POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—> — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De* lavska zbornica —Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 48 * Maribor, torek, dne 31. maja 1938 • Leto XIII Konjunktura zopet peša Zaposlenost v Jugoslaviji, V »Radnički Zaštiti« je objavil dr. VI. Serdar študijo o zaposlenosti delavstva v Jugoslaviji in razvoju gospodarstva. Ne moremo objaviti cele študije, pač pa naj navedemo indeksna števila od leta 1930. do 1937. o stanju zaposlenega delavstva. Polom na borzi v New Yorku 1929. leta je sprožil val krize, ki se je bolj ali manj občutno razlil po vsem svetu. Vzemimo za podlago število 100 v letu 1932., da vidimo, kako je pri nas nastajala in minevala gospodarska kriza. Začetek občutne krize pada že v leto 1930., kakor kaže naslednji indeksni Pregled. Če vzamemo za celotno število Zaposlenih v letu: ^30 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 •15 lil 100 95 99 103 113 130 Oglejmo si še nekoliko razvoj industrij. Za podlago vzamemo istotako 100 delavcev v letu 1932. Če jih je bilo 1932 zaposlenih 100, jih je bilo leta 1937. zaposlenih v: denarnih in zavarovalnih zavodih 86, industriji hrane in pijač 104, prometu 109, kemični industriji 109, pri domači služinčadi 115, grafični industrij* 116, električnih centralah in preskrbi z vodo 118, predelovanju kož in suroga-tov 119, svobodnih poklicih 120, visokem stavbstvu 121, občinskih poslih 122, ^Sovini 122, lesni in »ezbarski industriji 129, gostilnah, kavarnah in točilnicah 131, industriji papirja 133, zdravstvu 138, v tobačni industriji 138, lesni industriji 139, kovinski in strojni industriji 145, gradbi prevozil 154, v gradbi železnih in vodnih gradbah ter potov 154, v industriji kamna in zemlje 162, industriji kože in gumija 166 in v tekstilni industriji 171. Iz teh podatkov je v splošnem razvidno, da je konjunktura prekoračila vrhunec že leta 1937, in pa, da se je zaposlitev povečala glavno v delih in industrijah, ki so manj stabilne ter so mnogo odvisne od politične konjunkture. Tudi delavske razmere so slabše kakor so bile v najboljši konjunkturi, kakor smo že večkrat povdarjali v našem listu. Od decembra 1937 konjunktura zopet peša, razen v agrarnih deželah. Ali bo sedanja konjunktura, ki še da-leko ne zaposluje vsega delavstva pri nas, trajnejša ali bo pa zopet naglo popustila, je odvisno od mednarodnih od-nošajev in od notranje gospodarske politike, ki se doslej ni mogla ločiti od prekomernega izkoriščanja delavcev in konzumentov in ne odločiti za načrtne gospodarstvo. Pol icll ožaj še vedno resen Barbarski napad na mesto Kanton 50 ljudi ubitih, več tisoč ranjenih. Japonci bi radi sedaj vdrli v južno Kitajsko, v Kanton, drugo glavno mesto republike. Te dni so japonski bombniki nanadli Kanton in ga zasuli z bombami. Ubili so 50 ljudi, več tisoč pa ranili. Na osrednji fronti so se Kitajci umaknili vzdolž lunghajske železnice proti zapadu do Čenčaua oz. Kajfenga. Oba kraja sta že v japonski Posesti. Obkolitev 300.000 mož kitajske armade ob lunghaiski železnici se je Japoncem. ponesrečila. Fronta poteka sedaj od Kajfenga v loku proti vzhod« in Potem od mesta Kveto proti jugovzhodu, mimo mesta Hoifei, 100 km južno od Nankinga in Šangaja k morski obali. Kolera v Šangaju. V Šangaju je začela razsajati kolera. Ne samo v ČSR, tudi v Parizu in Londonu smatrajo, da je ^položaj v Srednji Evropi še vedno resen. — Čehoslavška vlada zato tudi ne misli, da bi odpoklicala vojaštvo z mej. Kako je prišlo do zasedbe mej po čehoslovaški vojski? Očividec nam pripoveduje: Kdor se je dne 19. maja slučajno mudil na Dunaju, je mogel opaziti živahno premikanje vojske: artiljerije, tankov, motoriziranih čet itd. Mimogrede si pa lahko ujel tu pa tam kakšno besedo iz vrst kokraka-jočega vojaštva: »Jetzt gehen wir!« (Sedaj gremo!) Listi so pisali, da praška vlada ne obvlada več položaja, da so izbruhnili nemiri v obmejnem ozemlju itd. Te vesti so dale slutiti, da se nekomu hoče intervencije. Ako se je potem človek peljal iz Dunaja na Bratislavo, ni bilo na cesti opaziti nič posebnega. Na čehoslovaški strani tudi ni bilo ničesar, kar bi moglo vzbuditi pozornost. Toda v večernih urah se je v ČSR zganilo. Ne samo v garnizijah, ampak menda v vseh krajih hkrati je zatrobilo alarm. V par urah je bil mobiliziran en letnik in mobiliziranci prepeljani z avtomobili v garnizije, iz katerih so istočasno začele odhajati čete s pomočjo najrazličnejših prevoznih sredstev proti meji. Dne 20. maja ob 4. uri zjutraj je bila čehoslovaška meja zasedena. Med vožnjo iz Bratislave čez mejo v pravcu oroti Dunaju je človek nehote ostrmel. Komaj 12 ur je minulo in kakšne spremembe. Vzdolž meje in preko ceste več metrov visoki španski jezdeci (z bodečo žico prepleteni koli). Za žično oviro strelski jarki in kaverne; v njih pa vojaštva nič koliko. Strojnice pripravljene, tu in tam poljski topovi v pozicijah. Na višinah 30.5 ali 42 cm možnarji. Komaj, da si smel še čez mejo nazaj. Čehoslovaška vojska je zasedla mejo — dve uri poprej kot Nemci. Angleška in čeho* na čehoslo vaških mejah slovaška špijonaža se je sijajno izkazala. Vsako presenečenje je bilo izključeno. Kdor bi bil hotel priti delati red v ČSR, bi bil trčil ob bajonete čehoslovaške vojske, r « - « > .»> k' Zakaj ce le Čehoslovaška razburja? Ironija politike Politična napetost med Čelioslova-ško in Nemčijo ter Evropi sploh je nastala, ker je Henlein, vodja čehoslova-ških Nemcev zahteval, da prizna republika Nemcem popolno avtonomijo in samoodločbo. Henlein je hodil in se hodi v Nemčijo po navodila. Znano je tudi. da zahteva nemška pol:t!ka združenje vseli Nemcev in po radiu so govorili, da je čehoslovaška demokracija gnila in da se mora razdeliti, ker je nasilno ustvarjena. Niti teden pozneje, po intervenciji Anglije in Francije pa piše nemško časopisje, zakaj je vendar toliko razburjenja, ker vendar nič ni in nihče ni mislil na napad na čehoslo-vaško republiko. Al; x------ Izzivana Čehoslovaška V Hebu sta bila pretekli teden ustreljena dva Henleiova pristaša, ki se nista hotela odzvati na poziv straže, ampak sta v polnem diru vozila proti meji. Pogreb je bil demonstracija v pravem pomenu besede: Ne samo, da so se ga udeležili Henlein in tovariši, ampak tudi nemški vojaški ataše. Venec pa sta položila: Adolf Hitler in nemško poslaništvo. Nadaljnie občinske volitve v ČSR i V nedeljo, dne 29. maja je volilo 2740 občin, od teli 1660 na Češkem, 740 iif» Moravskem in v Šleziji. 20 v Slovaški in 50 v Podkarpatski Rusiji. Volitve so potekle mirno, razen v Tisovi, kjer so Henleinovci napadli neit|ške socialne demokrate. Rezultati kažejo, da ni zaznamovati posebnih sprememb posestnega stanja posameznih strfink. Henleinovci imajo večino v 823 občinah. 30 odstotkov Nemcev ni solidarnih s Henleinom Pri občinskih volitvah na Čehoslova-škem, dne 22. maja je približno 20 nemških občin glasovalo proti Henleinu. Rezultat v nemških občinah je bil naslednji. Od 513 mandatov je dobila nemška stranka 359 mandatov, nemški socialisti 51, češke stranke 103 mandate. Torej 30 odst. prebivalstva ne soglaša s Henleinom, kakor poroča čehoslovaški tiskovni urad. Kal pa Poljska? O Poljski so bili v zvezi z zadnjimi dogodki razširjene najrazličneje vesti. Ena je celo trdila, da je Poljska rešila mir. To seveda ne bo držalo. Verjetno pa je, da Poljska, kakor tudi koketira z Nemčijo, v slučaju resnega konflikta ne bi mogla ravnati drugače, kot ji narekuje prijateljska pogodba s Francijo. Najmanj kar bi se moglo pričakovati je, da bi ostala nevtralna. Sicer pa ji tako zadržanje narekuje njen položaj, ki bi se izcimil, ako bi ČSR ne bilo več, kajti potem bi bila ona tista, ki bi bila obkoljena takorekoč od treh strani. In razen tega se zaveda, da preko njenega ozemlja in Rumunije vodi pot v Ukrajino. Cerkev Se vedno za spravo s fašizmom Izjava kardinala Pacellija na evharističnem kongresu Evharistični kongres v Budimpešti se je vršil v znamenju obrambe katoliške cerkve. Kardinal Pacelli je deial: »Vsega obžalovanja vredno je, da se skuša v trenutku, ko hoče polip brezbožstva okleniti svet s svojimi lovkami, izpodkopati odporno silo krščanske fronte na ta način, da se cerkvi osporava njeno poslanstvo, vzgajati mladino v junaškem duhu zvestobe, ki edina more premagati grozečega sovražnika.« Vsa leta po vojni, odkar je zmagal šovinistični nacizem v Italiji, je cerkev smatrala fašizem za svojega naravnega zaveznika. Vse njeno ravnanje je bilo v skladu z njenim na-j ziranjem, da stoji sovražnik — levo. Toda prišlo je drugače, kot je cerkev mi-l slila in upala. Čim je fašizem zajahal konja, je pokazal cerkvi, da ni voljan, deliti posvetne moči z nikomur. Cerkvi je vzel pravico, vmešavati se v javne posle, v politiko in v vzgojo mladine, obenem pa je zahteval od nje, da mu služi. Cerkev ve to, toda čovor kardinala Pacellija kaže, da v Vatikanu ne mislijo proglasiti fašizma za svojega sovražnika in udariti na desno, ampak ponujajo desnici spravo, zagotavljajoč ji, da so za malenkostne koncesije prej ko slej pripravljeni z njo napadati in se boriti proti levi. Cerkev še upa, da bo s to svojo nolitiko rešila svoj prestiž in svojo bodočnost. |xc Cvs-** tv «tn.n1s tis so Turfila dobi angleSko posolilo Akcija zahodnih velesil se je pričela Anglija vidi v Nemčiji gospodarskega konkurenta v Orientu. Turčin in sosednjih državah. Da sc ta konkurenca ustavi, daje Anglija Turčiji kratkoročno posojilo v znesku 16 milijonov funtov. kar znaša v dinarski vrednosti okoli 350 milijonov. Prva žrtev je Krupp. Turčija rabi denar za svoj go- spodarski načrt in oboroževanje. Anglija in Francija sta tudi najbolj sposobni državi, da financirata države, ki jim manjka gotovine. Goring je v Linču imel nagovor n* Avstrijce in jim je povedal, da je sedaj konec z Gemiit-lichkeit in z lenobo Za pokojninsko zavarovanje novinarjev Novinarski kongres v Zagrebu V nedeljo, dne 29. maja se je vršil ▼ Zagrebu kongres Jugoslovanskega novinarskega združenja. Kongres je sprejel z obžalovanjem na znanje, da se vprašanje novinarskega ookoirinskega zavarovanja doslej še ni premaknilo z mrtve točke, dasi je bilo to že večkrat obljubljeno. Nova uprava se je konstituirala takole: Prpdsednik Branko Sokolovič (Za-rfrebl, I. popredsednik Andra Milosav* lievic (Beograd), II. podpredsednik Stanko Virant (Ljubljana), tajnik Maksim Mrzljak-Dvorski, blagajnik Milivoje Popovič. Za utrditev cene cinu. Cin je za orožno industrijo važna kovina. Zadnje čase je cena padla. Da bi preprečili nadaljnji padec cen, so lastnik* rudnikov sklenili, da bodo odvisno rudo vskla-diščili, namesto, kot doslej, ponujali v nakup. Vskladiščenje rude je tudi potrebno za slučaj’) da nastopi nenadno povpraševanje po njej. Gre zo vskladiščenje 15.000 ton cina v Angliji. Za tem načrtom stoji angleška vlada, ki ima za vojne potrebe vskladiščenih samo 5000 ton cina, dočim ima Nemčija, kjer so pobrali vse cinaste cevi pri aparatih za točenje piva v gostilnah, sama okrog 15.000 ton te kovine. BarkarsL morila z komkamS iz letal Nacistična letala, 4-«<______________l * 300 prebivalcev mesta Alicante ubitih, 1000 ranjenih M ',LL Kuj Na frontah trajajo boji im- -•< SQ pj-eteJiJo' V odseku pri Trempu se vodijo ogor- sredo ponoči napadli obrežno špansko ^en* boji. Nacisti se skušajo rešiti iz mesto Alicante in povzročila z metanjem ! klešč s protinapadi, ki pa so jih stali in^» TTUiilL 1. •iaa ' 7P Ciino 7i tr> bomb silno razdejanje. Ubitih je bilo 300 oseb in 1000 ranjenih. Ves kulturni svet se zgraža nad tem pokoljem civilnega prebivalstva, ki ni prvi v vrsti barbarskih činov, s katerimi so osrečili Li.j.t španski narod. Angleški listi se vprašujejo, ako naj bo to odgovor na svoječasni protest angleške vlade proti napadom na odprta mesta. Vskakor prazni protesti ne zaležejo. Anglija bi bila v stanu, da da svojim besedam drugačnega povdarka, pa bi bilo kaj hitro konec ne samo barbarstev, ampak tudi vojne v Španiji. že doslej silne žrtve. Vzhodno od Teruela so nacisti nekoliko napredovali, toda še vedno nimajo iz;gleda, da bi prodrli po dolinah iz goratih predelov v ravnino. Ob morju je položaj prilično nespremenjen. Kaj potrebuje republikanska vlada? Republikanska armada šteje 600.000 mož, nacisti 500.000, od teh jih je 40 odst. tujcev, dočim jih je v republikanski le 6000. Pač pa primanjkuje republikancem dalekostrelnih topov in letal. NoCni napad nacističnih letal na francosko mesto Cerbere. Dne 26. maja ob pol 10. uri ponoči so onostran meje niso razsvetljeni, napadla španska nacistična letala francosko obmejno mesto Cerbere. Vrgla Nacistični prijatelji na severu Evrope, K.U oDinejno mesio v^erDere. vrgla so 15 bomb. Dve bombi sta razdejali1 ki to stvar sami najbolje poznajo, širijo dve hiši pri kolodvoru. Dve osebi stajves^’. so bombardiranje izvršila — bili ranjeni. Poškodovan je kolodvor in maskirana republikanska letala. ii /r razbitih je bilo več železniških voz. Nacistični letalci so vedeli, da bombardi-1 rajo francosko mesto, ker španski kraji. Doma in si/eiu Dr. Ivan Lah umrl. V Ljubljani je umrl piša- nostnem tednu, v torek, dne 31. maja in potem telj dir. Ivan Laih, ki je bil izrazit javen delavec' zadnjih desetletij, plodovit pisatelj, publicist, mu. Tudi na letošnji velesejmski prireditvi od 4. do 13. junija bo velika razstava koles najboljših znamk, še bogatejša kakor prejšnja leta, da si bo lahko vsak izbral kolo po svojem okusu. Gradba tvornice za celulozo v Krškem. V vsak dan od* 1. junija do vključno 3. junija s Krškem zgrade precej veliko tvornico za ce- pncetkom ob 8. uri zvečer v ».Akademskem J Mozo. Z gradbo prično že prihodnji teden, domu« v Ljubljani. V proglasu, ki ga je izdal. Nova tovarna bo zaposlovala okoli 150 delavsko 2eKft,i -t * ... .7, * Tj ■- °fr ra ’aV,n0St: PTMa ip0Jtreb0 hoia proti cev- Tvornic° ^adi znani ljubljanski industri- sko-čehoslovaskega prijateljstva. Med voFno ,e alkoholizmu, k, m v čast narodu in je tudi ve- jec Franc Bonač, ki ima že tvornico papirja bil radi svojega jugoslovanskega (prepričanja in liko socialno zlo. - Pobijati alkoholizem se pravi skrbeti za izboljšanje socialnih razmer. Čim slabše so socialne razmere, tem več je pijanče novinar in kot uičenec Masaryka odločen naprednjak ter vnet delavec na polju Jugoslovan •delovanja od avstrijske, Slovanom sovražne dik tature interniran ter je preživel dolgo časa v koncentracijskem taborišču Oberholalbrun v Nižji Avstriji, od koder so ga poslali na fronto, kjer je bil težko ranjen. Zdravil se je poteim v Pragi, kjer je poprej tudi doštudiral univerzo v času najožjega Masarykovega stika z jugoslovanskimi dijaki. Po prevratu je bil nekaj časa tudi v Mariboru, kjer je polagal temlje javni študijski knjižnici. Duševno je bil zelo plodovit, osebno pa zelo ljuibeznjiv. O smrti dr. Ivana Laha so poleg jugoslovanskih listov obširno poročali vsi večji dnevniki v Pragi in drugod po Čehoslovaški republiki, kjer je foil dr. Lah znana osebnost in je nebroj njegoivih spisov prevedeno v češčino. Papir so zopet podražili. Zagrebška podružnica zveze tiskarnarjev Jugoslavije je obvestila svoje naročnike, dia mora podražiti tiskovine za pet odstotkov, ker so producenti papirja podražili papir (razen lepenke in zavojnega papirja). Podražiteiv papirja mora biti znatna, če se cene tiskovin podraže za pet odstotkov. —■ Kartel je cene papirju podražil že nekajkrat v zadnjem letu, kar je popolnoma nepotrebno. Naše papirnice do polovice počivajo v zmislu kartelnih dogovorov. Tako imamo oderuške cene papirja zaradi dividend, delavstvo je pa brez dela. Kdaj bo konec te profitarske gospodarske politike? Treznostni teden. Odbor lige proti alkoho- in lepenke na Količevejn pri Domžalah. Smrtna kazen v Rumuniji. Rumunska vlada vanja. Človek utaplja svoje skrbi in žalost v’’6 sklenila uves*i smrtno kazen za zločine PO alkoholu. Čim manj je denarja, tem več se pije, cleml 15 § 2 nove ustave, kjer gre za atentate na suverena, člane kraljeve hiše, šefe tujih čim manj ljudje zaslužijo, tem manj popijejo lažjih opojnih pijač in tem več špirita. Zavarovanje odvetniških pripravnikov starost in onemoglost pri OUZD. Po zakonu o pokojninskem .zavarovanju nameščencev so odvetniški koncipijenti izvzeti iz dolžnosti zavarovanja. Razlog zakonodajalca za tak ukreip je bil nedvomno v tem, da bi mogel biti odvetniški pripravnik zavarovan itak samo par let, dokler ne postane odvetnik, tako da bi >z zavarovanjem še ne pridobil nikake pravice do pokojnine in bi bilo zavarovanje zato iluzorno. Novi predpisi >o pokojninskem zavarovanju pri OUZD pa kake take izjeme odločbe ne vsebujejo in je sedaj Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu izdal odločbo, po kateri so tudi odvetniški pripravniki zavezani zavarovanju pri njem. Izmed nameščencev so torej samo odvetniški pripravniki, kar se zavarovanja tiče, izenačeni z delavci. Kar je za Američana avtomobil, je za Slovenca kolo. Statistika nam dokazuje, da se Slovenija po številu kolesarjev približuje Nizozemski, saj je pri nas okrog 130.000 kolesarjev. Kolesarstvo se pa še vedno razvija od leta do leta, zlasti zadnje čase, ko so dobra kolesa znatno cenejša in ko imamo vsako le- držav, državne dostojanstvenike kakor tudi za krajo z ubojem in politične uboje. Smrtna *®l kazen stopi v veljavo eno leto po objavi v službenem listu. Delovni čas za državne uradnike v Nemčiji. Nemški državni minister za notranje stvari je izdal naredbo, ki načelno določa, da mora delovni čas uradnikov znašati 5l ur na teden. V Berlinu, Hamburgu, Monakovem, -Kolnu in Draždanih pa znaša delovni čas 48% ur na teden. Delovni čas se sme po potrebi podalj-šati. Tudi delovni čas za delavstvo in nameščence se sme poljubno podaljšati, tako, da normalni delavski osemurnik sploh ne eksistira več. — Nova naredba velja tudi za državne železnice, pošto in državno banko Avstrijske novice »Jutarnji list« od 27. t. m, poroča, da je bil avstrijski namestnik Seys-Inquart, ki je, kakor je znano, poklical Nemce v Avstrijo, poklican v Miinohen na odgovor zaradi pisma, ki ga je prejšnjo sredo poslal Hitlerju. V pismu se je pritoževal nad načinom, kako se Avstrija n®' cizira in ker se domače nacionalsocialiste poti' ska v stran, da se tako dobe mesta za Pruse. V pismu se tudi pritožuje, da je kot avstrijski namestnik podrejen gauleiterju Biirekelu in sp0’ minja Hitlerja na obljube, ki jih je svojčas dal avstrijskim nacistom. Sedaj pa je zaprtih nad 40.000 ljudi. Tudi zatrjuje, da je ivsled1 napač' nega naciziranja nezadovoljstvo toliko, da M se ne dalo zanesti na avstrijsko vojaštvo v sl^” čaju spopada s Čehoslovaško. Hitler je bil nad tem pismom tako razljuten, da je poklical Seyss-Inquarta v Miinchen in bo verjetno odstavljen s svojega dosedlanjega imesta. V listu »New Staatsman and Nation« poroča neka Angležinja o razmerah, ki so nastale na Dunaju po »anschlussu«. V s vrh.o propagand® so poslali večje skupine dunajskih delavcev na obisk v Nemčijo. Delavce so vzeli iz tovarn in so jih poslali kar v delovnih oblekah v Ne®’-čijo. Kakor se je pozneje izkazalo, se je to zgodilo, da bi nemški delavci videli, .v kako bednih razmerah so doslej živeli avstrijski dle* la-vci. Angležinja pripoveduje, da se Avstriji nič prav ne morejo privaditi novemu režimu-Neki poštni uradnik, ki nosi sicer kljukasti znat ji je rekel, dla niso nikoli mislili, da se bo tak® godilo. — Dobro pa uspevajo trgovine z živil* in mesarije, ker Nemci, ki pridejo iz rajha ^ Avstrijo, na debelo kupujejo živila in jih pO' šiljajo v Nemčijo. Trgovci samo žele, dta bi ibil obilen denar, ki ga prejemajo, res tudi kaj vre' den. Gauleiter Biirckel je s posebno naredbo uki' nil dosedanje meje prejšnjih avstrijskih dežel in je Avstrijo razdelil ne glede na prejšnje meje. Gradiščansko in del Spodnje Avstrije j« pridružil Štajerski, Vzhodno Tirolsko pa Koroški. Prejšnja Spodnja Avstrija se sed&j imenuje Spodnje dunavski gau, Zgornja Avstrija pa Zgornje dunavski gau, tako da je tudi avstrij' sko ime iztrebljeno. Glavno mesto Ostmarke pa bo Line, ne več Dtumaj. V ogledalu O idealizmu. G. Kalan je prevedel brošuro nekega nemškega socialističnega spreobrnjenca Klauerja, v kateri spreobrnjeni Klauer zabavlja čez socialiste, češ, socializem to je sam materializem in noben socialist ne more biti idealist. — Najbolj idealni so bili vsekakor št. lambreški menihi v Maria Zeli, ki so imeli 9900 hektarjev »idealizma«, katerega so jim sedaj zaplenili. In k, ».k, , . ,i u- Tetno ali luč? Gospodje mnogo govore in pišejo o svobodi. Ako pa izdajo kakšno knjigo to^ »svobodo« potrdita v Sloveniji: dr. Aleš Ušeničnik, škofijski cenzor in Ign. Nadrah, generalni vikar. Brez njune cenzure in dovolje- -o- i — ------— ~iim.ii iu m iv v 7 imamu v ic lizinu vabi na predavanja, ki jih prireja v trez-|to pravi salon koles na Ljubljanskem velesej , . r, . ni-ioiiii viMi. dicz njune cenzure in aovolje- Konec mehiške vstaje. Dne 25. m 26. maja nja ne sme iziti noben spis. Učili pa smo se, se je predalo vladinim četam 13 vstaških po- j da ima človek svobodno voljo od Boga. Kako veljnikov s 1300 vojaki. General Cedillo hoče se potem to strinja s cenzuro? To bi bila svo-corlai vnAst; -j- r___________i-i-l o°da, ako bi jo vzeli gospodje v svoj zakup! sedaj voditi vojsko na ta način, da bo preostale čete razdelil na majhne oddelke, ki bodo napadali zdaj tu zdaj tam in rušili ceste, mostove, železnice itd. Cedillo je vsekakor vzgled »pa-tri.otičnega« generala v službi razlaščenih petrolejskih magnatov. Širile naS list! Zadnjič: zaigrali poslednje simpatije — sedaj* najmočnejša delegacija. »Slovenčev« poročevalec iz Budimpešte je pisal ob otvoritvi evharističnega kongresa, da je Čehoslo vaška kot nalašč zaprla svoie meje in s tem zaigrala zadnje simpatije v obdonavskem kraljestvu brez kralja. Sedaj pa poroča, da je delegacija iz Čehoslo-vaške na evharističnem kongresu najmočnejša inozemska delegacija, ki šteje 12.000 udeležencev. Kako je sedaj s simpatijami — kdo bi vedel? A K S I M G O R K I 14 (Prevel Tone Maček.) — To je pa res — je z utrujenim glasom rekel Avdjej. • -Ce so nas že enkrat spregledali — je z nasmehom nadaljeval Dosjekin, — nima smisla, da bi se še dalje skrivali. O drugih ne rečem nič, a Kuzin bi nam lahko koristil. — Sami se boste lahko prepričali, kakšen je! — je vzradoščen vzkliknil Vanja in objel Alekseja in ga tolažil: — Ti se nikar ne boj! Mi jih bomo hitro izpreobrnili. — Da bi vas vrag! — je dobrovoljno rekel Aleksa in zvalil Vanjo po tleh. — Mar se česa bojim? Nisem ugovarjal iz strahu, — a škoda se mi zdi časa, — kako dolgo bomo pa rabili predno jih prepleskamo? Še mi sami se nimamo časa učiti! Zvijajoč si novo cigareto ga je Dosjekin kratko zavrnil, ne da bi me pogledal: — Ni naša naloga jih učiti. To bo že Jegor Petrovič opravil. Sklenili smo obvestiti Kuzina. naj nam priredi sestanek s svojo skupino na prvi prosti dan. Kot kraj sestanka smo določili prazno drvarsko zemljanko v Skornjakovem gozdu. Vanja je ves sijal, valjal se je po pesku in vzkliknil: — Pri bogu — to je imenitno, bratci! Oni nam bodo pomočniki! Tisti hip je pa Aleksej, ki je tudi v temi dobro videl, dvignil roko nad oči, se zastrmel v daljavo in zarenčal: — Stražnik ... Gledam. Iz-za mlinov se je pojavil debelonogi kosmati sivi konj. Nas je jasno obsevala luna in moglo se nas je dobro videti na svetlem peščenem produ. — Razidimo se? — je napol svetoval, napol vprašal Jegor. Nihče se ni ganil, čeprav bi se lahko razšli in izginili: gozd je bil tik nas, a jezdec bi brez ceste po gozdu ne prišel daleč. — Nič se bati! — je šepnil Vanja. — Po mojem mnenju je on — bedak! — je nepričakovano rekel Avdjej. Čakamo. Vedno glasneje je bilo slišati peketa-nje konja, ki je nosil v sedlu veliko stražnikovo telo, katerega črna senca se je odbijala od zemlje. Postalo nam je neprijetno. Stisnili smo se tesneje v gručo in molčali; nekje je zateglo zavijal pes in pljuskanje reke se je slišalo čisto razločno. Medeninasta rozeta na stražnikovi kapi in puškina cev v njegovih rokah sta se svetila v luninem svitu, videli smo njegov, s črno brado obrasel obraz in neprespane oči, začutili smo vonj konjskega znoja. Lenobno hrzaje je konj strigel z ušesi in se nam vedno bolj bližal ter nehote vlekel za seboj težko jezdečevo senco. Zadonel je hripavi Semjonov glas? — Kdo je tukaj? Vanja je stopil naprej in odgovoril: — Mi. Konj se je ustavil in motal z glavo. — Kaj delate? Nič. Kar tako. Malo smo se sprehodili. — Razgovarjamo se, — je dostavil Aleksej. Semjon je dvignil puško, s cevjo proti vrhu, se sklonil naprej, pogledal in vprašal: — Je,kak tujec med vami? Moj soimenec je odgovoril: — Ne. smo sami domači. Trenutek je molčal, potem pa dremavo rekel: — Spat pojdite. Ponočnjaki. Kdo bi se spreha^ jal brez deklet. Potegnil je za povodec. r— N-no! Kakor da se hoče z nami oprostiti, je konj globoko priklonil glavo, težko udaril s kopitom ob zemljo, a se ni ganil z mesta. — N-no! Hi! — je stražnik s široko odprtimi usti zakričal, sunil konja s puškinim kopitom v vrat in odjahal vzdolž reke, ki jo je po strani opazoval. Šli smo proti domu. — Staro kljuse ima! — je polglasno ugetovil Avdjej. Vsi smo molčali in šli v tesni gruči. — Glejte, kako je hrbet skrivil... Jegor Dosjekin se je ozrl, pogledal in rekel: —- Gotovo gre v mlin, da se bo napil.. ■ Naenkrat se mi je zbudila želja, pohiteti za stražnikom in govoriti z njim na samem, iz oči v oči. Ob srečanju z njim me je nekaj zadelo. (Dalje prihodnjič.) l» ■»' IiMi pa ven- dar proti temu nihče ne protestira in dasi se z državnimi sredstvi ne zida nobenih stano-vanjskih hiš. G. Križnik se v zadnji »Del. Pravici« pere. deš, da iščemo socijalisti krivca pri njih. Mi Pa povemo g. Križniku, da se je krivec sam Javil, da ga še iskati ni bilo treba. Mislimo, da je g. Križnik toliko moža, da ne bo zanikal, da je vodil deputacijo k banski upravi za znižanje proračuna. Vedeti bi moral, da se bo prvenstveno črtala trošarina na elektriko industriji, pa da od tega ne bodo imeli davko-plačvalci ničesar, marveč, da, če se bo vsako leto odpisovalo od trošarin, bodo morali davkoplačevalci in to gospodarsko šibki obrtniki, kmetje in delavci seči globlje v žep, da bodo krili potrebe občine in to po zaslugi takih mož, toedtem, ko bo industrija razbremenjena. — zdrava pamet bi velevala vsakemu količkaj doslednemu zastopniku delovnih slojev, da bi moral stremeti za tem, da se čim bolj obremeni industrija in doprinese del tributa za One, ki so. ali bodo pri ustvarjanju milijonov dobička, obnemogli ali ubobožali. Gotovo ni Kreh, če ostane del bogastva, ki ga izčrpava fujec, doma, ne pa. da gre vse v tujino, dočim doma ostane revščina. S tem nikakor nočemo ovirati razmaha industrije, toda ljudstvo in nje-Sove potrebe so prve, ne pa profit. G. Križnik se dela silno važnega, češ. da on ^se ve in govori o nekih blamažah socijali-stov, da bi zabrisal vtis, ki so ga zapustile njegove intervencije v javnosti. G. Križnik mesa v svojo omako tudi s. Pliberška z očitnim namenom, da bi razdvojil večino. Povemo g. Križniku, da napačno kalkulifa, če kliče na Pomoč s. Pliberška, ker s. Pliberška gotovo hi vprašal, predno je šel intervenirat, sedaj Pa naj bi mu bil za priprego! — Več bodo Zvedeli volilci na kakšnem zborovanju ali pa v »Delavski Politiki«, kjer bomo z razpravo o proračunu še nadaljevali. Članski sestanek podružnice ZRJ za delavce pri podjetju Dukič in drug se bo vršil v četrtek, dne 2. junija ob 1. uri pop. v dvorani »Delavskega doma«. Ker je dnevni red važen, pridite vsi. ZAGORJE OB SAVI Čudno postopanje. Prejšnji teden je gradbeno vodstvo banovinske ceste Zagorje— Slačnik—Trbovlje sprejemalo delavce v delo. Odklonilo je vse tiste, ki so se lansko leto skušali boriti za svoje pravice, nadalje ne-občane in nad 50 let stare. Po naših pojmih je treba pri javnih delih zaposliti vse, ki po drugod ne dobe dela, ker ako se dela z ljudskim denarjem, potem ima vsak državljan pravico do zaposlitve. »Delavska Politika« se pri nas zelo širi, Vendar je še precej obrtnikov in gostilničarjev, ki je ne marajo v svoje lokale. Kaj. ko bi ti enkrat tudi izjavili, da nočejo delavskega denarja? borovnica Veselica, »Vzajemnost« priredi dne 5. junija 'binkoštna nedelja) na dvorišču gost. Mavec svojo prvo veselico s plesom in prosto zabavo. Godba gramofonskih plošč potom radio prenosa. Začetek ob 3. uri popoldne. Vabimo vse ^o.druge in prijatelje, tudi iz oddaljenejših krajev, da se ta dan odločijo in pohite v prijazno borovnico. Nudi se vam lepa prilika, da si Ogledate znameniti železniški most v Borovnici, največji v srednji Evropi, ali pa, da nabavite izlet v krasni Pekel, najpriljubljenej-so točko Ljubljančanov za enodnevni izlet, po-tem pa se pozabavate na naši veselici in s tem malo gmotno podprete naše mlado društvo. JJpozarjamo na izredno ugodno železniško zvezo proti Ljubljani in Zidanem mostu, isto-tako tudi proti Rakeku. Pridite, ne bo vam žal! »Celjski grofje« na odru »Vzajemnosti«. Pri *®l Priliki opozarjamo na uprizoritev zgodovinske drame »Celjski grofje«, katero pripravka naša »Vzajemnost«. Predstava bo neke ne-yeUe v mesecu juniju in sicer na prostem. Natančnejši datum bomo pravočasno objavili. — LJUBLJANA Kardinali na potu skozi Ljubljano. Te dni se je vozilo več kardinalov in škofov skozi Ljubljano na potovanju v Budimpešto, kjer se vrši katoliški shod. V noči od nedelje 22. maja na pondeljek 23. maja se je vozil skozi Ljubljano papežev državni tajnik (nekak zunanji minister) kardinal Pacelli. Na meji na Rakeku ga je v imenu vlade pozdravil ban dr. Natlačen v latinskem jeziku. V Ljubljani se kardinal ni prikazal, ker je že spal. Pondeljski »Slovenec« pa je vendarle vedel povedati, da ga je pozdravil stolni prošt in da se je papežev delegat prav iskreno zahvalil. Pač pa se je na postaji v Ljubljani prikazal italijanski nadškof iz Abesinije in je katoliško ženstvo njemu namesto kardinalu izročilo šopek. Nadškof pa je povabil ljubljanske katoliške žene, naj ga pridejo obiskat v Adis Abebo. V torek se je z opoldanskim brzovlakom vozil skozi Ljubljano pariški nadškof kardinal Verdier. i Tudi njega je ban v imenu vlade pozdravil že ! na Rakeku v latinskem jeziku. F,.,. » , \.\\ ! ‘ V Ljubljani je kardinala pozdravil stolni prošt Nadrah v latinskem jeziku. Kardinal mu .ie odgovoril v francoščini. Kardinal Verdier, ki je znan kot demokratičen človek, se je zanimal za deželo in ljudi in je izjavil, da želi^ v kratkem obiskati Jugoslavijo. Iz Budimpešte namerava potovati v Prago, da tudi on v teh težkih dneh izkaže Cehoslovakom prijateljstvo francoskega naroda. Mišljenje kardinala Ver-diera kaže najbolje njegova izjava, ki jo je pred kratkim podal tujim časnikarjem o francoski politiki. Reke! je: »Mi Francozi živimo v režimu svobode. Večkrat nam kdo očita, da s svojimi notranjimi boji zapravljamo dobršen del svoje življenjske moči. Toda, ali ni po-i trebno, da je nekje na svetu narod, pri kate-j rem pridejo do izraza prav vse sile in moči in se lahko svobodno razvijajo? Iz tega semena poganjajo sadovi, za katere nam bo človeštvo nekoč zelo hvaležno.« Redni občni zbor Planinske in izletniške zadruge »Prijatelj prirode«, r. z. z o. z. v Ljub-! ljani se bo vršil v petek, dne 17. junija 1938 ob 8. uri zvečer v prostorih strokovne komisije na Miklošičevi cesti št. 22a-I. z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva ter sklepanje o letnem zaključku; 2. volitev novega načelstva in nadzorstva: 3. razne zadružne zadeve. — Načelstvo. MARIBOR Strokovna komisija v Mariboru sklicuje za četrtek, dne 2. junija s pričetkom ob 19. uri v dvorani bivšega kina »Apolo«, Slomškov trg PROTIDRAGINJSKI SHOD Delavci, delavke, nameščenci, udeležite se tega zborovanja polnoštevilno! Zmaga rdeče liste pri volitvah delavskih zaupnikov pri stavbni tvrdki R. Kiffmann. Pri stavbnem podjetju Rudolf Kiffmann v Mariboru so se vršile volitve delavskih in na-meščenskih obratnih zaupnikov. Postavljeni sta bili dve listi. Prva lista je bila postavljena s strani strokovno organiziranega in razredno zavednega ter v svoji stavbinski organizaciji združenega delavstva, ki je dobila 162 glasov in 5 mandatov. Druga lista je bila: »Skupina narodnih delavcev«, ki je dobila 11 glasov in nobenega mandata. (Za vložitev liste Pa je rabila 32 podpisov.) Na tej listi je za nameščence kandidiral neki nameščenec podjetja, ki je bil tudi pokrovitelj te- skupine. Svetujemo tej »Narodni skupini«, naj pusti delavstvo pri miru pri volitvah, da ne bo doživljala novih blamaž. Delavstvo si bo brez nje poiskalo svoje zaupnike, v katere ima zaupanje, ne da bi kdo koga prisilil kandidirati. Stavbinsko delavstvo pri tvrdki Kiffmann pa je pokazalo svojo zrelost in je storilo svojo dolžnost. V stavbinskih podjetjih v Mariboru in okolici, kjer se še niso vršile volitve in se bodo v doglednem času. pozivamo delavce teh tvrdk, da si vzamete za vzgled delavce tvrdke Kiffmann, ki so častno pokazali njihovo zavednost. Rezstava slovenskih likovnih umetnikov v »Unionski dvorani« je bila otvorjena v nedeljo, dne 29. t. m. Zastopani so s svojimi deli menda vsi slovenski slikarji z okroglo 600 slikami. — Razstave slovenskih slikarjev v tako velikem obsegu menda ni bilo. Obisk priporočamo. Prireditelji so zaprosili za anižano voznino za zunanje obiskovalce in je dovoljena. Kopališko zdravljenje invalidov. Po razpisu ministrstva sociialne politike in narodnega zdravja se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Invalidi, ki se za to zdravljenje zanimajo, naj se čimpreje javijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11 pritličje, soba št. 3, kjer dobijo vsa točnejša navodila. Klobuki, čepice pri Jakob Lah, Maribor Ne grem več tja gori! Pred tednom dni se je vrnil iz Nemčije neki prekmurski sezonski delavec, rodom Madžar, kd je za isilo govoril nemški. Ugledal je slabo, dlani so mu bile kot podplati in oblečen je bil v resnici -borno. V razgovoru je dejal, da se je vrnil, ker ne more zdržati. Vajen je trdega dela, 'toda pri takem delu v takih razmerah, zlasti pri tako slabi hrani, ne vzdrži. Nikoli več ne bi hotel tja gori. Nekdo ga je vprašal, kje si je kupil hlače, ki so izgledale nove, vendar vse zmečkane in iz najslabše raševine. Povedal je, da jih je kupil igori. Dal je zanje v našem denarju okroglo 90 dinarjev, -med tem, ko pri nas stanejo mogoče din 40 d.o din 50. | Krušne cene. Svoj čas se je tržno nadzor-’ stvo v našem mestu odločno borilo proti temu, I da bi se pekel kruh v hlebcih lažjih od 1 oz. | pol kg, ker se s tem onemogoči konzutnentu, , da ugotovi ali teža kruha odgovarja ali ne. Navadno se zgodi, da je hlebec, za katerega plača konzument neko okroglo ceno, lažji, kot pa bi smel biti in da stane več, kot pa bi smel stati, ako bi računali ceno na podlagi cene za en kilogram. Nadalje je treba povdariti, da izjava pekovskih mojstrov, da se pecivo ni podražilo, ne drži. Res je, da stane 1 kg peciva din 10, res je pa tudi, da se je teža in oblika peciva zelo zmanjšala in da je dotičnik, ki ne more kupiti en kilogram peciva naenkrat, precej prikrajšati radi tega. Mojstri naj sami napravijo red, da ga ne bo treba delati oblasti. Prazni vlaki. S severa prihajajo brzovlaki skoro prazni. Pravijo, -da pride na vsakega potnika po en vagon. Garniture vlakov so tudi ne-predpisno sestavljene, manjka jim vagonov, ki bi jih morala dati vsaka država, skoizi katero vozi mednarodni brzovlak, gotovo število na razpolago. Da doseže brzovlak za Jugoslavijo predpisano število vagonov, morajo v Mariboru priklopiti posebno garnituro, ki jo na povratku zopet odklopijo. — Promet s Čehoslovaško se razvija največ preko Madžarske. — Izgleda, da je zastoj tujskega prometa silno -pogodil naša obmorska letovišča v Dalmaciji. Nade na številni obisk iz Nemčije so bile prazne. Pritožbe tkalk iz tovarne Doctor in drug Neka delavka-tkalka nam piše: Treba je. da se delavstvo zateka v javnost in da krivice, ki se mu gode, javno pribije. Delala sem v tovarni Doctor in drug nad štiri leta. Vem, da nisem slaba delavka, toda v tovarni je pbra-tovodja uvedel pravi sistem premeščanja tkalk* od enega stroja k drugemu, tretjemu in tako naprej, namesto, da bi delavka lahko ostala pri stroju, ki ga je najbolj vajena in kar bi bilo z ozirom na zahtevo podjetja po produkciji, tudi najbolj namestu. Vsakemu stroju se mora človek znova privaditi, pa najsi je še tako kvalificiran. Tudi meni in moji sodelavki se je zgodilo, da sva bili premeščeni od najinega stroja k drugemu. V početku maja naju je poklical g. W. (inozemec) v pisarno in hotel vedeti, zakaj da na stroju tako malo napraviva. Ko sva mu obrazložili težkoče, ki so v zvezi z nepoznanjem posebnosti, kakršne ima navadno vsak stroj in ki povzročajo hude motnje, sva bili prav po pasje skregani in potem s 14 dnevno odpovedjo in »Marsch hinaus!« izgnani iz pisarne. Tako se ne postopa z delavstvom, tako se postopa s psom. Potem se pa čudijo gospodje, če se v javnosti širi ogorčenje proti njim. Dva smrtna slučaja. V soboto, dne 28. maja je umrla v Mariboru 36 letna Marjeta Ledinek, žena strugarja d. ž. — Istega dne je umrla v Guštanju babica umrle 62 letna Marija Ledinek. Preostalim naše sožalje! CELJE Neprestano izzivanje »hitlerijancev«. V nedeljo, dne 22. maja zvečer je bilo zopet krika in vika v znani celjski kavarni. Prikazal se je neki pritepenec s hitlerjevskim križem. Seveda je publika zahtevala, da se on in kljukasti križ odstranita iz kavarne. Temu je pa žeto ugovarjal neki celjski klobučar, katerega oče je bil še zaveden Ceh. Predstojništvo mestne policije bi storilo prav, ako bi postavilo take izzivače tja, kamor spadajo. Tudi pregled celjskih belonogavičarjev in »nenadomestljivih inozemskih strokovnjakov«, ki jih kar mrgoli po celjskih tovarnah in za katere delajo prošnje za zaposlitev »narodni« očetje, ne bi škodoval. Kako je v sudetsko-netnškem ozemlju g. Heiilema? Češki tednik »Pritomnost« z dne 25. majnika t. 1. objavlja iz peresa znane pisateljice Milene Jesenske v članku »Anšlusa ne bo« prav zanimive slike preganjanja tamo-šnjih socijalističnih in drugih demokratičnih, državi ČSR zvestih pristašev. Slikanje tamo-šnjih razmer se v marsičem sklada z razmerami pri nas, celo s celjskimi. Pisateljica pravi: »In razmere v naših obmejnih krajih so takšne, da žrtvujejo tam ljudje za svoje prepričanje celo svojo eksistenco. Kdor ni šel 1. majnika v sprevodu Henieinovcev, za tistega je to imelo, kot za vsakega demokratičnega Nemca na meji, posledico, da je prišel na črno listo, a predvsem je izgubil delo, brez odpovedi. takoj. Pa ne samo izgubo dela, ampak še hujšo posledico, da tudi nikjer drugod ne dobi dela.« — Tam v bližini nekje je mesto Češke Budjevice z nemško manjšino, kjer ima tovarno tudi Hans Westen. o katerem so nedavno poročali češki listi, da je Gauleiter SDP in temu primerno tudi nastopa proti tamošnje-mu delavstvu. V Celju ni prav nič drugače. Tudi pri naši VVesten d. d. odslovljeni delavci ne dobijo nikjer dela in službe, kakor hitro delodajalci vidijo iz knjige, da je bila nesrečna žrtev »odpuščena« pri Westen d. d. . -- t r ČRNA PRI PREVALJAH Pustite naše ljudi pri miru. Neki tukajšnji rudar je obtožen zaradi prestopka po čl. 4. zak. o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ, da je prečital in izročil dalje letak, ki je bil razširjen ob priliki občinskih volitev s podpisom »Akcijski odbor domoljubov« in ki je na nedopusten način kritiziral naredbe obla-stev. Ta letak je bil, kot se je ugotovilo v preiskavi, poslan iz Ljubljane iz znane nacio-nalno-fašistične kuhinje. Kako pride ubog rudar do tega, da trpi kazen za anonimne pisce letaka samo zato, ker je v svoji nevednosti letak sploh vzel v roke. Naj obračunavajo fašisti med seboj, delavce pa naj pustijo s svojimi spori in letaki pri miru. Sicer so pa ti nacionalistični razširjevalci lepakov in gospodje z dobrimi službami največji podrepniki tujega kapitala in porabijo vsako priliko, da v službi tujcev preganjajo in tlačijo našega, slovenskega delavca. Ali bodo ti gospodje svoiim žrtvam sedaj vsaj poravnali iz svojih visokih plač sodno kazen, izgubo zaslužka pri rudniku, vožnje k razpravi v Maribor itd.? Odtočno vas svarimo za bodoče: Roke proč od našega delavstva, svoje lepake si pa sami raznašajte, ne pa da se skrivate v mišje luknje in izpostavljate nevarnosti ubogega delavca! Podeželski koncert .Enakosti6 Koncert pevskega društva »Enakost« iz Studenc v Framu Dne 22. maja je priredilo društvo »Enakost« iz Studencev svoj drugi letošnji koncert in sicer v Framu. Tudi pri tem nastopu je zbor pokazal svojo izvežbanost. Med splošnim odobravanjem je moral zbor nekaj komadov ponavljati, kar je še bolj navdušilo poslušalce. Kljub veliki propagandi nasprotnikov in slabemu vremenu je zbor doživel moralen uspeh. Pevski zbor »Enakost« je letos za vse delavske zbore kažipot, kako je treba ponesti našo pesem iz industrijskih naselij tudi na deželo. 14 let je služila za 100 din? Iz Braslovč smo prejeli obupno pritožbo 76 let stare reve, ki je v bližnji okolici pred 14. leti stopila v službo pri neki še starejši posestnici in ji je 14 let zvesto stregla do njene smrti. Ta služboda-jalka je nedavno umrla v starosti 90 let ter zapustila hišo z manjšim posestvom, ki bo vredno okrog 30.000 din in obenem testament, v katerem zapušča vse premoženje cerkvi v Petrovčah. Braslovčah in samostanu na Brezjah. 76 letna služkinja, ki že niti hoditi ne more in se vsa trese, pa je dobila v tem testamentu za 14 letno zvesto službovanje celih 100 din. Pa še teh 100 din ne bo dobila, ker bi jih morala prejeti od nekega dozdevnega dolžnika pokojne gospodinje za dobavljeno seno. Ta dolžnik pa pravi, da je teh 100 din že izplačal pokojni in ji ne dolguje ničesar več, tako. da 76 letna reva še teh 10 kovačev ne bo dobila, čeprav ji je pokojna obljubila ob vstopu v službo po 5 din na dan. kar je itak malenkost, pa ji po lepi krščanski pravičnosti nikdar ni ničesar plačala. Revo smo napotili na sodišče, da po vzgledu hlapca Jerneja tam išče svojo pravico. SV. LOVRENC NA POHORJU V tukajšnjem granitnem kamnolomu firme Adolf in Ernest Ehrlich v Recenjaku se je po dolgem času zopet začeto z delom zaenkrat s čiščenjem skale. Upamo, da se bo upoštevalo predpise ter v bodoče preprečilo nepotrebne nesreče, kakršne so se dogajale radi zanemarjenosti skale do sedaj. Sedaj pa čujte pod kakšnim pogojem dobi delavec v tern kamnolomu delo. Vsak delavec, ki hoče1 biti sprejet na delo, dobi od podjetja v podpis potrdilo, katero se glasi tako-le: »Potrjujem, da sem danes nastopil delo v kamnolomu firme Adolf in Ernest Ehrlich v Recenjaku. Moja plača se prične z današnjim dnem. Za moje delo iz prejšnjih let sem popolnoma izplačan ter nimam do sedaj nikakršnih terjatev. Za preki-njenje dela radi dežja, nevihte ali motnje v obratu nimam dobiti piače. Obrat je sezonski in se delovni čas lahko podaljša v smislu razpisa ministrstva za socialno politiko na 10 ur po dnevni plači brez doplačila. Recenjak_______ 1938, podpis.« — Vsi vemo, da je tako izjavo narekoval podjetju strah, ker so preteklo leto nekateri prizadeti delavci terjali po zakonu pripadajočo jim mezdo za nadure. kavor tudi za bolezenske šihte in za neprostovoljni dopust, ki ga podjetje prostovoljno ni hotelo plačati in se zaveda, da bi ga nekaterim moralo tudi še naknadno izplačati. Seveda vsak delavoljen delavec, ki že korraj čaka da zopet dobi delo. gladko podpiše omenjeno' izjavo, zavedajoč se, da ie tak nodois neveljaven in potrdilo protizakonito. Radi takega podpisa delavstvo ne misli prav nič odstopiti od pravic. katere mu po zakonu nrtoadato. Da na bo delavstvo o vseh njegovih pravicah točno in vedno informirano, si nai vsak naroči svoj delavski list »Delavsko Politiko«, ki izhaja sedaj trikrat tedensko in to za isto ceno. kakor Poprej, dokler je izhajala samo dvakrat tedensko. — Eden, ki ve kaj pripada delavcu. JESENICE S. Smolej Albin mrtev. Pred nekaj dnevi je umrl na Hrušici zaradi težke bolezni v grlu s. Smolej Albin, martinar pri KID. Zapustil je ženo in 5 otrok, od katerih ie preskrbljen samo eden. S. Smolej je bil organiziran pri SMRJ. Njegovo priljubljenost je pokazal pogreb, ki so se ga v veliki meri udeležili njego- vi sodelavci. Naj počiva v miru, njegovim pa naše sožalje. Letos, avgusta meseca, bo zbor obhajal 15 letnico obstoja in svojega plodonosnega delovanja. O. A. Čigava je naša zemlja? Ptuj, majnika 1938. Kdor misli, da smo bili s prevratom res osvobojeni, je v veliki zmoti. Ce pogledamo kjerkoli ob meji, čigava je zemlja m komu služi naš narod, vidimo, da živimo v resnici še v istem suženjstvu, v popolni gospodarski odvisnosti nemškega kapitala, kakor pred 20. leti. Skoraj nič, ali vsaj neskočno malo se je v tej smeri slovenski narod otresel tujega rob-stva. Najbolj seve čuti to na svoji koži delovno ljudstvo. Ravno, ker mora to ljudstvo garati istim tujim gospodarjem še naprej za beraško mezdo, raste v neskončnost tuje premoženje in naš človek vedno bolj propada vsled pomanjkanja. Pred kratkim smo čitali, kako se je neka Hilda Hutterjeva v Ptuju posvetila izdelovanju kljukastih zastav. Kaj predstavlja rodbina Hutter iz Ptuja? Razen v Ptuju, ima tovarna Franc Hutter, ki izdeluje v Ptuju žganje, tik na severni meji na Plaču ogromna vinogradna posestva, kjer hlapčujejo naši ljudje, nič ma-nje kot 11 viničarskih rodbin. Samo krasnih, donosnih vinogradov ima ta tovarnar Hutter iz Ptuja tik ob meji, 11, skupno pa 155 parcel, ki merijo 113 ha in ležijo v občinah Plač, Ciringa, Podigrac in Zg. Kungota. Nekoč je tu domovala slovenska rodbina Jurija Dobaja od leta 1850 do 1896, nato rodbina Jožefa Dreisibnerja, tudi še slovenska rodbina, a od nje je kupil g. Hutter v vojnih letih, ko je naš kmet krvavel na bojnih poljanah, vseh gornjih 155 parcel, 113 ha najro-dovitnejše zemlje za golih 190.000 kron. Čez 20 let je ta zemlja toliko zrasla v vrednosti, da je dobil g. Hutter z vknjižbo na te parcele od »Mestne hranilnice« v Mariboru din 250.000 in od ptujskega »Predujemnega društva« din 750.000, torej celi milijon obratnega kapitala za svoje podjetje in sicer v letih 1931 in 1933. Seve je tudi to naš slovenski denar. In na takih milijonskih vrednostih je naš človek še samo viničar, ki zasluži največ din 3 na dan. , Ali niso to krvave tragedije slovenskega ljudstva? In koliko je takšnih, ena za drugo, ena poleg druge! Vso severno mejo in daleč doli proti jugu so na ta način v par letih, dobesedno skoraj za par grošev, zasužnili. In rešitev? Ali ne kriči vse to po najostrejšem boju socijalne zaščite našega človeka? Kakor po tovarnah, je tudi po teh vinogradih socijalno vprašanje narodna bol. Narodno vprašanje je socijalno! M Delavska Politika je list za nas razočarane železničarje I -Prejeli smo: Tudi železničarji se moramo oglasiti v »Delavski Politiki«, ki odgovarja tudi našim interesom, najsi smo nameščenci, delavci pri prometu, pri sekciji, v kurilnici ali v delavnici. To glasilo je res za delovnega sodobnega človeka, ki nima namena, da živi na račun drugih. Zavedamo se, da brez dela ni jela. Zavedamo se pa tudi, da brez jela se slabo dela, se dela površno, četudi za hrbtom stoji priganjač in priganja: le hitro, hitro! Vsak strokovnjak ve, da vsako delo, ki je hitro narejeno, ni dobro narejeno, in sicer zato ne, ker delavec, kot strokovnjak, nima časa ugotoviti ali je dobro, kar je napravil, ali morda ne bo treba še kaj popraviti. Površnost ni nikjer dobra. Glavno jamstvo za dobro delo je: dovolj dobre hrane, dobra obleka, obuva lo, zadostni počitek, prosti dan in letni odmor. Toda to so zaenkrat samo želje nas železničarjev. 'v» » a - oA ■ i t.s.viiaio, da neizpolnitev teh jželj škoduje železniškemu aparatu. ,,, i... . •.—— i»r •••• • A «' je pa naša dolžnost, da se brigamo za našo organizacijo, ki je zaenkrat samo pravovarstve na, ki pa bo lahko postala tudi bojna, ako si bomo z možatim nastopom to pravico priborili. Nočemo pa organizacij, ki služijo samo neka-ternikom, ali za politično štafažo, za kar dobi vajo železničarji potem same obete, pa nikdar tega kar si žele. Naše geslo je: vsi za enega in eden za vse! »Delavsko Politiko« pa v vsako železničarsko stanovanje, da dobimo vsaj potrebne duševne hrane in potom nje sposobnost za boj, za izboljšanje naših razmer. Družnost! V Železničar. 45.300-1104 Za lepe dneve najcenejši in najpri-pravnejši otroški platneni čevlji z gumijastim podplatom. Velikost 27— 34 Din 19.—, št. 35—42 Din 25.—, moški Din 29.—. Izdelani v beli, sivi in drap barvi. 40891-7063 Otroške sandalice iz platna z elastičnim podplatom in zaponko preko ri-sta. Od št. 27—30 Din 25.—, št. 31 do 34 Din 29.—. 2781-03802 Te sandale iz močnega usnja z usnjenim podplatom so najboljša otroška obutev za poletje. Št. 27 do 30 Din 49.—, št. 31—34 Din 59.—, št. 35 do 38 Din 79.—, moške Din 99.—. 2381-13840 Najnovejši vzorec otroških sandalic iz belega nubuka, za lepe dneve Vašim malim. Od št. 27—30 Din 59.—, od št. 31—34 Din 69.—, od št. 35—38 Din 79.—. 23425-2205 Udobni čevlji iz močnega angleškega platna z gumijastim podplatom, nizko peto in zaponko. Praktični za delo v hiši in dvorišču. Izdelujemo jih v beli, sivi in drap barvi. 60695-2196 Elegantne dame ne bodo našle ele-gantnejših čeveljčkov za. svojo pižamo. Izdelani so iz pisanega platna m pristajajo k vsaki pižami. 63995-1192 Za odpočitek noge elegantne, lahke in udobne čevlje iz belega in drap lanenega platna. 2967-44801 Moški sandali, izdelani iz močnega boksa, s prvovrstnim usnjenim podplatom, okusnim luknjičastim okrasom, dajo nogi udobnost in zračnost. 3185-56151 Za soparne poletne dneve so najboljše te okusne, elegantne in praktične sandalice na jermen z usnjenim podplatom in nizko peto. Izdelujemo jih v beli, modri in rdeči barvi. 9837-8642 Nov model. Elegantnemu gospodu k spomladanski obleki te fine čevlje z drap in rjavo kombinacijo. 3495-14175 Lahke in udobne sandalice v rdeči, modri in beli barvi na vezavo, z nizko peto. 3339-14699 . Moški nizki čevlji, šivani na rom, izdelani iz finega nubuka, zelo zračni, z luknjičastim okrasom in usnjenim podplatom. 3385-16164 Izpolnite vašo letno garderobo s temi okusnimi čeveljčki iz belega nubuka, z nizko peto in vezavo preko rista. 3339-14719 Novi model! Elegantnemu gospodu k poletni obleki. Izdelani iz finega belega in rjavega boksa, šivani na rom. oadvcm SELCE 3.—, 4.—, 5,— Nudite otrokom udobnost, kupite jim kratke nogavice! Te nogavice so izdelane v vseh barvah s pisanim in enobarvnim robom. HAVAJKE Ženske kratke nogavice iz finega mako bombaža v beli in drugih lepih barvah. JADRAN 9.— Poleti ne mučite noge s podvezo, nosite kratke nogavice JADRAN!' RUŠE Pri reševalnih delih ob priliki zadnje popla ve so z veliko vnemo sodelovali domači ga silci. Vso noč so premočeni do kože, nekateri do kolen v vodi, poskušali na vse načine, kako bi preprečili še večje opustošenje. Da to ni tako enostavno, bo vsak pameten človek priznal. Pa se še najdejo ljudje, ki namesto, da bi jim bili hvaležni za njih požrtvovalno delo, ker so ravno njim največ koristili, jih obrekujejo. S takimi dejanji kažejo sami svojo srčno kulturo. Dotični naj ne pozabijo, da so ti ljudje v gasilski uniformi, ki so prostovoljno pripravljeni vedno in vsakomur priskočiti na pomoč, sami delavci in obrtniki, ker kmetje nimajo časa za take stvari, takozvani ugledni ljudje pa se raje pečajo s športom in drugimi brezpomembnimi zadevami.______________ Fran Žižek, Praga. Moderna gledališča v Pragi Osvobojeno gledališče (Osvobozene divadlo) je najsatiričnejša scena v kapitalistični Evropi, tesno vezana na aktualnost. Uprizarja romantične komedije ali pa revije. V njih dejujeta poleg drugih igralcev kot glavna akterja klovna Voskovec in Werich. Njune šale so vselej ostro naperjene proti fašizmu, reakciji in kapitalističnemu sistemu. Zato sta v teku desetui let svojega udejstvovanja postala najslavnejša češka igralca, znana daleč po svetu Snimala sta tudi nekaj zelo uspelih filmov. Občinstvo, ki se sistematično zastruplja v naših kinematografih z nacistično propagandnim kičem, bi moralo na merodajnih mestih zahtevati, da se uvedeta vsaj dva njuna filma: »Hej hup« in »Svčt patri nam« tudi pri nas. pest na oko« je revija kratkih zgodbic in epizod, ki naj pokažejo, da je zgodovino vedno delalo le ljudstvo, množica neznanih in neznatnih tlačanov in nikdar kak diktator, kot nas tega uči idealističen nauk o zgodovini. Cela revija »Pest na oko« je pravzaprav igra ,v igri. Ko se v začetku dvigne zastor, vi I tlimo kaj konvencionalno sceno iz Shakespe-i arjevega »Cezarja«. Glavno vlogo »igra« Vo-1 škovec, ki obenem predstavlja ravnatelja ofi-cielnega gledališča. Toda sredi igre se naenkrat med publiko oglasi eksekutor (\Verich), ki je prišel zapečatit gledališče, katero s svojim klasičnim repertoarjem nujno propada. Vsa sreča pa je v tem. da eksekutor ni birokrat in pikolovec, temveč strasten oboževalec gledališča. Saj izhaja iz gledališke rodbine — njegov stric je bil na nekem diletantskem odru šepe-talec. Eksekutor se še tega strica prav dobro spominja, ki je vselej trdil, da mora dobro gledališče biti ogledalo časa. Zato takoj pozabi na svoje uradno poslanstvo in mesto da bi gledališče zapečatil, se kot pravi demokrat sam dejansko udeleži vseh naslednjih epizodnih predstavic. Radi omejenosti prostora bom omenil le nekaj teh epizodnih igric. Po večini so vse vzete iz mitologije ali zgodovine, toda vkljub temu izborno karakterizirajo današnjost. Zgodba o Trojanskem koniu: Grki že 10 Jet »zavzemajo« Trojo. Ko se obleganja naveličajo, hočejo kreniti domov, toda Trojanke, ki so epizouc. uu »mena ia»oic»»» rck se zaljubile v grške vojščake, jim preprečijo | do sape, ter prekinja igro z gromkim pioss* odhod s tem, da jim zažgo ladje. Voskovec in njem. Werich, ki igrata grška vojaka pešadijca se i .(Konec prihodnjič.)’ zaman trudita pridobiti si simpatije trojanskih 1 — žena, ki si žele izključno dragoncev. Zato skonstruirata velikega lesenega konja in se tako vštulita med kavalerijo. Grški diktator Odisej jih radi tega pozove na raport. Oba klovnja pa, mesto da bi se branila, mu svetujeta, naJ se skrije v votlega konja, ker bi tako zlahk® zavzel Trojo. »Prebrisani« Odisej si seveda ne da svetovati od preprostih vojščakov; njun# ideja se mu zdi celo tako glupa in veleizdaj-niška, da ju da obglaviti. Toda medtem navale na Grke razjarjene Trojanke in Odiseju ne preostane ničesar drugega, kot da se z nekaterimi vojščaki skrije v votlega lesenega konja. Trojanke tega v triumfu odvedo v mesto* kier pa se izkrcajo odisejevci in prepodijo mc slabega sluteče meščane. Tako so Grki zavzeh Trojo... Kaj pomeni zgodba o trojanskem konju? Je‘ to aluzija na znano nacistično rovarjenje v Sudetih (Troja je ČSR, trojanski konj pa Hel?', leinov pokret). In desetletno obleganje' 1 >;oje sDominia na Francovo »zavzemanje« Madrida-Zal ne morem navesti vseh šal, besednih iger ter duhovitosti, katerih je nabita ta kot °st.a! epizode. Publika od smeha takorekoč ne p!T:_ la kanzordl Izdala in urelule Adoll Jelen v Mariboru - Tiska: Lladska tiskarna, d. d. v Maribora, predstaviteII Viktor Eržen v Mariboru.