PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se na vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini ene^fe stolpca: trgovski 40 lir. finančni In pravni 00 lir, osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlem 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55.165,330, 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana «Primorski dr tvnik* — uprava 60-4045-34.
Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRST torek, 16. decembra 1947
Poštnina plačana v gotovini Sp-dizione m abbon. postale
Štev. 773
USTANOVNI	KONGRES	ZVEZE	ANTIFAŠISTIČNE
MLADINA V BORBI ZA MIR IN BLAGOSTANJE
Glavna naloga mladine: razširitev in okrepitev enotne mladinske fronte, v kateri je mesto vsej pošteni mladini ne glede na politično, versko in nacionalno pripadnost, ki noče pasti na raven kolonialnih narodov
V nedeljo se je v kinu »Ob m<&-iu» začel ustanovni kongres Zveze *oti£aši$t:čne mladine za Tržaško Etnije ob navzočnosti 347 delegatov z vsega ozemlja.
Kongres Je otvoril tov. Gašperini, k Je poudaril, da gre danes borba samo za uničenje fašizma pač te tudi za to, da se ljudstvu di oblast v roke. Temelj te borbe na tf>b ozemlju pa mora vedno bit' tatstvo med Italijani in Slovani, k bo možna tudi uspešna borba Hrbti tistim, ki hočejo napraviti iz ^sta kolonijo tipa Singapur.
Pozdravil je nato jugoslovansko delegacijo, ki ji je'vojaška oblast Prepovedala govoriti na kongresu. Ozdravil je dalje italijansko dcle-Ccijo in delegacijo Svetovne zveze ■ ■Vnokratične mladine, ki jima vo-, *ka okupacijska oblast ni dovo-% udeležbe na kongresu.
Spomnil se je nato mučenika “Inka Tomažiča, ki je pred šesti-1111 leti padel pod fašističnim svin-tem. Vsi navzoči so počastili nje-lov spomin z enominutnem molkom.
Sledila je izvolitev predsedstva: Goljeni so bili tov. Pescatori, Go-Pečarič. Orlando in Zacchi-8®a. v častno predsedstvo so izvotli predstavnike jugoslovanske de-*9kratične mladine, predstavnike plijanske demokratične mlad ne n Predstavnike Svetovne demokrate mladine.
Tovariš Pescatori, ki j« vodil *°ngres, je nato predlagal dnevni j*®, ki je bil soglasno sprejet. Predli je nato člane komisije za ove-tevljenje mandatov, komisije za re-^lucjje in v volivne komisije, ki 10 bili soglasno izvoljeni. Pozdravi Je v imenu kongresa inozemske J*l*gac:je in podal besedo tovarišu rMču Rudiju,.ki je v imenu izvršilnega odbora SIAU pozdravil '"sres.
P imenu izvršilnega odbora SIAU Vnašam vroče pozdrave v prepri-anht, da je ustanovni kongres ’-4Af velik korak mladine
v borbi
tvoje pravice.
v tem trenutku postajajo vedno oiite kolonizatorske tendence •kPnih upravnikov tega ozemlja. olicijski pritisk, ki ga izvaja oku-achsk* vu, vedno močnejše obzirno. z njim hoče preprečiti, da ; Prebivalstvo, ki je doslej stalo s strani, prestopilo v demokratič-1 ljudski tabor. Obenem pa daje
,mne važnosti. Njene ajermaclje na političnem lokalnem in mednarodnem področju predstavljajo ne samo pridobitve mladine, temveč demokracije na splošno. Čaka jo pa še veliko dela! Glavna njena naloga je, razširitev in okrepitev enotne mladinske jronte ZAM; kot zaščitnik širokih mladinskih množic ter odločen protiimperialistični borec predstavlja ZAM močno organizacijo, v kateri je mobilizirana vsa poštena mladina, ne glede na politično, versko in nacionalno pripadnost, ki noče pasti na raven kolonialnih narodov, temveč si hoče ustvariti lepše življenje dela, napredka in demokracije.
V zadnji strašni vojni je mladina zahtebala samo orožje, da se je sama junaško borila ter doprinesla svoj delež v osvobodilni borbi človeštva proti fašizmu. Takrat niso mogli niti misliti, da bodo temne sile nadaljevale z izkoriščanjem. Medtem ko so se v državah ljudske demokracije mladinski problemi popolnoma •rešili je v drugih državah in pri nas še vedno odprto vprašanje. Šolski problemi, vajeništva, športa in drugih mladinskih demokratičnih pravic so pri nas še vedno odprti in čakajo take rešitve, ki bi ne bila v zasmeh na mladinske žrtve. Zaradi tega ima ZAM pred seboj velike naloge: boriti se mora za pravice mladih delavcev, za demokratizacijo šol, za to da bi mladi intelektualci ne zašli s prave poti, da razbije monopol v športu, predvsem pa mora mobilizirati vso pošteno mladino in jo iztrgati iz krempljev fašizma in korupcije.
Boriti se mora,' da bo iztrgala mlade dijake iz rok zločinske propagande, ki jo vršijo razne polit'ene stranke ia ki pripelje do konca, kakršen je bil konec Cardile-ja.
ZAM naj bo jurišni oddelek našega širokega ljudskega demokratičnega gibanja v borbi proti vsem poizkusom, da bi naše ljudstvo vrgli v kolonialno suženjstvo. Tako bo rešila skupaj z ostalimi demokrati nalogo, ki ji jo je zaupalo ljudstvo in bo našla v SIAU trdno oporo in pbmoč.
Za njim je pozdravil kongres v imenu 80 tisoč delavcev, članov ES tov. Destradi. Na oder je prišla
pomoč lokalnim reakcionarnim Etičnim gibanjem. Teroristični Podi na naše sedeže, napadi na 'živalstvo, ki je krivo, da ni šo-tettčno nastrojeno, pritiski na
'vce, predvsem na bančne in dr-ne uradnike z odpusti, ki so po-
-he narave, preganjanja, ustra-’alne aretacije, sistematično ovile naših sestankov, oprostitev ističnih zločincev ali pa smešne °dbe0izmišljene in tendenciozne fce, odklonitev, da bi podvzeli ne ukrepe proti neofašističnim artjem, vse to kaže na enoten :rt. katerega cilj je, oslabiti lo-demokratično gibanje, Nevino bo imela mladina, najbrž l kot v preteklosti, veliko nalo-preprečiti ta načrt. Mladinsko °vanje zadnjih dveh let je ogro-
partižanska delegacija, garibaldin-cey in partizanov, ki je bila navdušeno sprejeta z vzkliki in ploskanjem. Kongresu je podarila album fotografij iz osvobodilne borbe, jz borbe demokratičnega ljudstva TO s posvetilom: *Naj vam bo ta dokument cilj paše nadaljnje borbe*.
Kongres sta pozdravila tudi predstavnika socialistične mladine in republikanske mladine ter mladine republikanske * akcijske stranke.1 Slednji je dejal, da si tudi mladina | njegove stranke aeli enotnosti; trdil je, da do te enotnosti nj prišlo po krivdi vodstva ZAM, ki da dolži njegovo stranko, da je »fašistična*. Na te njegove besede so delegati in povabljenci na kongresu pričeli vzklikati: «Hočemo dejanja, ne besedi* «Z dejanji na dan!*
Ng odru so se vrstile delegacija za delegacijo, ki so prinašale kongresu pozdrave id razna darila. Ob velikem navdušenju mladincev so prihajali na oder predstavniki demokratičnih množičnih organizacij: ASI2Z, invalidov in vojnih sirot, političnih preganjancev, Enotnih sindikatov, italijanskega kulturnega centra, Tovarne Ampelea in Ar-rigoni, pionirjev itd.
V imenu SloVenskohrvatske prosvetne’, zveze je kongres pozdravil tov. Drago Pahor uj poudaril, da mora mladina poleg političnega udejstvovanja gojit; tudi kulturo.
Popoldansko nedeljžko zasedanje je otvoril delovni predsednik tov. Pescatore s pismom mladih antifašističnih pripornikov iz zaporov Coronea.
Iz vseh krajev so zopet prinaša-le pozdrave in darila pionirske, mla-dinske in druge delegacije množičnih organizacij. Vse delegacije so bile navdušeno sprejete £d kongre-sistov.
Tov. Pescatori je sporočil kongresu, da je policija pri dopoldanski manifestaciji ponovno dokazala svoje fašistično lice z napadom na mladince in mladinke, k. so manifestirali za mir, bratstvo in demokracijo. Pri tej priliki so težko ranili tovariša Deveskoviča Antona, ki se je moral zateči v bolnico.
V 3. točk; dnevnega reda je podal politični referat tov. Čampa-gna. Med drugim je dejal:
Referat	tov.
*Ze sam naslov tega referata: «Mladina Tržaškega ozemlja v borbi za mir in dosego boljšega življenja* nam jasno kaže glavno smer borbe naše organizacije. Borba za min je danes poglavitna naloga vseh demokratičnih sil, je geslo, ki združuje milijone in milijone mož in žena vseh narodov in ustvarja iz njih silno in nepremagljivo armado miru, ki se odločno bori proti vsem poskusom imperialistov, v prvi vrsti Amerikancev, da bi izzvali 'novo vojno in razširili svojo oblast po vsem svetu. V ta namen ponujajo tako imenovano »pomoč* in jo poskušajo prikazati kot človekoljubno delo, pri tem pa stremijo, da bi se lahko vmešavali v notranje zadeve drugih držav.
Danes pa bi morala biti že vsem
Konferenca štirih
Preloženo no nedoločen čas
London, 15. — Na današnji seji *tirje zunanji ministri sklenili, ^odstopijo avstrijsko vprašanje v ”°učt vanje namestnikom. Is toča-so preložili zasedanje konferenca nedoločen čas. blarshall Je izjavil, da smatra, da . bfdanj.h okoliščinah konferenca bo prišla do nadaljnth zaključuj da predlaga zaradi tega pre-^ž-.e
j*1 sta se pridružila tudi Bevin in ,,-danit. Nasprotno je predlagal
lf blotov, naj razpravljajo mmistit o
-ev k o.n er ene e njegovi mu mnen-
, 'htevi nemškega Ljudskega sveta - de njegovega zaslišanja na kon-
ehci, toner so ostali trije mtof-
ugovarjsll. Nato se je rndalje-
razprava o reparacijah. Mai-
uaIl je dejal, da Je sovjetski pnd-
]* *a ZDA nesprejemljiv, medtem
10 D^nulf »»Alt/loril /In la TJilton .
c Je Bldault poudaril, da Je Fran-A v načelu naklonjena repara-
C‘Ja;
m.
,vv nadaljnem Je Molotov opozoril
j.°le tovariše, da je zapadna Ntm-J4 Plačala na račun reparacij sa* j i 33 milijonov dolarjev in da je j. 0 opravičeno stališče SZ, ki zah-(O Ptač lo reparaoij iz tekoče pro-leth e- Bcvin in Marshall sta v J1) trenutku pričela navajati, kaj 4DA in Anglija storile za Nem
odgovora. Ko je Molotov ponovil najvažnejše predloge g.ede ureditve nemškega vprašan.a je izjav.l, da vidi v Marshallovem predlogu glede preložitve konference njegovo željo dobiti praste roke za nadaljevanje enostranske polit ke ZDA, kakor so jo že vodile do sedaj. Molotov je še poudaril, da razlog, da Sovjetska zveza ne spreime predlogov, glede katerih so se sporazumele ostale tri velesile, ne zadošča za preložitev konference zlasti, ker ne morejo zapadne velesile diktirati Sovjetski zvezi, kakor diktirajo grški vladi. Zaradi tega treba doseči vselej soglasje vseh štirih velesil.
Za tom so ponovno govorili B--dault, Bevin in Marshall in opravičevali svoje stališče. Kcnčno je Molotov naznanil, da se Sovjetska zveza zadovolji z dvemi tretjinami Sfmlj.šč v Avstriji, na katerih so biki izvršena pe‘rolejska raz.sko-venja.
Prijateljska pogodba med Bolgar jo in Aibanjo
da 8ta Prl<^altovabi, da bodo • ‘i v prvi avstrijsko vprašanje,
g, •°'-ov je ugotovil, da zadene od-L fmost’ ZDA in AngUjo, če bo ^oferenoa prekinila svoje delo. Z A; T.otn na zadržanje Bidaulta je %^°v poudaril, da je očitno, da p skupna fronta vseh treh zo-^1iy< držav proti Sovjetski tvezi. je svoje kolege na števil-Slavulkretne predloge, ki Jih Je u> * ni dobil nanje nobenega
SOFIJA, 15. —. V Sofijo Je pri spela albanska delegacija pod vodstvom Envera Hodže.
Hodža Je govoril ogromni mno-Mčl, ki se je zbrala pred palačo ministrskega predsednika.
Govoril je nato Georglj Dimitrov, ki Je dejal, da bolgarsko ljudstvo s simpatijo sledi borbi Albanije pro-1 ti načrtom imperialistov. Naši na-rr.lnlstrskega predsednika. Bo’-ga raka in albanska delegacija sta začeli razgovore aa pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med Bolgarijo In Albanijo.
znana ta njihova protičlovekoljub-na namera podobnih »pomočiš; državljanska vojna v Grčiji, na Kitajskem, črni vladi v Italiji in v Franciji, podpiranje najhujših reakcionarnih elementov vseh narodnosti, da ne pozabimo omeniti Španije, predstavljajo pravi namen ameriških imperialistov. Toda pri vedno ob silno fronto demokratič-tem načrtu so pozabili, da trčijo nih> sil vsega sveta s Sovjetsko zvezo in, z državami ljudske demokracije na čelu.
Vplivne ameriške osebnosti s Trumanom na čelu dnevno govoričijo -o vojni proti Sovjetski zvezi. Pri tem pa se imperialisti poslužujejo vseh sredstev z namenom, da bi vrgli demokratične ljudske vlade. Pri tem jim pride prav use do sabotaže pri proizvajalnih m gospodarskih načrtih. Ko pa te izdajalce zadene roka pravice naroda, tedaj vpije . vse časopisje ameriških imperialistov, da v doličnih državah vlada teror, ter se trudi, da bi prikazalo od ljudsk h sodišč obsojene izdajalce kot demokrate in mučenike za svobodo.
ZAKLJUČNA RESOLUCIJA
ustanovnega kongresa ZAM
Ustanovni kongres ZAM Tržaškega ozemlja je odobril poročila in v obravnavi stavljene predloge in dopolnitve. 8 tem je ponovno poudaril trdno voljo, da bo še najprej ostal zvest načelom in delovanju Svetovne zveze demokrahčne mladine
ter solidarnosti z demokratično mladino vsega sveta, še posebno pa z mladino v kolonijah, ki se bori proti imperialistom.
ODLOČNO SE BORI za združitev vseh mladincev, Slovencev, Italijanov in Hrvatov, Tržaškega ozsmlja v ZAM, ki sledi tradicijam Laure in Silvana Petraooa, Vojke Smuoove in tisočev drugih, da bi na ta način skupno z vsemi demokrati Tržaškega ozemlja prispevat v borbi proti kolonialnim načrtom imperializma, zagotovil 'spoštovanje osnovnih človeških ter javnopravnih pravic, priznanih z mirovno pogodbo.
OBSOJA
najostreje policijski teror, ki ga izvajdjo proti ljudskim množicam, in zahteva stroge ukrepe proti fašističnemu gibanju, monarhistični stranki, Uomo Qualumque, Movimento Sociale Italiano, Unione Reduci d’Itdlia ter ostalim podobnim organizacijam,	•
ZAHTEVA
ZA MESTNO DELOVNO MLADINO zagotovilo, da bo zaposlena;
priznanje temeljne pravice «enaka plače, za enako delo*; ustanovitev tečajev za strokovno izobrazbo za vse kategorije, ki naj bi se vršili v času delovnega umika; odpravo kategorije dnevničarjtp;
prepoved zaposlitve mladine pri delu, ki ne odgovarja njenemu poklicu;
ZA KMEČKO MLADINO
ustanovitev strokovnih kmetijskih in sličnih tečajev, ki 5i zagotovili strokovni in kulturni dvig le mladine; okrepitev kulturnih, zabavnih in športnih krožkov; močnejši razvoj osnovnih šol na vasi;
ZA DIJAKE SREDNJIH SOL IN UNIVERZE:
reformo vseh vrst šol;
da se omogoči vstop in nadaljevanje študija vsem mladincem, ki so za šole sposobni ne glede na njihov socialni položaj; uvedbo progresivnih in proporcionalnih šolskih taks glede na dohodek glavarja družine;
sodtlovanje dijakov in njihovih staršev s šolskimi predstavniki v roditeljskih svetih ter organizacijah, ki zastopajo dijCštiKr; ustanovitev dijaških kulturnih, športnih krožkov ter. dijaških zadrug;
organiziranje čitalnic, knjižnio, igralskih in glasbenih krožkov za mladince vseh narodnosti, ki tu žive; za mladinke enake pravice v vsem javnem življenju; priznanje pravice do zaposlitve, ki naj ne bi bila začasna, in ki bi jim zagotovila vse možnosti, da se izučijo svojega poklica in sc speoializirajo;
ureditev strokovnih šol, dostopnih vsem mladinkam;
ZA PIONIRJE: da »e takoj dajo na razpolago pripravni lokali, vrtci, otroški domovi, kolonije, itd., kjer se bodo tj najmlajši lahko vzgajali v demokratičnem duhu;
ZA ŠPORT:
odpravo katere koli oblike špekulacije, tako da bi šport postal uspešno sredstvo za fizično in moralno vzgojo najširših množio mladine;
ustanovitev enotne ustanove, navezane na mednarodni olimpijski odbor, ki naj bi pila taka, da t»i lahko uspešno branila interese športnikov tako v lokalnem kakor o mednarodnem merilu.
POUDARJA
nujnost ukrepov, ki naj bi obvarovali mladino pred šovinistično politiko, ki vodi h korupciji in ki jo pri nos širijo imperialisti in ki tirajo mlddino v degeneracijo, kriminalizem, v prostitucijo, v politično razbojništvo, po vzgledu zstnjorin* ter uči-jaloev male Milke Vrabčeve.
POZIVA
glavni odbor ter novo izvoljeno vodstvo, da uresniči v teku leta 194>) vse predloge, ki so jih predlagali referenti.
Nadaljujmo z utrjevanjem in širjenjem ZAM, protikolo-nialne enotne mladinske frontp Tržaškega ozemlja!
cije. Medli in sestradani mladinci, moralho in socialno pokvarjeni dečki in deklice, ki so obsojeni, da so vse življenje predmet izkorišča'r nja: od maja tega leta naprej je mladina izvršila nad tisoč' tatvin, v mestu je priblično 2500 spolno bdnih mladincev in mladink. Nad 500 je bolnih zaradi socialnih, razmer, v katerih Živijo, približno 1200 pa je mladih prostitutk. Temu groznemu rezultatu pa moramo prišteti nad 6000 mladih brezposelnih, med katerimi je mnogo takih, ki nimajo nobenega poklica. Kakor vidimo, je ahglo-ameriška politika, ki hoče spremeniti Tržaško osemlje v kolonijo, Se dosegla svoje prve sadove Zaradi tega je naša dolžnost, da pred javnim mnenjem in pred mHadiho razkrinkamo anglo-ameri-ško upravo in njen civilno upravni aparat, ker je odgovorna za tak položap. Biti moramo iniciatorji za ustanovitev organov, katerih naloga naj bi bila, dvigniti mladino iz težkih razmer. Z ostalimi mladinskimi organizacijami, pa moramč organizirati obrtne tečaje, zdravniške ambulante in podporne ustanove itd.
Dalje je omenil škodljiv vpliv pornografskega in bolj ali manj a-vanturističnega tiska, ki ga širi in pzdpira reakcija ter imperializem. Zcdtzal se Je tudi na problemih deklet in prešel na športna vprašanja. Šport ne sme biti več dobičkonosen poklic in polje za finančne Spekulacije, temveč mora služiti za razvedrilo, za telesni razvoj. Pri tem je naloga naše mladine, da podpre ljudsko športno orga-nitacijo ZDTV v njeni borbi proti lokalnim voditeljem CONI-ja, ki izrablja šport v politične namene proti demokratičnim silam. Tov. Campagna je nadaljeval:
N. Vsa pogajanja z vodstxx>m de-mokristjanske, socialistične in republikanske akcijske stranke pa so se zaradi njihovih šovinističnih tendenc razbila. Tov. Campagna je svoj referat končal s sledečimi besedami: alnteresi mladine zahtevajo enotnčst. Naša organizacija mora nadaljevati s svojo borbo za združitev vse poštene mladine Trža> škega ozemlja za bratstvo in enotnost slovenske, hrvatske in italijan-
ske mladine. To je odgovor, ki ga ZAM daje vsem šovinistom ifi sovražnikom mladinske enotnosti. Q-benem je jamstvo, da bo naša organizacija tudi v bodočnosti kakor v preteklosti še odločneje nadaljevala borbo za mir, za demokratično ito-Ijenje, za enotnost, za bralstvo in za pravice mladine.
To je edina pot, ki bo privedla mladino Tržaškega ozemlja v boljšo bodočnost.*
ZAM se je rod
Nadalje je govornik omenil korake, ki so bili storjeni s strani vodstva ZAM za zdrviitev vseh ■mladinskih organizacij bivšega CL
Po tem referatu se Je razvila živahna diskusija, v kateri so mlar ainci ;n mladinke iz Trsta in ostalega ozemlja razpravljali o svojih problemih na političnem, kulturnem, gospodarskem, socialnem področju itd. Tov. Brian iz Kopra je v svoji diskusiji prikazal položaj Okrožja, kjer ima mladina vso pomoč s strani ljudske oblasti pri reševanju svojih problemoy na vseh poljih. Omenil 'je junaško borbo Istre pri obnovi.
Mlad na je obnovila 106 stano vanjskih hiš, 4 šole in 238 km cest. Pr; tem je sodelovalo 8230 mladincev in mladink, ki je opravilo 212 tisoč delovnih ur v vrednosti 8.154.000 Ji. Med govori posameznih mladincev in mladink pa so se na odru zopet vrstile delegacije demokratičnega ljudstva, ki so prinašale ustanovnemu kongresu ZAM pozdrave in darila.
V ponedeljek zjutraj se je kongres nadaljeval z diskusijo k referatu tov. Campagne. Tov. Donda je razpravljal o sindikalnem gibanju, tov. Trošt Janko, Kosovel Sa-1 ša, Muggia Luciano o šolskih vprašanjih, ostali mladinci in mladin-| ne pa so.se ustavili pfl drugih problemih. -
Navzoči so z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem pritrjevali to-
varišici Del Ponte Mirandi iz Kopra, tov. Manichinu iz Trsta in Predonzani iz Pirana, ki so odgovorili voditeljem socialistične mladine in mladine republikanske akcijsko stranke. Tov. Del Ponte Je med drugim dejala: «Vemo, tovariši kakšne so njihove ideje. Mi v Kopru smo takoj po končani osvobodilni vojni ustanovili mladinsko organizacijo. Videli smo, da so nekateri dijaki smatrali Slovence za manj vredno roso. Ko so videli, da v Kopru ni prostora za njihove šovinistične in fašistične ideje, so kakor »revni esuli« prišli v Trst, da bi delovali proti ljudski oblasti. To' je moj odgovor socialistom 'n ak-conistom.
Tov. Menichlni jjm je dokazal njihova »demokratičnost* v tem, da podpirajo neofašistična gibanja, v Italiji in De Gasperijevo vlado, ki jo hoče prodati anglo-ameriške-mu imperializmu. Zaradi tega so vs: tisti, ki podpirajo tisk. Tv; razvija šo«iist:čne in fašistične ideje — sami fašisti. Dalje pa se vidi, kdo je za demokracijo po tem, da so onj bili povabljeni na kongres In so lahko mimo iznesli svoje misli, med tem k® mladini Tržaškega ozemlja na njihovih sestankih to ni bilo mogoče.
(Nadaljevanje na II. stranij
Ameriški imperialisti so te posluževali tudi grožnje o atomski bombi, ki pa se jim je pe Molctov-Ijem govoru razpočila v rokah. V svrho blatenja Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, so mobilizirali vse svoje sile od časopisov do knjig, radia in kina. Prikazati hočejo, da je zunanja politika Sovjetski zveze v službi slovanskega imperializma. Mi pa vemo, da je to stara nakana, obtoževati druge narode svojih slabih dejanj. Najlepši primer za to je Grčija, da ne govorimo o drugih državah. Ameriški imperialisti se poslužujejo vsakega sredstva za dosego svojih namenov, od gospodarskega zasužjevanja do več ali manj direktne intervencije, od vojnih groženj do organiziranja terorističnih tolp in obrekovalne kamgttnje proti demokratičnim državam.
Mi prebivalci Tržaškega ozemlja pa vemo, da meri ta kampanja proti Titovi Jugoslaviji in da se hočejo posluiiti Tržaškega ozemlja za vojno bazo, naperjeno proti državi, ki si je z junaško osvobodilno borbo svojih narodov ustvarila nov notranji ustroj, pretrgala verige socialnega in narodnega zatiranja in sc takoj po vojni z občudovanja vrednim navdušenjem posvetila obnovi. Poleg tega pa naj bi bilo naše ozemlje tudi vojna baza proti demokratičnim silam Italije. Dejstvo, da noče angleška vlada sprejeti za guvernerja Tržaškega ozemlja kam-dldata, ki je bil sprejet od ostalih treh velesil, dokazuje, da hoče na tem ozemlju obdržati anglo-ameri-ške čete in tako imeti možnost direktne intervencije v Italiji, ko bi se ji zdelo to potrebno.
S tega kongresa pozdravljamo borbo italijanske mladine, s katero nas vežejo bratske vezi. Medtem ko smo mi solidarni in navdušeni nad borbo italijanske mladine, so tu na našem ozemlju tudi tisti, ki se smatrajo za stoodstotne Italijane, ki pa so s tem da niso dvignili glasu v oporo borbi mladine, dokazali, s katerimi italijanskimi silami so povezani».
Tov. Campagna je nato omenil, da je ZAM formalno povezan s ostalimi mladinskimi organizacijami vsega sveta, ker je Član Svetovne zveze demokratične mladine, ki šteje 48 milijonov članov iz 57 držav. Naglasil je kako velik uspeh .in veliko priznanje je dosegla mladinska organizacija s tem, da je bila sprejeta v SZDM. Tov. Cam* pngna je nadaljeval: «Zadnji čas je okupacijska VU podvojila svoje zatiralno delovanje proti vsemu demokratičnemu prebivalstvu. Vdori v prostore ljudskih organizacij, neprestane aretacije antifašistov, nastop ogromnih policijskih sil ob. ♦seki priliki, vse to dokazuje, da hoče okupacijska VU terorizirati demokratične tržaške množice, z namenom, da bi jim upognila hrbtenico ter jih podvrgla zasužnje-valni politiki svojih gospodarjev. Z druge strani sabotira vsako možnost za industrijski in gospodarski dvig, daje prosto roko gospodarjem, aa odstavljajo delavce, podpira ločitev Tržaškega ozemlja v dve coni ter Sirjenje lakote in uboštva Na tak način poskušajo anglo-ameriški imperialisti iztrebiti vsak princip svobode in demokracije ter izbrisati vsako sled neodvisnosti in ljudske oblasti.
ZAM se je že od vsega svojega j početka, ki sega v narodno osvo-. bddllno borbo, borila za vse tiste J pravice, ki lahko nudijo mladini j možnost, da gleda z gotovostjo v svojo bodočnost. Ena glavnih njenih pravic Je neposredna udeležba v'
javnem življenju, vOlivna pravica z 18 leti starosti ter pravica vstopa v vse zakonodajne, administrativne in sodne ustanove. Te pravice bodo mladini odprle pot k večjemu čutu odgovornosti, k političnemu razvoju ter jo utrdile.
Ce se poglobimo v materialno stanje mladine, opazimo žalostno zapuščino fašizma in posledice an-glo-ameriške in civilne administra-
Bdeči Rriž za Trsi in ozemlje
Razgovor s tajnikom L. “Tavčarjem
TRST, 15. (ATI) — V razgovoru z dopisnikom tržaške informativne agencije ATI je tajnik Rdečega križa Trst in Tržaško ozemlje L. Tavčar izjavil:
»Po premirju 8. septembra se je po povečani partizanski borbi v naših naših krajih organizirala široka pomoč tako partizanskim edi-nicam kakor tudi civilistom, ki so b li oškodovani zaradi vojnih operacij. Ta pomoč se je spontano organizirala med ljudstvom, ki je sodelovalo v osvobodilni borbi, tako da je bila leta 1944 združena v enotno organizacijo pod imenom Rdeči križ za Trst in ozemlje, in to ime ima še danes. Ustanovitev nove organizacije RK je bila potrebna, ker je bil italijanski Rdeči križ pod nadzorstvom in vodstvom nemških oblasti, katerih naloge je Izvrševal.
Z ustanovitvijo Tržaškega ozemlja ima Rdeči križ za Trat in ozemlje, ki se je vedno držal strogo načela nepolitičnosti, še en vzrok več, da se uradno prizna in da tako predstavlja Tržaško ozemlje v med-, narodnih organizacijah Rdečega križa*.
Mopčen spreved mladincev
po tržaških ulicah
Okoli 11. ure dopoldne ŠL Je razvila mogočna povorka več tisoč mladincev, delavcev, študentov in partizanov po Korzu. Ljudje, ki »o stali v špalirju, so jih z navdušenjem pozdravljali. Povorka je krenila nato prot; športnemu igrišču CRDA.
Na igrišču, kj:r se je zbralo poleg tisočev mladincev tudi tržaško delovno ljudstvo, je spregovoril najprej v imenu izvršilnega odbora miadine tov. Campagna ter prinesel pozdrave ustanovnega kongresa.
Za njim je govoril v slovenščini tov. Blazina in poudaril pomen sodelovanja med slovensko iu italijansko mladino. V imenu 80 faočev organiziranih delavcev v ES pa je spregovoril tov. Destradi. Za njim je še govoril predstavnik mlad ne iz istrskega ekrožja, nakar so se mladinci uvrstili v mogočen sprevod po tržaških ulicah.
Ko je prišel sprevod v bližino Velikega trga, »o jih obkolil; civilni policisti, ki so se začeli zaganjati s kamioni in motornimi kolesi v mladince in Jih pretepati, tako da so bili nekateri ranjeni. Tov. An-, tona Dreveškoviča so morali odpeljati celo v bolnico, kjer Je dobil na kirurgičnem oddelku prvo pomoč.
Vprašanje: »Kakšen je sedanji položaj glede podpornih organizacij na Tržaškem ozemlju?*.
Odgovor: «V Trstu so sed*sle-deče inozemske delegacije Rdečega križa: ameriška, angleška, italijanska in jugoslovanska. Od teh se ameriška in angleška v glavnem o-mejujeta na bolniško oskrbovanje zavezniških vojakov in na razdeljevanje kakšnih daril, jugoslovanski Rdeči križ pa se bavi skoraj izključno z iskanjem in repatriacijo pogrešanih, italijanski Rdeči križ pa kljub temu, da je v Trstu kot inozemska delegacija, mu je glavno delovanje služba nujne pomoči, ki spada normalno v pristojnost občine, kakor je to bilo tudi v Trstu, dokler niso občinske »rešilne postaje* (Guardia medica) združili z italijanskim Rdečim križem iz političnih ozirov.
Tržaškega ozemlja, ker bodo ameriški, angleški, italijanski in jugoslovanski Rdeči križi lahko obstojali na Tržaškem ozemlju samo kot delegacije. Sprejem v zvezo društev Rdeč .-ga križa ne more biti ua noben načia, oviran po sedanjih vojaških vladah Tržaškega ozenjlja, ker ne predstavljajo predstavniške vlade te države.
Rdeči križ za Trst in ozemlje se je vedno držal človečanskih načel in deloval v smislu ženevske konvencije, ker se bavi v prvi vrsti z razširjenjem sedanje mreže pomožne sanitetne službe, organizira predavanja o’ zdravstvu in higieni, zbira sredstva za poletne kolonije in za pomoč invalidom,; upravlja tudi mladinski dom v Portorožu, ki je zdravilišče in vzgojevališče za vojne sirote.
Pod okriljem Rdečega križa za Trst in ozemlje in pod vodstvom mestnega odbora se organizira o troška božičnica, s katero se bo dala stvarna pomoč in moralna or or a italijanskim in slovanskim otrokom Tržaškega ozemlja.*
Nova De Gašperjeva ' ‘
RIM, 15. — Po dolgih poga.-anjih se je Da Gasperi sporazumel s Sa-ragatom in republikanci za pre-osnovo vlade. V vlado bosta razen Saragata, stopila še D’Aragona in Tremelloni ter republikanca Pac-ciardi in Facchinetti. Scelba ostane notranji minister, tako da bo zajamčena sedanja ostra protide-lavska politika vlade.
predsednika Trumana, da si ZDA pridržijo pravico zavzeti novo sta lišče, če b; bila neodvisnost ali vai» »ost Italije ogrožena, je list »Uni-ta» poudaril, da se mora Truman zavedati, da so Italijani sami sposobni prevzeti obrambo svoja neodvisnost; la svobode, ki so jo pridobili v borbi proti fašizmu in Ne»ncem. List opominja Trumana, naj si zapomni ts besede kljub hlapčevstvu De Gašperja tujim imperialistom. Tudi »Avanti* zatrjuje, da Italija lahko brani mir in svojo varnost brez protektorata ameriških čet. Ameriški državljan! bodo sicer v Italiji vedno zaželeni gosti, vendar morajo priti v deželo s pravilno izstavljenimi potnimi listinami.
ZADNJE AMERIŠKE ČETE ZAPUSTILE ITALIJO
Rdeči križ za Trst in ozemlje pa je nasprotno edina organizacija RK, ki deluje izključno na Tržaškem ozamlju in ki ni odvisna od inozemskih organizacij ter tako lahko z večjo lahkoto vrši svoje človečansko delo ne glede na narodnost*.
Vprašanje: »Kakšen je juridični in mednarodni položaj RK za Trst in ozemlje?*
Odi,ovtr: »Jasno je, da Tržaško czemlje kot državna enota zase ,ah ko ima in mora imeti lastno in neodvisno institucijo tudi glede Rdečega križa. Rd či križ za Trst In ozemlje se je že v maju obnvl na zvero Rdečega križa v Ženevi 'n zaprosil za uradno priznanje kot Rdeči križ za Tržaško ozemlp. Odgovorili so, da lahko priznajo društva RK samo za one dežele, ki so podpisale ženevsko konvencijo. Za g( tovili »o nam, da bodo upoštevali uradno priznanje in včlanjenje v mednarodno organizacijo RK, čim bo vlada Tržaškega ozemlja podpisala to konvencijo.
Zveza društev Rdečega križa je že poučena o našem delovanju in ga odobrava, kakor ga odobravajo tisoči članov v obeh področjih tukajšnjega ozemlja. Jasno j«, da edino Rdeči križ za Trst in ozemlje | Ir hko postane, uradni Rdeči križ I
V Livornu so se vkrcale zadnje ameriške čete, ki so bile na italijanskem ozemlju. Glede na izjavo
Demokratična vlada v Grčiji ba v kratkem sestavljena
BEOGRAD, 15. — V odprtem pismu, ki so ga danes objavili beograjski listi, piše tajnik grške komunistične stranke Zahariad-s, da bo začasna demokratična vlada v osvobojeni Grčiji sestavljena v nekaj dneh. Zahariades izjavlja tudi, da bi gen. Markos sprejel premirje. Če bi v Atenah sestavili vlado n udeležbo EAM-a brez tujega vmešavanja in če b! ta vlada organizirala volitve. Seveda bi demokra-tlčna vojska ostala na sedanjih položajih.
M»dt?m ko grško ljudstvo trpi glad, se. velike količine živil kvarijo v zalogah. Pred kratkim je ameriška misija dala nalog vladi na; uniči večje količine blaga, ker so se v skladiščih pokvarile, ker so tam ležale predolgo.
Tistim, ki danes sodijo partizanom!
Letos je izšla v Milanu knjiga »Parliamo dell’ele-fante», ki jo je napisal Leo Longanesi. Knjiga je prav za prav pisateljev dnevnik od 1. marca 1938 do 18. novembra 19J/6. Na strani 56 te knjige je zapisano:
2. oktobra 1941.
Cesarlni se je vrnil iz Hrvatske in s studom pripoveduje, kako je živel celih sest mesecev med zasedami, streljanji, mučenji in nasiljem.
»Vsako toliko so prihajala povelja, da je treba po-streljati 50 do 60 hrvatskjh ujetnikov, toda navadno jih nismo imeli več kot 10 ali 12 v zaporih. Tedaj so začeli polkovniki telefonirati svojim kolegom in so iskali vsi obupani uboge reveže za streljanje.
’ČuJ, ali mi moreš dati kakšnega Hrvata9 Posodi mt jih vsaj deset, prihodnji teden ti jih povrnem. Mi boš resnično zelo ustregel! Bes ne vem, kako mi napravil!’ Tako so nabirali po štirideset siromakov in jih streljali. Gospod kolonelo je vsakokrat globoko vzdihnil. Izvrševal je svojo dolžnost!*.
PRIMORSKI DNEVNIK
16. decembra 1947.
MLADINA V BORBI
za mir in blagostanje
(Nadaljevanje s I. strani)
Tov. Predonaani pa je ovrgej. trditve »Voce i;bera» in sličnih časo-p:sov, ki blati ijudsko oblast v coni B, kajt; med tem ko oni širijo šovinizem, navaja ljudska oboast k bratstvu ;n ed nstvu. «Social:sti in nacionalisti*, je nadaljeval «nas hočejo učiti demokracije. ZAM v coni gradi cesto Smarje-Nova vas, mladinci voz.jo samokolnice — to je demokracija v dejanju, to je ljudska demokracija, ki podpira mladino in kaznuje fašiste.*
Nato je podal organizacijski referat tov. Blažina, ki ga borbo objavili v jutrišnji številki. Med presledki so zepet prihajale na oder delegacije iz vas, iz mestnih sektorjev, iz tovarn itd. Pionirji iz kulturnega krožka «Tomažiča», delavske športne zveze in iz Barjere pa so po pozdravnem voščilu zapeli še «P onirsko himno*. Navdušenje je bilo ogromno.
Delovni predsedn k tov. Pescato r je sporočil mladini, da Je italijanska delegacija iz Gorice poslala telegram, v katerem sporoča, da ji policija ne dovoli, da bi prišla na kdngres. Bili so tako nesramni, da so Jim dejali, da boda lahko odpotoval; danes ali jutri, ko ne bo več kongresa. Mladinci so ogorčeno vz klikali »Smrt fašizmu!*
S kongresa so bila odposlana: protestno pismo na VU z zahtevo, da razpusti neofašistične stranke, pozdravno pismo tov. Silvanu Bac-cichiju, mladincu, ki je bil član stavkovnega odbora, in mu VU brani, da bi prisostvoval kongresu, solidarno pismo zaprtemu anfifaš.-stu tov. Brunu DBsteju, psmo solidarnosti demokratični grški in francoski mladini itd. Vsa pisma so bila sprejeta soglasno.
Tovariš Pešca tore je nato prebral pozdravna pisma, ki sta ga poslali kongresu Svetovna zv°za demokia t čne mladine in Demokratične mladine Ticina iz Švice, ki zagotavljata, da bo mladina obojih zvez vedno od stran- ZAM v borbi za dosego mladinskih pravic.
Nato je tov. Lu£a Chersovanl pedala koreferat o univerzitetnih problemih, tov. Bettoli Fuglia o problemih _ deklet, tov. Vremec Olimpia pa o pionirski vzgoji V diskus-ji so se oglašali mnogo tudi mladinci in mladinke iz Istre, za-trjajoč, da bodo vedno ob strani tržaške mladine v njeni borbi.
Večerno zasedanje je potekalo v znaku izglasovanja zaključne resolucije kongresa in volitev Sveta zveze apt.fašistične mladine Tržaškega ozemlja. Besedilo ^pglasno izglasovane resolucije objavljamo na drugem mestu. Soglasno izvoljeni mladinski svet šteje 70 članov izvoljenih Italijanov, Slovencev in Hrvatov sorazmerno s številčrrm Stanjem vseh treh narodnostih Tržaškega ozemlja.
Nato je kongres soglasno »volil naslednji Izvršni odbor ZAM-a izmed članov Sveta:
Predsednik: Campagna Er-menegildo, delavec; podpredsednik I.: Prijon Karlo, delavec; podpredsednik II.: Bo-
žič Antonija, kmetica; pod-
" SP
predsednik III.: Baceichi Si! vano, delavec; tajnik: Blazina Angelo, delavec; namestnik tajnika: Pescatori Davide, gradbenik.
Odborniki: Andreašič Armando, kmet; Bertoli Fulvia, študentka; Chersovani Licia, študentka; Calabria Artur, novinar; De-ponte Miranda, zasebnica; Donnini Vincenc, študent; Donda Vladimir, mehanik; Vesel Gorazd, novinar; Majcen Jakob, delavec; Migliacci Franc, železničar (socialist); Nemac Enrietta, uradnica; Orlando Orlando, delavec; Predonzani Giorgio, ribici Rovan Karlo, delavec; Rožanc Neva, modistka.
Med posamezu mi tečkami dfiev-ga reda so tudi na večernem za-lanju kongresa prihajale v dvo-no razne številne delegacije trške mladine iz raznih rajonov sta in okolice ter pr našaie kon-;su razna darila: Med nj.mi de-;acija delavcev in delavk mlad n-ir in mladink iz I. rajona, iz Tcl-(ki je prinesla darilo kongresu ‘Tonski aparat, montiran na ok u v obi ki peterokrake zvezJe). ;je delegacija uredništev UstoV r.aj mladih* ;n «G.oventu», Ka-r tud: skupna delegacija vsega alega demokrat čnega tiska na ,u s predstavniki uredništev i sta Lavocatore* m »Primorski evnk*
?o izvolitvi je delegacija delav-i jn mladin-ev iz tovarne st: o-r izročila novo izvoljenemu odru novo zastavo Zveze ant.faši-čne mladine Tržaškega ozemlja, r so delegati sprejeli z velik m vdušenjem pojoč stojč delavsko nno. Nato je novi predsedn k h Campagna predlagal kongr°su, izglasuje pooblastilo novemu iz-inemu odboru za sestavo statu-in organizacijskih načel ZAM Tržaško ozemlje, kar je kong.es ;lasno spredel.
Veki delegat je nato zaprosil vo-elja delegacije Ljudske mlad ne goslavije, da bi spregovoril kon--su nekaj besfd. Delegat jugoslo-nske delegacije se Je pozivu od-H in rekel, da mu Je prepoveda-govoriti si imenu Ljudske mla-le Jugoslavije ter je nato spre-vor 1 nekaj zelo zanimivih be.sed svojem lastnem imenu ob silnem vdušenju navzočih in klicanju iršaju Titu.
Kasno v noč Je med prepevanjem rben:h mladinskih pesmi sledil ključek tega tako sijajno uspela prvega kongresa antifaš stične ad.ne Tržaškega ozemlja.
3lavne misli iz organ'zacijskega erata kakor tudi imena novo z-Ijenega Sveta ZAM-a za Tržaško smlje bomo objavili v jutrišnji iVilki našega lista.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Pinko Tomažič - vzgled naše borbe
V nedeljo je bila ob 10 uri na se jih pri tem poslužuje so podobne
pokopal šču spominska svečanost šeste obletnice ustrelitve P.'nka Tomažiča. Popoldne pa so Tržačani in okoličani prihiteli na Opčine, odkoder se je razvila povorka na stre-lšče, kjer so ob zori 15. decembra 1941. počile puške, ter so izgubili svoje mlado življenje Pinko Tomažič, S:mon Kos, Vadnal, Ivančič in Bobek. V slovenščini je spregovoril navzočim tov. Kenda, v italijanščini pa tov. Spadaro.
Od 8. ur: zvečer je bila v prostorih krožka TomaZ.č žalna komemoracija. Ob spominu teh prvih borcev, ki so s svojim delom pripravili pot osvobodilnemu gibanju, pa proslavljamo tudi spomin vseh onih, ki so padlj v borbi proti faš.zmu. Nato je pozval vse navzoče, naj po-časte z enominutnim molkom njihov spomin. Tedaj je zapel pevski zbor «Avanti il popolo*. Pesem je v začetku tiho odmevala po dvorani in vse bolj naraščala v crescendo. Zdelo se je, kot da bi stopil znova Pino Tomažič med nas in da peje z nami pesem borbe, ki je skozi pet let bodrila borce in jim vcepljala v srce pogum. Nato se je pesem zopet polegla in utihnila.
Tov. Gasparini je povzel besedo in dejal: Danes proslavljamo spomin Pmka Tomažiča in tovarišev. Toda Pinko Tomažič je več kot žrtev fašiara, Pinko Tomažič je vzgled naše borbe; bil je organ'za-tor in mislec, e 1941. leta je stal na čelu demokratičnega gibanja, v okviru katerega so bile povezane slovenske demokratične množice z italijanskim; delavci. Pino Tomažič pa je nam vsem vzgled prav zaradi tega, ker m nikoli spraševal, kaj bo jutri, marveč se je zavedal, da za visi bodočnost od, nas samih in da so prav ljudje tisti, ki kroje in ustvarjajo zgodovino.
Pinko Tomažič je bil mislec: v tistih dneh, ko je bil fašizem na višku svojih moči, je pravilno ocenil položaj, da mora nujno priti do padca fašizma, Zavedal pa se je, da se je treba predvsem za to boriti- in ustvariti močno in enotno fronto Slovencev in Italijanov, delavcev in kmetov ter delovne inteligence.
Fašizem je hotel iz Trsta in Primorja ustvariti most in oporišče za svoje akcije ter napad proti Jugoslaviji; hotel je, da bi postal Trst kolonija, ter v ta namen ščuval Slovence proti Italijanom. Obenem so bili tržaški srednji pa tudi ka-pitalalistični krogi vse bolj obkroženi od monopolističnega italijanskega kapitala, ki jih je povsod izpodrival. Danes pa skuša mednarodni impenalizem ustvariti if Trsta politično, gospodarsko in če treba tudi vojaško bazo. Metode, ki
PROSVETNA DRUSTV&
zVojka Smuc» vabi članstvo na sestanek, ki bo nocoj ob 20.30 v društvenih prostorih. Predavala bo tov. Mara Samsova.
Pevski zbor društva S. Škamperle priredi 17. t. m. ob 20.30 koncert v prid otroške božičnice 1947.
Vokalni kvintet iz Ljubljane. Prosvetno društvo S. Jenko ima nocoj ob 20.30 redni članski sestanek.
Če ne bo tehničnih zaprek za prihod vokalnega kvinteta iz Ljubljane, bo namesto sestanka koncert imenovanega kvinteta. V tem primeru bomo obvestili po tržaškem radiu.
onim, kot za časa fašizma. Skva-drlsti starega kova imajo danes v Trstu absolutno svobodo.
pinko Tomažič, je dejal tov. Gašperini, nam je vzgled prav zaradi tega, ker je b.l njegov program obenem tudi program osvobodilne borbe; ker je zaupal v demokratične množice m videl edino rešitev v enotni fronti Slovencev, Italijanov in Hrvatov v skupni borbi proti onim, ki so skušali razbijati to enotnost. Zato je naša naloga, da nadaljujemo z borbo, ki jo je on začel skupno s svojimi tovariši. S tem pa bomo tudi najbolj proslavjl: njegov spomin, če se bomo borili za politično in gospodarsko neodvisnost tržaškega ozemlja, če bomo delali na tem, -da se ustvari močna protiimperialistična fronta.
Za njim je govoril v slovenščini tov. Kukanja, nakar so pevci odpeli ((Internacionalo*, katero je pel Pinko Tomažič preden so ga odpeljal; 1 živima; na strelišče.	[	Soneti.
Najlepše božično darilo
je za vsakogar dobra knjiga
SHPZ, Largo Panfjli 1-IH., Vam r.udi sledeče skupine’' knjig:
VIII. Skupina - lir 265.
Manica Romanova: Na Gorenj-šiem je fletno; Rabindramath Tagore: povestice; L. Zupanc: Mlini stoje; A. Coden: Vas ob reki, Vesele povesti; A. Konstantinov: Baj Ganjo.
IX. Skupina - lir 250.
jr. Timmermans: Hermatov rod; 'A. Coden: Vas ob reki; D. Feigl: Nekaj ruskih humoresk; L. Zu-pano: Mlini stoje; J. Jalen: Bobri, II. III.; I. Lesjak: poljski pripovedniki; A. Konstantinov:	Baj
Ganjo.
X. Skupina - lir 275.
R. Tagore: Povestice; F. Poljanec. Trenutki oddiha; L. Zupanc: Mlini stoje; E. Orzeszkoiva: Kmetavzar; N. Vrbanjakov: Po svetu naokoli; N. Kuret: Veselja dom; 8. Kristjansen: Mrtvi med dvema M. Buongrroti - Gradnik:
Porotno sodisce
sodi dana JA
Sodniki ne vedo, kaj je partizan
Čeprav so zadnji trenotek od-godili sodno razpravo proti Cec-chelinu, je tukajšnje porotno so-d.šče zopet začelo soditi borce iz narodne osvobodilne vojne. Da bi čimbolj blatili osvobodilno borbo našega naroda, so tokrat postavili na zatožno klop celo bivšega člana jugoslovanske armade podporočnika tov. Grudna Adalberta partizana Petelina Oskarja.
Kot običajno sta obadva obtožena, da sta 7. aprila 1945 »odvzela osebno svobodo* Idi in Rosandi Kraljevi in že znanemu Marušiču Francu, o katerem smo že toliko slišati na sodni razpravi proti Lo-njercem., ko je bil v odsotnosti obsojen na 30 let ječe. Poleg tega obtožujejo tov. Grudna, da je «odvzel osebno svobodo* znani Dori Čokovi iz Lonjerja, Ker pa
Ustanovni skupščini
jestvinarjev in nameščencev zdravstvenih ustanov
Odkar so na ustanovnem kongresu ES za Tržaško ozemlje sklenili, da se sindikati reorganizirajo in ustanovne strokovne zveze, je bilo že več ustanovnih skupščin raznih strokovnih zvez. Z ustanavljanjem teh zvez se Enotni sindikati organizacijsko krepijo ter bodo v bodočnosti še z večjo vnemo in silo branili interese delavcev.
Tudi v nedeljo sta bili dve ustanovni skupščini, jn sicer strokovne zveze jestvinarjev v Ižoli ter nameščencev socialnih in zdravstvenih ustanov v Trstu. V Ižoli so delavci in nameščenci živilske industrije razpravljali o svojih najnujnejših vprašanjih: o odpustitvah z dela, ki so najbolj prizadeli ravno to stroko, o delu pekov itd.
Nameščenci zdravstvenih ustanov pa so v Trstu razpravljali o vodstvih teh ustanov, ki jim nočejo priznati nobenega izboljšanja, in vseh vprašanjih, ki še čakajo rešitve, Tako še niso priznani sindikalni odbori v bolnišnicah, uslužbenci dobivajo zelo nizko pokojnino, uslužbenci zasebnih zdravilišč pa so še vedno popolnoma nezaščiteni pred izkoriščanjem, ker še niso uspeli skleniti mezdne pogodbe. Vse intervencije ES so bile doslej v tem pogledu brezuspešne in je šele sedaj pričakovati, da bo okupacijska vojaška uprava ustanovila komisije, ki bodo določile minimalne mezde za vse one delavce, ki še niso sklenili delovne pogodbe.
Na obeh ustanovnih skupščinah so delavci pokazali, da se zavedajo velikega pomena reorganizacije ES in ustanovitve strokovnih zvez, ki bodo vodile delavce v borbi proti izkoriščanju.
Nove razpredelnice draginjskih doklad
Tržaški odbor za indeks cen je ugotovil, da se je ta indeks v preteklem mesecu ponovno zvišal. Zato je bila določena za december in januar nova dravinjska doklada. Spodaj omenjene vsote za industrijske delavce veljajo za Trst in Milje,
FIZKUL
OH, TA ROJAN...
Rojanska obramba je presenetila in ustavila zmagovito pot Magdalene, medtem ko ie Skedenj prevzel prvo mesto Zopet ena zmaga nabrežinske enajstorice - Rinu.di in Skoljet zmagovalca tekem v košarki za pokal ZAM>a
»Oh, dobro, da se je tako končalo* je ob koncu tekme vzkliknil z vidnim zadovoljstvom vodja mag-dalenske enajstorice. In res, Magdalena je prišla na igrišče z upanjem lepe in lahke zmage, toda Rojan 'jim je prekrižal vse te lepe, v oblake pisane račune. Najbolj se veseli tega neodločenega rezultata Skedenj, ki Je s svojo nedeljsko zmago nad Pristamšcn.ki zasedel prvo mesto v lestvici. Presenečenje, dasi ne preveliko, je tudi zmaga nabrežinske enajstorice nad Umagom. »Kanarčki* Montebella pa so tudi preskrbeli Sv. Ani odlično o-Lrombo svojih vrat in tudi oni so končali to burno srečanje s neodlo-čfnim rezultatom. Koštalungo pa je spremljala smola: 2 enajstmetrovki proti Tovarni strojev poslani preko vrat in rezultat je ostal 2:1 v korist Tovarne strojev, ki jo je morala igrati brez najboljših igralcev. Piran je na igrišču v Ankaranu premagal miljsko enajstorico s sicer tesnim Tezultatom, vendar z zadostnim, da odnese s seboj dve lepi točki. Dvoboj istrskih sosedov
Ižole in Aurore se je tudi končal, najbrže zadovoljivo za obe enajsterica in sicer neodločeno, medtem ko je enajsterica Dreherja hotela po-knzati premoč nad mladini močmi Ponziane ter si je po burni in borbeni igri zagotovila zmago v svojo korist.
/*(0i tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja:
Nabrež.na-Umag 3:2; Rojan-Mag-dalena 0:0; Skedenj-Pristaniščnlki 3:0; Mon.tebello-Sv. Ana 1:1; Tovarna strojev-Koštalunga 2:1; Dre-her-Ponziana 2:0; Piran-Milje 1:0; Ižtla-Aurora 0:0.
Izidi tekem okrožnega nogometnega prvenstva:
Vesna-Proleter 2:0; Aquila-Ti-akarji 7:0; Sv. Vid-Kolonja 1:0; Bolniška blagajna-Col ILVA 5:4; Primorje P. K. -Arzenal 4:2; OMMSA-Skorklja 3:0.
Izidi tekem za prvenstvo I. skupine:
Skoljet-Col ILVA B 1:0; Univer-zsi-RInaldi 3:0; Rocol-Arzenal 3:1; Sv. Ivan-Kozmann 3:1; Opčina-Elektra 4:1.
v drugih občinah jih je treba znižati za 10%.
INDUSTRIJA
/ j	moški	ženske
Nad 20. leti	572	498
Od 18 do 20 let*	543	400
Od 16 do 18 let	429	360
Pod 16. leti	286	236
(Za družinske poglavarje doklada nespremenjena).		ostane
OBRTNIŠTVO
	moški	ženske
Nad 20. leti za one,		
ki niso družinski		
glavarji	618	508
Od 18 do 20 let obrt-		
niškim: delavcev	556	516
vajencem	531,20	416
Od 16 do 18 let	392	324
Pod 16. leti	213,20	208
Vajenci prvih 6 me-		
secev	92,80	92,60
Vajenci nad 6. me-		
seci dela	185,60	185,60
618
550
Družinski glavarji nad 20. leti Družinski glavarji
18 do 20 let	574,40	550
Vse to velja za delavce, zaposlene od 16. nov. 1946 dalje.
TRGOVINA
moški ženske
Nad 20. leti Od 18 do 20 let Od 16 do 18 let Pod 16. leti Družinski glavarji nad 20. leti Družinski glavarji od 18 do 20 let VSe to velja za nameščence, zaposlene od 1. okt. 1946.
Mesečno draginjsko doklado dosežemo, če pomnožimo cmenjJne številke s 26 dnevi.
618
556
464
247,20
537.60 432
389.60 247,30
618
574,40
574,40 494,40
OGLASE
in voščila za božično številko Primorskega dnevnika bo u-prava sprejemala do 23. t. m. opoldne.
V*, skunščlna odpuščenih nameščencev
VU noče popraviti krivic
ki jih je prizadejal fašizem
Ze mnogo se je pisaio o kriv.cah, ki jih je storil fasezem primorskim državnim in javnim nameščencem, in o zahtevah, da. b. VU, ki se naziva demokratično, te krivice popravila. Vse pritožbe, vloge, protesti pa so doslej vedno naleteli na gluha ušesa okupacijskih oblasti in njihovih podrejenih uradnikov, ki so ostal; na svojih mestih Se iz časov fašizma Od teh ljudi pa itak ni b lo mogoče zahtevati, da popravijo storjene krivice, saj jih je fašizem poslal k nam ravno zato, da bi našo deželo raznarodili.
V nedeljo dopoldne je bila zato v gledališču «Fenice» šesta skupščina državnih in javnih nameščencev, ki jih je fašizem iz pol t čnih rariogov odpustil ali pa predčasno upokojil. Na skupščini so razpravljali o omenjenih krivicah, o postopanju VU in raznih kcirislj, ki so odbile vse prošnje prizadetih, da bi se jim popravile krivice. Predsednik odbora gospod Sbogar-Brocchi je podal o vsem tem dolgo poročilo. Najprej je orisal razmere pod fašizmom, zlasti preganjanje slovenskih učiteljev, železničarjev in bivših avstrov-ogrskih uradn kov. Dejal je, da so od 1000 slovenskih učiteljev iz leta 1923 ostali v Julijski krajini leta 1933 samo štirje, katere pa so nato predčasno upokojili. Ostale so večinoma odpustili ali pa premestili v nezdrave malarične kraje v Italijo.
Tud: železničarjem se ni godilo mnogo bolje. Od leta 1918 do 1922. so odpustili iz 6lužbe 1103 železni-čarjed. Po nastopu fašizma so z drug.m zakonskim cd.okcm odpustili iz službe nadaljnjih 1343 »tujerodnih* železničarjev. Leta 1924. so jih odpustili iz službe še 90. češ da n majo državljanstva. Tako je (s alo v službi od 6287 železničarjev le še 3751., kasneje so jih še mnogo premestili v Ital jo, odpustil; ali pa prezgodaj upokojili, tako da Jih je od bivše avstrijske uprave sedaj v službi le še 492. Za vse te odpuste in prezgodnje'upokojitve ni nika-kega izgovora, saj so bili ti želez-n.Črrji med najbolj vestn mi in marljivimi. Podobne krivice so se pripetile tudi uslužbencem pri javnih 3 kladlščlh, mestni občini in drugih ustanovah.
Vojaška uprava je ustanovila razne komisije, k. pa so se ves čas sovražno ohnaša.e proti zahtevam raznih odpuščenih nameščencev in
jim niso hotele priznati, da so bili odpuščeni iz političnih razlogov.
je treba vse, kar je v zvezi z osvobodilno borbo, klevetati, so hoteli obtožnico nekako razširiti. V ta namen očitajo Grudnu, da je tedaj, ko je bil aretiran, hotel podkupiti policaja Martinellija, ker je temu izročil 10 tisoč lir in svoje sliko s prošnjo, naj mu ta vse skupaj pošlje dekletu. To naj bi bila posebna obtožba. Petelin pa je še posebej obtožen, da je «odvzei osebno svobodo* nekemu lorbelliiu.
Se preden se je začela razprava, je odvetnik Zennairo, ki brani Grudna opozoril sodnike, da to sodišče ne more soditi partizane ii, borce jugoslovanske armade. Prav tako je odvetnik zahteval, naj sodišče ukine sodni postopek proti obtožencema glede Vide in Rosande Kraljeve, ker jima je bila odvzeta osebna svoboda v kraju, ki je zdaj po mirovni pogodbi pripadel Jugoslaviji. Odvetnik se je pri tem pravno skliceval na zadnji odlok yu, ki določa, da se ne postopa glede dejanj, ki so se izvršila na jugoslovanskem ozemlju. Tem upravičenim opazkam odvetnika Zennara se je pridružil odvetnik Camber, ki brani odsotnega Petelina. Po dolgem razpravljanju o vseh teh predlogih so ze sodniki zopet pokazali v dvorani m obrambi dali tak odgovor, ki ookazuje. da je že vnaprej kljub vsem pravnim določilom sklenjeno, da se mora nadaljevati razprava, ki naj blati partizane. Čeprav so bili predlogi obrambe u-piavičenl, je sodišče odbilo vse njene predloge. Samo glede odvzema svobode Torbelliju v bivši coni B, je sodišče odločilo, da se proti Petelinu ne bo sodno postopalo, kef ni gotovo, ali je obtor ženec državljan Tržaškega ozemlja ali je jugoslovanski državljan. Svoje sklepe je sodišče opravičevalo s tem, da so že prej civilna sodišča sodila partizana za podobna dejanja. Prav tako je predsednik dr. Scomersi omenil, da zaenkrat tudi odloka o amnestiji n; mogoče uporabiti.
Takoj nato je sodišče zaslišalo Grudna glede dejanj, ki mu jih našteva obtožnica. Med tem zaslišanjem je obtoženec povedal, da je bil od" 1943 pa do 5. aprila 1946. pripadnik JA s činom podporočnika. To dokazuje tudi njegova demobilizacijska knjižica, ki jo ma odvetnik v rokah. Sodišče, ki sploh ne razume osvobodilne borbe našega naroda, je tudi dokazalo, da ni upravičeno soditi ta dejanja, ker sploh ne pozna in razume položaja in razmer JA za
KOLEDAR
Torek 16. decembra
Albina, Belina Sonce vzhaja ob 7.40, zahaja ob 16.19. Dolžina dneva 8.39.
Jutri 17. decembra
Lazar, 2kvko
Spominski dnevi
1770 se je rodil Ludujig van Beethoven, veliki skladatelj klasične dobe na prelomu v romantiko.
1898 se je rodil Lev K. Knipper, sovjetski skladatelj.
GLEDALIŠČE VERDI
Smej s*e, in svet se bo smejal s teboj! Jokaj — in jokal boš sam.
PRESKRBA
Razdelj.vanje peciva. Danes bedo delili 500 gr peciva za skupino od 0 do 9 let na odrezek XIV živilske nakaznice.
Prekajeno sv-njsko meso za menze. Na razpolago je n:kaj prekajene svinjine za menze. Nakazila se dobe -pri Sepralu, uL Ganeva (urad za menze).
Razdelj- vanje mleka. Danes bodo začeli deliti v mestu in podeželju izhlapelo mleko:
8 škatel za umetno hranjene o-troke na odrezke z datumom od 16. do 31. t. m. dodatnih nakazn.c.
5 škatel za bolnike na zgoraj imenovane odrezke.
3 škatle za delavce, ki so izpostavljeni zastrupljenju ha odrezke III. in IV. tedna tega meseca. Mk-ko mora biti dvignjeno pri Centralni mlekarni, ul. Pascoli 10.
Koneo razdeljevanja 31. t. m. Cena: za mesto 23 lir za škatlo, za podeželje 24 lir za škatlo.
Dvig nakazil. Vsi razdeljevalci živil morajo danes dvigniti pri občinskem. prehranjevalnem uradu nakazila za -polenovko. Razdeljevalci živil X. in Xni. skupine morajo poleg zgoraj imenovanega nakazila dvigniti tudi nakazilo za riž.
Dvig nakazil za mleko. Danes morajo vsi lastniki mlekarn dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za izhlapelo mleko za umetno hranjene otroke in za bolnike, ki imajo dodatne živilske nakaznice.
Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu.
Maščobe za tovarniški in civilne menze. Vsi lastniki ozirema vodje tovarniških ali civilnih menz morajo danes dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za maščobe za drugo polovico meseca.
Nocoj ob 20.30 bo za abonente reda C m. predstava Charpente-rove «Luizs». Dirigent bo moja Antonino Votto. Jutri zjutraj , začne predaja vstopnic za LF' stavo Masca-gnijeve «Iris», k1 jutri za abonente reda C. Nastop-bodo sledeči pevci in pevke: Tos> ' ko Has'pava, Renzo Pigni; SP®,' taco Marchl, Luciano Donagiol rigiral bo Antcnino Votto.
Rojstva, smrti in poroke
V dneh 14. in 15. decembra se je rodilo 14 otrok, umrlo je 17 ljudi, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI: 83-letna Terezija Sepic, 83-letna Katarina Germek, 80-letna Marija Piohl, 86-letna Regina Man-dolfo, 43-letna Gema Malisan, 69-letni Ivan Maranzana, 51-letni Joa-liim Pavat, 73-letna Serafina Busič, 40-letna Marija Padovan, 40-letna Marija Vesnaver, 67-le-tni Julij Brizzi, 69-letna Annonija Torre, 61-letni Anton Ceglar, 68-letni Anton Sc-rmelj, 77-let'na Kristina Orlando, l”-letnl Duilio Morgan in samo 2 iiri stari Aldo Valenti.
Ustanovni član Dijaške mati« j‘ postal ZADRUZNI K°N
ZORCU MESARJEV o Ds,“
in trplačal 10.000 lir ustanomtint
DAROVI IN PRISPEVKj
Kralj Stefan, Trst, daruje lir ' za božičnico otrok. Pogrebno • tvo Guardiella Scoglietto daruje ^
Dijaško matico lir 700, za
križ lir 700 in za božičnico lir 700.	.	...
Vesela tovarišija v Saležu pr*j bavnem večeru daruje za P°m
kongresu SLAU lir 1120.	.	„-si
V počastitev spomina smrti r
Tomažiča daruje Cita Perkan . 1000 za otroško božičnico. V ... namen daruje 2igon Franc 1«
Dijaška matica
se v imenu dijakov zahvaljuj . varišici Tomažič Tončki, ki Jf.-3. Miklavža darovala dva šaha iAi Škemu domu. Enako se zahvaUJ t.udi pekoma Peganu in Gasp®1' L za darovano pecivo, Martell® -is. jabolka ter tvrdki Citru* smokve.	.j.
I. sektor Sv. Jakoba je org^l ral zabavni večer, katerega ^ dobiček je bil namenjen cdbor^^ otroško božičnico 1947. Med za • , je bila loterija in sledeči list, bili izžrebani: 1. št. 477 — 'P.
1 1 olja; 2. št. 105
(roza): J
i«n);
sladkorja; 3. št. 185 — TT): 1 1 žganja; 4, št. 441-
1 steklenico vina. — Mala Doria je nabrala 1000 lir.
Prosvetno društvo »Simon ^ ko* daruje za otroško boZ;C 5.000 lir.
Namesto cvetja na grCD *,,3. Marjana Llpol daruje Trebeč r!ja 200 lir.	•
Zahvala. Najprisrčneje se z* ^ ljujemo vsem dobrotnikom, k* nam pccnegali v naši nesreči. .
Družina FondA, Bazovica *
To je pa čisto nekaj naravnega, ker sestavljajo te komisije !$ti ljudje, ki jih je sem poslal faSizem.
Ker vse intervencije pri oblasteh j časa osvobodilne borbe. Medtem nič ne zaležejo, je "gospod Brocchi ko je Gruden pripovedoval, kako predlagal, da se odbor razpusti. | je on, podporočnik JA, izvršil Tedaj je večina navzočih ta predlog j ukaz kapitana partizana Maru-odklonila in dejala, naj odbor osta- šiča, ni predsedniku dr. Scomer-
ne in se bori £e dalje. G. Brocchi je tedaj dejaii, da se odbor sam ne more boriti in da se mora nasloniti na kako sindikalno organizacijo. Na ta predlog so vsi glasovali za to, 'dla se odbor kot poseben odsek vključi v Enotne sindikate, ker le v zvezi in s solidarnostjo vseh delavcev dobo odpuščeni nameščenci lahko dosegli svoje pravice.
Na koncu sta predstavnika Enotnega sindikata kovinarjev in pomorščakov Izrazila z odpuščenimi nameščenci svojo solidarnost in obljubila vso podporo delavstva.
siju šlo v glavo, kako to, da je obtoženec kot vojak izpolnjeval povelje kapitana Marušiča, ki je bil partizan. Pokazalo se je, da sodišče sploh nima pojma, kaj je b:l partizan in kaj je JA. To sodišče si pa lasti pravico soditi ljudi, vojake, ki so izpolnjevali svojo dolžnost tedaj, ko je JA komaj osvobodila Trst In je še tu vladalo vojno stanje, a vojna v Evropi se je še nadaljevala. Sele-obtoženi Gruden je moral pOzla-gati sodišču razliko med partizani, ki so operirali na neosvobo-jenem ozemlju in borci člani JA.
ENOTNI SINDIKATI
Občni zbor sindikata za hotele in menze
Danes 16. t. m. ob 9.30 bo v ul. Imbriani št. 5 ustanovni občni zbor enotnih sindikatov za nameščencev v hotelih in- menzah.
Občni zbor
obč;nskih nameščencev
Danes ob 17.30 občni zbor uradnikov, dnevničarjev in nameščencev občinskega ekonomata,' članov ES, v ul. Conti U.
Jutri ob 18. uri zborovanje čistilcev.
Tekstilci. Danes ob 19.30 na sedežu bo seja glavnega odbora, tovarniških odborov in zaupnikov.
Vratarji. Danes ob KT.30 bo seja glavnega odbora. Danes in jutri bodo ob 15. url zborovanja stroke v ul. Conti U.
Za politične pripornike
Za politične pripornike v ii je vesela družba zbrala 3009 ^ v gostilni Bregant. Darovali jJ, jetnike v beneških in goriški* porih.
Radijski spored'
TRST n (m 238.6/Kc X26°' v torek 16. decembra
, U#
1L30. Simfonična glasba. ^ Scdobna Anglija. 12.10. S,0Y' p«-pesmi. 12.45. Napoved časa •[‘.pj, ročila. 13.00. Lahka češka ((‘ pr 13130. ‘ Ritmična glasba. 13.55- j-j. štra gfasba. 14.15. Pregled ver 17.30. Lahka glaabft. 18.00. in-
ska književnost. 18.15, Gla9b-,3(Jvv termezzi. 18.20. Komorne :* Sergeja Prokefjega — pr611 urfl‘
Ljubljane. 19.00. Mladinska,apo-19.30. Lahka glasba. ved časa in poročila. 20.00. C* ^jS-jevo nagradno tekmovanj5-Slovenski vokalni kvintet. Zgodovinsko predavanje. 21-Oj-t.hoven: IX. simfonija. 22.^-^j že veste? 22.15. Lahka ork
glasba. 22.45. Plesna	C'
Napoved časa in poročila. — -| tonje sporeda. 23.35. Polnočna s ba. 24.00. Zaključek.
■V*
KINO
Skupščina uslužbencev Acegata
Le s sindikalno enotnostjo si bodo delav« ci in nameščenci priborili boljše življenje
Včeraj ob 18. uri je bila skupščina delavcev Acegata, včlanjenih v Enotne sindikate. Na skupščini so izvolili 75 delegatov za ustanovno skupščino strokovne zvize Acegata ES za Tržaško ozemlje, ki bo prihodnjo nedeljo.
Na skupščini Je bilo podano obširno poročilo o sindikalnem: in političnem položaju v zvezi s položajem nameščencev Acegata. Kar ss sindikalne enotnosti tiče, bi bila že zdavnaj dosežena, če ne bi nekateri hlapci gospodarjev s pomočjo protiljudskih in nacionalističnih strank razdvajali delavstvo ter ga zavajali z izgovorom obrambe ita-lijanstva, katerega nihče ne ogroža. Kot razredna organizacija so Enotni sindikat! skušali iskreno in
0IR0SKA BOZICIIICA
z vsemi sredstvi doseči enotnost med dslavci, ker se zavedajo kolikšno moč bi to predstavljalo. Pri tem so sprejeli celo kompromise, toda razkolniški sindikat se je na vse načine otepal enotnosti.
Politična borba, ki jo vodijo sindikati v Italiji pa je razkrinkala lažn5 sindikaliste, ki so vedno trdili, da morajo biti sindikati apolitični. Zaradi tega jih je tudi mnogo njihoviji pristašev zapustilo. Zato mora biti danes slej ko prej geslo vseh delavcev enotnost od spodaj. Vse delavce j 3 treba prepričati, da jih bo le razredna borba privedla do uresničenja boljših življenjskih pogojev.
Sodelovanje v Enotnem podjetniškim odboru v nekaterih vprašanjih pa še ne pomeni resnične enotnosti. Zastopniki Enotnih sindikatov v tem odboru so se vedno odločno borili proti ravnateljstvu, proti upravni komisiji in proti okupacijski VU, ki ščiti reakcionarje.
Poročilo načelnika gospodarskega odseka istrskega okrožnega odbora na III. zasedanju ljudske skupščine v Ižoli
Napredel davčni sistem, kriminal zelo omejen
V tem razdobju smo dosegli skupno 8,758.591 lir davčnih in drugih raznih dohodkov. Po proračunu bi morali v tem razdobju doseči 9,800.000 lir, to se pravi, «a smo desegii 1.041.000 lir manj, kot predvideno. Pripomniti moramo, da niso vse ustanove še izterjale svojih dohodkov in Je zato gotovo, da bo ta primanjkljaj dosežen.
Pod vodstvom okrožnega finančnega oddelka s? vršijo priprave za izvajanje nove davčne odredbe, ki se bo pričela izvajati s 1. Januarjem 1948. V tisku so potrebne tiskovine za odmero davka na kmetijstvo, gospodarstva in za pridob-nlno. Uslužbčnski davek se pa že odteguje po novi odredbi. Ker j*
uredba o davkih progresivra in ima namen ščititi malega kmeta in delavca, na drugi strani pa mora črpati večje dohodke od velikih dobičkov, se bo morala davčna zavest pri našem ljudstvu dvigniti ter tako dvigniti tudi finančni uspeh naše davčne politike.
Ce pogledamo na eni strani izdatke, na drugi pa dohodke, je razbila primanjkljaja ogromna, ki jo bo treba v prihodnjem letu pri izdelavi administrativnega proračuna in letnega gospodarskega načrta Čim več zmanjšati ter voditi finance v pravilnim pravcu. Ves pri-munjkljaj je do sedaj krila Vojna uprava JA potem' dotacij, kateri moramo biti hvaležni ne samo za
dotacije, temveč za vso pomoč, ki nam jo nudi za uspešen razvoj naša ljudske oblasti, za vse opore in nasvete, ki smo jih dobivali in jih dobivamo od najvišjega predstavnika vojaške oblasti, ki se bori skupno z nami za boljše življenje delovnega ljudstva v našem o-krožju.
Z ljudsko oblastjo pod vodstvom Vojne uprave slavne Jugoslovanske armade to dani našemu ljudstvu vsi pogoji za razvijanje nadaljnje berbe in ur sničenje tistih teženj, za katere so padali najboljši sinovi STO-ja v borbi proti fašizmu v drugi svetovni vojni in proti novemu ameriškemu imperialističnemu zatiranju v povojni dobi za svoje boljše življenje.
Pri okrožnem izvršilnem odboru obstoja oddelek za notranje zadeve, organiziran po načelih, ki najbolj odgovarjajo strukturi in duhu ljudske oblasti. Za organizacijo tega oddelka Je bilo potrebno precej naporov in v t?m pogledu lahko rečemo, da posluj« zadovoljivo, če upoštevamo vse premestitve v or-
ganizaciji ter mobilizacijo novih zaščitnikov in vodilnega kadra, ki je bila potrebna.
Ogromna je bila pomoč krajevnih ljudskih odborcv za izvedbo te organizacije. Omeniti meramo, ds so vsi na novo sprejeti zaščitniki izvršili potreb n tečaj, kjer so do-blli potrebno strokovno podlago za izvrševanje svoje službe. Da s« usposobi na novo sprejeti vcdilni kader, se je ustanovil oficirski tečaj, kjer so s? novi oficirji izobraževali in usposabljali za svoj novi položaj. Organizirale in postavile so se po potrebi krajevne postaje narodne zaščite, posebno ob na novo določeni jugoslovanski meji.
Z uriditvijo strukture nar. zaščite v smislu sprejetega odloka na I. zasedanju se je tudi ostali sestav okrajnih notranjih uprav izboljšal, tako da po večini vsi'referati, ki so vključeni'v notranje zadev:, zadovoljivo rešujejo težke naloge glede na razmere pri nas. Ce malo pogledamo delo, ki je bilo v po-gbdu notranjih zadev napravljeno, smemo trditi, da se je poleg izpopolnjevanja administracije in utri
jevanja vrst narodne zaščite skoraj popolnoma uredil javni red in varnost prebivalstva. Ehmenti, ki so se od časa do časa vrivali na naš teritorij in povzročali nerede, so bili zaradi budnosti naših organov kmalu odkriti in izročeni ljud-sk m sodiščem. Potom teh se je po večini ugotovilo, da so to proti-Ijudski eleminti, ki prihajajo izven našega teritorija.
Tudi število ostalih zločinov, na pr, tihotapstvo živine, živil in drugo je zaradi vestnosti izvršilnih organov zelo omejeno. Pojavljajo se le manjši tihotapski primeri, po večini s poljskimi pridelki. Tudi organiziranim roparskim skupinam, ki so bile prav tako organizirane od zunaj, niso uspele njihove namere, ker so bile takoj v početku polovljene in izročene sodišču. Mnogo se je v pogledu notranjih zadev naredilo, vendar ostaja še mnogo j dela. Eden takih ukrepov za izboljšanje poslovanja bo tesnejš: sodelovanje krajevnih ljudskih odborov z organi narodne zaščit«, ki Je zadnja čase zaradi organizacijskih ukrepov, zelo padlo.
Predstavniki Delavske zbornice pa niso hoteli podpreti raznih pravičnih zahtev delavcev ter so ovirali celo otroško božičnico. Nova ureditev sindikalne organizacije bo še bclj okrepila Enotne sindikate ter bo jamstvo, da bo njihova borba še bolj uspešna.
V poročilu so nato omenjena razna notranja vprašanja, ki se tičejo delavcev in nameščencev Ace-gata. Rešiti je tr:ba vprašanje drv, ki jih že več mesecev obljubljajo, vprašanje menze, prodajalne v podjetju, kvalifikacije skvadristov, ki so bili ponovno sprejeti na delo, vprašanj« počitnic, mezd in plač za časa bolezni, fonda za podpore, 18. pleče, vajencev itd. Zlasti je poročilo podrobno obravnavalo vprašanje nadur. Enotni sindikati so mnenja, naj delavci delajo nadure le v izrednih primerih in da morajo brca nadur toliko zaslužiti, da lahko preživljajo sebe in družino. Spričo ogromnega števila brezposelnih bi bilo nadurno delo, ki postaja v nikaterih primerih že nekaj rednega, nesocialno in krivično.
.Po tem izčrpnem poročilu se je razvila zelo živahne diskusija, ki je pokazala, kako živo čutijo delavci vse omenjene prcbleme.
KINO OB MORJU. 15.30: «sw ski vaudeville*.	,S}'
FILODRAM MATICO.	16.°0- V
danska sužnja*. Barvni fJ Montcz, J. Hall.	,	(V
ARMONIA. 15.30: »Zvezda N Žala», Jane Pavel.	.	oi
IDEALE. 15.30: »Zunaj orieg zidja*, Stanlio in Olio. ,5 tf FENICE. 16.00:	»Presenečanj
ljubezni*.	'i'
ITALIA. 16.00: »Sanjani vite* Lotti, Amedeo Nazzari.	joJ11
ALABARDA. 15.30: »Sum*.
z
c
It
z
v
Fontaine. G. Grant, GARIBALDI. 15.30:
.V«
*TaraaI'iI
zmagoslavje*, J. Weissmu!ler*
IMPERO. 15.00: »Balalajka’- d<’ MASSIMO. 15.30: »TCrcr James Cagney, H. Bogari. NOVO CINE. 16.00: »Divj*
Ralph Bellamy.	mjC"
ODEON. 14.00: »Saratoga*.
Bergman in G. Coopčr. «3 SAVONA. 15 30: «Oče Serg‘J ^ Tolstoja z Dumesnil-om “* Borg. _______________________ jun*'
VENEZIA. 15.00: «Karavana kov. Errol Flyn.
Odg. urednik DUŠAN HB®S mo Tisk Stabilimento Tip.
----------------o^Ta3J
MALI
OSEBNO IZKAZNICO z <^°v!lii’!
 j r» _ s .s t j rt. Jnlfl. " . ^/J
na ime Balducci roj. Rodela j iz Doline sem izgubila po c -ajd1'
Trsta do Doline. Poštenega^ ^
telja prosim, da jo prinese vo lista.
ZJ
DEŽNI PLAŠČI
OBLEKE, HLAČE, PLAŠČI
V VELIKI IZBIRI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
Madazzini del Corso -Trst
KORSO 1 - BORZNI TRG (Galleria A. Protti)
RO-
D/ A	^1 m Popolna izbiro za vsak °kuS ‘ttr
1% Rc JSL ^1 Jm. 'j'adna-	u* dra?°<*n1obr0k>-
hovint. — Plačilo tudi n o
K K Z N A K S T VO ZILIOT 'J
Trat - ul. Trento ll - tel. 203	^
ŠOFERSKI TEČAJ
drugi in zadnji za SEM POL AJ in okolico Vpisovanje 17. t. m. v GOSTILNI PERTČT v NABRt-^