Poitnlna plačana v gotovini LctO LVIdi . tfabffanl, v četrtek, dne 5. junija 1930 Št. 128 9t.2otn Naročnina Dnevna Izdaja a knljnlno Jugoslavijo meseCno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za Inozemstvo meaečno 40 Din »edellslca Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemslvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« UreOnlštvo /e v Kopltarlevl u lici št. 6/IH Rolcoplsl se ne vračalo, netranlclrana pisma se ne aprelemalo ^ Uredništva telefon št. 20S0, upravnlšlva št. 2992 Cene oglasov I stolp, pclll-vrsta mali oglasi po 130 In 2 D.veCJl oglasi nad 43 mm vtitne po Din 2-30, velBd po 3 In 4 Din, v uredniškem deta vrstica po 10 Din D Pri veClem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku Uprava le vKopltartevl ul.if.fi — Čekovni račun: L/ublfana štev. 10.6S0 Jn 10.349 xa lnserate, Saralevošl.7563, Zagreb št. 39.011, Vraga ln Dnnal št. 24.797 Odločitev Nemčije Berlin, 3. junija. Gospod urednik, zadeli ste, ko v name naslovljenem j»ovabilu omenjate, da prevladuje atM, da iSče Nemčija nove orientacije, je temu tako. Deset let je Nemčija kplabala med vzko-dom in zapadom. Versajskiii mir, ki se je pri naa v Nemčiji sprejel kot krut diktat, je nem-iki narod skoraj nujno pognal proti vzhodu. Večkrat se je poizkušalo navezati tesnejših stikov z Rusijo. Pričeli so gospodarstveniki, sledili so jim diplomati, ki naj hi v slučaju oapelrn pripravili pot tudi generalom. A eni Sta drugi so se po številnih bridkih izkušnjah HUDočarani vračali. Boljševiška Rusija ni namreč država v običajnem pojmovanju. Boljševizem ni upravni sistem, ni stranka ampak je mogočno idejno, —-a lahko bi rekel versko gibanje, ki kot tako zahteva razširjenje po vsem svetu i'n hegemonijo nad vsemi narodi. Da, boljševizem je nova religija v pravem smislu besede, če-arav 6e zaenkrat skriva pod gospodarskimi oblikami. Ta religija ima svoje preroke lin svoje učence, svoje mučenike in spoznavalce, ima v Manu in Leninu sveto pismo, ki ga mora vsak komunist brezpogojno verovati. Boljševizem ima tudii svoj indeks in svoje krivoverce, ima svoje obrede, svoj idealizem in fanatizem. Mohamed je polival svoje vernike, naj podvržejo tvet polumcscu z mečem v roki. Lenin je bolj-Sevlfzmu postavil cilj, da podjarmi svet kladivu in srpu, rn siccr s siiio, ako ne pojde drugače. Islam se je boril z mečem v eni roki, s knjigo v drugi. Isto dela boljševizem. Zaenkrat nosi knjigo v roki. To je njegova propaganda, če pa se mu bo zdelo primerno, j>a bo segel tudi po meču, saj si je ustvaril velikansko, moderno opremljeno in izvežbano armado. Islam se je opiral na arabski narod, a je bil po Mohamedovi zamisli mednarodna religija. Boljševizem se naslanja na ruskii narod s to tendenco, da se razširi po vsem svetu. To spoznanje v Nemčiji danes žc precej splošno prodira. Zato je že prejšnja, a še vse bolj nova Brilnningova vlada zavzela odločno staliSče napram III. internacionali, za katero smatramo —, da ostanem pri prejšnji primeri, da je v istem odnosu do sovjetske države kakor je bil pred vojsko kalifat do Turčije. Sultan je bil istočasno verski poglavar islama. Nihče pa ne bi trpel, da bi sultan na eni strani sklepal z državami prijateljske pogodbe kot vladar Turčije, na drugi strani pa kot kalif izlama proti istim državam razvijal zeleno zastavo in pozival na sveti boj. Boljševiki bi pa ravno to hoteli. Stalin bi na emi strani rad sklepal t državami gospodarske in politične pogodbe, na drugi strani bi pa s pomočjo svoje internacionale v naročju istih držav rad netil upor in revolucijo. Znano je, da je že parkrat III. internacio-nala pri nas v Nemčiji vprizorila krvave spopade. Kaikor jc pokazala preiskava, so niti upora doslej vodile v Moskvo. Razumete, da se ml niti ne moremo notranjepolitično boriti zoper boljševizem, — zunanjepolitično pa biti njegov zaveznik. Mi se moramo odločiti: ali gremo odkrito z Rusijo in potem postanemo boljševiki, ali pa se ločimo od nje in iščemo druge orientacije. Padec socialistične vlade in imenovanje dr. Briinniingovega kabineta je menim dovolj viden dokaz, da se je Nemčija odločila za zapad in za — Evropo. Poslej preostaja Nemčiji le dvoje: ali se nasloni na Francijo ali na Italijo. Naj govorim odkrito kot Nemec: ako l>i poslušal strast, bi Ml za Italijo, ako pa sledim zdravemu premisleku, pa moram priznati, da nam zveza s Francijo more nuditi neprimerno več kot zavezništvo Italije. Italija nam siploh ničesar ne more nuditi, kar bi bilo odločilnega jjomena. Ona nam nudii vojno zavezništvo in — francoske kolonije. Toda za take avanture je naša diplomacija mnogo preresna. Nemčija bo čakala — ker ji more njeno čakajoče stališče zaenkrat največ prinesti. Težko je biti političen prerok — a vsi znaki so tu, da se intenzivno pripravlja neniško-fran-cosko zbližanje. Notbena tajnost ni, da se od francoske strani mnogo na tem dela. Franco-sko-angleške entente jc. konec. Briand si je v Londonu vse prizadejal, da si zagotovi unglc-šiko pomoč v slučaju kakega evropskega in zlasti sredozemskega konflikta. Vse zaman. Anglija ne prevzame za Evropo nobenih garancij več, češ, dn mora itak skrbeti za red in milna oni četrtini zemlje. Seveda jc to izgovor, ko vsi vemo, da jo veže ameriško-anglcška po-godba. Zato pa bo Francija iskala novih )>oLitičnili «vez. 7, Italijo bo težko kaj. Največji nacionalisti in romanofili obupavajo nad takim jioizku-som, ko je rivaliteta med Parizom in Rimom danes mnogo večja, kot med Parizom in Berlinom. Zato velja tudi za Francoze, kar za Nemce: Razsodnost in politična pamet more zagovarjati etlinolc francosko-nemško zvezo. Kolikor imam vpogled« v javnost, mislim, da bodo podobna prizadevanja od francoske strani našla ugoden odmev tudi v Nemčiji. Predčasna izpraznitev Porenja ji; jako pomirljivo vplivala. Izvajanje Voungovcga načrta po^ Drugi rdeči vat v Aziji Pariz, 4. jun. Nemiri, ki so izbruhnili v IndoMtaju pa že delj časa trajajo, niso v direktni zvezi z nacionalističnim gibanjem, pač pa j novim valom komunizma, lci je v drugič v silnem naletu pljusknil iz Rusije na eni strani preko Tibeta v južne provinoije Kitaja, na drugi strani pa preko Mongolije iu Mandžurije do Koreje, tako da je Kitaj na severu in na jugu obkrožen od širokega pasu komunistične propagande. Propaganda v južnih provincah, ki meje na francosko Indokino, je čisto naravno odjeknila tudi med kmetskim prebivalstvom v Tonkinu, odkoder se je čez Annam zanesla doli v spodnjo Končinčino. Ni dvoma, da se je to zgodilo po načrtu iz Moskve, ki se zopet trudi združiti okoli sebe vso Azijo. Glavna točka za napad na azijski »domači fevdalni red in moderno azijsko buržu-azijo, udinjano evropskemu kapitalu«, kakor temu v Moskvi pravijo, je nankinška vlada Čankajšeka. Sovjeti namreč Čankajšeku ne morejo odpustiti, da je 1.1926/27 potlačil takratno od Moskve po znanem ^diktatorju Kitaja«, Karahanu, zaneteno vstajo rdečih kitajskih kmetskih in delavskih sovjetov v Kantonu, kd so imeli namen združiti ves Kitaj v »Kitajsko federativno socialistično republiko«. Od tega časa dalje moskovska vlada neprestano rovari proti nankinški vladi, kateri očita, da je >vazal Anglije in Ameriške Unije«. Sovjeti so podkupili generale v Pekingu, da so proglasili severnokitajsko vlado, ki skuša Čankajšeka strmoglaviti, pa s svojo armado nima sreče, baje ker nankinško vlado podpirajo inozemske sile pa tudi Japonska. Zato so sovjeti osredotočili vso svojo propagando na centralno in južnokitajske province, v katerih so zanetili revolucijo proti Nankingu- Komunistični kmetski sovjeti so obenem z rdečo armado organizirani v šest provinci-jah; med temi je tudi provinca Kvangsi, ki meji na francoski Tonikin. Rdeča armada šteje vsega skupaj okoli 50.000 mož, nima pa zadosti municije; tudi je med njo veliko roparjev in dezerterjev. Ce rdeča armada kakšen okraj zavzame, pokol je vse večje posestnike, oficirje in uradnike nankinške vlade ter pobije ali zapre ali pa izžene tudi misijonarje. Potem se osnuje sovjet, kmetska zveza, delavska strokovna zveza in pa žensko udruženje. Sovjeti razdele nato posestva po principu ruskih Kolhozov. Sklicali so tudi dva sovjetska kongresa na dveh različnih krajih, ki sta zborovala oba na isti dan 30. maja. Govorniki so razpravljali o fuziji vseh prostovoljskih čet z rdečo armado, o boju proti vladni nacionalni stranki (Kuomintang) in nankinški vladi, o odpravi fevdalnega konfucijovskega reda po vseh krajih, o propagandnih zletih po deželi, ki naj navdušujejo za združeni Kitaj pod rdečo zastavo, nadalje o zvezi med delavskimi strokovnimi organizacijami in kinetskimi zvezami ter o propagandi imperializma kakor tudi o boju zoper inozemce in inozemske države in zoper vero. Moskovsko časopisje se pritožuje, da se evropske velesile in pa Amerika v borbo kitajskega kmetskega proletarijata zoper nankinško vlado vmešujejo; tako na primer dolžo Japonce, da so na Jangceju bombardirali rdeče čete; isto da so storile amerikanske bojne ladje. Francoska letala da so baje tudi preletela indokitajsko mejft in bombardirala vstaške čete v provinciji Kvangsi. Ta propaganda je, kakor že javljeno, povzročila nemirno gibanje tudi med kmetskim prebivalstvom francoskega protektorata v In-dokini. Zadnji taki nemiri so bili 3. junija blizu Saigona. Zbralo se je okoli 700 ljudi, ki so nosili rdeče zastave in embleme. Bilo je vse organizirano, kakor se to dela v Rusiji. Domača policija je manifestanle ustavila in jih končno z bambusovimi palicami razgnala. Sicer so pa voditelji demonstrantov, ki jih je policija aretirala, davno znani komunistični agenti. Zveza z dogodki v britanski Indiji je čisto indirektna. Indski komunistični agitatorji delajo po navodilih iz Moskve, ki so jih bili prejeli v Rusiji sami ali pa v Angliji in Nemčiji, kjer so se nahajali pod raznimi pretvezami. Nemiri na afganski meji so pa povzročeni od Moskve direktno in traja tam pravo bojno stanje. Uspeha ta nova komunistična panazijska akcija, ki je tudi že na Koreji povzročila nemire, ne bo imela kakor ga ni imela ona v letu 1927-28. Indsko prebivalstvo samo s svojo inteligenco vred že poteguje ostro črto med gibanjem za svoboden dominijon in komunističnim rovarstvom; tudi nankinški nacionalisti so začeli energično in uspešno borbo proti rdečim četam, ki večine prebivalstva itak niso zajele. Isto velja o Japonski, oziroma pod njeno nadoblastjo nahajajoči se Koreji. Pač pa pomeni to ojačanje diplomatične napetosti med Rusijo in ostalimi velesilami, kar je za mednarodni položaj vsekakor zelo važno. MacDonald hoče osebno reševati problem brezposelnosti Preosnova kabineta — Kooperacija z liberalci London, 4. jun. AA. Sedanji minister za brezposelnost Thomas bo prevzel ministrstvo za ilomi-nione. Na njegovo mesto bo postavljen poslanec Hartshorn; na mesto ministra za rudarstvo Turner-ja, ki je včeraj demisijoniral, bo imenovan major Attlee. Minister za poljedelstvo Buston jo bil imenovan na drugo mesto in bo njegov resor prevzel dr. Addison. London, 4. junija. AA. Predsednik angleške vlade MacDonald je izročil porlfelj za dominijone Thomasu. MacDonald namerava osebno urediti vprašanje brezposelnosti. London, 4. junija. x. >Daily Herald poroča, da je poljedelski minister Buxton, ki je bil povišan v baronski stan in s tem prešel v zgornjo zbornico, vložil svojo demisijo. Po preosnovi kabineta sc bo problem brezposelnosti odkazal posebnemu odboru ministrov pod predsedstvom ministrskega predsednika. Upanje je cclo, da bo prišlo v vprašanju brezposelnosti do liberalno socijalistične kooperacije, ki jo jc LIoyd Goorgo to dni ponudil v formalnih razgovorih Mac-Donaldu in Thomasu. London, 5. jun. x. Na vprašanje v poslanski zbornici, ali hoče vlada predlagati Društvu narodov, da bi sklicalo svetovno konferenco za razpravljanje o brezposelnosti, je izjavil MacDonald, da nima za to nobenega povoda, ker se gospodarski organi Društva narodov trajno bavijo z vsemi vprašanji za povzdigo svetovne trgovine. Evharistični kongres Zagreb, 4. juniju, p. Osrednjii odbor za evharistični kongres je objavil, da je imel slovaški katoliški episkopat 28. marca konferenco, na kateri je sklenil, da episkopat pošlje svojega zastopnika na zagrebški kongres in na evharistični kongres v Poznanju na Poljskem. V Zagreb pride Pavel Jantauš iz Trnave. Na kongresu bo velika teoforična procesija, na kateri bo sodelovalo veliko število ljudstva. Nekatere godbe so zaprosile za dovoljenje, da bi mogle igrati pri procesiji. V Zagrebu se vršijo velike priprave za preskrbo stanovanj. Te dni je osrednji odbor razposlal vsem škofijskim odborom formularje 7, molitvami za uspeli kongresa. Te molitve bodo duhovniki molili vsako nedeljo. Ker bo ob kongresu v Zagrebu veliko duhovnikov, je poseben odbor določil, kje bodo posamezni duhovniki1 maševuli. Grški gospodarstveniki v Zagrebu Zagreb, 4. jun. z. Ob pol osmih zjutraj so prispeli v Zagreb delegati grškega gospodarstva in tiska, 34 po številu. Sprejeli so jih zastopniki banske uprave, trgovskih in gospodarskih društev, časnikarji, grški konzul in drugi. Najprej jih je pozdravil Artur Mahnič, jiodnačelnik, lci jo v svojem govoru poudaril potrebo čim večjega zbližanja med Grčijo in Jugoslavijo. Za njim je govoril predsednik Trgovske zbornice dr. Vrbanič. Odgovoril je bivši minister Mavrogordato. Dalje je govoril vse- Papeški konzistorij bo 30. junija Rim, 4. jun. AA. Uradno potrjujejo, da jo papež sklical konsistorij na tajno sejo, ki bo 30. jun-Na tej seji bodo imenovani novi kardinali. Zaenkrat še ni odrejeno, kdo bo deležen to visoke cerkvene časti in koliko kardinalov bo imenovanih. V zadnjem času je umrlo več kardinalov. menja jx>polno likvidacijo vojne. In (o jc. česar si mi želimo- miru. Zveza Nemčije in Francije pomeni za Evropo trden iin trajen miir. med tem. ko bi zveza Nemčije z. Italijo utegnila pomeniti — vojno. • Dr. W, učiliški profesor Zizis. Gostje so se nastanili v hotelu >Esplanade*. Ob pol desetih so obiskali bana Šiloviča, nato pa župana Srkulja. Ob eni je bil v mestni kleti svečan obed. Popoldne so si ogledali vse mestne ustanove. Zvečer je bila v gledališču zanje slavnostna predstava. Po predstavi pa je bil v »Esplanadu slavnosten rout, ki ga je priredila Trgovska zbornica. Jutri si bodo ogledaii zagrebške tovarne. Ob petih popoldne pa nadaljujejo svoje potovanje v Ljubljano. V Montereau ni bilo atentata Pariz, 4. junija, d. Preiskava, ki jo je uvedlo oblastvo, da ugotovi vzroke železniške nesreče v Montereauju, je končana. Preiskovalna komisija je ugotovila, »la gre za stvarno nesrečo, ki je nastala na ta način, da so je zemlja udrla. Komisija je je mnenja, da je zločin izključen. — Kakor znano, je 1. junija skočil večerni brzovlak iz tira kakih 600 m proč od postaje Montereau, pri čemer je bilo 7 mrtvih in l!j težje ranjenih. Ker se je imel ravno ledaj tam peljali min. predsednik Tardieu. se je splošno smatralo, da gre za dobro premišljen atentat na njegovo osebo. Novi člani Vrhovnega zakonodajnega sveta Belgrad, 4. junija. AA. Na predlog ministra pravde je predsednik ministrskega sveta general Peter Ždvkovič postavil za člane vrhovnega zakonodajnega sveta gg. Kosto Timotijcvičn, bivšega ministra v Belgradu, dr. Alberta Kra-merja. bivšega ministra iz Ljubljane, dr. Slavka Milctica, bivšega ministra iz Belgrada, dr. Hnmdijo Karamelimedovico, bivšega ministra iz Sarajeva, dr. Svctislava Popovičn, bivšega ministra iz Zemuna, dr. Pavla čnbroviča, izrednega profesarja na univerzi v Belgradu, Živkn Krpana, prof. v p. iz Bakra, in Petra Djirliča jmblicista iz Splita. Upravni svet Poštne hranilnice Belgrad, 4. junija. AA. Upravni svet Poštne hranilnice je sklenil, da se od danes sprejemajo državni boni v lombard. Obrestna mera za lombard državnih vrednostnih papirjev sc zniža od S do 7% neto letno, znesek posojila nn poedino obveznico 2 in pol oidstotne vojne škode pn sc zviša od >00 na 320 Din. Istočasno jc bilo sklenjeno, dn sc obresti za vse kredite na tekoče račune znižajo od 8 na 7%. Zelje industrijcev Belgrad, 4. jun. AA. Centrala industrijskih korporacij je izročila ministru financ spomenico, v kateri prosi, da se naj razglasi zakon, ki bo omogočil industrijam in tvornieam, da razširijo in modernizirajo svojo obrate v prihodnjih 5 letih brez plačila predpisanih davščin. Centrala industrijskih korporacij utemeljuje svoj predlog s težkim jk>1o-žajem industrije, s hudo inozemsko konkurenco in s potrebo, da se naša industrija reorganizira na moderni podlagi. Sokolski zlel Belgrad. 4. jun. AA. Srednješolska mladina, ki se udeleži vsesokolskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije, prispe v Belgrad v petek, 6. junija. Zleta se udeleži 13.000 dijakov in dijakinj. Obsedno stanje na Maltr London, 4. junija, p. Kakor smo žc včeraj poročali je angleška vlada dala guvernerju siru Johnu Ducaneu, da radi protiungleške agitacije proglasi obsedno stanje. Angleški tisk obtožuje italijanske itn peri jafete, da zahtevajo Malto zase kot italijanski otok. Angleški tisk vprašuje odkod si lastijo italijanski propagan-disti pravico, da govorijo o italijanstvu Malic, ko so oni sami zabraniii svetovnemu tisku, di, bi se zavzemal za Slovane in Nemce v Italiji. Dunajska vremenska napoved. Hladnejše M-eme, nu vzhodnem obrobju Alp lw> kmalu nehalo deževati, potem pa se bo najbrže hitro razjasnilo. V južnih Alpah za enkrat šc nagnje-ajc k nevihtam. Angleška politika v Palestini Radi bi zadovoljiti priseljene Žide in domačine Zborovanje industrijcev London, 4. junija. A A. Na izrednem zasedanju permanentne komisije Društva narodov za ko-lonijalne mandate je govoril podtajnik za kolonije dr. Drumond Stiiels o angleški politiki v Palestini. Angleška vlada je v polni meri spoznala važnost priseljevanja in ustanavlja v Palestini narodni dom za židovsko ljudstvo. Anglija se bo točno držala navodil Društva narodov in strogo izvajala ko-lonijalni mandat. Zadnje tedne je angleška vlada prejela poročilo Hopa Simpsona o palestinskem vprašanju, ki naglaša, da je potrebna pri izvajanju palestinske politike velika previdnost. Vlada želi storiti vse, kar je v Človeški moči, da pomiri nasprotni si stranki. Shiels je dodal: »Naša naloga v Palestini je dvojna. Ustanoviti moramo domače ognjišče za židovsko prebivalstvo iu obenem varovati civilne in versko pravice ne-židovskegn prebivalstva. Večkrat so obveznosti teb dveh nalog nezdružljive. Mi menimo, da se te obveznosti morejo in morajo spraviti v sklad. Dom židovskemu prebivalstvu se lahko ustvari, ne da bi se s tem škodovalo interesom nežidovskega prebivalstva. Ta politika bo koristila vsej deželi in celokupnemu prebivalstvu. Madžarska obhaja 10 letnico mirovne pogodbe Budimpešta, b. junija, n. Ob 10 letnici podpisa trianonske mirovne pogodbe so se |x> vsej državi vršili mirni protestni shodi. Po vseh tovarnah je dopoldne ob 10 počivalo delo 5 minut. Na borzi pa je ob 12 delo zastalo 10 minut. Popoldne ob 4 so zvonili po vseh cerkvah in vse trgovine so bile zaprte 10 minut. Zvečer so utihnile godbe j k) vseh javnih lokalih. V poslanski zbornici je bila žalna seja, na kateri je grof Albert Apponyi izvajal, da je ta mirovna pogodba bila Madžarski enostransko po sili dik- tirana in da diktat nima nravne pravičnosti. Naglašal je ob burnem odobravanju, dn je Madžarska odločena uveljavljati svoje pravice z vsemi sredstvi prava in pravičnosti. Tudi ?o-cijnlno demokratični poslanec Štefan Farkas je izjavil, da je mirovna pogodba nepravična, ker ne sloni na pravici samoodločbe narodov. Bu-dimpeštanski občinski odbor je imel popoldne sejo, na kateri se je sklenilo, zahtevati ogodba nc revidira, se .bodo njeni hudi učinki poznali še z« več generacij pozneje. 1'a tudi samo majhne izpremembe sedanjih mej bi lahko vrnile madžarski domovini zopet dva milijona Madžarov, katerih je bilo ".3 milijona pridoljenih Čehoslovaški. Romuniji in Jugoslaviji. Treba je razumeti madžarsko ogorčenje in se sramovati, da se ta akt elementarne pravičnosti še ni izvršil. Od vseh držav, ki so v svetovni vojni bile sovražne zaveznikom, zasluži Madžarska najvelikoduš-nejše postopanje, ker je bila proti svoji volji zapletena v konflikt na strani Avstrije. Če je bila Madžarska v davnih časih trdnjava proti Turkom, se je v novejšem času zlomil val boljševizma ob od])oru Madžarske. Če bi bil Bela Kun stabiliziral svojo vlado na Madžarskem, bi se razširil Imljševizem po vsej Evropi. Ro-thermere naglaša, da v srednji Evropi ne more priti do trajnega miru, dokler ostane krivica razdeljene Madžarske neporavnana. Spremembe v rdeči armadi Moskva, 3. jun. x. V vrhovnem vodstvu rdeče Armade in vojnega komisarijata so se izvršile važne osebne izpremembe. Kot namestnik ljudskega komisarja za vojsko in mornarico je odstopil Josip Unšliht ter bo imenovan za namestnika predsednika vrhovnega gospodarskega sveta. Na mesto Unšlihta pa prideta dva nasleinika, katera pa svojih dosedanjih mest ne bosta odležtla. in sicer vo- Nadškof msgr. Perier zcptfšco Ljubljano Nagovori knlkutskega nadškofa. Ljubljana, 4. jun. Nocoj ob 7 je v stolnici nagovoril zbrane vernike kalkutski nadškof nions. Perier, čigar govor je poprej raztolmačil vse-učiliški profesor dr. Ehrlich. Cerkvena slovesnost je končala z litanijami Srca Jezusovega. Ob 8 je nadškof prišel v Akad. dom, kjer so ga čakali številni slovenski prijatelji misijonstva. V francoskem jeziku sla ga nagovorila profesor dr. Lovro Sušnik in akarf. Duh. Gosp. nadškof je nalo imel kratko predavanje, pred vsem o šolstvu v Indiji. — Več bomo še poročali. Gosp. nadškof še danes odpotuje domov, dne 1. septembra pa se povrne v Indijo. Pogreb kardinala Lu$ona Reims, 4. jun. AA. Pogrebne svečanosti za kardinala Lufona so bile prirejene v veličastnem obsegu. Svečanostim je prisostvovalo nad 70.000 oseb. Zasedanje Iranc. zbornice Pariz, 4. jun. AA. Zbornica je določila, naj Se vrši razprava o interpelaciji glede dogodkov v Indokini v petek. Poslanska zbornica bo jutri razpravljala o načrtu statutov za mednarodno sodišče pravice. Na današnji seji seiiala je bila opažena prisotnost Poin-careja. Vlada je predložila finančnemu odboru zbornice načrt o okrepitvi narodnega gospodarstva. Predvidena je ustanovitev posvetovalnega gospodarskega in upravnega odbora. Zatem predlaga vlada, ila se ustanovi blagajna, ki bo dajala predujme občinam in departmanom. Kredit v znesku 70 milijonov ie določen za gradnjo brzoparnikov. Ti parniki bodo vozili med Francijo in Alžirjem. izpraznitev Porenja se vrši v redu Pariz. I jun. AA. General Guillaumat je izjavil posebnemu poročevalcu Journalat, da gre izpraznitev Porenja docela redno od rok in da se vrši slovo francoskih čet in oblastev od nemškega prebivalstva povsem v vljudni obliki. Morišec Kurten je bil tudi pozigalec Diisseldorf, 5. jun. x Morilec Kurten je v času od lela 1918. do 1920. zažgal tudi 20 požarov. Vrsta tajinslvenih dogodkov v Diissetdorfu nima konca. Od včeraj dalje išče policija nekega 30 letnega moškega, ki se je izdajal za polkovnika Reuterja, in ki je nagovoril 20 letno šiviljo in jo povabil, da se z njim popelje na aeroplanu okoli DOsseldorfa, S tem jo je izvabil v biižino letališča, kjer jo je zlorabil, potem pa je zbežal, ko je dekle klicalo na pomoč. Tudi tajinstvena smrt mnle deklice Orlh-man dne 20. maja se sedaj ne smatra več za nezgodo, temveč za zločin. dilelj politične uprave rdeče armade Gazarnik in šef opremne uprave rdeče vojske Uborovič. Kot nov član revolucionarnega vojnega sveta pa vstopi poveljnik ukrajinskega voj. okraja Jakir. Tudi ta ne bo odložil svojega sedanjega mesta. Kot ljudski komisar za vojsko in mornarico in kot predsednik revolucionarnega vojnega svela pa ostane slej kot prej Vorošilov. Bethlen obišče London, 4. jun. AA. Meseca junija poseti Anglijo madžarski ministrski predsednik grof Bethlen. Sprejel ga bo zunanji minister Henderson in bo gost angleške vlade. Bethlen se želi zahvaliti angleški vladi za pomoč pri reparacijsklh pogajanjih v Parizu in v Haagu. Vezuv deluje Milan. 4. junija. x. Natančno po enem letu. ko je lansko leto od 2. do 6. junija Vezuv bruhal lavo, ki je prodrla do vasi Terzignano, .je Vezuv letos zopet začel delovati. Vrstijo se močne eksplozije in plamene jc videti po vsej ne-apolski pokrajini. Ravnatelj vezuvskega observatorija prof. Malladro je z« to. da se zgradijo visoki nasipi, da se s tem prepreči prelivanje lave iz. Val Inlerna. Danes ponoči je pepel dosegel žc terase observatorija. Zeppelin nad /izori Lisbona, -5. jun. x. Zrakoplov Zeppelin je danes ob 14 srednje-evropskega časa preletel Azorski olok Terzeira s hitrostjo 40 milj. V Sevilli pričakujejo zrakoplov jutri zjutraj. Zmaga sev. kitajske armade Peking. 4. jun AA. Indopacifiška agencija poroča: Po poročilu iz generalnega štaba severne armade, je le-ta zmagala na vsej črti in pognala južne čete v beg. Severna armada je vjela kakih 50 pilotov in zaplenila 12 letal ter velika skladišča letalskih sredstev. Južne armade se je polastila panika. Zmagovalne čete ogražajo Šanghaj. Velik knjižni dar London, 4. jun. AA. Polom leedske univerze je daroval lord Brotherton angleškemu narodu največjo privalno knjižnico v Angliji. Vrhu tega je poklonil imenovani lord knjižnici 30.000 funtov sterlingov za njeno vzdrževanje. Knjižnica obsega veliko knjig in dragocene manu-skriple Shakespearjevih del. Drobne vesti Belgrad, 4. junija, z. Za jutrišnjo glavno skupščino Zadružne zveze v Zagrebu je prometno ministrstvo dovolilo 50 odstotni popust na železnicah. Belgrad, 4. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gradbe in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih ccstah. Belgrad, 4. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gradbe in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta ter na osnovi § 26 zakona o državnih cestah z dne 8. maja 1929 predpisal in proglasil zakon o dopolnitvi uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa z dne 6. junija 1929. Split. 4. junija, z. Na inicijativo potniškega biroja »llf< v Dresdenu je prišla v tej sezoni v Split že dvajseta skupina nemških turistov, kjer ostanejo 10 dni, naio pa odpotujejo v sc-I verno Dalmacijo. Včeraj dopoldne se je vršila sedma redna glavna skupščina Zveze industrijcev, kateri je radi odsotnosti predsednika g. Dragotiua Hribarja, ki je bil pozvan v Belgrad, predsedoval prvi podpredsednik g. Janko Jovan. Poleg številnih industrijcev so prisostvovali skupščini: banski načelnik dr. Rudolf Mam, zastopnik bana ing. Dušana Serneca, gen. tajnik dr. Fran Windischer in tajnik Ivan Mohorič za Zbornico TOI, tajnik dr. A. Pandakovič, zastopnik Zveze industrijcev iz Zagreba, vseuč. prof. dr. Hinter-lechner, zastopnik tehniške lakultete, pomočnik Ba-jič, zastopnik Finančnega ravnateljstva in inšpektor Miroslav Gregorka, zastopnik ravnateljstva Drž. železnic. Po pozdravu gostov je predsednik predlagal, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, nadalje vdani pozdravi predsedniku vlade gen. Živ-koviču iu trgovinskemu ministru dr. Demetroviču, kar je občni zbor z odobravanjem vzel na znanje. Nato se je spomnil vseh umrlih članov in podal besedo tajniku dr. Adolfu Golji, ki je podal poročilo predsedništva o poslovanju Zveze industrijcev v letih 1928 in 1929. Industrijci za obrtni zakon Po zadnji glavni skupščiui zveze se je politično življenje tako poostrilo, da je moral priti historični manifest z dne 6. januarja, kakor tudi upravna razdelitev kraljevine. Vse te ukrepe ie industrija v Sloveniji z veseljem pozdravila. Poslovanje Zveze industrijcev je vedno ščitilo industrijske interese, pri čemur ji je bila zlasti v pomoč Centrala industrijskih korporacij, za kar se ji občni zbor zahvaljuje, posebno pa vsem funkcijonarjem. Odnošaji Zveze napram zbornici so najprijaznejši, zalo industrijci nikakor ne zahtevajo svojih posebnih zbornic. Zveza je mnenja, da odgovarja gospodarskemu ustroju naše države najbolj enoten zbornični sistem, ker temelji vse gospodarstvo na poljedelstvu in industriji. V zaščito industrijske delavnosti je Zveza priglasila svoje pomisleke, zlasti proti nekaterim finančnim ukrepom samouprav, kateri ukrepi so bili industriji neprijazni. Z veseljem so industrijci pozdravili ustanovitev dravske banovine, žele pa, da bi se pritegnile k sodelovanju pri upravi zlasti glede financ tudi gospodarske korpo-racije. Zveza še nadalje vztraja na svoji zahtevi, da se preustroje zakonske določi«'za delniške družbe tako, da bo dano še več možnosti za uspeh poslovanja. Druga ne manj važna zahteva je stalnost linije v gospodarski politiki države. Zato je potrebno, da se vsa samoupravna telesa zavzamejo za napredek in razvoj industrije. Številna so bila prizadevanja Zveze i stvareh davčne zakonodaje, socijalne, železniške ter carinsko-tarifne politike države. Industrijci niso opustili nobene prilike, da ne bi opozorili merodajnih faktoriev na nujnost reforme socijalne zakonodaje. Zveza se je odzvala vabilu socijalnega ministrstva in je podala svoje ' mnenje glede revizije v tem smislu, da zahteva pred-! vsem decentralizacijo bolniškega zavarovanja, nadalje spremembo materijalrtih določb zakona o za-! varovanju delavcev, kakor ludi izpopolnitev zakona ! o zaščiti delavcev. Skupni zahtevi vseh gospodarskih slojev je uspelo, da smo dobili osnutek novega obrtnega zakona. Kakor znano, se osnutek naslanja na pri nas veljavno obrtno pravo, »industrijci smatrajo, da je to eden naših najboljših zakonskih načrtov ter nikakor ne morejo soglašati z onimi korporacijami, ki so zavzele načelno odklonilno stališče proti temu načrtu.« Tudi za rudarski zakon so industrijci zahtevali, da se zasliši tudi njihovo mnenje. Glede zakona o elektrotehničnem gospodarstvu, katerega oficijelni predlog ui odgovarjal našim potrebam, je zveza sestavila svoje zakonske načrte. Redakcijo zakona o elektrotehničnem gospodarstvu je prevzel dr. F.rik Eberl, redakcijo zakona o izkoriščanju vodnih sil pa je prevzel dr. Fran Spiller Muys. Naše ceste O problemu naših cest je imel izčrpen referat ing. Pirkmajer. Naše ceste, ki so slovele kot najboljše, danes ne odgovarjajo več potrebam in promet je resno ogrožen. Zato je potrebna predvsem poprava starih cest, izredne važnosti pa je nova ureditev cestišč. Treba bo izbrati sistem, ki bo najbolj odgovarjal potrebam prometa na posameznih odsekih, nadalje, da bo površina ceste taka, cla se ne bo nabiralo na njej preveč prahu, da porabljanje ne bo vzbudilo preveč hrupa, da bo pripravna za čiščenje ter nepropustna za vodo. Pri rekonstrukciji naših cest bo treba v marsičem korigirati trase, nadalje pa tudi popraviti površino cestišča. Ceste t proces Belgrad. 4. jun. m. Proces se bliža h koncu. Danes so govorili zagovorniki dr. Šafer za dr. Le-boviča, dr. Živko Berlič za Jakoba Jelašiča, dr. Fer-do Bošnjakovič za Bošnjakoviča, tir. čulič za Begiča. S tem so zagovorniki absolvirali 23 obtožencev. Ostal je še edino dr. Maček. Njega zagovarjajo dr. Smoljan, bivši posl. Radičeve stranke, dr. Ko-stič Milan, bivši poslanec bivše SDS, Slavko Duka-nac, bivši poslanec SDS, dr. Ivo Andres, dr. Dude Boškovič, bivši poslanec SDS, dr. Jura j Šutaj, bivši poslanec Radičeve stranke, in dr. Ante Trumbič, ki bodo govorili jutri in sicer v gori navedenem vrstnem redu. Tudi današnja razprava ni prinesla nobenih zanimivih novih momentov. Zagovorniki so vztrajali na stališču kakor doslej, da ni obstojala nobena teroristična organizacija in da z ozirom na to niso mogli biti obtoženci njeni člani. Zato ne spadajo pred državno sodišče. Proces proti Predavcu Zagreb, 4. junija, z. Danes sc jc nadaljevala razprava proti Josipu Predavcu. Govorili so zagovorniki. Prvi je govoril dr. Valtcr, za njim pa ti r. Juiičikovič. Oba sta pobijala obtožnico. Zu njima je govoril dr. Žiga šol. ki se je bavil z izpovednimi izvedencev. Dr. Bcnovie je govoril o Prcdavčevih dolgovih. Peter Pobor je naglašal. da bi bila mogla tiha likvidacija vse rešili. Po odmoru jc govoril dr. Budak. ki je naglasil, da je Predtivec delal v kmetsko ko-; rist. Končno je govoril Predavcc, ki jc po nov-. 110 obrazložil kako je prišlo do navedenega , stanja. Pobijal je nekatere navedbe državnega tožitelja in dr. Rndošovičn. Ob dveh popoldne i sc je razprava zaključila. Predsednik jc raz-t glasil, dn se bo razsodba proglasila v soboto ob j desetih dopoldne. I Zagrebška vremenska napoved. Po večini ' oblačno. Soparno. Možno je poslabšanje vremena. bo treba utrditi, na kakršenkoli način, ali z asfaltiranjem ali s tlakovanjem kock itd. Ceste predstavljajo velik del našega narodnega premoženja, zato jih je treba ohraniti v kolikor mogoče dobrem stanju. V to svrho bi bili potrebni ukrepi proti vozilom, ki preveč izkoriščajo cesto. To je proti avtomobilom nekaterih znatnk, nadalje bi bilo treba prepovedati izdelovanje vozov, ki imajo preozka platišča Tudi glede strokovne izobrazbe šoferjev in vseli voznikov, bi bilo treba še marsikaj urediti. Investicije naj bi se izvrševale iz cestnega fonda, katerega izdatki bi šli izključno v dobro cestam. Dohodki pa bi prihajali od onih davščin, ki jih plačuje promet oziroma vozila. Potrebno je tudi, da država preodkaže del svojih dohodkov v banovinski cestni fond. Zgled, kako se naj popravljajo ceste in kakšna skrb naj se jim posveča, pa nam kažejo vsi naši sosedje. Računati je, da bi stala preureditev in popravilo sedanjega cestnega omrežja v naši banovini 300 milijonov dinarjev. Za to najeto posojilo bi se gotovo lahko odplačevalo, zlasti, ker so interesenti — kar nam kaže zgled našega kmetskega prebivalstva — pripravljeni še nmogo žrtvovati. Končno ne smemo pozabiti, da hočemo z intenzivnim tujskim prometom izboljšati našo plačilno bilanco, V tem smislu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da vlada posveti nujno paž-njo rekonstrukciji in vzdrževanju cestnega omrežja v skladu s potrebami modernega prometa. Tudi re-kcnstrukcija državnih cest naj bi se prepustila ba-r.o.ini, kateri se v ta namen odstopijo potrebna sredstva, zlasti donos drž. trošarine na bencin in vse lakse na vozila. Banovina naj osnuje ban. cestni fond, v katerega se stekajo prispevki države za ceste in vse banovinske davščine na vozila, na bencin ter obstoječe cestne doklade. Nujno naj se izdela enoten program za rekonstrukcijo vsega cestnega omrežja v banovini in osnuje naj se predlagani cestni svet. Poročilo o položaju naše industrije in pogledih v bodočnost je podal ing. Milan Šuklje. Resolucije Glavna skupščina je sprejela sledeče resolucije: 1. Kr. vlada naj vporabi vsa pripravna sredstva za industrijalizacijo države, ki je nujno potrebna spričo trajnega nazadovanja našega agrarnega izvoza. Dosedanja carinska zaščitna politika naj ostane, učinkovitejše pa naj se zaščitijo one panoge industrije, ki trpe od inozemskih dumpin-gov. Na račun reparacij naj se ne nabavlja blago, katerega more izdelovati domača industrija. 2. Nujno potrebna je ureditev banovinskih in samoupravnih iinanc potoni enotnega zakona, da se onemogočijo previsoke in neenakomerne obdavč-be, zlasti naj se pre]x>ve obdavčenje produkcijskega procesa izvoza. 3. Pri končni redakciji obrtnega zakona naj se uvažujejo predlogi, ki jih je zveza posebej poslala. Delo na drugih važnih zakonih naj se pospeši. Nujno jc jx)trebtio, da se izda čim preje enoten rudarski zakon, nadalje zakon o izkoriščanju vodnih sil in zakon o elektrotehničnem gospodarstvu. Upoštevajo nai se stvarne zahteve gospodarstva. Zveza je izdelala lastne načrle zadnjih dveh zakonov ter jih bo predložila kr. vladi. Industrijci poživljajo vlado, da čim preje izvrši prepotrebno revizijo naše socijalne zakonodaje. To delo naj se izvrši na podlagi pravilnega kompromisa tned splošno priznanimi socijalno političnimi načeli ter dejansko poirebo delavstva, po javno pravni zaščiti na eni strani ter dejanskimi prilikami in možnostmi našega gospodarstva na drugi strani Soglasno je bila sprejeta sprememba statuta Zveze industrijcev. Računski zaključek ze leto 1929 izkazuje napram primanjkljaju 1028 že ves ta primanjkljaj pokrit ter presežek v znesku 0.1 milijona Din. Proračun za poslovno leto 1930 znaša v izdatkih oziroma dohodkih po 775.000 Din. Istočasno je bila sprejeta tudi nova lestvica za pobiranje članskih prispevkov. Računski pregledniki so našli račune v redu. Odboru je bil podeljen absolutorii. Voiitve Glavna skupščina je potrdila po odboru izvršeno kooptacijo Janka Jovana in dr. Fran Windi-scherja, ponovno so bili izvoljeni v odbor dr. K. Boru, ing. O. Drača, I. Florijančič, K. Gologranc, M. Honvitz, D. Hribar, ing. M. Kiepach, A. Krejči, P. Majdič, H. Pogačnik, J. Pollak, A. Praprotnik, dr. E. Rekar, dr. AL Vidmar. Na novo je bil izvoljen S. Širca. Za računska preglednika sta bila ponovno izvoljena dr. C. Pavlin in F. Ravnikar. Nato je predsednik zaključil z zahvalo navzočim uspelo zborovanje. Rom. avtomobilisti v Ljubljani V sredo, dne 11. junija 1930 tned 10. in 11. uro dopoldne pride v Ljubljano Kraljevski rumunski avtomobilski klub in so določene sledeče ulice, po katerih vozijo avtomobilisti v mesto: čez Karlovski most zavijejo desno po Grubarjevem nabrežju v Streliško ulico, mimo Mestnega doma na Meslni trg, Stari trg, čez Sv. Jakoba most na Cojzovo cesto, mimo spomenika Ilirije po Vegovi ulici čez Kongresni trg pred Kazino, kjer se nahajajo prostori Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana. Tu jih pozdravi župan mesta Ljubljane gospod dr. Dinko Puc in jim priredi Mestna občina zakusko v vrtni restavraciji »Zvezda*. Za časa zakuska bo svirala vojaška godba. Po sprejemu v Ljubljani odidejo rumunski avtomobilisti po Šelenburgovi ulici, Prešernovi ulici, mimo Prešernovega spomenika, po Miklošičevi cesli, Tavčarjevi ulici, mimo kavarne »Evrope« dalje po Celovški cesii proti Bledu. Ob pol 2 popoldne priredi ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije na čast dlčnim gostom v hotelu »Toplice« slavnostni banket. Tekom popoldneva bodo prirejali rumunski gostje v spremstvu naših avtomobilistov krajše izlete jio blejski okolici. Na časi visokih gostov se vrši na večer slav« nostna razsvetljava jezera in Blejskega gradu. Kolikor nam je znano iz doštih poročil so bili rumunski gostje deležni povsod nujprisrčnejšegu sprejema in viharnih ovacij. Posebno velike slav-nosti so se vršile v Belgradu, kjer je Nj. Vel. kralj Aleksander sam prisostvoval raznim prireditvam in pokazal v osebnih razgovorih z udeleženci, kakor tudi s predstavniki našega kluba največje zanimanje za la prijateljski obisk zavezniške Rumu-»ije. Med udeleženci se nahajajo odlične osebnosti rumunske države, predvsem predsednik rumunske-ga avtomobilskega kluba Nj. E. g. Mitilineu, bivši zunanji minister kraljevine Romunije, podpredsednik romunskega avtokluba Nj. E. g. Camarašesco, oba znana rumunska športnika princa Ghlka, ter mnogo drugih visokih osebnosti. Drugi dan, I. j. dne 12. I. m. ob 8. uri zjutraj se odpeljejo rumunski gostje iz Bleda skozi Ljubljano, jireko Trojan v Celje in nadalje v Rogaško Slatino, kjer jim priredi Mnriborska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije sprejem