Štev. 8. Poštnina v gotovčinl?pláčana. Cena edne številke dinar. 20. februar 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cen doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko Štiri dolare. Amerikanci dobijo-za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništva v Črenšovcih, Prekmune. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 2% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1*50 D., v .Poslanom* 2*50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Lastno svoje delo obsojajo. Dva meseca je meo finanč-ni odbor seje od nametavanja potrošov. Dva meseca so v tom odbori zastopniki naše Stranke nevtrüdlivo delali za davčno olejšanje. Kde Se je le dalo kaj znižati, kaj omiliti, So , zdignoli glas za zmenšanje bremena. Kde So bili te čas demokratje? Niednoga žerjavovca je ne biIo nikdar k sejam toga odbora. Niednoga predloga so ne postavili v tema*dvema mesecoma proti obremenitvi Slovenije, v Kda pa je bila Zadnja seja i se je na proračuni, šteroga je že sprijela radikalsko-radičovska Vlada, ne dalo skoro vač nikaj spreminjávajo te je prineso g. Žerjav 36 predlogov, po šteri bi se morale dače skoro za 2 tretjini znižati, ka je pa nemogoče. Zakaj pa je g. Žerjav prišeo na to zadnjo sejo ? Zato, ar je bila v vladi že naša stranka. On je te zahtevao od vlade ne-mogoča dugovanja i samo za, to, dá bi te lehko demokratje Kričali, rekši dače smo šteli za dve tretjini znižati, pa je vladna Sl. ljudska stranka toga ne štela. Ne zavolo dobrobiti, nego zavolo zapelavanja, demagogije naroda so to napravili demokratje. Vso grdostijo njihovoga nakanenja pa spoznamo, či preglednemo, ka so zahtevali. Zahtevali so, naj se odpravi to, ka so vpelali oni, kda so na vladi bili, zahtevali so naj naša stranka v 1 dnevi dopravi, ka so demokratski ministri, ki so leta i leta meli oblast v rokaj zamüdili, ali bole povedano ne šteli popraviti. Dr. Gregor Žerjav, voditeo demokratov je bio 18 mesecov minister, i ka je včino za to, ka zdaj zahtevle? 1. Naša Stranka je zahtevala vsikdar, da se dače zednačijo na vse državlane, tüdi zdaj bo to prva briga stranke, Žerjavova so niti ne s prstom mignoli za to. 2. Celi 18 mesecov je meo Žerjav v rokaj oblast, pa se je ne zmislo, da trbe znižati zakucij-ske stroške, znižati gostílničarom takse, Še pobrigali za uradnike, dati penzijonistom, ki so dozdáj dablalí penzijo v kronaj, dinarsko penzijo. Vsega toga se je špoto g. Žerjav samo na svečnico v Gospodnovom leti 1927. te kda je bila Slov. ljüdska stranka 2 dni v vladi, špoto pa za to, da rüši i zavira njeno delo za narod. Gospodarsko obnovlenje, štero kak se zna, so zavozili najbole ravno demokratje. Pa to je ešče ne zadosta, da demokratje zahtevlejo naj na- ša stranka popravi, ka so oni zavozili, nego 7Si na lepom tüdi kaj zmislijo i natrpijo našoj stranki. Na šörko pripovedavlejo, da je prej naša stranka glasala za to, da bodo vse vekše , občine morale pošilati svoje proračune k ministrstvi, da je odobri. Debela laž, brezi štere demokratje sploj niti nemrejo Shajati. Zapoved, da morajo občine, štere majo več miljonski proračun, pošilati svoje proračune na ministrs-tvo, je bila vödana že lani novembra, naša Stranka pa je prišla na vlado letos v začetki februara. Najvekšo nesrečo pa majo demokratje z dačami. Vsi Smo i ešče zdaj čütimo kak jako So Se dače povekšale ravno te, kda so bili oni na vladi. Vse to zdaj ščejo zatajiti. Pišejo najmre, da se je pod vladam!, v Šteri je bila demokratska Stranka, neso nikša nova bremena vpelala. Istina je pa tak. V 'zakoni od potrošov z leta 1925. stoji zapisano, da Se vpelajo sledeča nova bremena ; 1. Dača na ročno delo, štero Plačüjejo vsi delavci, ki si z rokami slüžijo svoj krűh. 2. Invalidna dača je bila za dvakrat podignjena. 3. Vpelali so na novo ko-morske doklade. 4. Intereš za zamüjene dače So podignoli od 8 na 12 procentov. Vse to je podpisao dr. Žerjav, voditeo demokratov ki je te bio ravno minister. I vse to ščejo zdaj zatajiti, ali celo na drügoga zginoti. Najbole pa grmi Žerjav proti dači na ročno delo. Slov. ljudska stranka naj odpravi to dačo, ar je jako krivična, ar izmozgav-le najsirmaškejše plasti ljüdstva. Nikaj ne dene, čiravno so to breme vpelali demokratje, oni morajo tak pisati samo zato naj vdarijo malo po Slovenskoj ljüdskoj stranki. Tüdi demokratje v n šoj Krajini že začnejo s tem kortešerao, da prej naša stranka nešče Odpraviti krivični dač. Te korteše pítajte sledeče. 1. što je vpelao te dače? 2. demokratje so bili več let na vladi i voditeo slovenski demokratov dr. Žerjav je bio celi 18 mesecov minister. Zakaj je terhe ne samo odpravlao nego ešče povnožavao i nove vpe-lavao ? Ali naj naša Stranka vse te grehe demokratske v par dnevaj popravi? Vsaki razumen Človik zna, da je kvariti ležej kak pa popravlati, vsaki Spameten Človik sprevidi, da se vsa zavožena gospodarska politika ne da v ednom dnevi ozdraviti, toga nešče Spreviditi demokratska Hüdobija. Zato pa vsaki Spameten Človik sprevidi, da je vse to, ka zahtevle dr. Žerjav od naših poslancov nikaj ne drügo kak zapelavanji ljüdi, ali demagogija. Stranka, štera se samo na takše fundamente opira, ne zaslüži niti za makovo zrno zavüpanja. NEDELA. pred postom drüga, ali seksage-zima. Evangelij je Spisao sv. Lukač v 8. poglávji od 4. do 15. vrste. »Prilika pa je to: Seme je boža reč." Med vnogimi sredstvi, s šterimi nas Bog zove k zveličanji, je edna najmočnejše reč boža. Od Boga izgovorjena i po njegovoj voli nazveščena ma tüdi nekaj božega na sebi. Bog je Vsemogočen, zato ma tüdi njegova reč velko moč na sebi. S dvojov božanskov rečjov je Kristus, Bog ozdravlao betežne, büdio mrtve, lačne čüdežno nahra-njao, vihérom zapovedavao itd. Pa ne samo v telovnom, nego ešče bole v düševnom pogledi je boža reč zmožna. Ona zmore obüditi na düši mrtve, grešnika odvrnoti od lagojine, mlačne navdüšiii, dobre pa napraviti stanovile. Sv. pismo teda prav primerja reč božo s krűhom, z vinom, z mečom s svetlostjov i z ognjom, zakaj reč boža nas okrepi kak krűh, na razveseli kak vino, kak oster meč reže naše strasti i slabosti našega srca i s svetlostjov ovnja razsveti, og-reje človeki srce i düšo. I vendar, zakaj reč boža ne dela vsikdar tej dobri sadov v notranjščini človeka ? Za odgovor premislimo sledeče: Pri vsakom deli, naj je že to dühovno ali pa telovno, opazimo dvoje; 1. to, ka delaj 2. to na kom se kaj dela. Polodelavec dela na njivi, zidar na Svojem morli i cigli, kovačka žele-zi itd. Ravnoto opazimo pri glašena bože reči. Reč boža je seme, Š ero seja boži Sejač na njivo človekova düše. Da pa to seme obrodi obilen sad je ne zadosta, da je samo seme dobro, nego tüdi düša, kama to seme kaple, mora biti pripravlena, da isto sprime i pri prinašanji sada sodela. Njivo mora polodelavec prle dobro pripraviti, či šče, ka njemi obrodi sad, kovač mora prle železo dobro segreli, či šče, ka bo mogeo iz njega kaj napraviti, ravnotak je potrebno s pri-pravlenov düšov poslüšati reč bo- žo. Reč boža je ne navezana na nikšo drügo moč, njeni sad je ne odvisen samo od predgarove vučenosti, niti od njegove zgo-vornosti, nego nájveč od pripravlenost! poslüšala. Da se poslüšalce včasi nemre navdüšiii pri poslüšali bože reči i odločiti za dobro, je največkrát krivo to, da ne poslüša s pravim namenom. Zato pa što šče, da boža reč v njegovoj düši obrodi obilen sad, te naj ne Prihaja k predgi zato, da bo si tam čas krato, niti iz radovednesti, ali pa iz navade, nego naj jo poslüša s pobožnov pazlivostjov. Boj proti meteličnosti. Meteličnost se vsikdar bole širi i vsikdar več živine zbete-žavle na tom betegi. Nepregledna je Škoda, štero zadevle ta nesreča našemi polodelavci. Tak se vidi, da bo naša cvetoča živinoreja vničena. Vse moči moramo napnoti, da obranimo kem-več živine. Edino vrastvo, štero se je dozdáj ešče s haskom obneslo, je „Distol.“ Hasni pa samo tak, či ga prav i v pravom časi pa zadosta notri davlemo. Kda „Distol« ne vala? 1.) Navadno davle živinore-jec vrastvo komaj te, kda se je živinče skoro dol posüšilo i preveč oslabelo. V tasšoj prigodi je jeomoč dvojliva. 2) ,,Distol“ ne vala, či se ga ne davle telko notri, kelko bi ga po žmeči živinčeta morali davati. Poprek se mora davati za vsaki 50 kg. 1 pilula. 3.) Vračiti se mora v štiri dnevaj. Či se pilule davlejo duže od štiraj dnevov, se vidi kak da bi živinče ozdraviš, po par tjednaj pa se beteg ponovi i te je žmeče ozdraviti kak či se pr-vokrat dobro vrači. 4.) „Distol“, šteroga rabijo za ovce (birke), pri govedskoj živini ne pomaga nikaj. Nešterni ščejo vračiti meteličnost s terpentinom, pa to ne samo, da nikaj ne pomaga, nego je ešče jako škodlivo. Terpentin najmre pomaga, da se meteličnost ešče bole razvija. Sto šče vračiti betežno živino, se mora na tenko ravnati po naročili živinozdravnika, ovači potroši samo dosta vrastva živina pa njemi vseedno spogine. Zadnji čas so opazili, da drügo živinče lehko dobi meteli-ce tüdi v zimi po sühoj krmi. Tü je dostakrat zrok, da že ednok ozdravleno živinče na novo zbeteža. Zato je potrebno, či ščemo staviti to kügo, da vsaki živinorejec polaga Čisto krmo. Najbogše je blatno i prašnato 2. NOVINE 20. februar 1927. krmo pred polaganjom nekelko S cepmi zmlatiti i jo dobro pretepsti. Ešče bogše pa je, či tak pretepeno krmo zrežemo v sečko, jo dobro z vrelov vodov po-parimo i tak pred živinče po-Iožimo. GLASI- Slovenska Krajina. — Iz Kroga. Gda se je v nedelo zadvečera sunce nagibalo proti Zahodi, so štirje dečki nesli k Večnomi počitki salezijanskoga dijaka—klerika Titan Franca. Dve gimnaziji je zvršo v Soboti drüge pa v Veržeji. Lani v jeseni je bio sprejeti v novicijat na Rad-ni, gde je tüdi bio preoblečeni. Od tistoga časa je bio ves srečen i zadovolen. V vsakšem pismi je to pisao. Bog zna, telkokrat si je računao, kak dugo de ešče do nove meše. Gotovo je ne mislo, ka njemi smrt te račune spremeni. Pa se je tak zgodilo. Že od novembra naprej je zmerom bole kašlao. Pred ednim mesecom so ga predstojniki na zdravnikov tanač spravili domo, či bi se znabiti v domačem kraji popravo. Vse zaman. Stisnolo ga je i celih devet dni je skoro v nezavesti ležao. Trpo je dosta pa vse tak mérno, kak bi njemi nikaj ne bilo. Dobo je sveto Popotnik i sveti olij. Na sptevod je prišlo na stotine lüdi elče z drügih vesnic. Iz Veržeja je prišlo s tremi gospod! više 20 dijakov pevcov, {šterih lepe žalne pesmi na domi pa na cintori so vsakoga do skuz genole. Iz Martinišča so bili vsi dijaki pa gospodje. Na grob pokojnoga tovariša so položili lepi venec. — Franček, ti pa le vživaj večno plačilo i toláži svojo žalostno mater. . — Licencovanje žrebcov v Murskoj Soboti se vrši dneva 2. marca toga leta ob 9. vöri pri hoteli Slon. — Vsaki mora Prinesti za žrebca vse dokumente s sebov. — Čüdna Ženitev. Čüdno se nam je vidlo, ka je tak včasi, kda je ešče bio Civilni zakon, kakši notami sklenjavao zakon, nekaj takšega, ka je izkljüčno samo cerkvena zadeva. Ešče čfidnejše zakone pa doživemo večkrat v novejšem časi. Na veči mestaj se občinski uradi ženijo z gostilnami, to je, da občinski uradi začnejo Počasi romati v gostilne. Zrok je navadno to, da sta gostilničar i župan oba v ednoj koli, ali pa je vino najbogši agitator. Mi mamo Vsefele organizacije i zapovid proti pijanstvi i zato nam nešče nikak z glave iti, da bi ravno gostilna bila najbogša za izvršavanje občinski poslov. Na Goričkom mamo že dva takšiva slučaja i mogoče jih je več. — Sreča v nesreči. Dühov očka, posestnik z Veščice so na Markišavskom podirali les. Kda je drevo spadnolo, je med potjov potrto nekšo sü bo veko. Možak so gledali za spa. dajočim drevom, so ne opazili, ka na nji kaple tista veka. Dosegnola jih je po glavi i po hrbti. Sreča pa je bila, da je veka ne spadnola ravno skunč-ki, nego poškao, ar bi ji ovači k mesti bujlo. Vdarec je bio tak močen, da so omedleli i so ji komaj k sebi spravili. Za ozdravlenje so morali iskati pomoč v bolnici. — Moč alkohola. Palik se nam je pokazao prijateo alkohol kakšo čüdovito moč ma za človeka. Odebrao si je ednoga močnoga, 47 let staroga verta, Viktora Fekonja ír Pečarovce. Tisti, šteri so bni- tla mesti, kde je siromak zmrzno, kak je bila zemla razdrapana več metrov daleč. Alkohol in gori imenüvani sta se bojüvalai šteri de močnejši. Te Človik se Je nekdi v Prosečkoj vesi dobro napio palinke i tak je šo domo. Alkohol ga je večkrat doli vrgo pa njemi pravo: »neboš šo prijateo, ve si moj«, i li se je trüdo i je prišeo že skoro do doma. Pa je alkohol dobo svojo moč, tisto moč, štero da človeškomi teli; doli ga je vrgo i drugi deli 8. t. m. zajtra so ga najšli sosedje mrtvoga. Ne so ga hitro spoznali, tak je vö vido. Lübleni Človik, to ti je palik opo-minajoča pelda, kelko moči ti da pit-je palinke i vina. — Vsi, ki ščejo iti v Ameriko. Listi so zadnji čas pisali, da so v Ameriki sklenoli novi zakon (törvény) po šterom bi smele, zvün navadno dobljenoga broja, iti v Ameriko žene i deca vsej tisti, šteri so odišli v Ameriko pred 1. julijom 1924. leta i šteri so že zaprosili za prvi papir, šteri je potreben za potüvanje. Broj tej pripüščeni priseljenikov bi smeo iti do 35 jezero. Ar vnogo ljudi hodi k uradam pitat, kak bi si zagvišali dovoljenja za naselitev v Ameriki i se da s tem dosta trošiti, naznanja Izseljeniški komisarijat v Zagrebi, da so vsi tej glasi preráni. Amerikanski senat je resan spri. jao osnovanje toga zakona, vendar pa de to osnovo morala potrditi poslanska zbornica. Kak je soditi po razpoloženji poslancov i sodbi vladni uradnikov, anglikanski poslanci ne sprimejo toga zakona. — Popravek. V zadnjoj Štev. Novin smo objavili pod naslovom »Drügi večer . . .« notico, v šteroj smo, ka se tiče oseb, bili mistificirani. S tem odpadnejo vse naše na to se na-našajoče opombe, ka stem lojalno popravimo. Uredništvo. — Mrli so v Lipovci U. toga meseca Tratnjek Matjaš. Bili so priproti Človik, prava prekmürska korenine, pa venda so živeli živlenje, štero je posebnoj za denešnji moderni čas. 82 leti so bili stari i 52 leti sta bila z ženov v zakoni i vsej tej dugi letaj, kak svedočijo deca i sosidje sta si zakonskiva niti najmenje ne prišla naskriž. Zavolo njihove krotkosti jih je vse lübilo, Bog pa njim naj bo za to jakost dobrotni plačnik ! Naj počivajo v miri! — Novo Križno pot je dobila sobočka cerkev. Nedavno smo se razveselili lepoj novoj monštranci, štera nablfizi nema para, zdaj pa se radii- jemo novim štacijam. Ze dugo smo čakali na nje, Vnogi so že obviipali i bili nepotrplivi, zdaj pa lehko povetno, da je za kaj takšega vredno bilo nekaj duže čakati. G. predstojnik cerkvenoga odbora, dr. L. Šömen so že dve leti skrbeli za to, da dobimo kemlep-šo križno pot. Pisali so na vse strani i zbirali dokeč so ne nazadnje naročili pri Miillerovom umetniškom zavodi v Müncheni. Štacije so napravlene iz žgano dovice. Takša ilovica je dobra zato, ar njoj ne Škodi niti vlaga niti se ne razsüši i ne špeka. Pa naj je že napravleno iz česa-šteč, edno je pa gvišno, da so štacije umetniško zdelane. Vsakoj podobi (etike Čteš z obraza, čüstva tistoga, koga predstavla. Že itaki pri prvoj štaciji lehko opaziš zarnišlenost i znotrašnji boj Poncija Pilata, dostojanstvenost Kristusovo, i besnost tisti, ki ga vlečejo na rnoríšče. I takši Vtisi te sprevajajo po celoj križnoj poti. Posebno pa je lepa štacija, štera predstavla Kristusovo srečanje s svojov." materjov i njegovo polaganje v grob. Telko Žalostne miline materine ljübezni je izraženo, da se mora Človik strsnoti pri pogledi na nje. Štacije do blagoslavla na prvo nedelo v posti. Istina, pomali se spopunjavle sobočka cerkev, nego to, ka^se küpi, pa ma tüdi Vekše ime. — Zaka so ga dönok režki na sveti, tak je zdehno eden Cigan nedajo v Krogi. Prišla sta dva cigana k Megličovim pitat? či majo marele popravlati. Eden je šo notri ov je pa vöni ostao. Dokeč je ov znotra domače zagovarjao, je drügi na dvorišči toro zrnje i kokoši lovio. Sosida pa to skoz nad rečke gledali na gümli, i začeli kričati. Cigan je hitro kokoš püsto i dokeč so domači zaznali, za koj se ide, sta jo že oba odküríla. Ze večkrat so tű pa tam zmenkale kokoši po edno ali po dvej, i vsikdar so ljüdje pravili, ka to nekak vekši kradne, zadnji čas pa se kaže, da so tej uz-tnoviči Ciganje. Romanje v Rim. Poleg cervi, štere sva si ogled-nola v prvoj vrsti, naj je ešče zanimao samo vatikanski muzej. Muzej je prostor, kde zbirajo Starine, Štere so nam ostale od naši pradedov i je ne pojela erja časa. V tej stari ostanke] vidimo živlenje tisti, ki so mogoče stoletja i jezeroletja prebivali pred nami. Vatikanski muzej je tak velki, da bi morala v njem ostati več dni, či bi si štela Starine konči tak zboga njega poglednoti. 30 vekši i menši dvoran je napunjeni s starinaj. Midva sva mela časa komaj par vür, zato sva le znamenitejše Starine bole natenko poglednola. Muzej ma [dva Štoka, V 1 štoki včasi na levo od dver sta dva krasni-va sarkofaga (trügo) iz porfirnoga kamna. V ednom je bila Pokopana sv. Helena, v drügoj pa njena hči. Dale je katnera, kde so ^postavlene Vsefele podobe od stvari. Večina tej po-dob j« napravlena s kamna, a to tak živo, da obhaja glédalca groza, da ga ne bi kakši tiger ali pes vjo. Tü je postavlena tüdi velka kamena sklada, štera meri po zvünešnjem robi celi 14 metrov obsega. Ka mislite, či bi jo tak ednok napunili z vrelov mlečnov kašov, kak dugo bi bila vroča kača, i kelko lačni ciganov bi trbelo, da bi jo pojeli? No pa zato ne trbe misliti, ka so stari Rimlani {jeli z nje kašo, ne, nego je bila postavlena v Titovi toplicaj i sam casar Tit se je v njoj köpao. Nato sledi nepregledna vrsta spomenikov stari poganski bogov i boginj. Nešterni so napravleni v nedoseglivoj lepoti tela, a vendar se vidi na vsej velka düševna razdvojba, štero je melo poganstvo v svojoj düševnosti. Vse je nekam hladno, mrko i nega tistoga veseloga vüpanja, kak so je znali svojim podobam vdehnoti krščanski umetnika Prava podoba düševne razdvo-jenosti i obvüpanja, štero je doživlalo poganstvo, pa je podoba Laokeona. Zgodba, štero kaže podoba pa je sledeča. Laokoon je bio poganski diiho-ven, Apolon, poganski bog ga je zavolo nedovoljene ženitvi kaštigao s tem, da sta prišli dve kači i ga z njegovi-tna dvema sinoma vred bujli. Spomenik predstavla ravno tisti boj, kda se kači süčeta okoli očo i oba sina. Nekaj groznoga je te pogled. V smrtnom boji je napnjena vsaka miška na teli, na obrazaj smrtna groza, strahoviti izraz bolečine i obvüpanja, zakaj kači se süčeta nezadržano naprej. Ali je ne podoba poganske pokvarjenosti ? Pomoč so iskali pri modroslovji, pri umetnosti, pri zvišavati ljübezni do domovine, pa vse zaman, milošče bože ne"o meli, zato pa so od dneva do dneva bota propada^ Strasti so se kak kača sükale vsikdar bole i bole okoli poganske kulture i vlekle vse njihovo javno i domače živlenje v gre]. O, kak srečni mi, ki mamo vero v pravoga Boga, ki mamo miloščo, tak mora zdehnoti Človik pri pregledi na to grozno podobo. Vse to düševno trplenje je na podobi iz marmornatoga kamna v nedoseglivoj meri pokazano. Drüga znamenita podoba v tej prostoraj je podoba Nila. Nit je velka vodina v Egiptomi. Poznamo jo iz Zgodba svétoga pisma ali biblije. Iz Nila je najmre prišlo 7 tüčni i 7 štoki krav, štere je vido Farno v svoji sen-jaj. Vsako leto prestopi večkrat svoje brege i polje velke pokrajine. Povoden plavi s sebov dosta paonice i pognoji z njov pola. Od te povodni je odvi.no preživlanje Egipčan^. Či bi benjale povodni, bi se zdaj rodoviten Egiptom spremeno v pravo püščavo. Zato so pa stari Poganje, ki so vse, ka njim je hasnilo, častili po bože, molili Nit kak boga rcdovitnosti. To češčenje so Rimljan!, ki so v Egiptom hodili küpivat zrnje, prenesti tüdi v Rim. Tak je nekši ritnski umetnik na. pravo Niti lepi spomenik. Nit je vpó-dobleni kak velki ležeči moški, ki se na levo roko opira i drži v ednoj roki pehár v drügoj pa prgiščo Poljski pridelkov. Okoli njega se segrevao krokodili. Najzanimivejše pri spomeniki pa je to, da se okoli velke podobe giira i po njoj vesi 16 mali dečarcev. Tej peden možiclni pomenijo tisti 16 laktov višine, na štero je navadno Nil v časi povodni naraseo. Se zna, , da so tüdi tej malčki vsi jako Umetno zdelani. V drügom nadstropji (štoki) je na levo v ednoj dvorani iz beloga marmora napravleni bojni voz, v šteroga sta vpreženi dva konja. Konji i cela skupina je tak natenko i Iepo napravlena, da smo se ne mogli na-gledati. — Na pravo roko je najprle edna dvorana napunjena z starorim-skov posodov, nato edna, v šteroj so znamenit! tepihi, napravleni po slikami znamenitoga slikara (malara) Rap-haela. Tkali so je v Brüseli i samo tkalec je dobo za delo 180 jezero zlati frankov, ka je bilo tistoga hipa nezmerno bogástvo. (Nadaljavanje pride.) 20. februar 1927. NOVINE 3. — Več drüžin, štere majo več kak tri kotrige, na ednom grofovskom imanji dobi slüžbo. Plača se po dogovori mesečno ali dnevno. Kde je to, se Poizve v „Posredovalnici dela" v M. Soboti, — Či tnački na rep stopiš, zbre-či, te pregovor nam je prišeo na miseo, ka smo zadnji tjeden čüli več opazk na spis »Sobota i njeni plesi«, šteri je bio objavleni v zadnjoj Štev našega lista. Čüdivamo se, da ze najdejo ljüdje, ki ne razmijo (ali pa mogoče neščejo razmeti) našega pisanja. Naš list glasi krsčanska načela (vodilne istine): toga venda nikdi ne počivlemo. Bojiijemo'se za to, da krščanski düh zmaga Vseširom tak v javnom kak r zasebnom živlenji. Kakše je stališče katoličanske cerkvi do plesa, to bi moralo biti očivesno vsakomi katoličani. I nega ga, ki bi nam mogeo zapovedati, da odobravamo Pijančivanje, v šterom se dogaja nájveč greha i nepoštenosti. Telko v odgovor vsem tistim, šterim je ne po voli naše pisanje. — Vsi i vsepoprek tožimo, da je velka nevola.Nihče pa nešče viditi, kelko penez se ešče vsikdar troši po nepotrebnom. Nega je skoro vesnice, kde ne bi bilo zaj fašenka edne ali več plesni veselic (čast izjemam). Kol* ko se jejtii jzapilo i zapravilo 1 Nikši dober namen namre toga opraviči^ Človeka obide groza,'či premisli, kak velka je v tom pogledi fzasleplenost Vseširom. Ljüdje, šteri nemajo kaj djati ,! vüsta, ki nemajo, da bi si küpili najpotrebnejše, ka potrebüjejo, zapravlajo s čarnim trüdom zaslüžene peneze po gostilna}, kak da bi v alkoholi šteli vtopiti svolelobvüpanje.^Kama nas vse to pripela ? Zadnji čas je, da se streznimo 1 Sí Cankova. V soboto, 12. i v nedelo 13. februara je priredilo naše »Prosvetno drüštvo" krasno igro „5poštüj očo", štera se je jako posrečila. Posebno dobro je rešo svojo vlogo grof Jamski; njegov dedek, ki je bio v vozi 20 let zapreti, pá je geno gledalce do skuz. Po predstavi je Igrao tamburaški zbor lepe komade. Nastopo je tüdi pevski zbor. Poleg pesmi smo občüdivali rdeče avbe i bele rekline,Vs šterimi so se pevke štele narodno^oblečti. • »Nato Jso ljübeznivo nastopile male dekličke, med šterimi je nájveč ploskanja žela Sirota" s svojim milim glasom. Poprek so pravili ljüdje, da (so kaj takšega ne čakali od komaj tri mesece staroga prosvetnoga drüštva. Takše poštene i poučne veselice si Želemo večkrat. — Žalosten dogodek. Listi so prinesli pred par dnevi, da se v Skoplji zgodilo strašno hüdodelstvo. Narednik nekši Horvat doma iz Bratonec'je zajtra zaran jako mantrao vojake, konjenice. Morali so stanüvati i legati v gnoj i gnojšnico. Ar je to nečloveče mantranje bilo malo predugo, je eden vojak Peternel za-? čeo nekaj tožiti. Besen narednik zgrabi puško z nasajenim bajonetom i bajonet zasadi v vsoj svojoj dužini vojaki v prsa. Süno je s takšov močjov, da je Siromaki, ki je bio na mesti mrtev, prišeo bajonet na hrbti vö. Narednik Horvat je na to šteo vujti v Albanijo. Pobeg se njemi je ne posrečo; Orožniki so ga na meji zgrabili. Nesrečne! je pripoznao svoje hüdodelstvo. — Što je najšeo eden bankaš, v šterom je nekaj namali penez i več pisem, med temi tüdi pravica za ba-liško trštvo, naj prinesejo v uredništvo, ali nam konči naznani svoj naslov. Te reči je zgübo nekši Mate Bi-lič, siromak iz gorate Dalmacije, ki si s težkočov išče svoj krűh. Pošteni najditeo včini dobro delo, či Siromaki njegove reči povrne. — Straj Medžimurja. V Medžimurji so Orožniki zgrabili Ivana Balažica, doma iz Bistrice, ki je svojčas vujšeo z mariborske voze. Od tistimao se je sükao okoli, krao i ropao. Celo Medžimurje se ga je že bojalo. Zadnji čas se je posrečilo ga zgrabiti. Zapreti je v Varaždini. Pri spitavali je pripoznao 50 hüdodelstev: Topov i tovajij. Zdaj ga gonijo okoli, da kaže hiže, kde vse je kaj potegno. Z njim vred so ešče zaprli tüdi 36 oseb, štere so bile z njim v zvezi i njemi pomagale prí njegovi hüdo-delstvaj. Država. — Draga navada. Pri vojakaj se nam včasi Čüdno vidlo, kda so muslimani pripovedavali, kak se pri nji ženijo. V Bosni so ešče do najnovejšega časa obdržali staro törsko navado pri ženitbi. Po toj navadi mladoženec neide k vogledi kak pri nas, nego svojo bodočo ženo vkradno. Se zna da si celo stvar prle že po kakšoj staroj ženski dogučijo i vkradnjena Sneha že da tüdi svoje dovoljenje. Kda mladoženec že daleč vujde s svojov snehov, te domači začnejo v zrak Strelati, da Opomenejo soside, ka je pali edna mladenka odišla od nji.'Te dneve pa si je tüdi eden dečko šteo vkrasti ženo lepo Milko Ljubičič, pa se njemi ne posrečilo. Njoj je ne bila vola i kda je na drügi den odišeo mladoženec nekaj popravlat za gostüvanje, je ona vujšla nazaj domo. Kda je prišeo domo, je z dugim nosom gledao prazno mesto Milike. Za Svojo Čüdno Ženitev pa bo mogeo odgovár-jati na Sodniji, kama ga pozavle oča vkradnjene snehe. — Bfisna mačka. V Maribori je besna mačka zgrizla edno žensko. Lovili so jo, pa so ne mogli zgrabiti. Ljüdje so za toga volo v velkom strahi. -■ — Nesreča pri treblenji drevja. Pri Kapeli je nedavno pri kleščenji dreva spadno eden kmet celi 12 metrov globoko. Potro si je obe nogi. — Ne je šlo. Eden možakar V Maribori se je navolo živlenja i se šteo obesiti na dveri. Žena je začüia i njemi pomagala na te svet. — Boj__med vojakom i divjim kanžorom. Blüzi Skoplja sta bilá dva vojaka na straži. Prišeo je celi šereg divji svinj. Vojaka sta strelata, i vse svinje so odbežale zvün ednoga kanžora. Vojak je šo proti njemi. Kan-žoí, šteri se je vjalo ga je napadno. Začeo se je boj na živlenje i smrt. Drügi vojak je skočo na pomoč i kanžora strelo. Napadjeni vojak je dobo tak močne poškodbe s kauzobci, da so ga morali v bolnico odpelati. — Velki potres v Hercegovini. V pondelek zajtra ob petoj vöri so čütili po južnoj Hercegovini velki potres, šteri je trpo do 30 sekund. Vesnici Per-koviči i Stolac sta popunoma porüšenivi. Edna hiža je posipa-na pod zemlov. Več ljüdi je mrtvi. Edna tobačna tovarna (fabrika) je porüšena i vse telegrafično zveze pretrgane. Na Popovom poli je več njiv minolo. Potres se je sledkar ponavlao. Čüdno je to, da, kak lüdje pravijo, je živina bila pred potresom že jako nemirna i je že naprej čütila nesrečo. Svet. — Z zrakoplovom v Ameriko. Z Italije je zadnje dni odleto s Tvojim zrakoplovom prek morja v Južno Ameriko polkovnik Pinedo. — Nemčija varje syojo mladino. Znano je da vnoge predstave po kinematografaj i drüge zabave jako kvarijo mladino. Nemški poslanci bodo te dneve razpravlali od zakona, po šterom bo prepovedano mladini pod 18. letom obiskavati takše predstave, od šteri se je bojati, da so za mladino pohüjšlive. Domača politika. Proračun je nametavanja državni dohodkov i potrošov. Kda vsaki minister da finančnomi ministri račun, kelko de potrebüvao za svoje mi-nistrstvo i kelko dobi pri njem dohodkov i finančai minister, da te račune posebnomi, za to odebranomi odbori, da je pregledne i popravla, te pravimo, da sestavijo proračun. Državni proračun. Pretečeni petek se je začnola v narodnoj skupščini razprava od proračuna, štera bo trpela do konca prišestnoga meseca. Proračun je zdelala že prejšnja vláda, zato je zdaj že žmetno kaj na njem spreminiti. Med najvažnejše uspehe, štere je Slov. ljüdska stranka v tom pogledi dosegnola i štere že dnes lehko pokaže, spada zvišanje eksistenčnoga mini-muma od 5 jezero na 6 jezero dinarov. Eksistenčni minimum je tisti dohodek, šteroga nekak potrebüje za svoje preživlanje Či ma što od eksis-teočnoga minunuma več dohodkov, mora od njih plačati dačo, štera se imenüje dohodniva. Odzdaj bodo plačüvali dohodnino samo tisti', ki majo najmenje 7 jezero Din. čisti dohodkov. Naša stranka je s tem samo v Sloveniji rešila do 7500 najsi romaškejši davkoplačüvalci dohodnina. Proračun oblastni skupščin. Po poslovnik (regulaj) za oblastne skupščine, šteri je delo Radič-radikal-ne stranke, bi morali veliki županje zdelati prvi proračun za oblačno skupščino. Velki županje bi na te način lehko večioi v oblastne skupščini, štera njim je ne po voli, naloži! odgovornost za takši proračun, šteri bi za celo leto onemogočo vsakše delo oblastne skupščine. Velki župani bi Iehko v proračun postavili nove dače i nove doklade, za štere bi nosila odgovornost oblačna skupščina. Da odstrani to nesrečo je naša stranka zahtevala, da se mora poslovnik v tom pogledi spremeniti tak, da bo mela skupščina sama oblast vkűp-postarifi prvi proračun i tak postaviti trdno finančno podlago, kakšo potre- büje za svoj delavni program. Prvi proračun je najvažnejši, ar de podlaga vsemi sledkaršnjemi deli skupščine. Slov. ljüdska stranka je s tem dosegnola dosta za samostojnost oblastni skupščin. Radičova zgovornost, Radič je ves razkačeni, ar so Slovenci stopili v vlado. Pretečeno nedelo je meo govor v Zagrebi, v šterom je ne samo napadao našo stranko, nego tüdi Slovence kak takše. Med drügim je pravo, »da bi bila velka nesreča, či bi biIo več Slovencov v našoj državi.« Takše nesramnosti, inači te njegove izjave nemremo imenüvati, je zmožen samo Radič. Dokeč je hodo po Sloveniji i si iskao privržence za svojo veterno politiko, je bio pun sladki reči od nas i nas je ne mogeo zadosta prehvaliti. Kda se je pri priliki zadnje vladne krize (ostavitvi) že celo očivesno videlo da ga radikali več neščejo, je zvao dr. Korošca na pomoč. Zdaj pa kda vidi, da je bila vsa njegova skažlivost zaman, pa meče na Slovence i na njihovoga voditela ogen i žveplo. Svetovna politika. Sv. oča Pij XI. so obslüžavali 12. toga meseca petletnice, kak ko so bili za papo zvoljeni. Ves katoličanski svet se je te den spominao v molitvi svojega pastira i njim želo, da bi ešče dugo Srečno vodili ladjico Kristusove cerkvi, štera njim je zročene v varstvo. Na Portugalskom je vsake kvatre revolucije, v šteroj Spadne po nekaj Sto ljüdi. Pretečeni 14 dni Se pali Spomniló nekaj generalov i oficirov, da bi bilo dobro malo zárogatati z sablov. Med Nemčijov i Poljskov So se dozdašnji preci dob-ri odnošaji poostri^ ar je Poljska izgnala iz Šlezije nekaj Nemcov. Pogajanja za trgovinsko pogodbo med Nemčijov i Poljskov, Štera so dobro tekla naprej i bi pogodba morala biti v kratkom že podpisana, so se morala za togavolo pretrgati. Gor. Lendava Kovač J. pri S. Janoši. 30 din, štere ste poslali iz Osijeka kak naročnino na 1925 leto, smo prejeli dne 2. XI. 1925, stem je bila poravnana naročnina za 1925 leto. Na 1926 leto ste poslali po čeki 15. I. 1926 leta 15 din. Dužni ste na 1926 leto ešče 20 din. — Gor. Lendava B. R. žup. 1410 din. in 1150 din sprejeli. — Saal Janoš, Večeslavci. Pišite slovenski ne pa nemški, zato ka zvün g. poslanca, ki pa neso doma, níšče tű nerazmi nemški. Račun Že dobite Od kalendarov pa naj g. Rogan da račun, keliko je od Vas prevzeo. Novost se je zgodila v Čentibi. Nesmo prečteli, ar ne bilo podpisa. Zakürili smo z celov dugov pisavov. Fr. Bačič, CJ. Lendava, J. Prkič, Vidonci. Vidva sta prle prišla, kak vajna pisma. Obe smo dobili 16. februara. V vašoj zadevi so g. poslanec že pisali pa Vam bodo pomagali. Dobro ste se držali. Tisti pa, ki ráj ido z hüdim, kak z Bogom, s tem to pokažejo, ka blodijo. Molimo za nje, potrpimo je, že spoznalo pravico. 4 N O VI N E 20, februar 1927. Širitelom i vsem prijatelom katoličanskoga tiska. S prav posebnim pripoznanjom Vam tüdi Vredništvo »Novin« izraža svojo zahvalo za vaše aldovapuno delo pri priliki zadnji volitev v oblastne skupščine. V nemaloj meri je tüdi Va-še delo pripomoglo k lepoj zmagi, kak jo je dosegnola naša stranka. S tem najmre, da ste goreče širili naš list, ste najkrepkejše podpirali naše katol. voditele v njihovom boji za zmago krščanske misli ne samo v zasebnom, nego tüdi v vsem javnom živlenji. Lehko mirno povemo, da so bile zadnje volitve najlepša zmaga med vsemi, štere je dozdáj izbojüvalo naše slovensko prekmursko ljüdstvo. Zavedah pa se moramo, da nam bo ta zmaga samo tak rodila sade, štere mi vsi od nje Čakamo, či .svojem prizadevanji niti za vlas ne odstopimo od našega Cila, šteri je: Zdigniti naše ljüdstvo kak naj više v pogledi poštenosti, znanja, gospodarskoga i drüžabnoga živlenja. Novine, listi, Šteri so postali dnesdén Občna Potrebčina ljüdstva, so V denešnjem modernom časi tista šker, brezi štere je ne mogoče dosegnoti skoro nikšega Cila več. Što dela za novinarstvo, za liste, i mi katoličanci moramo delati za svoje kat. liste, te dela i skrbi na vse strani. Od nap redka kat. listov je odvisen ves naš napredek, ne samo politični, nego tüdi kulturni. Ne je zadosta nastavlati samo kat. društva i organizacije, potrebno je v prvoj vrsti podpreti kat. liste. Naši nasprotniki — slobodotni-selci, šteri nemajo skoro nikše organizacije po vesnicaj naše Krajine, so samo zato dosegnoli kakše uspehe, ar so njihovi listi tak jako zajšli v krščanske drüžine. Uredništvo pozavle zato vse širitele »Novin«, kak tüdi vse drüge prijatele, da napnejo vse moči, da se »Novine«, štere edino stanovitno i odločno branijo interes ali haske Slovenske Krajine, kembole razširilo. Naš cil bodi: Vsaka krsčanska hiža mora meti krščanski list. severnoj narodnoj meji samostojno i uspešno postavile za pravice naše države. Za dosego moje namere moram predložiti ministrstvi vojske i mornarice točen seznam za to priznanje upravičen! oseb i pregled njihovoga delovanja. Za, Postavitev toga seznama naj mi pošlejo vsi, ki se jih tiče i šterim je na tom, da dobijo priznanje dobrovoljst-va. a) oni, šteri so bili pri prevrati vojaki, od vojaške oblasti izpostavleno Potrdilo od njihove slüžbe v preobratnom časi. Či pa toga potrdila nemajo, naj navedejo iména trej vojaški pred-stojnikov i sovrstnikov, s šterimi so v gori povedanom časi vküpno opravlali slüžbo. Točen popis slüžbe z navedbov kraja, b) Civilne osebe: seznam vojaški i Civilni oseb, s šterimi so vküpno delovale i označbo časa i kraja delovanja, pa popis delovanja Samoga. Vse te listine naj se mi pošlejo do 15. marca toga leta. Opomenem pa, da bo vse poslane dokazilne listine presojüvala komisija, štera se v te namen sestane pri meni. Vsaki pošiljate!] naj pripiše svoj natančen naslov. Opomenite eden ovoga na te poziv! Rešitev ministra i nadaljna navodila bom razglasil po časopisah.'— Div. gen. v p. Rudolf Maister, Maribor, Maistrova ulica 17. GOSPODARSTVO. Lanska dežčevna letina je ne bila slaba samo za naša pola i živino, ar je ravno Povoden nájveč kriva, da se meteličnost tak jako razpasla, nego je kvarna i za rojare. Lansko leto so roji slabo püščali i glavna nesreča pa je v tom, de so včelo zavolo božnoga vremena jako slabo nanosili Vnogi rojar je niti telko ne dobo, da bi se njemi Včele prek zime preživale. .4- Vsaka veja narodovoga gospodarstva se organizira, trgovci majo svoja drüštva, delavci svoje organiza-cije itd. Samo mi prekmurski rojarje naj bi bili brez organizacije ? Čakamo od g. Bakana iz Nedelice i drügi ugodni rojarov v našem kraji, da se pobrigaja za nas i nam pomagajo Obnoviti našo ,,Cebelarsko podružnice. Viničarski tečaji. V te namen temeljitoga praktičnoga znanja v vi-narstvi i sadjarstva, se pali vpelajo i to s I. Jjmarcorn 1927. devetmesečni viničarski tečaji 1. na državnom logar-skom o Šafarskom nasadi v Pokraj, p. Limbuš pri Maribori i 2. na državnom logarskom i Šafarskom nasadi pri Kapeli, p. Slatina Radenci. Na vsakoga od tej tečajov se sprejme 10 gojencov. Navuk je v prvoj vrsti praktičen (delo) i samo telko i samo telko teoretičen (iz knjig), kelko je za bogše razmevanje vsakoga posamičnoga opravila v goricaj, sadovnjaki, trsnici ali cep{čnjeki, v pivnici itd. neobhodno potrebno. Gojenci dobijo na tej nasadaj prosto stanovanje i navadno kmetsko hrano i mesečno po 100 din. na roko, da si preskrbijo pranje obleke, potrebčine za negovanje tela i za snaženje obleke i obüvala. V tečaje se sprimejo iz mariborske oblasti kmetski i viničarski dečki, ki so že 16 tat stari i so ešče ne prekosili 24. leto. Morajo pa biti zadosta močni, da zmorejo lastnoročno opravljati vsa vinogradniška i drüga gospodarska opravila. K prošnjam za sprejem v teva tečaja morajo priložiti 1. krstni list, 2. zdravniško spričévalo, 3. nravstve-nd spričevalo, 4. od starišov morajo meti Potrdilo, v šterom njemi privolijo, da sme ostati celi 9 mesecov nep-restanoma na zavodi. Vse te listine mora prosilec sam oddati pri upravnih tistoga nasada, na Staroga šče stopiti i to najkasnaj do 20, februara 1927. Po tom časi se prosilcom tüdi naznani, či so sprijeti, ali pa ne. Gene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 205 Din., ovsa 160 Din. kukarica 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina t Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10'— Din., svinje U—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 64 par, Schiling 8 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 23 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2*42 D. Mali oglasi. Edno malo in v dobrom stani posestvo do 9 plügov zemle. Či je küpec zmožen več küpiti ešče lejko k coj dobi 4—5 plügov. Pozvedi se v gostilni MAITZ Gornji Cmurek p. Apače. VinogradnikiTpozor! Več jezer vceplenoga trsja (burgunder, muškat, silvaner i velki rizling) k odaji. Sto šče meti dobre gorice, naj küpi Ie pri JOŽ. BRATUŠA, trsničari, Ljutomer 51. Oddajo^se radi betega prvovrstne v najlepšoj legi gorice. Što šče küpiti se lejko zglasi pri g. PETRIČ v RazkrŠkomfbregi pošta Štrigova. K odaji je na Hotizi lepi grünt celo poslopje vse zidano i z črepom pokrito. Grünta le okoli a/i plüga i gomajski juš. Što šče küpiti, se lejko vsaki den zglasi pri HORVAT MIHALI na Hotizi hiž. Štev. 99. Pozvanje bojevnikom na našoj severnoj meji. Drüga točka v \. členi zakona od dobrovoljcov pravi: „ Dobrovoljec je tüdi tisti, šteri je od bojne 1912., ali v bojni od 1912. do H. nov, 1918. s prostovoljnov udeležbov, vezanov s požrtvovanjom pomagao ost-varjati narodno ujedinjenje i Oslobodjenje". S pogledom na to določijo se potrüdim, da dosegnem priznanje dobrovoljstva za tiste, ki so pri preobrat! dejansko pripomogli oslobiditi Maribor i drüge kraje naše severne meje. V poštev pa prihajajo samo tiste vojaške i civilne osebe: 1. ki so se v Maribori prostovoljno javila med 1. i všteto H. nov. 1918 v mojo slüžbo i to zvršavate nepretrgano konči do 17. nov., i 2. One, šteri so se v gori navedenom časi kde indri na našoj V vekšoj meri kak inda de trbe-lo krmiti Včele z umetnov krmov, s sladkorom (cukrom). Pa kelko je roja rov, šteri letos nedo mogli küpiti potrebne krme za včelo, ar ji je lanske slaba letina i vnoge tüdi meteličnost gospodarsko popunoma izmozgla. Od več strani smo dobili pritožbe, zakaj se ne ustanovi že prí nas znova, .Čebelarska podružnica«, štera bi nam v tom težkom položaji lehko bila na pomoč. Sladkor, na šteroga je navrženo državna trošarina, [je dragi. Ar se ide za jako važno vejo narodnoga gospodarstva, štera nosi skrben! rojarom v količkaj ugodoom letmi nekaj dohodkov, bi morala oblast dati rojarom sladkor brezi državne trošari. ne. Se zna, da te vugodnosti ne dosegne posamičen rojar, nego je potrebno, da se Zdrüžimo. Zadruga bi dosta ležej kaj za nas napravila^ kak bi mi sami posamič. Potrebna pa je zadruga tüdi z drügoga pogleda. Letos smo vidli, da so rojarje drügi krajov navozili k nam roje na pašo. Čiravno, ka se od tej tovarišev lejko včimo kak moramo biti iznajdlivi i skrbliva vendar toga ne smemo dopüstiti. Vsaki rojar naj po mogočnosti doma izhasni medeno žetev, i se ne sili v drüge kraje. Na konci tečaja dobijo udeleženci spričevala ali Svedočanstva, v šteri bo, kak so prilični v vinogradniški opravila). — To razglaša veliki žnpan dr. Pirkmaier. Podpirajte i Čtite Novine. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri | HAHN trgovina s papirjev s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Najvekša motorna ladjo na sveti „ALCANTARA“, štera ma 32 jezer ton depiasmana, društva Royal mail bite, odide na svoje prvo potüvanje iz Cherburga v Južno Ameriko dneva 4. marca t. 1. s potnikami I., II. i HL razreda. Potniki III. razreda lehko dobijo krasne kabine z dvema i štirami postelami po navadnoj ceni. Ta ladja je ednaka z ladjov „Asturias", Štera je začela svojo prvo vožnjo v februari minočega leta. Za navodila se obrnite na Zastopstvo ROYAL MAIL LINE v Dol. Lendavi, Glavna ulica 63. Ze PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ