska vzgoja - zemljepis, zgodovina umetnosti.
Interesenti lahko vložijo prošnje za uvrstitev v lestvico, za šolsko leto 1987/88, do 30. aprila letos.. Interesenti, ki so bili že uvrščeni v sezname sup-lentov za šolsko leto 1986/87, morajo prošnjo ponoviti, če želijo biti vključeni tudi v nove sezname.
______________izleti________________
Društvo slovenskih upokojencev prireja na velikonočni ponedeljek, 20. aprila, tradicionalni izlet v Črni Vrh. Kosilo v hotelu Bor, igre in zabava s plesom. Izleta se bodo udeležili tudi upokojenci iz Trsta. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje samo še danes od 10. do 12. ure na sedežu društva in pri poverjenikih po vaseh.
razstave
V	Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu razstavlja akademska slikarka Stanislava Pudobska. Ogled do 11. aprila.
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini je do 10. aprila na ogled razstava slik in grafik Bogdana Borčiča.
V	deželnem avditoriju je do 12. aprila odprta razstava ob 15-letnici delovanja goriške sekcije združenja Italia nostra.
Veliko ljudi na Primorski poje v Tržiču
Letošnji koncert Primorske poje v Tržiču je doživel zares izreden uspeh. Poslušalci so skoro do kraja napolnili parter v veliki gledališki dvorani. Velika udeležba je dokaz zanimanja naših ljudi v Laškem za tak koncert. Prišli pa so tudi številni poslušalci z Doberdobskega krasa, ki so hoteli poslušati svoj zbor v veliki dvorani, kjer nastopajo večje in svetovno znane skupine. Zaradi tega bi bilo prav primerno,
da bi prireditelji Primorske poje tudi v prihodnje dali na program tržiškega koncerta zbore z Doberdobskega krasa ali pa iz devinsko-nabrežinske občine. Prišli bi jih poslušat tudi njihovi prijatelji.
Pomembno je bilo tudi dejstvo, da je na tem koncertu nastopil domač italijanski zbor. Na tak način se navežejo koristni stiki med slovenskimi in itali-
janskimi zbori. Domač zbor je poskrbel za lepo gesto, da je vsem slovenskim zborom poklonil spomin na ta lep večer.
Na naših slikah sta dva zbora iz Goriške. Sovo-denjska dekleta nastopajo leto dni pod vodstvom Sonje Pelicon. Doberdobski mešani zbor Hrast pa je pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča dokazal, da tudi naš podeželski zbor zna pripraviti lep program.
kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Platoon«.
CORSO 17.30-22.00 »II colore dei soldi«. VITTORIA 17.30-22.00 »Sfida erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Vogliosita mor-bosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Policijska akademija II«.
DESKLE 19.30 »Maščevanje krilate kače«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 87, tel. 84443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Anna Zotti vdova Paoletti iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na pokopališče v Štandrežu, ob 11. uri Bruno Vidic, iz mrliške veže na glavnem pokopališču.
Košarka: v četrtfinalu play offa za državni naslov
Atletika: na tekmovanju v hitri hoji v Švici
Zmaga atleta Fabia Ruzziera na »Grand prix de Lausanne«
Tri zmage
Italijansko košarkarsko državno prvenstvo stopa v svojo »vročo« fazo. V soboto in v nedeljo so namreč že odigrali prve tekme četrtfinala play offa, povratne tekme bodo že jutri, a morebitne tretje v nedeljo, 12. t.m.
Po sobotni zmagi gostujočega Mo-bilgirgija iz Caserte pri bolonjskem Dietorju (90:78) pa so v nedeljo zmagali domačini. Kaže, da se bosta vsaj dva četrtfinalna spopada, vsaj glede na izid teh prvih tekem, končala s tretjo tekmo (Tracer - Scavolini in Arexons -Allibert), medtem ko bi po vsej logiki Mobilgirgi in Divarese že po povratni tekmi morala biti v polfinalu. Seveda pa so bila doslej predvidevanja večkrat postavljena na glavo in tako se seveda zna zgoditi tudi tokrat.
TRACER - SCAVOLINI 94:88 (48:45)
Tudi brez svojega »gladiatorja« Me-neghina, ki je vseeno žel buren aplavz, pa čeprav ni niti stopil na igrišče, je milanski Tracer premagal »sitnega« nasprotnika, kot je pac lahko Scavolini iz Pesara. D'Antoni, McA-doo, Earlov/ in Premier so se še toliko
domačinov
bolj potrudili za »ranjenega junaka« ter zasluženo slavili v športni palači, ki se je, ob prihodu ekipe, hotela razpočiti od navdušenja.
DIVARESE - LIBERTI 117:80 (57:44)
Domačini Divareseje, ki so osvojili prvo mesto v regularnem delu prvenstva, so po previdevanjih pregazili ekipo Libertija iz Firenc, ki pa je zelo nevarna na domačem igrišču. Zato ni niti na tem srečanju izključeno, da bo prišlo do tretje tekme, ki pa bi se morala končati s podobnim izidom, kot je bil nedeljski. V bistvu sploh ni bilo tekme, saj so Thompson, Dino Boselli, Sachetti in ostali dejansko »uničili« zbegane igralce Libertija.
AREKONS - ALLIBERT 80:77 (46:46)
V Cantuju so domačini z izredno težavo premagali nasprotnika, ki bi moral biti po predvidevanjih njihov lahek plen. Vendar pa so se tokrat Riva in Marzorati ušteli ter so se morali maksimalno potruditi, da so strli na papirju mnogo šibkejše nasprotnike.
LAUSANNE — V nedeljo je bil v Lausannu »1. Grand prix de Lausanne« v hitri hoji na razdalji 20 km z mednarodno udeležbo atletov Italije, Francije, Belgije in Zah. Nemčije, poleg seveda cele švicarske elite. Tekmovanje je obenem veljalo tudi za švicarsko državno prvenstvo ter za kvalifikacijo za sestavo švicarske državne reprezentance, ki bo prve dni maja nastopila v New Yorku na svetovnem pokalu v hitri hoji.
Kot smo že napovedali, se je na povabilo tamkajšnje federacije tekmovanja udeležil tudi naš atlet Fabio Ruz-zier, ki je v Švici dosegel gotovo svoj doslej daleč najboljši tekmnovalni rezultat, saj je atlet proti vsakemu pričakovanju in na splošno presenečenje celo zmagal in tako postal praktično švicarski državni prvak (seveda brez možnosti za nastop v New Yorku).
S časom 1.32'53"5 je za več kot minuto prehitel švicarskega prvaka Ber-toldija ter za minuto in pol drugega Švicarja Haarpaintnera.
Skupno je startalo 32 tekmovcalcev, med katerimi naj omenimo francoskega državnega reprezentanta Toutaina, ki je odstopil že v prvi polovici tekme zaradi krčev v želodcu, ki so bili posledica hladnega in deževnega vremena, ki je oviralo tekmovanje.
Naj omenimo, da je bila proga speljana v parku sedeža mednarodnega olimpijskega odbora s ciljem na stadionu Pierre del Coubertain.
Po tem nedvomno velikem uspehu pa čaka Ruzziera prihodnjo nedeljo že spet druga važna preizkušnja in sicer v Rimu, kjer bo na sporedu državno prvenstvo v hoji na 35 km z nastopom cele državne elite. Proga bo speljana po isti trasi, kjer se bo septembra odvijalo svetovno atletsko prvenstvo.
Tenis: na turnirju v Milanu
Napovedana zmaga Beckerja
MILAN - Neustavljivi Boris Becker je spet osvojil milanski turnir Fila Trophy, ki je bil tokrat na sporedu v Palatrussardiju. Po naporni polfinalni zmagi proti Živojinoviču je v finalu gladko pregazil tudi Čehoslovaka Miroslava Mecirja s 6:4 in 6:3.
Takoj moramo dodati, da je Mecir zelo dober tenisač, ki stalno napreduje in da se je moral mladi »Bum-bum« še kako potruditi, da je strl trdoživega nasprotnika. Čehoslovaku manjka dober servis in stalost v igri, vendar pa je Mecir ob koncu srečanja priznal, da bi kakorkoli že izgubil z itak premočnim nasprotnikom. Ne smemo pa pozabiti, da je isti Mecir v polfinalu naravnost »zlomil« Šveda Wilanderja, kateremu je prepustil le nekaj iger.
Becker je slavil tudi v dvojicah. Tu Živojinoviča ni mogel premagati, ker pač igra z njim. Becker - Živojinovič sta namreč s precejšnjo težavo premagala dvojico Casal - Sanchez (Spa.) s 3:6, 6:3 in 6:4. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je milanski turnir vse bolj popularen, saj si ga je letos ogledalo skupno kar 47 tisoč gledalcev, ki je navijalo zelo korektno.
Nogometna A liga: nekaj presenečenj
Maradona nas je osrečil z Dalmo

Vardar vse bližji naslovu
Marsikaj je v teh časih, ko se ozon v zraku redči in prepušča ultravioletne žarke, da mešajo naravno ravnotežje, postavljeno na glavo. Najbrž je prav ozon kriv, da se je tudi Trstu nasmehnila sreča in dodelila milijardo na športni napovedi. Kljub razredčenosti pa so obrambe v prvi italijanski nogometni ligi zelo goste, saj je v nedeljskem kolu padlo komaj enajst golov. To seveda ni dobro, čeprav se v tem delu prvenstva Te malokdo briga za rezultate, kajti vsa pozornost je že usmerjena na kupoprodajno nogometno borzo.
Vse je namreč skoraj odločeno. Pri vrhu iir na dnu. Do konca prvenstva manjka še pet kol in Napoli ima še vedno štiri točke naskoka pred Inter-jem. Maradona v nedeljo ni blestel, saj so bile misli pri prvorojenki Dalmi (pravijo, da je to resnično njegova hči) in zato je Napoli proti Empoliju le izenačil. Niti Altobelli ni blestel, saj
Triestina - Genoa	0:0
TRIESTINA: Gandini, Polonia, Orlando, Dal Pra, Cerone, Biagini, De Falco, Strappa, Scaglia (68' lachini), Causio, Di Giovanni (80' Ispiro).
GENOA: Cervone, Torrente, Polica-no, Chiappino, Trevisan, Scanziani, Greco (73' Rotella), Eranio, Mamila, Domini, Cipriani (83' Luperto).
SODNIK: Pairetto iz Turina.
Triestina je lahko nekoliko nezadovoljna z nedeljsko delitev točk. Genoa je pred prvenstvom veljala za moštvo, ki bi moralo biti razred nad ostalimi, v resnici pa je ena tolikih ekip, ki se bijejo v gneči za vrh.
Pri Triestini sta se tokrat vrnila na igrišče kapetan De Falco in Cerone, zaradi poškodbe pa je bil odsoten Costantini, kar je povzročilo nekaj zmede v obrambi.
Prvi počas je bil v glavnem izenačen, obe ekipi sta igrali odprto in atraktivno, tako, da je bilo prilik za zadetek kar precej na eni in na drugi strani.
V drugem polčasu pa je Triestina z ostrim presingom, kateremu je diktiral tempo tudi tokrat odlični Causio, prisilila goste na obupano obrambo. Tržačani so pri tem imeli nekaj smole, junak pa je bil odlični genovski vratar Cervone, da Trčažanom ni uspelo konkretizirati svojega truda.
Velik napor (in prava vročina) pa je precej utrudil predsvem graditelja tržaške igre Causia in sorazmerno z zmanjšanjem njegove aktivnosti se je
vztrajno postavlja nov svetovni rekord: v nedeljo je zastreljal enajstmetrovko in to je že četrta zaporedna napaka z bele točke tega napadalca.
Spodnji del lestvice je brez dvoma bolj zagoneten. Atalanta je doma izenačila z Juventusom in je še vedno predzadnja, Ascoli pa je pred svojim občinstvom celo izgubil, tako da je položaj moštva, kjer igra Trifunovič, vse prej kot rožnat. Presenetljivo igra Brescia. To skromno moštvo je v nedeljo izenačilo s Torinom, ki je še naprej v veliki krizi, saj že dva meseca ni okusil slasti zmage. Na take sladice pozablja tudi Roma, ki je bila na Olimpicu na pragu poraza s Fiorenti-no. Zanimivo, da sta gola na tej tekmi dala tujca, in sicer Diaz ter Bonjek (11-metrovka).
Če je Torino v krizi, niti Milanu se ne godi bolje. »Hudič« je v nedeljo spet poražen zapustil igrišče in prav
ublažil tudi pritisk Triestine. V zadnjih minutah srečanja so se Genoi ponudile še dve veliki priliki za zadetek, ki jih gostje niso znali izkoristiti. Poraz bi bil za Tržačane prav neokusna šala. (I. P.)
IZIDI 27. KOLA: Arezzo - Bologna 2:0; Bari - Lazio 1:1; Campobasso -Cagliari 2:0; Catania - Pescara 1:0; Ce-sena - Modena 1:1; Cremonese - Mes-sina 1:0; Vicenza - Sambenedettese 0:0; Lecce - Taranto 0:1; Parma - Piša 2:0; Triestina - Genoa 0:0.
to je bil labodji spev trenerja Liedhol-ma. In Udinese? Presenetil je z odvzemom točke Sampdorii, kar je pa le skromen obliž ob zapravljenem prvenstvu. (mč)
IZIDI 25. KOLA: Ascoli - Verona 0:1; Atalanta - Juventus 0:0; Avellino - Milan 2:1; Empoli - Napoli 0:0; Inter -Como 1:0; Roma - Fiorentina 1:1; Sampdoria - Udinese 0:0; Torino -Brescia 2:2.
LESTVICA: Napoli 37; Inter 33; Roma 32; Juventus 31; Milan in Verona 29; Sampdoria 28; Avellino 23; Como in Torino 22; Fiorentina 21; Brescia in Empoli 19; Ascoli 18; Atalanta 17; Udinese 11.
PRIHODNJE KOLO (12. 4. ob 15.30); Ascolio - Sampdoria; Avellino - Inter; Brescia - Atalanta; Fiorentina - Empoli; Juventus - Roma; Milan - Torino; Udinese - Como; Verona - Napoli.
LESTVICA: Cesena in Cremonese 32; Messina in Parma 31; Genoa, Piša in Pescara 30; Lecce 28; Modena 27; Triestina in Bari 26; Bologna in Arezzo 25; Catania 24; Lazio 23; Vicenza in Sambenedettese 22; Campobasso 21; Taranto 20; Cagliari 17.
PRIHODNJE KOLO (12. 4. ob 15.30): Bologna - Cremonese; Cagliari - Bari; Catania - Vicenza; Genoa - Messina; Lazio - Cesena; Parma - Arezzo; Pescara - Triestina; Piša - Campobasso; Sambenedettese - Lecce; Taranto -Modena.
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Ali se bo jugoslovansko nogometno prvenstvo končalo z eno največjih povojnih senzacij? Bo prvak zares outsi-der Vardar? Odgovor bi utegnil biti znan po nedeljskem kolu, ko bo drugouvrščeni Hajduk igral v Skopju z vodilnim Vardarjem. Če bo Vardar to tekmo dobil, bo imel devet kol pred koncem štiri točke prednosti, te razlike pa najbrž ne bo več mogoče nadoknaditi.
Favoritom se tokrat v 24. kolu ni godilo najbolje. Med velikimi klubi je zmagal le Hajduk, a še ta zelo težko. Sutjeska je namreč v Splitu vodila z 1:0, nato je njen nekdanji igralec in zdaj hajdukovec Bursač izenačil, zmago pa je Hajduku zagotovil Asanovič z 11-metrovke. Najbolj je razočaral prvi favorit Partizan, ki je doma izgubil z Željezničarjem z 0:1. Tekma je bila nenavadna,- sarajevski golgeter Mihajlovič je v 25. minuti dosegel zmagoviti gol, po prepiru s stranskim sodnikom pa ga je glavni sodnik malo zatem izključil. Toda tudi z igralcem več Partizanu ni uspelo izenačiti.
Crvena zvezda.je po porazu s Hajdukom v pokalu doživela še drugo veliko razočaranje. V Mostarju je z Veležem izgubila z 0:1. Strelec je bil občasni reprezentant Predrag Jurič, s porazom pa si je Crvena zvezda zapravila vse možnosti za naslov prvaka. Z desetimi točkami zaostanka (tekma manj) ji zdaj ostaja le še boj za uvrstitev v pokal UEFA.
Zagrebški Dinamo je v gosteh z Bu-dučnostjo igral malo bolje, .a je vendarle izgubil z 1:2. Strelec za Zagrebčane je bil Munjakovič, gol pa je dosegel po 0:2. V konkurenco za pokal UEFA pa je vstopila tudi Rijeka, ki je v gosteh - največ po zaslugi odličnega vratarja Ravnica igrala 0:0 s Slobodo. Zadnjeuvrščeni Sarajevo je tokrat zmagalo kar s 4:0 s Prištino, vendar Sarajevčanom tudi zdaj ne kaže bolje: skoraj zanesljivo bodo izpadli.
V	2. ZL je Mariboru prvič spomladi resneje spodrsnilo. V igri z Rudarjem je Maribor doma izgubil točko. Gostje so celo vodili, izenačil pa je Šarenac. Vijoličasti so zapravili še niz priložnosti, zapustili pa so bolj skromen vtis.
Jugoslovanska reprezentanca se bo spet zbrala po 20. aprilu in to v Sloveniji. Priprave za tekmo s Severno Irsko v Belfastu bodo namreč v Murski Soboti, modri pa bodo na otok poleteli iz Maribora.
V	slovenski nogometni ligi so vsi favoriti zmagali. Ljubljanska Olimpija je z 2.0 premagala velenjskega Rudarja in je s štirimi točkami prednosti z
Bursač je bil tokrat za Hajduk odločilen
eno nogo že v 2. ZL. Oba gola za Ljubljančane je dosegel Prelogar, strelec za Koper v igri s trboveljskim Rudarjem pa je bil Zulič. Koper je še naprej drugi, Slovan pa na tretjem mestu: za njim zaostaja za dve točki.
IZIDI 24. KOLA 1. ZNL: Spartak -Čelik 2:1 (0:1), Sloboda - Rijeka 0:0, Budučnost - Dinamo Z. 2:1 (1:0), Partizan - Željezničar 0:1 (0:1), Dinamo V. -Osijek 0:0, Sarajevo - Priština 4:0 (3:0), Velež - Crvena zvezda 1:0 (1:0), Hajduk - Sutjeska 2:1 (1:1), Radnički - Vardar 0:0.
VRSTNI RED: Vardar 29, Hajduk 27, Partizan in Velež 25, Budučnost 24, Dinamo Z. in Osijek 22, Rijeka 21, Sutjeska 20, Crvena zvezda in Radnički 19, Priština 18, Željezničar, Čelik, Spartak, Sloboda in Dinamo V. 17, Sarajevo 14.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (12. t. m.): Radnički - Spartak, Vardar - Hajduk, Sujtska - Velež, Crvena zvezda -Sarajevo, Priština - Dinamo V., Osijek - Partizan, Željezničar - Budučnost, Dinamo Z. - Sloboda, Rijeka - Čelik.
IZIDI 22. KOLA V 2. ZNL ZAHOD: Proleter - Sloga 2:0 (2:0), Jedinstvo -Gošk Jug 1:0 (1:0), Vojvodina - Mladost 1:0 (0:0), Dinamo - Iskra 1:0 (1:0), Famos - Borac 0:1 (0:0), Leotar - Vrbas 1:0 (1:0), Šibenik - Split 3:1 (3:0), Kikin-da - Novi Sad 1:0 (0:0), Maribor - Rudar 1:1 (0:1).
VRSTNI RED: Vojvodina 33, Leotar in Novi Sad 29, Kikinda 27, Borac in Iskra 24, Šibenik in Proleter 23, Jedinstvo in Gošk Jug 21, Mladost, Maribor in Rudar 20, Vrbas, Famos in Dinamo 18, Sloga 15, Split 13.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Maribor - Proleter, Rudar - Kikinda, Novi Sad - Šibenik, Split - Leotar, Vrbas -Famos, Borac - Dinamo, Iskra - Vojvodina, Mladost - Jedinstvo, Gošk Jug -Sloga.
ALPE
ADRIA
VZHOD
ENTE El ER A UDINE ESPOSIZIONI
4./12. APRILA 1987 SEJMIŠČE CORMOR
HOBBY ŠPORT PROSTI ČAS
l&Gl
Urnik ob delavnikih od 16. do 22.
Urnik sobola/nedelja od 10. do 23.
Nogomet: v drugi italijanski ligi
Z lepim vremenom lepa Triestina

totip
m
II

1.	—	1.	Saldino Boy	X
2.	Alzena	X
2.	—	1.	Stormy Wind	2
2.	Pietro Blasi	X
3.	—	1.	Elchier	X
2.	Benservito	X
4.	—	1.	Dione del Pino	1
2.	Cuprantal	X
5.	—	1.	Dibattito	1
2.	Eolo Effe	X
6.	—	1.	Absalom	1
2.	Maggese	2
KVOTE
12 (22 dobitnikov)	26.240.000	lir
11 (778 dobitnikov)	725.000	lir
10 (8475 dobitnikov)	66.500	lir
Ascoli - Verona	2
Atalanta - Juventus	X
Avellino - Milan	1
Empoli - Napoli	X
Inter - Como	1
Roma - Firentina	X
Sampdoria - Udinese	X
Torino - Brescia	X
Catania - Pescara	1
Lecce - Taranto	2
Triestina - Genoa	X
Benevento - Casertana	X
Venezia - Ospitaletto	2
KVOTE
13 (8 dobitnikov) 1.309.500.000 lir 12 (292 dobitnikov) 35.876.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (12. 4.): Ascoli - Sampdoria, Avellino -Inter, Brescia - Atalanta, Fiorentina - Napoli, Juventus - Roma, Milan -Torino, Udinese - Como, Verona - Napoli, Bologna - Cremonese, Cagliari -Bari, Lazio - Cesena, Piša - Campobasso, Sambenedettese - Lecce
Atletika: kopje do 80,92 m!
VIDEM Mladi Videmčan Nonino je na pokrajinskem prvenstvu naraščajnikov dosegel v metu kopja izreden rezultat 80,92 m, ki predstavlja nov državni rekord. Nonino je bil že lani med najboljšimi metalci v državi, nedeljski met pa je zanj predstavljal napredek okoli 7 metrov v primerjavi z lanskimi razdaljami.
Plavanje: Biondi in Morales
AUSTIN — Na študentskem prvenstvu ZDA sta Matt Biondi in Pablo Morales dosegla nova svetovna rekorda na progah 100 jardov prosto in 200 jardov delfin. Časa sta sicer težko primerljiva z metrskimi razdaljami, dokazujeta pa, da sta oba plavalca v odlični formi.
Hokej: Italije ne bo na Ol
CANAZEI — S porazom 4:5 proti Norveški si je Italija na SP B skupine zapravila možnost, da bi lahko startala na OI v prihodnjem letu. Norvežani so do zmage prišli po zaslugi večje odločnosti in fizične moči.
...............vr
ZSŠDI
obvešča, da danes, 7. t. m., odpade plavalni tečaj v Lipici.
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 12. t. m., ob vsakem vremenu, 1. POHOD »MEMORIAL MIRKO ŠKABAR« od Praprota do Velikega Repna. Odhodi od 8.30 do 10.30. Poskrbljeno za prigrizek in družabnost. Vabljeni.
Nogomet: v meddeželni ligi
Velika borbenost
Gorizia - Clodia	1:0 (0:0)
STRELEC za Gorizio: Grop.
GORIZIA: Briško, De Marco, Mar-chesan, Da Dalt, Macuglia, Saturno, Lazzara, Giacometti, Peressotti (Voljč), Agnoletti (Sesso), Grop.
Po daljšem premoru je Gorizia na domačih tleh izbojevala zmago. Tokrat je z golom prednosti premagala ekipo Clodie v srečanju, ki je bilo dokaj slabo. Prednostni zadetek so domačini dosegli iz 11-metrovke, ki jo je sodnik, z dokajšnjo lahkoto, dosodil zaradi Voljčejevega padca v kazenskem.prostoru.
LESTVICA: San Marino 41, San Laz-zaro 38, San Dona in Riccione 37, Gorizia in Santarcangelo 33. Miranese 30, Clodia 26 itd.
PRIHODNJE KOLO: San Dona - Gorizia.
27. kolo košarkarske B-2 lige: Jadran odpravil Oderzo v napetem »finišu«
Vznemirljivi trenutki za končno veselje
Jadran - Bernardi Oderzo 96:91 (55:50)
JADRAN: Žerjal 2 (2:3), Čuk 24 (6:8), Lokar 23 (1:1), Gulič, Sosič (0:3), Štoka, Terčon, Rauber 27 (7:10), Ban 16 (4:4), Daneu 4 (2:4).
BERNARDI ODERZO: Panama 21 (7:9), Zullian, Perin 26 (1:1), Del Farri, Piovesan, Tonon 2 (2:2), Nobile 6, Coppo 19 (4:7), Zecchln 4, Rizzetto 13 (3:3).
OPOMBE - SODNIKA: ; ON: Jadran 21; Bernardi 26; PM: Jadran 22:33; Bernardi 17:22; PON: Rizzetto (37); 3 TOČKE: Panama 2, Perin 5, Coppo 1, Lokar
4, Ban 2. GLEDALCEV: 1200.
Sredi drugega polčasa, podrobneje, med 11. in 17. min., je na tribunah tržaške športne palače marsikomu zastal dih, ko se je Oderzo, po zaslugi delnega izida 16:0 približal jadranovcem (87:82), ki so v 10. min. d. p. že vodili z dvajsetimi točkami (87:67), kar je bila tudi najvišja prednost domačih košarkarjev na nedeljskem srečanju.
Točki pa sta le ostali doma, saj so »plavi« uspešno premostili sedemminutno krizo in s trojko ter uspešno izvedenim protinapadom Marka Bana zapečatili izid srečanja, četudi so si še v zadnjih petdesetih sekundah privoščili nekaj tveganih potez.
Bila je to dopadljiva tekma, še zlasti v prvem polčasu. Obe postavi sta delovali zelo sproščeno in dosegali koše po atraktivnih in hitrih akcijah. Pri gostih sta prednjačila beka Perin in Panama, v vr-
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI ZA 2 TOČKI: Žerjal 0:1; Čuk 9:14; Lokar 5:11; Sosič 0:2; Štoka 0:1; Rauber 10:21; Ban 3:8; Daneu 1:4. METI ZA 3 TOČKE: Lokar 4:7; Rauber 0:1; Ban 2:5. SKOKI: Čuk 5 v obrambi, 3 v napadu; Lokar 1, 0; Sosič 1, 0; Rauber 7, 6; Ban 3, 1; Daneu 4, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 1, 1; Čuk 4, 4; Lokar 2, 5; Sosič 0, 2; Stoka 1, 0; Rauber 0, 8; Ban 4, 3; Daneu 4, 4. ASISTENCE: Žerjal 3; Čuk 2.
stah gostiteljev pa je blestel predvsem Sandi Rauber, po našem mnenju pravi junak nedeljskega srečanja, upoštevajoč dejstvo, da je letošnjo sezono odigral povprečno, oz. brez prave kontinuitete v igri. Rauber je proti Bemardiju odigral svojo najboljšo letošnjo tekmo, bodisi v napadu bodisi v obrambi (8 pridobljenih žog) ter v skoku pod obema košema (13 odbitih žog). Ob njem sta se izkazala predvsem Cuk in Lokar, ki je tudi tokrat nekajkrat »predrzno« rešil nekoliko zamotan položaj.
Pri gostujočem moštvu je poleg ome-
njene dvojice solidno zaigral krilni igralec Coppo, slabše pa so se obnesli nasprotnikovi centri.
Marko Ban je imel »na plečih« štiri osebne napake že v 13. min. p. p., vsekakor je bil v končnici tekme odločilen.
Brumnovi fantje so v začetku predvajali osebno obrambo, po desetih minutah pa so prešli na consko formacijo 2 -3 in jo nato ohranili do konca srečanja. Melillovi varovanci pa jadranovcem niso ostali dolžni in so jih v teku prvega polčasa vseskozi zasledovali, predvsem po zaslugi odličnega Perina, ki je bil zelo natančen.
Gostitelji so po uvodnih minutah drugega polčasa spet prešli na »sistem 4 + 1« (štirje visoki igralci z enim bekom) in tudi tokrat je ta taktična poteza obrodila sadove: v 4. min. je vodstvo Jadrana znašalo 10 točk, v 10. min. pa, kot rečeno, celih dvajset. Odtlej se je za navedeno obdobje sedmih minut ohladilo razpoloženje Jadranovih strelcev. Fantje so
igrali dolg, počasen napad in ustvarjali priložnosti za met iz ugodnih položajev, žoga pa se je vsakič odbila v roke igralcev Oderza in jim omogočila, da so prešli v protinapad in se spet približali domačinom. Košarkarji Oderza vsekakor niso znali izkoristiti »black outa« jadra-novcev v napadu in končno treba priznati, da si je Brumnova vrsta popolnoma zaslužila zmago.
Na tribunah je nekdo v šali pripomnil, da »plavim« kontrolirana in premišljena igra res ni pisana na kožo in da bi vselej morali vztrajati v vrtoglavem ritmu. Vendar tudi slednje ni prav tako lahko izvedljivo, če že ne zaradi drugega, pa zato, ker bi bilo za funkcionalne sposobnosti posameznikov to precejšnje »breme«.
V naslednjem kolu bo Jadran spet na poti. In spet se fantom obeta vse prej kot lahek posel: Castelfranco je namreč v tem kolu kar v gosteh premagal Stefa-nel. (Cancia)
Melilla: »Trinajstica nas je presenetila«
Giulio Melilla, bivši dolgoletni »playmaker« videmskega prvoligaša se že nekaj sezon uspešno ukvarja s trener-stvom. Po srečanju se je zadržal nekaj minut s Petrom Brumnom in mu kar samoiniciativno »ponudil« sodelovanje. Posredoval mu je nekaj taktičnih informacij o prihodnjem Jadranovem nasprotniku, Castelfrancu, ki, podobno kot Jadran, je na domačih tleh neprimerno nevarnejši in boljši kot pa v gosteh (V nedeljo pa je Castelfranco osvojil točki v Trevisu - op. avt.).
Melilla ni imel nobenega dvoma glede vzrokov za poraz svojih varovancev: »Igrali smo naravnost pošastno v obrambi, za nameček pa so visoki igralci popolnoma odpovedali v skoku pod našim košem, pa niti v napadu niso dali običajnega doprinosa. Tekme m mogoče osvojiti, če ti nasprotnik tako zlahka lovi odbite žoge v napadu. In prav v tem in v
slabi obrambni igri, je bil »ključ« nedeljskega poraza. Jadranovcem čestitam za uspeh in za zelo dober odstotek pri realizaciji. Pristaviti moram še, da nas je tista »trinajstica« (Sandi Rauber) povsem presenetila. Na njega pa res nisem računal. A je kdaj prej že zaigral na takem nivoju? Ban,. Čuk in Lokar so dobro opravili svoje, on pa je bil daleč najboljši.«
Med gledalci nedeljskega srečanja je bil tudi Boris Vitez, ki je takole komentiral predstavo bivših soigralcev: »Saj je bilo dobro, kajne? Da bi vselej tako igrali... Hitro, atraktivno, učinkovito. Pa pusti tistih nesrečnih pet minut v drugem polčasu. Na splošno so fantje igrali zelo dobro.«
In res, priznati je treba, da smo se v nedeljo, v športni palači spet zabavali. (Cancia)
IZIDI 27. KOLA
Stefanel - Castelfranco	75:76
Vicenza - Icot Forli	109:84
Caveja Forli - V. Murano	88:101
Montebelluna - Spinea	85:82
JADRAN - Bernardi Oderzo	95:91
Costa Imola - Petrarca PD	89:75
Virtus PD - San Dona	69:77
Ferrara - Malaguti	84:79
LESTVICA
Costa Imola Ferrara Montebelluna Spinea Stefanel TV Virtus PD Virtus Murano Petrarca PD JADRAN Oderzo San Dona Castelfranco Malaguti Vicenza Icot Forli Caveja
27 21 6 2367:2105 42 27 18 9 2316:2170 36 27 17 10 2261:2192 33 27 16 11 2164:2066 32 27 15 12 2171:2125 30 27 14 13 2358:2300 28 27 14 13 2294:2244 28 27 14 13 2274:2160 28 27 14 13 2325:2337 28 27 13 14 2089:2078 26 27 13 14 2362:2409 26 27 13 14 1920:2036 26 27 12 15 2260:2236 24 27 11 16 2180:2249 22 27 9 18 2276:2489 18 27 2 25 2108:2317 4
PRIHODNJE KOLO (12. 4.) Castelfranco - JADRAN (11. 4. ob 21.00); Spinea - Ferrara; Icot Forli -Montebelluna; Malaguti Imola - Caveja Forli; Virtus PD - Stefanel TV; Virtus Murano - Vicenza; Oderzo -Costa Imola; San Dona - Petrarca PD
J ADR ANO VI STRELCI
Ban 542 (161:191); Čuk 454 (59:78); Lokar 303 (55:70); Rauber 296 (43:67); Gulič 274 (71:116); Daneu 225 (40:65); Sosič 73 (15:33); Žerjal 70 (16:23); Štoka 62 (10:17); Terčon 12 (3:12)
Košarka: medpokrajinski finale naraščajnikov
Borovci nadigrali Goričane
Bor Adriaimpex - Ardita GO 84:55 (47:28)
BOR: Prelec, Daneu 2, Berdon, Arena 21 (3:4), Oberdan 16, Sterni, Prešel, Bajc 18 (0:2), Ažman 23 (5:8), Pavlica 4 (0:2)
PM: 8:15; PON: Daneu in Arena,; Tri točke: Oberdan (2).
V prvi tekmi medpokrajinskega finala naraščajnikov so borovci v gosteh zasluženo premagali goriške prvake. Naši so takoj prevzeli pobudo in s hitro igro v napadu imeli v sredini p. p. že 14 točk prednosti. V nadaljevanju so nasprotniki dobro zapirali pot do koša, a tako dovoljevali našim met z razdalje. »Plavi« so to spretno izkoristili in postavili končni rezultat.
Od posameznikov moramo omeniti Ažmana, Areno, Bajca in Oberdana, ki so presenetili z natančnostjo pri metu, tudi ostali pa zaslužijo pohvalo za požrtvovalnost, brez katere borovci ne bi dosegli tako visoke zmage.
Povratno srečanje z Ardito bo v sredo, 15. aprila, ob 18.30 na prvem maju.
(Luka Furlan)
Prva tekma za naslov med dečki
Poraz plavih
Servolana - Bor Indules 107:101 (92:92, 51:50)
Bor: Schiulaz, Possega 5 (1:3), Debe-Ijuh 30 (0:2), Starec 2, Barini 2, Pavlica 39 (5:11), Martini 6, Rudež 15 (1:3), D. Umer 2, Uršič 0 (0:2).
V prvi tekmi za naslov med dečki so borovci sicer po enem podaljšku poraženi zapustili igrišče. Borovcem je treba očitati, da so slabo branili, saj niso zapirali prostora pod svojim košem in so se večkrat pustili presenetili pri utekanju in blokadah kombinarane igre Servolane. V delno opravičilo jim lahko štejemo, da so prvič letos igrali proti višjim nasprotnikom.
Povratna tekma bo v nedeljo ob 16. na stadionu »1. maj«. V primeru Borove zmage, bosta ekipi odigrali dodatno tekmo na nevtralnem igrišču.
(Vanja Jogan)
Mladinske igre: kotalkanje
Ticijana Tomšič pokrajinski prvak
Kotalkarji in kotalkarice društva Vipava s Peči so v nedeljo dosegli vrsto dobrih uspehov na pokrajinskem prvenstvu Mladinskih iger, ki se je odvijalo v Pierisu.
Nad vsemi je tokrat izstopala Ticijana Tomšič, ki je nova pokrajinska prvakinja in si je hkrati zagotovila tudi nastop na deželnem finalu, ki bo 6. junija, vedno v Pierisu.
Zmaga mlade pečanske kotalkarice je zelo pomembna, saj se je za najvišje mesto potegovalo kar 30 najboljših kotalkaric iz goriške pokrajine.
Dober uspeh je dosegel tudi Štefan Tommasi, ki je osvojil srebrno kolajno (tudi on bo nastopil na deželnem finalu).
IZIDI
Fantje:
A kategorija: 5. Erik Peteani. B kategorija: 2. Štefan Tommasi.
Dekleta:
B kategorija: 1. Ticijana Tomšič, 11. Elizabeta Klede, 14. Elisa Pete-an, 17. Pamela Mozetič.
Špovtno-ritmična gimnastika: v prvi selekciji
M. Mezgec (Bor) pokrajinska prvakinja
Borovka Maja Mezgec
Borovka Maja Mezgec je pokrajinska prvakinje prve selekcije v špor-tno-ritmični gimnastiki. Ta naslov je s 24 točkami osvojila (pred svojo klubsko sotekmovalko Paolo Dannecker -22 točk) na tekmovanju, ki je bilo v preteklih dneh v Trstu. To je bil prvi nastop Mezgečeve na uradnem tekmovanju federacije in ji je lahko vsekakor v veliko vzpodbudo, saj pomeni uvrstitev na prvo mesto pred bolj favorizirano Danneckerjevo vsekakor presenečenje.
V drugi selekciji, kjer je zmagala Villanovicheva od ŠGT (26,80), predstavlja 4. mesto borovke Valentine Korošec (25,05) zelo dobra uvrstitev, Va-nessa Mezgec pa je pristala tokrat šele na 5. mestu (24,95), kar je posledica dejstva, da je nastopila poškodovana. Naj še dodamo, da se je Koroščeva prav do konca potegovala celo za bron, a ji je napaka v vaji z obročem tik pred koncem preprečila ta uspeh.
Pregledno tekmovanje
V Borovem športnem centru je bilo pregledno tekmovanje v športno-rit-mični gimnastiki, ki so se ga udeležile telovadke Bora in moščanskega Partizana ioz Ljubljane, veljalo pa je za 1. in 2. selekcijo. Na sporedu so bile obvezne vaje, vendar za Tržačanke one, ki jih predpisuje Italijanska gimnastična federacija, za Ljubljančanke pa jugoslovanske obvezne vaje. Italijanske vaje so bile daljše in težje, vaje gostij pa so slonele predvsem na brezhibni izvedbi. Primerjava je bila izredno za-
nimiva in italijanske sodnice so menile, da bi na take prireditve kazalo povabiti tudi tekmovalke drugih bližnjih italijanskih klubov.
Med borovkami je pripravila z uvr-stitvjo na 3. mesto dokajšnje presenečenje Valentina Korošec (16,70), med-tek ko sta bili na prvih dveh mestih Ljubljančanki Majer (17,90) in Mihelič (17,00). zaradi padca orodja je zasedla Pilatova (16,50) 4. mesto, 7. je bila Mezgečeva (15,80), 8. pa Dannackerje-va (15,75). Mezgečeva je tudi toktrat nastopila poškodovana.
- boj -
Otvoritev kolesarske sezone v naši deželi
Člani Adrie Rešim solidni
Na otvoritveni dirki v naši deželi je v nedeljo Rado Milkovič, član lonjer-skega kolesarskega kluba Adria Rešim, verjetno hotel preveč, ko je svojemu novemu klubu želel darovati prvo zmago v letošnji sezoni. Na 60 km dolgi krožni dirki v Vidmu je v kategoriji kadetov prepričljivo vodil do zadnjega kilometra (osvojil je tudi leteči cilj), ko so ga zasledovalci ujeli in ves njegov napor je bil zaman, saj je prispel na cilj v glavnini.Vsekakor pa je pokazal, da je v odlični kondiciji in da bo trd oreh za svoje nasprotnike v naši deželi. Razočaranje lonjerskega predstavnika je bilo seveda veliko, v zadoščenje pa mu je lahko, da je poskusil vse, da bi se izkazal.
V kategoriji senjorjev pa je Ivo Doljak v sprintu zasedel drugo mesto na isti dirki, medtem ko je bil med juniorji Dario Zerial tretji, vedno v sprintu. Naj omenimo, da je nastopilo okrog sto kolesarjev, povprečna hitrost pa je bila 43,800 km na uro.
Lonjerski klub se zdaj pripravlja na organizacijo cikloturistične manifestacije, ki bo v Trstu 20. aprila pod okriljem UISP, in v sodelovanju s pokrajinskim odborom italijanske kolesarske zveze. Na sporedu bo namreč manifestacija pod naslovom »Kolo v mestu« istočasno v sedemdesetih italijanskih mestih, poleg tega pa bo tudi dirka na kronometer na razdalji 1 kilometra. Zmagovalci iz | posameznih mest se bodo 3. maja pomerili na zaključni fazi v Umbriji. (R. Pečar)
Končalo se je odbojkarsko prvenstvo v C-2 ligi
Zdaj na vrsti še »play-out«
Končalo se je tudi odbojkarsko prvenstvo v moški in ženski C-2 ligi, a sezona še ni končana, saj bo zdaj na vrsti še »play-out« za obstanek oziroma za napredovanje, ki se ga bo udeležila tudi ženska postava Kontovela Electronic Shop.
Če potegnemo črto pod nastopi naših tretjeligašev, lahko rečemo, da je obračun več kot zadovoljiv, če pa hočemo biti strogi, je možna tudi bolj kritična ocena, ki je po našem mnenju vedno bolj koristna od brezpredmetnega hvalisanja.
Zanimivo je, da so najboljšo končno uvrstitev (tretje mesto) dosegle igralke Bora Friulexport, a so od naših še-sterk, tista, ki je pravzaprav najbolj razočarala, saj je bilo pričakovati, da se jim napredovanje ne bo izmuznilo. Borovke imajo sicer nekaj tehtnih opravičil, predvsem pa jih jepokopal sam potek boja za vrh, ki je bil v bistvu troboj z Vivilom in Latisano. Borovke so imele z Vivilom obračun 1:1, z Latisano pa so obakrat zgubile. Mirno lahko rečemo, da so si napredovanje zapravile že v tretjem kolu, ko so s tem nasprotnikom izgubile na domačih tleh, saj sta poraza s Criscijem in (sobotni) s Pierisom le posledica de-motiviranosti. Vsekakor bi lahko borovke iztržile več, saj je bil igralski kader dovolj dober in homogen, vprašljiva pa je stopnja ambicioznosti skupine, kot take.
Sloga Koimpex je v istem prvenstvu zasedla 10. mesto in z obstankom v ligi dosegla osnovni cilj. Za slogašice, ki so bile menda najbolj mlada ekipa v ligi, je to dober uspeh, vendar je treba poudariti, da so imele kar precej sreče, ker boja za obstanek zaradi očitne slabosti Fincantierija in Mar-tignacca sploh ni bilo, in končna uvrstitev je lahko tudi alarmni zvonec za prihodnje leto. Vsekakor pa je na dlani, da imajo slogašice, za razliko od nekaterih drugiš šesterk, dosti več možnosti, da se izboljšajo.
Na končno peto mesto 01ympie Kmečka banka lahko gledamo z dveh zornih kotov: v primerjavi z lansko sezono, v kateri se je goriška ekipa borila za obstanek v ligi, predstavlja letošnje prvenstvo uspeh, a hkrati ne smemo pozabiti, da so bili Goričani po prvem delu drugi z devetimi zmagami in le dvema porazoma, v povratnem delu pa so vsega zmagali le trikrat, se pravi, da so bili slabši od moštev, ki so se borila za obstanek.
Pomlajena in oslabljena Borova postava je z obstankom dosegla svoj cilj. Vključitev nekaj mlajših sil je ušpela, a doprinos nekaterih starejših igralcev je bil pod pričakovanji. Moštvo je strukturalno šibko in težko je pričakovati, da bo lahko že prihodnje leto bistveno izboljšalo svoj učinek, čeprav ne gre pozabiti, da je trener Stubelj letos vnesel v igro precej novosti, ki so jih igralci morda le sedaj dobro prebavili.
Kakorkoli že, čaka zdaj vodstva naših društev obdobje treznega razmišljanja, saj problemov pred začetkom
nove sezone na manjka, solidnih izhodiščnih položajev, ki izvirajo iz letošnjih uvrstitev, pa ne gre zapraviti.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI ZAOSTALEGA 12. KOLA Ginnastica Spilimberghese - BOR JIK banka 3:0, Fiume Venelo - Roz-zol Trst 1:3, Inter 1904 Trst - DLFAC Časa del Barbera 3:0, Libertas Sacile - Libertas Turjak 3:0, Anchor Fix Vi-vil - 01ympia Kmečka banka Gorica 3:2, Volley Bali Maniago - Futura Torroana Gradišče 3:1.
KONČNA LESTVICA
Volley Maniago Inter 1904 TS Anchor Vivil Rozzol Trst OLVMPIA KM Libertas Sac. Futura Grad. Libertas Tur. BOR JIK BANKA Ginn. Spilimb. Fiume Venelo DLFAC Trst
22	21	1	65:18	42
22	18	4	58:25	36
22	15	7	51:30	30
22	15	7	53:34	30
22	12	10	48:40	24
22	11	11	42:41	22
22	10	12	43:44	20
22	10	12	42:44	20
22	7	15	30:52	14
22	7	15	28:52	14
22	6	16	33:58	12
22	0	22	11:66	6
Volley Maniago in Inter 1904 Trst napredujeta v C-l ligo, Fiume Venelo in DLFAC Trst se bosta 15., 22. in 29. aprila udeležila kvalifikacij za obstanek s Fontanafreddo in San Sergiom iz Trsta.
nwL£XP0Kr
PREDSTAVLJA ŽENSKO C-2 LIGO
IZIDI ZAOSTALEGA 12. KOLA Ginnastica Spilimberghese - Cera-miche d'Arte Vivil 0:3, Itar Cucine Fontanafredda - Pastificio Crisci Gorica 3:0, Libertas Martignacco - SLOGA KOIMPEK 3:1, Villacher Bier Tržič - Fincantieri Tržič 3:1, BOR FRI-ULEKPORT - Gieffe Pieris 2:3, Foče Colori Latisana - Lac Pav Natisonia
3:1.
KONČNA LESTVICA
Ceram. Vivil Col. Latisana BOR FRIULEKP. Fontanafredda Pastificio GO Villacher TRŽ Pav Natisonia Gieffe Pieris Ginn. Spilimb. SLOGA KOIM. Fincantieri Martignacco
22	21	1	64:13	42
22	20	2	61:19	40
22	17	5	60:24	34
22	12	10	46:36	24
22	12	10	40:44	24
22	H	11	42:43	22
22	10	12	42:44	20
22	9	13	37:48	18
22	8	14	35:55	16
22	7	15	31:50	14
22	3	19	22:61	6
22	2	20	20:63	4
Ceramiche d'Arte in Latisana napredujeta v C-l ligo, Fincantieri in Martignacco se bosta 15, 22. in 29. aprila udeležila kvalifikacij za obstanek s Kontovelom Electronic Shop in Itasom iz Fiume Veneta.
PREDSTAVLJA ODBOJKARSKA PRVENSTVA
UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA
TRST (Opčine)
Narodna ulica 51 Tel.040/211424 Telex: 460250 KOIMEX I
Oprema in stroji za lesno industrijo
Na nedeljskem društvenem prvenstvu SPDG na Nevejskem sedlu
Pri Slovenskem planinskem društvu so v nedeljo, z društvenim prvenstvom zaključili smučarsko dejavnost. Kljub skrajno neugodnim napovedim vremenoslovcev je bilo v nedeljo na Nevejskem sedlu čudovito pomladno vreme, ki je udeležence seveda spravilo v dobro voljo, po drugi strani pa precej razmehčalo sneg.
Za tekmovanje v veleslalomu se je prijavilo 97 tekmovalcev, startalo jih je 69. Dva sta odstopila, pet pa je bilo diskvalificiranih.
Absolutno najboljši čas je dosegel Silvano Grendene (tekmoval je v kategoriji članov), ki je progo na smučišču Poviz prevozil v 40"21. Med ženskami je bila najboljša Marta Vižintin (članice) s časom 46"62. Oba sta bila proglašena za društvena prvaka.
Na nedeljskem društvenem prvenstvu SPDG so na pobudo članov iz Štandreža prvič podelili tudi spominsko trofejo Renco Faganel. Prejel jo je Beno Vižintin.
Rezultate tekmovanja bomo objavili v naši jutrišnji številki.
amaterski ligi Primorje prav samo v vodstvu
Nogomet: v 2,
Primorje - Muggesana	2:1 (1:1)
STRELCI: Hubnar v 6. min., Olivo v 12. min., Coslovich v 73. min.
PRIMORJE: Negrini, Rojaz, Milani, Sciarrone, Samese, Olivo, Di Benedet-to (v 65. min. Coslovich), Husu (v 70. min. Livan), Starc, Maranzina, Antoni.
RDEČI KARTONI: Gandolfo in Pao-lich (Muggesana), Starc, Milani in Antoni (Primorje).
Za Prosečane je bila to že peta zaporedna zmaga, s katero so ostali sami na, vrhu lestvice (vendar imajo tekmo več od San Sergra). Začetek sicer ni obetal najbolje. Ze v 4. min. sta bila namreč Starc in branilec Gandolfo izključena, a dve minuti kasneje so gostje v protinapadu z edinim strelom v vsej tekmi v Negrinijeva vrata povedli. Prosečani niso vrgli puške v koruzo, nadaljevali sd z napadi in izenačili s krasnim zadetkom Oliva po izvrstni podaji Di Benedetta sredine igrišča. Vseh prvih 45 minut so domačini zadrževali goste na njihovi polovici in z vezno vrsto onemogočili še najmanjšo ofenzivo, v napadu pa so imeli eno samo priložnost z Maranzino.
V drugem polčasu so bile akcije rdeče-umenih prodornejše, tako da je miljska obramba imela precej več dela. V 57. minuti je strel Antonija dobro ubranil vratar. Nekaj minut kasneje je branilec Hubner v kazenskem prostoru s komolcem namerno udaril Antonija, a sodnik tega ni videl. Branilec Primorja Milani je takoj stekel proti igralcu, mu verjetno kaj neprimernega rekel in tudi zanj je sodnik potegnil rdeči karton. Zatem sta bila izključena še Antoni in Hubner. Prosečani so v osmih še pritiskali. Maranzina je najprej sam pred vratarjem kar
dvakrat zgrešil, zatem pa je Coslovich dosegel odločilni zadetek. (Š. .)
L'Architrave - Vesna	0:1 (0:0)
STRELEC: Kostnapfel v 80. min.
VESNA: Savarin, N. Sedmak, Guštin, Petagna, Bestiacco, Pichierri, To-nelli, Potasso, Kostnapfel, R. Candotti, D. Sedmak.
V	športu se včasih bolj obrestuje prizadevanje in resnična želja po pozitivnem rezultatu kot vse ostalo. Za nedeljski nastop je namreč Vesni manjkalo nič manj kot sedem standardnih igralcev. Zato so tokrat naši fantje stopili na igrišče zelo zbrani in koncentrirani ter dokazali, da se da z dobro voljo marsikaj doseči. Predvsem v prvem polčasu so predvajali zares privlačen nogomet, saj so si lepe podaje sledile kot na tekočem traku. Nekajkrat so tudi nevarno streljali proti nasprotnim vratom, a najlepše priložnosti je imel Tonelli.
V	uvodnih minutah drugega polčasa so Križani svojo pobudo nekoliko omilili, kar je izkoristil nasprotnik, ki si je v lepem protinapadu nezaslišano zapravil zadetek. Križani so spet strnili svoje vrste predvsem na sredini in v obrambi, zaprli so vse prehode neiznajdljivemu nasprotniku ter vsilili svojo igro, kar se je deset minut pred koncem tudi bogato obrestovalo, saj so po lepi akciji dosegli zadetek. Domačini so se takoj predramili, toda kriška obramba s Pichierrijem na čelu je bila vedno na mestu. Nekaj minut pred koncem so Tržačani imeli na razpolago še prosti strel, ki pa ga je Savarin mojstrsko ubranil. Zelo dobro sta se tokrat izkazala novinca Guštin in pa D. Sedmak, ki sta igrala kot prava veterana. (A. Kostnapfel)
San Sergio - Kras	1:1 (1:0)
STRELCA: P. Perlitz v 5. min., Mo-setti v 50. min. (11-metrovka)
KRAS: Mezzavilla, Gnezda, Filipaz, Purič, Škabar, Famigliuolo, Granata (v 80. min. Švab), Vidali, Mosetti, Battai-ni, Leghissa.
Krašovci so se s težkega gostovanja vrnili z dragoceno točko. Krasno spomladansko vreme pa ni pripomoglo, da bi bilo srečanje na visoki tehnični ravni. Vsekakor sta si enajsterici prizadevali, da bi prišli do celotnega izkupička. V začetnih potezah so branilci Krasa zakrivili hudo napako, tako da je Perlitz brez težav premagal nemočnega Kraševega vratarja. Odtlej so domačini imeli rahlo terensko premoč, a Krasova obramba je bila vedno na mestu. Takoj na začetku 2. polčasa so imeli gostje na razpolago 11-metrov-ko, katero je sodnik dosodil zaradi nepotrebnega prekrška nad Leghisso. Realiziral jo je Mosetti. Tekma se je zatem nekoliko razživela, a več od igre so imeli krasovci, ki so sredi polčasa zapravili lepo priložnost z Granato. Krstni nastop je v članskem dresu opravil Robert Švab, ki je odlično opravil svojo nalogo. Gotovo najboljši pri Krasu pa je bil Famigliuolo. (Z. S.)
Čampi Elisi - Zarja	3:3 (1:1)
STRELCI: Kalc v 16. min., Zagaria v 35. in 65. min., Suerzi v 51. min. (avtogol), Pugliese v 76. min., Tognetti v 85. min.
ZARJA: Del Bello, Grgič, Tognetti, Franco, D. Fonda, Gotti, Kalc, Bon, Ze-ugna (v 85. min. Franza), Sulčič, Lenar-duzzi (v 87. min. E. Fonda)
SODNIK: Magris iz Trsta.
Kdor je v nedeljo sledil tekmi med Čampi Elisijem in Zarjo, se prav goto-
vo ni dolgočasil, saj je videl kar šest golov in številne lepe priložnosti, ki sta si jih moštvi ustvarili. Zarja pa se lahko pritožuje, saj bi z malo več športne sreče in z večjo prisebnostjo v ključnih trenutkih z veliko lahkoto zmagala. Tekma se je začela ob rahli premoči domačinov, ki so potisnili Ba-zovce v obrambo. Toda prav kmalu so zarjani v protinapadih večkrat nevarno ogrozili vrata Tržačanov. V teh trenutkih se je izkazal Zeugna, ki je bil pravi trn v peti domači obrambi in prav po njegovi lepi podaji je Kalc z močnim in natančnim strelom povedel Bazovce v vodstvo. Po golu je imela Zarja nekaj izrednih priložnosti, ki pa jih ni znala izkoristiti in tako, kot se večkrat dogaja, so domačini v enem izmed redkih protinapadov izenačili.
V drugem polčasu je Zarja kmalu povedla po slikovitem avtogolu Suer-zija. Tržačani pa niso popustili ter so že po nekaj minutah izenačili z razigranim Zagario. Ko je vse zgledalo, da se bosta ekipi sprijaznili s remijem, so domačini prešli v vodstvo. Odtlej so zarjani zaigrali na vse ali nič in z Ze-ugno iztržili 11-metrovko, ki jo je Tognetti hladnokrvno izvedel in zasluženo izenačil, (big)
Tenis: turnir v Luciji
PORTOROŽ — V Luciji se je včeraj pričel 3. mednarodni teniški turnir v seriji turnirjev Istrske Riviere, na katerem se bo na kvalifikacijah za osem prostih mest na glavnem turnirju, ki se bo pričel v sredo, potegovalo 113 igralcev iz 20 držav. Turnir bo sklenjen v nedeljo. Najboljši iz dosedanjih treh turnirjev (Poreč, Pulj in Portorož) pa se bodo uvrstili na »asters«, ki bo letos v Umagu. (Kreft)
Nogomet: v 3. amaterski ligi Primorec žal prekinil pozitivno serijo
Primorec - S. Marco	0:2 10:0)
PRIMOREC: Leone, Marko Kralj, lan-narelli, Florean, Mauro Kralj (v 79. min. W. Milkovič, Coppola, Edvin Kralj, Boris Kralj, I. Milkovič Husu, Fachin.
Primorec je okusil grenkobo poraza prav proti neposrednemu tekmecu za končno zmago v tej skupini. Mislimo, da bi bil remi pravičnejši rezultat, ker je živahnejši borbenosti gosta Primorec od-
govarjal z odločno obrambo in z ostrimi protinapadi. Sicer resnejših priložnosti do prvega gola gostov ni bilo, čeprav je bil tempo hiter in ni manjkalo nenadnih preobratov, vendar sta bili obrambi pazljivi. Tekma se je razživela, ko so po seriji napak trebenske ekipe gostje z izredno lepim a tudi posrečnim strelom ukanili Leoneja. Trebenci so tedaj startali na
Sedmo kolo povratnega dela promocijskega prvenstva je končno nekoliko razjasnilo položaj kar se tiče prvega mesta na skupni lestvici. Vodstvo je prevzela Ardita, saj je istočasno tudi krminska Alba Gioia na domačih tleh presenetljivo klonila proti sicer odlični Ederi. Domovci so tako žal izgubili enkratno priložnost, da bi postali glavni favorit za prestop v D ligo. Sobotna tekma je bila izredna, priča smo bili prepričljivi košarkarski predstavi, v odločilnih trenutkih pa so gostje imeli gotovo več športne sreče od naših. Vsekakor je prvenstvo še dolgo, presenečenj verjetno tudi ne bo manjkalo, končna odločitev pa bo najverjetneje padla že čez štirinajst dni, ko bo Ardita gostovala v Krminu pri Albi Gioia.
IZIDI 7. POVRATNEGA KOLA Fortitudo - Goriziana	72:88
Dom - Ardita	93:96
Alba Gioia - Edera	83:85
Libertas - Grado	71:108
Senators - Corridoni	58:69
PRIHODNJE KOLO Goriziana - Libertas, Edera - Fortitudo, Grado - Senators, Ardita - Po-Hsontina, Corridoni - Dom (11. 4. ob 18. uri v Redipuglii).
LESTVICA
Ardita
DOM
Alba Gioia
Edera
Corridoni
Grado
Goriziana
Libertas
Fortitudo
Polisontina
Senators
16	13 16 12 16 12 16 12 16 10
17	10
16
15 14
16 17
3 11 2 14 1 16
1444:1204 26 1568:1332 24 1210:1033 24 1296:1217 24 1214:1204 20 1384:1348 20 1310:1293 14 1135:1317 12 896:1025 6 1042:1199 4 1017:1274 2
DOMOVI STRELCI: Nanut 460, Puiatti 436, Orzan 153, Kristjančič 133, Corsi 101, U. Dornik 95, Coretti 48, M. Dornik 28, Romano 8, Kocjančič 2. (M. Č.)
v košarkarski promocijski ligi na tržaškem
IZIDI 21. KOLA
Ferroviario - Breg Adriath.	83:67
Intermuggia - Stella Azzurra	73:71
Santos - Green Star	83:65
Alabarda - Kontovel EL shop	87:80
Bor Radenska - Libertas	119:108
Polet - CGI Milje odi.
PRIHODNJE KOLO (11. 4.)
Breg Adriath. - Polet; Bor Radenska - Santos; Kontovel EL shop - Libertas; Green Star • Intermuggia; CGI Milje - Alabarda (12. 4.); Stella Azzurra - Ferroviario (12. 4.).
LESTVICA
Stella Azzurra BOR RADENS. Alabarda Santos Libertas KONTOVEL ES Ferroviario CGI Milje POLET Intermuggia BREG ADRIA. Green Star
21 17
20	15
21	15
11 10 9 11 9 11 9 10 6 15 5 16 1 19
1608:1415 34 1835:1714 30 1751:1647 30 1778:1571 28 1766:1708 24 1829:1749 22 1578:1557 18 1551:1607 18 1252:1305 17 1614:1689 12 1607:1815 10 1376:1761 2
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Korošec (Bor) 433; Pieri (Bor) 371; Vremec (Polet) 369; Pregare (Bor) 352; L Starc (Kont.) 338; Grilanc (Kont.) 326; Čuk (Kont.) 309; Zobec (Breg) 287; Barut (Breg) 277; Persi (Polet) 268.
vse ali nič. Poleg nekaj za las zamujenih priložnosti je Primorec deset minut pred koncem zapravil še enajstmetrovko. Sodnik je napačno razveljavil gol Igorja Milkoviča in dosodil enajstmetrovko za grob prekršek nad Fachinom. Husu je morda zaradi prevelike odgovornosti slabo streljal in vratar gostov je žogo ubranil. Prav na koncu tekme, ko je vsa tre-benska ekipa v poslednjem brezupnem napadu oblegala vrata gostov, so le-ti v protinapadu podvojili in tekme je bilo konec. Nogometna predstava obeh ekip je bila še kar solidna in res številno občinstvo je prišlo na svoj račun. Primorec vsekakor ne obupuje nad izgubljeno priložnostjo, saj ima še priložnosti, da popravi ta spodrsljaj.
Breg - Don Bosco »	3:0 (0:0)
STRELCI: Paoli v 63. min., Corbatti v 64. min., Strnad v 80. min. (11-metrovka)
BREG: Hrvatin, Igor Tul (Sancin), Silvano Olenik, Jež, Germani, Sternad, Miloš Tul, Corbatti, Pavletič, Giuressi (Tamaro), Paoli.
Brežanom so zatresli nasprotnikovo mrežo le v začetku drugega polčasa, potem ko so ves prvi polčas precej nerodno in zmedeno zapravljali svojo očitno pre-m°č nad sicer organiziranimi gosti, ki so odlično zapirali prostor pred svojim vratarjem.
V drugem polčasu pa so Brežani pokazali nekoliko več borbenosti in volje do zmage. Povedli so s Paolijem, potem ko je Miloš Tul minuto prej nerodno zapravil stoodstotno priložnost. Gostje so se nato nekoliko odprli, tako da je Corbatti minuto kasneje spet zadel mrežo. Tekme je bilo praktično konec. Brežani so srečanje kontrolirali s precejšnjo lahkoto, predvsem po zaslugi razpoloženega Germanija, ter postavili končni izid s Sterna-dom, ki je hladnokrvno izvedel 11-met-rovko, ki jo je sodnik dosodil po prekršku nad Pavletičem. Ivo Strnad v vlogi stoperja in Pavletič na sredini napada sta bila tokrat novost, potem ko se je trener Horjak med tednom znašel brez Alberti-nija in Zonte. (T.M.)
Gaja - Roianese	0:0
GAJA: Zemanek, Branko Grgič (v 46. min. Gojča), Aversa, Marko Rismondo, Gabrielli, Viviani, Maks Grgič, Salvi, Al-fieri, Bortolotti, Kalc.
Glede na to, kar so prikazali v prvem polčasu, bi si gajevci zaslužili izjemno ugoden izid. Kronična nespretnost v nasprotnikovem kazenskem prostoru pa bi se lahko bridko maščevala v drugem delu, ko so gostje iz sicer redkih protina-padav za las zgrešili skoraj stoodstotne priložnosti. Neodločen izid je tako v bistvu zadovoljil obe ekipi in je realen odraz dvoboja. Gonilna sila in svetla točka v Gajinih vrstah je bil tokrat vezni igra-lec Alfieri, ki si je morda edini prepričljivo želel zmage, ki pa ga žal niso znali sicer nadvse požrtvovalni soigralci primerno nagraditi. (A.R.)
Mladost - Hermada	1:1 (1:1)
STRELEC za Mladost: Lavrenčič v 18. min.
MLADOST: elemente, Lakovič, Pahor, Furlan (David Devetak), Fulvio Devetak, Frandolič, Marušič, Gergolet, Lavrenčič, Hilarij Kobal, Edi Kobal, Bruni.
Ferletičevi varovanci slabo zaključujejo letošnje prvenstvo. Tudi tokrat so odnesli le točko proti skromni Hermadi. Doberdobci so tekmo začeli dobro in večkrat resno zaposlili odličnega nasprotnega vratarja, ki je bil pravi junak tekme. V 18. minuti je kapetan Frandolič mojstrsko preigral nekaj igralcev in lepo podal na sredino, kjer je Lavrenčič z lahkoto zadel mrežo. Takoj nato pa so gostje izenačili. Doberdobci so ostro protestirali, ko je sodnik zadetek priznal, saj je gol prišel po prekršku nad domačim vratarjem. Od tedaj je postala tekma groba, tako da je imel sodnik dosti dela. Proti koncu prvega polčasa sta bila izključena Hilarij Kobal in branilec Hermade. V drugem polčasu se igra bistveno ni spremenila. Se naprej je prevladovala živčnost in sodnik je kmalu nato pokazal rdeči karton Fulviu Devetaku. (Zanier)
Isonzo - Juventina	3:0 (1:0)
JUVENTINA: Marussi (Cingerli), Te-gas, Caiazzo, Medeot, Krpan, Sermino, Marvin, Lauri, Nanut, Cingerli (Russo), Del Negro.
Tokrat so Štandrežci imeli tudi precej smole, saj se je že v uvodnih minutah poškodoval vratar. Zaradi odsotnosti rezervnega vratarja je moral v vrata Cingerli, v začetku drugega polčasa pa se je poškodoval še Caiazzo. .Kr ni bilo drugih rezervnih igralcev, so Štandrežci morali nadaljevati v 10.
Srečanje je bilo zanimivo le do prvega zadetka domačinov. Po prednosti je bilo za Isonzo vse lažje, tudi zato, ker se Juventina zaradi omenjenih težav ni mogla enakovredno upirati. Tako smo v dru-
Sovodnje - San Lorenzo	0:2 (0:0)
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Vižintin, Bicciato, Tomažič, Marson, Gulin (Gomišček), Fajt, Sambo (Košič), Černigoj, Butkovič.
Sovodenjci so igrali dokaj prepričljivo in po prikazani igri bi si brez dvoma poraza ne zaslužili. Dejstvo je, da so gostje zelo dobro izkoristili protinapad.
V prvem polčasu sta si bih ekipi dokaj enakovredni in priložnosti za gol je bilo bolj malo. V nadaljevanju pa se je tekma dokaj razživela. Najprej so gostje imeli na razpolago 11-metrovko, ki pa so jo zapravili. Sovodenjci so zatem zaigrali odločneje in precej zaposlili furlansko obrambo. A ko je bil pritisk Sovodenjcev največji, so gostje v protinapadu povedli. Domačini so še naprej napadali, vendar zaželenih sadov ni bilo, nasprotno, v sklepnem delu je San Lorenzo dosegel še drugi zadetek, ki je tako pokopal vse upe Marsonovih varovancev.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 24. KOLA
Opicina - Staranzano	0:1
L’Architrave - Vesna	0:1
Primorje - Muggesana	2:1
Prisco CE - Zarja	3:3
Olimpia - Stock	0:0
Vivai Busa - Supercafle	1:2
Giarizzole - Zaule	0:0
San Sergio - Kras	1:1
Primorje	LESTVICA 24 12	8			4	29:15 32
San Sergio	23	11	9	3	30:14 31
Vesna	24	9	9	6	24:20 27
Zaule	24	8	10	6	19:15 26
Staranzano	24	7	12	5	23:23 26
Kras	24	8	9	7	27:20 25
Prisco CE	24	6	12	6	27:29 24
Stock	23	5	12	6	18:19 22
Opicina	21	6	9	6	20:16 21
Zarja	23	3	15	5	24:31 21
L'Architrave	24	4	12	7	26:33 20
Muggesana	23	3	14	6	29:29 20
Supercafle	24	6	8	10	25:32 20
Vivai Busa	22	5	9	8	21:29 19
Giarizzole	23	3	13	7	19:26 19
Olimpia	23	5	9	9	20:30 19
PRIHODNJE KOLO (26. 4.) Supercalfe - Olimpia; Zarja - Primorje; Kras - Opicina; Muggesana - Prisco CE; Staranzano - San Sergio; Stock - Vivai Busa; Zaule - LfArchit-rave; Vesna - Giarizzole.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 21. KOLA
Medea - Brazzanese	0:2
Piedimonte - Torriana	3:1
Isonzo - Juventina	3:0
Pro Farra - Fossalon	2:2
Sovodnje - San Lorenzo	0:2
Sagrado - Moraro	1:1
Azzurra - Poggio	0:3
LESTVICA
LESTVICA
Piedimonte	21	11	8	2	26:13 30
Poggio	21	9	10	2	28:12 28
Moraro	21	10	5	6	27:13 25
San Lorenzo	21	7	11	2	23:15 25
Pro Farra	21	7	10	4	24:23 24
Fossalon	21	6	11	3	24:19 23
Torriana	21	5	11	5	21:24 21
Isonzo	21	5	11	6	12:15 20
Sovodnje	21	6	7	8	15:16 19
Sagrado	21	4	10	7	17:20 18
Brazzanese	21	6	4	11	28:31 16
Juventina	21	4	8	9	19:30 16
Medea	21	5	5	11	17:27 15
Azzurra	21	3	6	12	12:32 12
PRIHODNJE KOLO Torriana - Azzurra, Pro Farra - Piedimonte, Juventina - Sovodnje, Medea - Moraro, Brazzanese - Šan Lorenzo, Poggio - Fossalon, Sagrado -Isonzo.
Skupina L
IZIDI 21. KOLA
Rabuiese - Domus Arr.	2:0
Union - Rizzotti SA	0:5
Gaja - Roianese	0:0
Breg - Don Bosco	3:0
GMT - Domio	2:1
San Vito - CGS	1:2
Počitek: CUS	
LESTVICA
Rizzotti SA	18	14	3	1	37:7 31
Rabuiese	17	12	3	2	33:14 27
CGS	17	8	7	2	33:18 23
Gaja	19	8	7	4	24:13 23
Domio	18	9	4	5	24:13 22
San Vito	19	7	5	7	28:25 19
Roianese	18	7	4	7	38:32 18
Breg	18	6	6	6	23:18 18
CUS	16	5	4	7	24:29 14
Domus Arr.	17	3	6	8	11:20 12
GMT	19	3	5	11	20:37 11
Union	16	2	2	12	11:40 6
Don Bosco	16	1	2	13	11:51 4
ZAOSTALE TEKME (12. 4.)
GMT - Don Bosco; Union - Domus Arr.
Skupina M
IZIDI 21. KOLA
Primorec - San Marco	0:2
SanFAndrea - CGS	0:2
Romana - Campanelle	3:1
Mladost - Hermada	1:1
Chiarbola - Arrigosport	1:0
San Nazario - Fincantieri	1:1
Počitek: Aurisina
LESTVICA
LESTVICA
Primorec	18	12	3	3	36:14 27
San Nazario	17	10	6	1	36:15 26
San Marco	18	10	6	2	30:15 26
Fincantieri	17	8	5	4	26:14 21
Mladost	18	8	4	6	26:21 20
Campanelle	18	7	5	6	38:33 19
Chiarbola	18	7	4	7	29:34 18
Arrigosport	15	3	7	5	16:19 13
Romana	17	4	4	9	23:31 12
SanFAndrea	14	4	2	8	11:20 10
CGS	15	3	4	8	26:28 10
Hermada	16	2	5	9	14:26 9
Aurisina	15	1	3	11	8:39 5
ZAOSTALE TEKME (12. 4.) SanFAndrea - San Marco; Aurisina -Fincantieri; San Nazario - Arrigosport; Chiarbola - Hermada; Romana - CGS.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000,- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
7. aprila 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	član italijanske
^Tr„ Ifp
Gre za podatke, ki zadevajo samo jug Črne celine
Dramatične razmere na afriški celini
Vsak dan umre skoraj štiristo otrok
NAIROBI »Na jugu Afrike vsak dan umre 380 otrok, ki so stari manj kot pet let. To je ravno tako, kakor če bi vsak dan treščil na tla boeing 747, jumbo jet poln potnikov, ki bi vsi umrli v nesreči.« Ta srhljivi podatek je posredoval v Nairobiju pomočnik izvršilnega direktorja Unicefa dr. Richard Jolly, ko je predstavil najnovejšo študijo z naslovom »Otroci na fronti: otroci v Južni Afriki«.
Strokovnjaki Unicefa so izdelali to študijo, da bi mednarodno javnost opozorili na strahotne razmere, v katerih živijo otroci na jugu Afrike in da bi mobilizirali svetovno javnost v boju proti vojni in nasilju v tem delu Afrike, štuciija z zgornjim naslovom je drugi del obsežne študije, ki so jo pripravili in objavili lani in je prav tako posvečena ženskam in otrokom, žrtvam oboroženih konfliktov in apartheida na jugu celine. Prvo poročilo ima naslov »Otroci na fronti: posledice apartheida, destabilizacije na polo-
žaj otrok in žensk v Južni Afriki.« To študijo so letos januarja najprej predstavili v Londonu in naj bi ravno tako pripomogla k obveščanju svetovne javnosti, kaj se dejansko dogaja na jugu Afrike.
V obeh študijah je poudarjeno, da so otroci in ženske najbolj tragične žrtve vojaških spopadov v Angoli in v Mozambiku in tudi v drugih sedmih državah, članicah koordinacijske konference za razvoj Južne Afrike (Bocvana, Lesoto, Svazija, Zambija, Zimbabve, Tanzanija in Malavi). Na predstavitvi drugega dela študije Unicefa v Nairobiju sta bila navzoča tudi dva profesorja z univerze v Capetownu v Južni Afriki, ki sta za to priložnost dobila posebno dovoljenje kenijskih oblasti za prihod v Nairobi, kjer se državljani Južne Afrike ne smejo zadrževati. Dr. Mamphela Ramphela in dr. Francis Wilson sta povedala, da v Južni Afriki poteka vojna proti otro-
kom, kajti v zadnjih desetih mesecih so apartheidske oblasti aretirale kar deset tisoč otrok. »Beda in naraščanje bede v najbolj razviti in bogati državi v Afriki sta zastrašujoči,« je dejal dr. Wilson, ki je trditev utemeljil s podatkom, da v največjem črnskem getu v-Južni Afriki, v Sowetu, kjer živi med poldrugim in dvema milijonoma Afričanov, po dvajset in več ljudi prebiva v majhnih hišah s po nekaj sobami. V Angoli in Mozambiku ne objavljajo uradnih podatkov o tem, koliko otrok in žensk umre v vojaških spopadih, ki so posledica destabilizacijske politike Južne Afrike do sosed, vendar strokovnjaki mednarodnih organizacij trdijo, da je največ žrtev ravno v teh dveh' državah in da na leto v Angoli in Mozambiku umre več kot sto tisoč otrok in žensk, posrednih ali neposrednih žrtev vojn.
AVGUST PUDGAR
Danes bodo naravnali trajekt pred Zeebruggeom
BRUSELJ— Danes bi morali naravnati trup britanskega trajekta Herald of Free Enterprise, ki se je potopil 6. februarja pb izplutju iz pristanišča Ze-ebruggea. Trajekt leži z bokom na peščeni sipini delno potopljen. Bagri so že skopali jašek, v katerega bo zdrknil gredelj, ko bodo z vitli na splavih povlekli 32 jeklenih vrvi, ki so jih zvarili na bok trajekta. Operacijo bi mo-
rali izpeljati že včeraj, a so jo odložili zaradi razburkanega morja.
Ko bodo trajekt naravnali, bodo zadelali vse podvodne odprtine in iz trupa izčrpali vso vodo, da bodo lahko trajekt zvlekli v ladjedelnico, čez kakih petnajst dni. Med tem delom bi morali dokončno ugotoviti število žrtev, saj so razhajanja še vedno precejšnja in se sučejo od 134 do 200 mrtvih.
Smrtna nesreča v Pordenonu
PORDENON Predsinočnjim je v prometni nesreči v Pordenonu izgubila življenje 19-letna Sabrina Caton iz Porcie. Fiat 500, ki ga je upravljala njena prijateljica Lorena Marcolongo, je čelno trčil v nasproti vozeči avto, da ga je vrglo v kanal Brentela. Marcolongova je zadobila številne zlome, da se bo morala zdraviti 60 dni, za Sabrino Caton pa ni bilo več pomoči. Voznik drugega v
nesrečo vpletenega vozila in njegov sopotnik pa sta ostala nepoškodovana.
Število mrtvih ob koncu tedna zaradi prometnih nesreč v Furlaniji Julijski krajini je tako naraslo na pet, ranjenih pa je bilo trinajst oseb.
Prisilni pristanek v Rimu
Potovanje v Italijo se je za 174 danskih turistov pričelo v znamenju avanture. Njihovo letalo je namreč v Rimu pristalo kar na trebuhu, nakar je še izbruhnil požar. K sreči brez posledic za potnike	(AP)
Iz jedrske centrale v Franciji vsak dan pol tone natrija
PARIZ — Nesreča v francoski jedrski centrali Superphenix v Creys-Malvillu je hujša, kot so mislili. Iz 700-tonskega hranilnika že teden dni uhaja 500 kilogramov natrija dnevno, tehniki pa še niso mogli preveriti, zakaj. Vodstvo državne ustanove za električno energijo EDF pravi, da gre za »prvi resen problem«, odkar je začel septembra 1985 delovati poskusni reaktor. Rezervoar, iz katerega je ušlo že več kot 20 ton natrija, varuje oklep, v katerem je tudi dušik: ta preprečuje natriju stik z zrakom, ki bi povzročil požar, in z vodo, ki bi izzval eksplozijo. Strokovnjaki trdijo, da takšne okvare doslej še ni bilo v nobeni nuklearki, a dodajajo, da natrij, ki uhaja, ni radioaktiven.
Hujši pa so učinki radioaktivnosti, kar je dokazala katastrofa včernobilu. Tudi tu pa bodo posledice manj hude od predvidenih. Po mnenju ukrajinskega ministra za zdravstvo Nikolaja Ro-manenka umrlo bo za posledicami nesreče (raka) največ 600 sovjetskih državljanov. Njegova napoved je v kričečem nasprotju s februarsko izjavo ameriškega izvedenca Roberta Galea, ki. je po tragediji izpred enega leta trdil, da bo v naslednjih 50 letih umrlo v Sovjetski zvezi in v sosednih državah, kar 75.000 ljudi.
Včeraj pa je imel Robert Gale v New Yorku tiskovno konferenco, na kateri je najavil, da bodo konec tega meseca umestili mednarodno ekipo strokovnjakov za odstranjevanje posledic jedrskih nesreč. V njej bo pet ali šest izvedencev, ki bodo s sodelavci zastopali ZDA, SZ, Francijo in Japonsko. Brž ko bo prišlo kjerkoli v svetu do nesreče, bo ekipa v najkrajšem času posegla in svetovala, kaj treba ukreniti. Dr. Gale je označil skupno delo ameriških in sovjetskih zdravnikov po černobilski tragediji kot zgleden primer učinkovitega sodelovanja.
Hughesova
dediščina
RENO (NEVADA) — Mesto, ki je zaslovelo zaradi bliskovitih razporek, je pravkar zadelo še eno pomebno točko. Po enajstih letih se je namreč prav v Renu zaključil proces o razdelitvi dediščine slavnega ameriškega milijarderja Howarda Hughesa. Zaključila pa se je tako, da so največ zaslužili odvetniki, ki so zagovarjali interese dvaindvajsetih priznanih dedičev. Odvetniki so namreč zahtevali, in tudi dobili, rekordni honorar, kar 8 milijonov dolarjev.
Resnici na ljubo so imeli odvetniki Hughesovih dedičev dela še pa še. Milijarder, znani Ijudomr-znež, je namreč umrl, ne da bi imenoval dedičev, zato pa so odvetnikom predstavili kar 32 njegovih »oporok«. Končno pa je odvetnikom uspelo izbrati 22 vnu-kov-dedičev, ki si bodo zdaj razdelili dediščino v vrednosti 600 milijonov dolarjev, tako da najbrž ne bodo imel pretiranih preglavic s plačevanjem milijonskih honorarjev odvetnikom... ■
Na političnih volitvah v Egiptu tudi islamski fundamentalisti
Na včerajšnjih volitvah v Egiptu so lahko kandidirali tudi pripadniki muslimanskih bratov, kot dokazuje portret šejka Salaha Abu Ismaila	(AP)
Tudi angleške kronane glave skrivajo okostnjake po omarah
LONDON — Angleški dnevnik The Sun je ponovno razburil duhove z objavo vesti, da je sestrična kraljice Elizabete že 46 let zaprta v umobolnici. Katherino Bowes-Lyon, vnukinjo Elizabetine mame, naj bi zaprli v bolnišnico za umsko prizadete osebe Royal Earlswooč v Surreyu leta 1941. Z njo naj bi v luksuzno umobolnico sprejeli tudi njeno sestro Nerisso.
O njunem zdravstvenem stanju sicer ni bilo veliko govora, njuni imeni pa sta bili objavljeni v izdaji iz leta 1959 Burke's Peerage, almanaha, v katerem so zapisani iivljenjepisni podatki vseh mogočih plemičev. Že v izdaji, ki so jo objavili leta 1963, pa sta bili obe zabeleženi kot mrtvi. (Nerissa naj bi umrla leta 1940, njena sestra pa leta 1961).
V svojem včerajšnjem izvodu pa The Sun zagovarja stališče, da je Nerissa Bowes-Lyon preminila šele lani, medtem ko je Katherina še živa. The Sun je tokrat dregnil v pravo sršenje gnezdo, saj je navada urednikov Bur-
ke's Peerage, da skupaj s posameznimi plemiči ažurnirajo življenjepisne podatke. V primeru, da bi The Sun objavil resnično vest, bi to pomenilo, da je kraljeva družina posredovala lažne informacije in tako zamolčala »sramoto« dveh umsko prizadetih članov.
Odgovorni urednik izdaje Burke's Peerage Harold Brooks-Baker je prebral kočljivo vest z velikim presenečenjem, nakar je z angleško flegmo izjavil, da nima o celotni zadevi podrobnejših informacij, ter da gre konec koncev le za zasebne probleme družine Bowes-Lyon.
The Sun je sicer popestril svoje strani z navajanjem »ossianskih« podatkov o Nerissini smrti (kje je pokopana, kaj piše na njeni nagrobni plošči in podobne informacije, zaradi katerih je The Sun zaslovel med angleškimi dnevniki). Katherine, ki naj bi zdaj bila 60-letna ženska, pa naj bi živela v umobolnici, ne da bi se kdo od kronanih sorodnikov zmenil zanjo.