PoStnina pW— «r eotooM _| Cena Din 1*- VUjirenskl dem S lev. 47 V £}ublinni, 26. februarja I93fi Itlv i. ] tnll|a poskuša v Amdouu lajno poslanstvo italijanskega senatorja pet angleški vladi London, 20. febr. o. llavas poroča, da sc že dalj časa mudi v Londonu italijanski senator Borazzini v neki privatni misiji. Njegovo bivanje jc v Londonu ostalo neopaženo vse, dokler ni poskušal debili- dostopa v odločujoče angleške kroge. Ker je včerajšnji Edcnov govor izzval veliko senzacijo po svoji stvarnosti in nesimentalnosti in ker se jc zdelo, da sc bo položaj za Italijo pri angleški vladi spet zaostril, je bilo nujno, da se je razodela pri tem tudi vloga, katero je igral senator Borazzini v Londonu. Italijanski senator je prišel v London direktno po Mussolinijem naročilu, da bi neuradno pripravil teren pri britanski vladi za razgovore o novem mirovnem načrtu med Italijo in Abcsiuijo. Mussolini ni hotel poslati kake bolj uradne delegacije ali svojega poslanika, ker jc že znana usoda Laval-Hoareovega predloga o tern vprašanju. Res je toliko, da je senator Borazzini dobil točna navodila od svojega političnega šefa. Da jc Mussolini začel misliti na možnost novih razgovorov, ni nič čudega, saj ni nihče v Evropi zainteresiran na tem, da se abesinsko vprašanje reši mirno in ugodno, bolj kakor Italija. 11. februarja jc angleški generalni major Cogwyns objavil v »AAornigpostu« daljšo študijo s konkretnimi predlogi za rešitev italijansko-abesinskega spora. Ta načrt je zbudil Mussolinijevo poznrnost zaradi tega, ker je vseboval postavke, ki bi bile za Italijo zelo ugodne. Drugič pa je zagovarjal sklenitev takega miru z angleškega stališča Objava te študije je dala italijanskemu ministrskemu predsedniku dokaz, da tudi angleški krogi mislijo na sklenitev miru in na čimprejšnjo likvidacijo abesinske pustolovščine. V tem je Italijane potrdil tudi Edc- nov govor, pa pred njim pa poročilo britanske komisije o angleških interesih v Abesiniji. Senator Borazzini je že imel v tem pogledu več razgovorov s poluradnimi in uradnimi italijanskimi krogi. Zdi se, da spričo položaja, kakršen je trenutno v angleški politični javnosti, njegova vloga ni obsojena na neuspeh, ker jc dobil z ozirom na svoje predloge že nekaj, razmeroma tudi ugodnih izjav. Edcnov govor je namreč dokazal, da angleška vlada nima nikakih trdnih pogledov z ozirom na vprašanje sankcij. Po Angliji celo krožijo vesti, da je vlada v tem vprašanju do dna sprta, da Edenu predvsem nasprotuje notranji minister in da je splošno prepričanje vseh vladnih krogov, da bi bilo dobro prenehati z gonjo o sankcijalu čimprej ni se to moglo zgoditi brez škode za kredit vlade. Iz tega jc razvidno, da je Musssolini zagrabil pravi trenutek. Habsburška pepelnica « ^ £mm j:J i i' uj i Oto: Oh, mama, poglej no na uro, kdaj bom postal cesar?« Cita: »Ne vem, kaj bo, ustavila se nama je.« lioliio - Nemčifa - Potiska Rim, 26. febr. o. Vesti, ki so se razširile o itnlijansko-ncmških razgovorih, ki naj bi pripravljali pogodbo med obema državama, proglašaio italijanski odločujoči krogi za neresnične in za preuraitjenc. Tudi ni res, da bi bili ti razgovori naperjeni proti določilom lokarnske pogodbe, ki jo je Nemčija prekršila s tem, da skuša spet utrditi in oborožiti demilitarizirano cono v Porenju. Italijanski tisk pa nasprotno s temi demantiji odločujočih krogov izjavlja, da se Italija ne bo mogla več držati te pogodbe, kakor tudi ne bo mogla podpisati pomorskega sporazuma, dokler bodo vladale sankcije Pomorski sporazum jc največja težnja angleške politike in bi še daleč ne bil popoln, če bi ga ne podpisala tudi Italija. V dobro poučenih krogih šušljajo tudi o možnosti zveze med Nemčijo, Poljsko in Italijo in so bili v tem pogledu že storjeni nekateri koraki. Z ozirom na čudna pota poljske politike, ki grozi s podpisom sovjctsko-francoskega pakta Von Hossel pel Mussoliniju predvsem njej, je verjetno, da poljski zunanjepolitični krogi mislijo na vse možnosti, s katerimi bi bilo moči dobiti zaveznikov. Strah pred Sovjeti, ki jc narekoval zvezo med Poljsko in Nemčijo, je verjetno, da bo privedel ludi še do drugih, čeprav presenetljivih korakov. Goringov obisk v Varšavi jc imel namen odstraniti vse sporne točke, ki so se pojavile zadnje čase med Poljsko in Nemčijo, in utrditi sporazum, ki jc tudi Nemčiji postal zaradi boljševiške ekspanzije zelo potreben. Razlike, ki so se pokazale med obema vladama zadnje čase, ne smejo vplivati danes na dobro razmerje med njima; io je mnenje odločujočih nemških krogov. Verjetno ie, da je Ob tei priliki Goring načel tudi vprašanje poljsko-nemško-italijanske zveze, če se angleška poli-lika zadnji čas ne preusmeri in ne preneha z gonjo o sankcijah in z vztrajno obkrožcvalno politiko proti Nemčiji. Nenul se boje same snifetov Berlin, 26. febr. o. Nemški listi poročajo, da pomeni podpis francosko-sovjetske pogodbe zadnji napad na lokarnsko pogodbo, ki bo s tem postala za Nemce docela brezpredmetna, ker je pakt med boljševiki in med Francijo namenjen proti obstoju Nemčije. Zaradi tega se bodo Nemci morali smatrati za razvezane od vseh dolžnosti, ki jim jih jc nalagala lokarnska pogodba. Zaradi tega sc bo morala Nemčija ozreti po novih potih za obrambo svoje neodvisnosti in integralnosti. Nemčija jc bila največja obramba proti komunizmu in boljševizmu v Evropi in jc tvorila s svojo odločno neizprosnostjo zid proti Lavalu organiziranega marksizma, čigar plen bi bila že marsikatera evropska drž.ava, če bi ne bilo Nemčije. Zato je popolnoma nelojalno in nepošteno, če skuša Francija zdaj s tem Nemčijo na milost in nemilost iz- ročiti boljševiškim prizadevanjem, ki vidijo v tretjem cesarstvu svojega edinega nasprotnika v Evropi. V zvezi z debatami o francosko-sovjetskcm paktu jc tudi poživitev razgovorov med Nemčijo in Italijo, ki so dobili višek pri včerajšnjem obisku von llasisela pri Mussoliniju. Von Hassel je pretekli teden odšel po navodila k Hitlerju v Berlin in je, kakor poročajo napol uradni krogi, prinesel s seboj natančne smcrnicc glede evcntuelnc pogodbe med Italijo in Nemčijo, ki bi postala aktualna takoj v trenutku, ko bo podpisana pogodba med Sovjeti in Francijo. V zvezi s tem obiskom so se raznesle tudi vesti o nameravani trizvezi med Poljsko, Nemčijo in Italijo, o čemer poročamo na drugem mestu. Belgijska nevtralnost London, 20. febr. o. Zaradi vse bolj zaostrujočega se ozračja v Evropi je danes prav tako kakor 1. 1914 vprašanje belgijske nevtralnosti eno izmed najvažnejših evropskih vprašanj, ki zadeva predvsem Anglijo. Iz londonskih krogov poročajo, da so se v tem pogledu vršila važna pogajanja med angleško vlado in med van Zeelandom. Ta pogajanja so se včeraj zaključila, toda njih rezultate drže v največji tajnosti. Pri teh nogajanjih je šlo predvsem za ohranitev lokarnske pogodbe, ki jamči demilitarizacijo Porenja in pa za položaj, ki je nastal v zvezi z nemškim oboroževanjem tega ozemlja. Vprašanje nevtralnosti razburja tudi vso Belgijo, ker so vojaški krogi za čim tesnejšo politično in vojno zvezo s h ranči jo. Za Belgijo ]>a je spričo šibkosti njene armade in slabe oboroženosti to vprašanje nevažno. Flamci in njihovi vodilni krogi zahtevajo, da Belgija ohrani svojo nevtralnost, kakršno je imela pred vojsko. To nevtralnost naj jamčijo Italija, Francija, Nemčija, kar je potrebno zaradi tega, ker Belgjici niso nič kaj pripravljeni spuščati se s Francozi v kakršnekoli sovjetske pustolovščine. Torej je iz tega razvidno, da v pogledu belgijske nevratlnosii ne vlada v Evropi nikako enotno mnenje, kakor ni enotnega mnenja skoraj v nobenem političnem problemu. Vsakdo skuša zase dobiti čimveč koristi in zavarovati Samo svoje interese. Danes pade Amba Alani! London, 26. febr. AA. Reuter poroča: Na vsej severni fronti se poroča o zelo živahni delavnosti patrol. Na italijanski strani se patrole očito pripravljajo na nov napad, ki bo sledil z vsemi silami in sicer proti Amba Alagi, ki bo verjetno padel v italijanske roke tekom današnjega ali jutrišnjega dne; tako vsaj govore vesti iz eritrejskega vira. Z abesinske strani delajo patrole predvsem na tem, da reagirajo na italijanske uspehe v sektorju Makale, posebno pa na raznih točkah severno-vzhodno od Makale in Aksuma. Oddelki abesinske vojske hodijo preko italijanskih linij ponoči in tam pripravljajo zasede oddelkom italijanske vojske, ki so najbolj spredaj. I rdi sc, da so sc Abcsinci vrnili k tej taktiki po zadnjih izkušnjah, ko so opazili, da jih italijansko topništvo in letalstvo uspešno goni narazen in preveč redči njihove vrste. V malih spopadih, kjer ic iznepadenje glavni uspeh, jc nemogoče, da bi lahko sodelovalo’ topništvo in letalstvo. Na ta način, pravijo Abesinci, imajo oni veliko premoč nad Italijani. Nevtralni opazovalci v abesinskem glavnem stanu v Desije so prepričani, da so tanki, letala in motorizirana transportna sredstva zelo dobra V nuuw samo 13 deloonih dni Tcbmicliskt eudatji aam pišejo Trbovlje. 25. februarja. »Slovenski dom« je vzbudil v naših revirjih s svojim včerajšnjim poročilom o premoženjskem stanju Glavne bratovske skladnicc v Ljubljani silno pozornost. List jc šel iz rok v roke, ker jc vsak hotel vedeti, zakaj ic odrejen sedaj, ko 5o vzeli 480 rudarskim vdovam draginjsko doklado, ki jc znašala največ 270 Din na mesec, naknaden pregled vseh rudarskih upokojencev. Socialen položaj rudarskega delavstva je že brez predvidenih reduciranih pokojnin dovolj mi-zercn. lo kaže že število zaposlenih rudarjev od leta 1925 dalje. Tega leta je še bilo v vsej Sloveniji zaposlenih rudarjev 9806 — od teh seveda največ v naših trboveljskih revirjih. Leta 1927 je to število padlo že na 7262, leta 1929 na 897/, leta 1932 na 5048, a lani 31. decembra na 46361 Cisto v skladu s tem padanjem števila zaposlenega rudarskega delavstva je bil njegov zaslužek. Lela 1925 so znašale rudarske mezde-še 185 milijonov Din, potem pa so padale od teta do leta in so znašale koncem preteklega lela komaj še 60 milijonov dinarjev) Povprečni brutto zaslužek na rudarja je znašal v zadnjih letih okoli 800 Din na mesec, povprečni čisti zaslužek pa nekaj pod /00 Din. V zimskih mesecih jc zaslužek vedno nekoliko višji, v poletnih manjši. Pri presoji višine povprečnega zaslužka pa jc treba imetij pred očmi, da je do 82% delavcev rodbinskih očetov ter da so ostali skoraj vseskoz starejši delavci. Mladostnih delavcev in žensk, ki bi živeli v rodbinskem gospodarstvu in večali rodbinski zaslužek, skoro ni! Za socialne razmere našega delavstva je tudi značilno, da v bližnji okolici rudarskih revirjev ni tovarn in poljedelskega ozemlja. Zato člani rodbin tudi drugod ne zaslužijo. Le redki so primeri, kjer bi služila v rodbini dva rodbinska člana. Kot nadaljnja posebno težka okolnost prihaja V poštev silno neugodno razmerje med še za- poslenimi ter brezposelnimi dclavci in nezgodnimi rentniki. Zc leta I933 jc ugotovila uradna banovinska komisija, da jc bilo v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju zaposlenih 41II rudarjev, brezposelnih 1526, onemoglih pa 1587. Danes ge je lo razmerje tako poslabšalo, da sc lahko reče, da mora skrbeti n. pr. v Trbovljah vsak rudar za enega renlnika ali brezposelnega. Posledica tega dejstva so veliki odbitki od plač, ki znašajo do 120 Din. Brez leh velikih odbitkgv bi ostali ubogi in onemogli rudarji brez sredstev, ker so občine denarno doecla izčrpane. Dalje jc treba upoštevati, da so v naših glavnih revirjih zaslužki silno neenakomerno razdeljeni. Trditev, da služi v Trbovljah nad 60% delavcev v poletnih mesecih le po 400 Din ali malo več na mesec, je resnična, četudi je na drugi strani res, da znašajo povprečni zaslužki tudi v teli mesecih znatno več Da bi ne bilo glede tega nobenega spora, je analizirala Delavska zbornica v Ljubljani mezde za premogovnik Trbovlie po izkazu dnevnih mezd, kakor ga je predložilo obratno ravnateljstvo v Trbovljah leta 1933 banski upravi, tedaj po viru, katerega avtentičnost jc izven spora! Po lem izkazu bi zaslužilo, ako bi se delalo 13 šihlov, 60% vsega delavstva v Trbovljah manj kakor čislih 430 Din na mesec! Od leta 1933 do 1935 sc jc znižal povprečni zaslužek za 5%, razdelitev mezd pa se ni bistveno spremenila! Če sedai na drugi strani occnimo, da je treba dati samo za nakup živil (brez kurjave!) za samca po sedanjem stanju draginje 220 Din, za rodbino pa 660 Din na mesec, sc vidi, da je v poletnih mcsccih življenje večine trboveljskega delavstva res že dclj časa ogroženo. Na oskrbovanje z oblačilnimi in drugimi potrebščinami, ki znaša po indeksu zagrebške Delavske zbornice trikratni znesek gornje vsote, pa je skoraj nemogoče misliti. Dosedaj v tako zvanih zimskih mcsccih se jc še shajalo. Delalo sc jc povprečno po 17 šilitov na mesec, t. j. toliko, da ni bila prehrana velikega dela trboveljskega delavstva resno ogrožena. Toda že za mesec marec je napovedanih komaj 13 šihlov in pričakovati jih je ob teh razmerah v prihodnjih mesecih tja do poletja še manj. To se pravi, da bomo doživeli žc zopet razburljive dogdke, kot smo jih lani, Hdpisal dekret, da se skliče seja Narodne skupščine za pri hodnji ponedeljek. Tej seji bo prisostvoval (udi grški kralj Jurij II. Dekret za sklicanje Narodne skufiščine je predložil v podpis kralju predsednik vlade Demerdzis. Politični položaj se drugače v Grčiji m spremenil. V vseh krogih se zatrjuje, da je storjen zadnji poskus, da se sestavi koncentracijska vlada, v katero naj bi vstopili poleg pred: stavnikov liberalne in populistične J; ra tike tudi Cafandaris, Papanastaziu in Metaxas. Povdarjajo tudi z druge strani, da je ta poskus padel v vodo. Ueoii ljudje lz San Juana v Portorici poročajo, da sta tam dva nacionalista s streli iz revolverja ubila upravnika policije. Ubila sta ga ravno tedaj, ko je šel od svete maše iz cerkve in hotel stopiti v svoj avtomobil. Atentatorji so bili takoj aretirani in so pri zasliševanju izjavljali, da so ubili upravnika policije zaradi tega. ker je na oster način zadušil nerede, ki so jih izzvali nacionalisti. Mem 'zasliševanjem sta atentatorja skušala zagrabiti pu^ke stražarjev in zbežati. Bila sta taikoj ubita Med Arabci * Iz Jeruzalema: Arabci so napadli naselbino Asircev pri mestu Elkaburu. Pri tem spopadu )e padlo 7 Asircev in 4 Arabci. Pine Iz Zakopan poročajo, da je plaz zasul trojico furistov. P.omožna odprava je rešila dvojico, tretjega turista, nekega nemškega državljana pa je našla mrtvega. Kitajski uraaejt Iz Šangaja: Kitajski roparji. Veliko senzacijo Je izvala vest, da so neznani zločinci ugrabili sina tnanega gospodarstvenika v koloniji Sangaja. Do-!ični gospodarstvenik je ravnatelj velikega števila bank in predsednik mnogih bolnišnic. Roparji zah-levajo odkupnino 2 milijona dolarjev. Oblasti so uvedle obširno preiskavo. Odkrile so že sled za zločinci. Uednc nove podmornice Iz Tarenta. Včeraj so spustili v morje novo veliko italijansko podmornico. Svečanosti so prisostvovali vsi najvišji predstavnik^ civilnih, vojaških in fašističnih oblasti. Posebni duhovnik je ob tej priliki zmolil molitve za kralja in Mussolinija. Vihacjl Iz Helsingforsa. Po vsem finskem obrežju ■Azsajajo zelo močni snežni viharji. Ves pomorski promet je ustavljen, mnoge ladje, ki so blokirane od ledu, pa pošiljajo SOS klice na pomoč. Estonski in finski ledolomilci so odpluli na pomoč, ladjam, ki so v nevarnosti. Plaz nad rudnikom Iz Newyorka. Iz vseh krajev USA prihajajo vesti o elementarnih katastrofah, ki jih je izzvala nagla sprememba vr.emena. Na rudnik zlata v Koloradi se je zrušil plaz zemlje in je bilo ubitih 10 oseb, 10 pa jih je težko ranjenih. Reke še zmerom naraščajo in so poplave posebno velike v Kaliforniji in okoli Stopsktona. Dosedaj sc vč za štiri smrtne žrtve. Nekaj tisoč ljudi je brez strehe. Tudi v državi Pensilvanija so reke povzročile velike poplave. Poljedelstvo trpi ogromno škodo. Marctajte ..Slovenski dom“ Po daljšem presledku ie začela s svojim delom ponovno včeraj narodna skupščina. Težko vzdušje se je že nekoliko umirilo, ker ekstremisti Jevtiče-vega kluba niso dobili za obstrukcijo več soglasja pri vseh ojjozicijskih skupinah. Zdi se, da gre obstrukcija, s katero operira opozicija proti vladi, za tem, da zavleče razprave o državnem proračunu, ker je akcija opozicije v finančnem odboru doživela neuspeh radi odločnega posega finančnega ministra Letice in skupščinske večine, ki je izglasovala fin. odboru rok 3 dni. Razumljivo je, da so včerajšnjo sejo pričakovali vsi z velikim zanimanjem in so bile zato polne tudi vse galerije za občinstvo. Seji je prisostvoval večji del vlade. Takoj po otvoritvi se je začela stara pesem, Voja Lazič, Kabalin in Baričevič so natepavali sejni zapisnik z neskončno verigo prijjomb. ker so pri tem delu ojjoziciji jiomagali vsi 4 sku|>ščinski tajniki, je jx>vzel besedo predsednik skujiščine Čirič in izjavil, da bo predloge, ki jih je prejel, dal enostavno na glasovanje brez ozira na pritožbe opozicije, da jih morda ni cula. Poudarjal je, da je v skupščini večina, ki ji je za delo in hoče mirho razpravljati o predlogih. Čirič je odklonil tudi fiostopanje skujv ščinskih tajnikov, ki dostavljajo k zapisnikom svojevoljno neumestne pripombe. Po njegovem govoru je Maribor, 25. februarja. Specijaliteta zadnjega časa so v Mariboru »črne gostilne«. To so zasebna stanovanja, v katerih se dobi pijača, kakor v gostilni, toda znatno ceneje. Seveda je cena zaradi tega lahko nizko, ker ne plača iak »črni« gostilničar nobenega davka in nobene trošarine od iztočenega vina. So pa taki lokah veliko skrivnost ožjega kroga ljudi, ki jih za ves svet ne izdajo. Šaj bi sicer takoj posegle -vmes stroge oblasti, ki v takih slučajih ne poznajo šale. Kazni so zelo stroge in ne zadostuje za povračilo vseh stroškov samo zoplcnieno vino, temveč je treba šteti še lepe jurje povrhu. Skoraj v vsakem mestnem delu so takšni skrivnostni lokali. Zalagajo jih z vinom ali lastniki sami, ki imajo svoje vinogradi, ali pa dobivajo pijnčrt v manjših količinah v mesto. Vozijo jo kmetje, ki prihajajo z i vozovi na trg, prinašajo jo v nahrbtnikih in pletenkah iz okolice. Da, odkrili so celo mlekarje, ' (Po statistiki OUZD-a.) Zanimiva je ugotovitev, da je zaposlenost delavstva v januarju 1936 z ozirom na stanje v januarju 1935 že v ccli vrsti industrij precej napredovala. Na prvem mestu je industrija kamenja in zemlje z letnim prirastkom +574 oseb. Njej sledi tekstilna industrija z letnim prirastkom +569. Nadalje so napredovali: občinski obrati +388, gradnje nad zemljo +369, kovinska industrija +354, oblačilna industrija +292, higijena +169, papirna industrija + 166, industrija Tirane in pijače +129, industrija kože +101. Konjunkturni padec z vet kot Ekspozitura OUZD v Celju je sklicala za danes dopoldne v Obrtnem 'domu v Celju konferenco ali uradni dan za predstavnike gospodarskih organizacij, industrijskih in obrtnih podjetij z namenom, da se delodajalci seznanijo z vsemi perečimi vprašanji našega socialnega zavarovanja in da delodajalci iznesejo na kompetentnem mestu svoje želje, predloge, pritožbe itd. z namenom, da bi se ta panoga naše socialne politike po možnosti izboljšala. Kakor je bilo razvideti iz izjav navzočih merodajnih faktorjev, se bodo take konference vršile večkrat na leto, da 9e na ta način navežejo čim ožji stiki med OUZD na eni ter delavci in delodajalci na drugi strani. Konferenco je vodil upravitelj ekspoziture OUZD v Celju g. Šmigovc, udeležilo se je je pa večje število predstavnikov našega gospodarskega življenja, vendar z ozirom na veliko važnost in pomen vse premalo. Navzoč je bil tudi ravnatelj OUZD iz Ljubljane g. dr. Bohinjec ter član predsedstva g. Gologranc. G. Šmigove je poročal najprej o računskem zaključku za 1. 1934., nato je pa ravnatelj g. dr. Bohinjec v daljšem referatu opisal stanje našega delavskega zavarovanja. Ni naš namen na tem mestu naštevati vse podrobnosti iz njegovega referata, ker se o teh stvareh po časopisju že mnogo razpravljalo, omentii hočemo le najvažnejše momente s posebnim ozirom na delovanje ekspoziture OUZD v Celju. Glavno, kar moramo imeti vedno pred očmi, kadar govorimo o našem delavskem zavarovanju, so današnje slabe gospodarske razmere, v katerih živimo. Finančna osnova je namreč odvisna od delavskih plač,' povprečna mezda v dravski banovini pa znaša komaj 21 Din dnevno in zato po pravici govorimo o krizi socialnega zavarovanja. Preti vojno je namreč lahko plačal s svojo mezdo oskrbne stroške v bolnišnici, medtem ko dandanes povprečna delavčeva mezda še dolgo ne zadostuje. Prispevki se vsled padanja mezd znižujejo, stroški soc. zavarovanja so vedno isti, oziroma se še večajo. Potrebno bi bilo, da bi tukaj priskočila na pomoč država, da bi se lahko vzdržalo zavarovanje na taki višini, da bi bilo kos vsem svojini nalogam. Soc. zavarovanje bi moralo biti prosto vseh taks in pristojbin, predvsem bi moralo biti uradovanje poštnine prosto. Zelo slabo vpliva posebno v dravski banovini veliko število vajencev, kateri so vsi zavarovani v I. razredu, izdatki za vajence v bolnišnicah itd. so pa isti kakor za najvišje zavarovane. V XII., to je najvišjem razredu, je Drobiž iz Izsiljevalec Pri neki zagrebški babici se je javil neznanec in ji izročil pismo. V pismu je babica brala, da mora vrniti 400 Din, ki si jih je baje preveč zaračunala za odpravo plodu, ki ga je izvršila na neki ženski. Babica o takem in sličnem računu ni ničesar vedela in je neznancu, ki ji je pismo prinesel, to tudi povedala. Naslednjega dne je neznanec zo-oet potrkal na niena vrata in ji izročil podobno fečina zapisnik brez pripomb odobrila. Čiričev govor je razburil duhove med ojx>zi-, cijonalci, ki so se pričeli prerivati okrog predsednikove mize in protestirati. Razvilo se je vsesplošno prerekanje in hrup, da je moral Čirič sejo prekiniti. Vlada je razen pravosodnega ministra odšla iz skupščine. Ko se je seja zopet otvorila, je stopil na govorniški oder med drugimi tudi Nikola Preka in podal v imenu celokupne ojx>zicije izjavo, da zapuščajo dvorano vsi opozicijski poslanci , ’.<*,« je .'.J.. ....... t« . r S.u j l l - r-<— . . . * . ‘ »v . ’ , Vsi opozicijonalci so po izjavi Preke zapustili dvorano iii deloma odšli med občinstvo na galerije. Predsednik Čirič je nato pojasnil svoje postopanje in opravičeval odlok, s Katerim je skupščinsko stražo postavil v dvorano, rekoč, da je njegova dolžnost, da z vsemi sredstvi, ki jih dopušča poslovnik, omogoči redno delo v skupščini. Za njim je obračunal z ojjozicijo še Voja Janjič. Z odhodom opozicije je p>o dolgem času prišlo do mirnejših trenutkov v skupščini. Skupščinska večina je mogla šele sedaj preiti na obravnavanje predlogov, ki so jih skupščini predložili nekateri ministri in poslanci. ki so imeli v vrčih za mleko vino. Največ »črnih« gostiln so dosedaj odkrili na Pobrežju in v Studencih, kjer usfvarja pomanjkljiva kontrola najlepše priložnosti za take podvige. Dogajalo ,se je, da so se v »črnih gostilnah« prirejale cele veselice. Nedavno je bila taka točilnica odkrita tudi v sredini mesta, v Mlinski ulici, kjer je lastnik razpečaval svoje vino na drobno. Danes pa se je zopet zvedelo, da so odkrili v Mariboru novo tako točilnico, in sicer na Aleksandrovi cesti nasproti kolodvora. Nek posestnik je točil v svoji hiši pridelek lastnega vinograda v količini po 10 litrov, kar je dovoljeno. Spretni občinski organi pa so izvohali, da sc v stanovanju hišnicc dotične hiše dobi vino tudi v manjših količinah, po četrtinkah in pollitrih. Ko so danes zjutraj napravili tam obisk, so našli kar 16 gostov, ki so se gostih z vincem, katerega jim je hišnica točila. Seveda bo imela zadeva posledice, zlasti če se dožene, da je bil s to »gostilno« v zvezi sam lastnik hiše. 100 delavci izkazuje edino gozdno-žagarska industrija in sicer —697. Brez dvoma je deloma blaga zima vzrok temu povečanju zaposlenosti. Mogoče pa je temu vzrok tudi vojna v Afriki, katera rapid-no uničuje razne dobrine, ki jih je treba nadomestiti. V sezijskem pogledu (to je napram decembru 1935) je res nazadovalo 9 industrij z več kot 100 delavci, vendar moramo pripomniti, da bo seziiska zaposlenost kmalu oživela in ta padec popravljen. Dne 20. februarja 1936 je znašal prirast napram istemu datumu lanskega leta že 4582 delavcev. zavarovanih vsega skupaj le 7—8 odstotkov zavarovancev. Podobno kakor z vajenci je tudi s Služkinjami. Vprav zaradi teh nezdravih razmer so vsi temelji našega socialnega zavarovanju zrahljani. Referat nato našteva, koliko izda OUZD letno v procentih za zdravila, bolnišnice, hranarino itd. Iz vseh podatkov je razvidno, da je naše zavarovanje zeld1 širokogrudno in se nudijo obolelim vse možnosti zn zdravljenje ter se ne varčuje ne pri zdravilih ne pri drugih izdatkih (sanatoriji, okrevališča, bolnišnice itd., kar je treba posebej poudariti. ker je vprav glede tega vprašanja razširjeno med zavarovanimi člani napačno mnenje. Upravni stroški v primeri z ostalimi soc. ustanovami niso previsoki, posebno če vpoštevamo dejstvo, da je plačevanje prispevkov zelo komplicirano. Naše člane bodo gotovo zanimali nekateri po-dalki, ki se nanašajo na delovanje OUZD na območju celjske eksjioziture. Pri eksj>ozituri OUZD v Celju je včlanjenih 3950 delodajalcev in znaša povprečno število zavarovancev 12.958 (v ccli banovini ca 80.000). Povprečni odstotek bolnikov s porodnicami je 2.58% (normalno 1.75—2.20), število zdravniških okolišev na tem teritoriju je 34. Letni predpis za 1. 1935 je znašal 8,203.403.95 Din, zaostanka, na predpisu je 2,300.889.58 Din. Od 12.661 opominov v celi banovini jih odpade na Celje 6000, od 3000 političnih rubeži na Celje 1200, od 4600 sodn. rubeži odpade na Celje 1800 in od 17.988 dopisov jih pride na Celje 9000. V celjskem okolišu plačuje velika industrija svoje j>rispevke do 80% dobro, lesna industrija do 90% slabo, mala obrt 5% dobro, občinski in župni uradi do 95% slabo. Kmetij s poljedelskimi stroji je zavarovanih v Celju 1090 z letnim predpisom 42.600 Din. OUZD je izdal 1. 1935 za bolnišnico za območje celjske ekspoziture 458.542.50 Din. V zdraviliščih in sanatorijih se je v tem letu zdravilo 55 oseb na pljučih bolnih's 3357 oskrbnimi dnevj. Zavarovanega je skoraj 40% celokupnega prebivalstva, v Colju samem (združeni občini) 53%. Pri naslednji točki se je razpravljalo o prosti izbiri zdravnikov, o predpisu glede zdravil itd. Končno je bil še sprejet načelen sklep, da se tudi v Celju pokrene akcija za ustanovitev stanice zn socialno skrb za rekonvalescentne delavce, h keatri bodo skušali pritegniti v prvi vrsti veliko industrijo. V ta namen se bo ustanovil ku-ratorij in bodo k temu poklicali velika podjetja, občine, karitativna društva itd. V to svrho bo ekspozitura OUZD sklicala anketo, h kateri bodo povabljeni vsi merodajni faktorji! domovine pismo, le da je bilo to pisano ostrejše in zahteva po 400 Din še poudarjena z grožnjo, da jo bo sicer prijavil policiji. Babica se teh groženj ni ustrašila in je rekla neznancu, naj se gospa, ki zahteva povračila denarja, sama zglasi pri njej. Ta odločnost je bila na mestu, kajti naslednje dni ni bilo niti neznanca, niti nobene gos|:>e. Babica pa je vso zadevo prijavila |>oliciji, ki je uvedla preiskavo in dognala, da gre za čisto navadnega izsiljevalca. Po kratkem času je policija izsiljevalca tudi priiela. ki Edini, ki je bil zadovoljen s pustom: prodajalec konfetov danes zjutraj. je dejanje priznal, povedal pa še to, da je jx>dobno že večkrat poizkusil. Poljaki kupujejo lesno podjetje Vse naše lesne industrije sc zarodi fcrlzc tn sankcij bore z velikimi težavami. Večinoma so morali svoje delo zmanjšati na najmanjšo mero ali pa ga celo ustaviti. Med temi podjetji je tudi gozdno-industrijsko društvo »Zeta« v Bileči. Zaradi težkih razmer so se lastniki podjetja odločili, da bodo podjetje prodali nekemu društvu Poljakov iz Danziga. Ta skupina se pogaja tudi za popolcn odkup gozdov, ki jih je domače podjetje svoječasno kupilo od črnogorskih plemen. Podjetje »Zeta« ima svoje žage v Bileči in So-mini. Pogajanja za odkup podjetja so že v teku, na kraju samem se nahajajo zastopniki poljske finančne skupine, ki so si oglodali vse naprave. Izgloda, da bo kupčija_ sklenjena, ker je bilo vsem delavcem in uslužbencem »Zete« že odpovedano. Avtomobilska nesreča Ne daleč od Bjelovara se je zgodila včeraj avtomobilska nesreča. Osebni avtobus, ki vzdržuje redno progo med Bjelovarom in Beregom, se je z vsemi potniki vred prevrnil v jarek. Med potniki ie seveda nastal strah in zmešnjava. Pri nesreči sta bila dva težje ranjena, dva pa lažje. Do nesreče je prišlo na ta način, da so se splašili konji, ki so vozili avtobusu nasproti in prestrašeni zavozili vanj. Šofer se jim je liotel izognili, vendar mu ni tispelo, ker je blatna cesta zaokrcnila avtobus proti jarku. Proga Bihač-Knin Državna sekcija za gradnjo železniških prog je začela a pripravami za gradnjo železnice iz Bi-liača v Knin. Progo že trasirajo in odmerjajo zemljo, katero mora država odkupiti od zasebnih lastnikov. Progo bo gradilo francosko društvo Bati-gnolles«. »Bafignolles« je že odprl v Bihaču svojo pisarno, prišli so že vsi njegovi funkcijonarji, Ki pripravljajo vse potrebno za pričetek dela na terenu, ki se bo začelo že čez nekaj dni. Nova proga je velike gospodarske važnosti in odrešilna za siromašno prebivalstvo teh krajev. Progo bodo gradili istočasno iz Bihača, iz Kulen Vakufa in iz Knina, tako, da bo dogotovljena že v 4 letih in izročena prometu. 50 pretepačev V Zenici pri Sarajevu sc jc v nedeljo vršila svatba. Eden izmed gostov je poročnega kuma hudo užalil, ker jc mlado nevesto bolj bogato obdaril kakor pa kuni sam. Takega dejanja tradicija na svatbah ne dopušča, še manj ga pa oproščajo svatje sami. Zaradi tega so se svarfje začeli prepirati in prerekati, nujno je, da so pri tem merili tudi svoje telesne moči. Obe skupini sta se brez prenehanja prepirali in nato prepir ndaljevali v sosedni krčmi. Razvil se je velik pretep, v katerega je poseglo več kot 50 ljudi. V vsem splošnem pretepu niso opazili, da je ležal na tleh že eden od njihove družbe mrtev. Za njim je jx>j>adalo na tla še četvero drugih, ki se vsi bore s smrtjo. 20 pa jih je lažje ranjenih. Hodža v svojem volilnem okraju Po obisku, ki ga je čehoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža napravil v Novem Sadu, je obiskal svoj stari volivni okraj Stari Futog, kjer so ga nad vse slovesno sprejeli. Pozdravil ga je v imenu njegovih nekdanjih volivcev prota Niko-lia, njegov sodelavec ob času volitev. Odtod je odpotoval dr. Hodža v Gložan, kjer je obiskal prav tako svoje nekdanje volivce. Najbolj slovesno in najbolj veličastno pa so Hodžo sprejeil Slovaki v Bačkem Petrovcu. V Kulpinu |>a so občani izročili Hodži diplomo s častnim občanstvom. Dr. Hodža je nad vse zadovoljen s svojim jTotovanjem, zlasti pa nad sprejemi, ki so mu jih na vsem jx>tu prirejali Slovaki. Iz Bclgutda Belgrad, 26. febr. m. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič in francoski poslanik na na.šem dvoru Robert Dampiere sita si ogledala tukajšnji zoološki vrt in vsa dela za restavracijo belgrajske trdnjave na Kalemegdanu. Belgrad, 26. febr. m. Vsled neprestanega deževja naraščajo vse večje reke v državi. Tako prihajajo semkaj poročila iz raznih krajev ob Savi, da Sava v nižjem teku zelo narašča in da grozi, da skupno z Drino jx>plavi nad 500.000 katastrskih jutrov plodne zemlje v Mačvi. Petrovgrad, 26. febr. Tu so imeli konferenco mlinarji, člani davčnega odbora iz Banata. Na njej so sklenili, naj se mesto skupnega davka na moko znova uvede trošarina na žganje. Belgrad, 26. febr. m. Po 30-dnevnem štrajku so se na poizvedovanje ministrstva za gozde in rudnike ter delavske zbornice vrnili na delo vsi rudarji, zaposleni v rudniku Sisavec. Kakor smo že poročali, je pred časom slopilo v štrajk 750 rudariev tadi težkih jazmer. v katerih žive. „Crne“ gostilne v Mariboru Naše narod. gospodarstvo v januarju 1936 Delavsko zborovanje v Celjskem okraju Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 26. februarja: Pepelnica, Valburga, Feliks lil. Jutri, četrtek, 27. februarja: Aleksander. Kaj bo danes Ljudski dom Moste: Ob 20 predavanje dr. Vilka bajdige o »Rdečem pasu okiog Pariza«. Društvena soba Kodeljevo: Debatni večer fantovskega krožka. ... on Salezijanska prosveta Kodeljevo: Ob 20 sestanek dekliškega odseka. Predava Stefan lemlm ° ZeDru*Itvena'dvorana Trnovo: Ob 20 predava- , nje dr. Vinka Šarabona »Okrog sveta« Verandna dvorana hotela Union: Ob 20 predava v alpinistični šoli botanik prof. Petkovšek o temi: »Ali poznate te alpske cvetlice?« * 18 slovenskih narodnih pesmi je na sporedu jubilejnega koncerta »Ljubljanskega zvona«, ki bo v oonedeliek '2. marca ob 20 v Filharmonični dvorani Večino pesmi so harmonizirali Matija lome, France Marolt, Oskar Dev in Emil Adamič. Z ozirom na velike zasluge »Ljubljanskega zvona« za naše nacionalno in kulturno življenje in prav posebno še zato, ker je ta koncert jubilejni koncert rvh '50 letnici Zvonašev, vabimo občinstvo k številnemu posetu. Predprodaja od jutri naprej v knjigarni Glasuene Matice. . Te dni smo slišali predavanja o bolgarski kniiževnosti, o gospodarskem položaju in gospodarskih stikih z Bolgari, v jnetek, dne 28. t. m. pa bomo slišali odlomke iz vsebine tako bogate bob narske glasbe. Na sporedu intimnega koncerta, ki rr_a priredi Glasbena Matica v Hubadovi pevs ki dvorani v petek, dne 29. t. m., so samospevi, klavirske skladbe, skladbe za violino in klavir ter moški in mešani zbor. O bolgarski glasbi predav, skladatelj Adamič. Cene so zelo nizke, sedeži | 10, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigarni ^ Glasbene Matice. , „ , . „„ Ali poznate te alpske cvetlice? Pod tem na- I slovom bo predaval botanik |irof. gosp. etkovsek nocoj v alpinistični šoli 1K Skale. Začetek točno i ob 'Al v verandni dvorani »Union«. Vstop piost. , Tretja redna letna skupščina Dravskega banovinskega odbora Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Ljubljani bo v nedeljo, dne lo. marca 1025 ob 10 v sejni dvorani mestnega magistrata c sledečim dnevnim redom: 1. Volitev treh članov j v verifkacojski odbor in treh članov za overitev i skupščinskega zapisnika. 2. Nagovor predsednika. 3 Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo upravnika. Poročilo o delovanju v preteklem letu in o imovinskein stanju. 6. Poročilo nadzornega odbora. 7. Podelitev razrešmce za delovanje v preteklem letu. 8. Naknadne volitve v upravni te nadzorni odbor. 9. Volitev delegatov za glavno skuoščino. 10. Odobrenje letnega proračun«. 11. Predmeti in predlogi odbora in članov skupščine. 12 Slučajnosti. Za slučaj, da skupščina ob prvotno odrejenem času ne bi bila sklepčna, se bo vršila skupščina isti dan 15. marca 1936 ob 10.30, neglede na število prisotnih članov oziroma delegatov. Violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zarnikova nam bodeta zaigrala na koncertu v petek, dne 6. marca v Filharmonični dvorani znamenito Beethovnovo Kreutzerjevo sonato. To je glavna in najtežja koncertna točka njihovega bogatega sporeda, ki obsega poleg tega se dela Mozaita, Bacha Kogoja in Škerjanca. Predprodaja vstopnic bo od ponedeljka dalje v Matični knjigarni. Začetek koncerta ob 20. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA Začetek ob 20. uri. Sneda, 26. februarja: Družinski oče. Premijera. Red Sreda. Četrtek, 27. februarja: Vesela božja pot. Red Ce- trtek. . _ Petek, 28. februarja: Zaprto. Sobota, 29. februarja: Goljemanov. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri. | Sreda, 26. februarja: Saloma. Red A. Četrtek, 27 februarja: Apropos, kaj dela Andula. Red B. Petek. 28. februarja ob 15: Kraljičin ljubljenec. Dijaška predstava. Cene od 5 do 15 Din Opera. V petek, dne 28. t. m. bo dijaška predstava v operi popoldne ob 15. Vprizori se pod taktirko ravnatelja Poliča Wagner-Regenyjeva opera Kraljičin ljubljenec. Cene od 5 do 15 Din. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. # Radio Programi Radio Llubliana i Sreda, 26. februarja: 1 - Sn i n t-SutM! : Simfonija* e c-m«lu /»t m-k(wtcr, orgli* ln tlvn klavirja (.ploftfie). 12.45 Vremenska ua,|K>ved, lmročila. — 111 Napcivrtl easa, objava aiMiroila, obvestila. — 111.15 Operni zbori (plošče). — 14 Vremensko imročilo, burnim tečaji — 18 Otroška ura: Otroške pesmi (poje Mladinski oktet lz Trbovelj). — 18.20 Zvitorepka preslepi v is o ko sodnijo — zvočna stika (člani Nar. gltxl.). — 18.40 Nevarnost slabe orijentaoije (g. Melkiu Oskar). — 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, Obvestita. — 19.30 Nnc. ura: Solovjev in njocova lugosl. prijajtelja S1rns«ninycr m H tički (dr. Oojeui 1-Sčev-Kotuzov r/ Beltrrada). — »o Koncert mladi,nskeira okteta iz Trbovelj (vodi k. Avguat Šuligoj). — 20.45 Ortroleki koncer, igra II »laž Arni«. - 31.14 Koncert radijskega orkestra. — 32 Na.povtsl časa, vreimrnrtka na|K>vod, paroMlti, objava SIK)reda. - 22.15 Potovanje od zapada proti vzhodu (češka. Slovaltku, Poljska. Izvaja radijski orkester). Drugi programs* Sreda, -6. februarja: Bclurad: 20 Offenbachom opera *Hoffniannove pripovedke-. — Dunaj: lfl 3,', l’e pelničtia sreda v litur*ii&n.ib pesmih. - 2(1,35 SimiVo- nlčni koncert. — 22.1(1 Mozartovi godalni kvarteti. — 23.15 Plošče. — Hudimbclta: 19 311 Hubayev balet Kojstni dan tnlantluje«. - 22.35 Ciganska gltutbu. — 23.3(1 Plesna glasim. — Trsi — Milan: 17.15 Iz glasbeno zgodovine. — '2(1.43 Siinf. koncert. — 31.2(1 Igra. — 22 Duhovni zbori. — Hi m - Bari: 17.15 Iz glasbene zgodovine. — 20.85 Giordaiiova opera •Sibirija«. — Praga: 19.25 Ork. in pevski koncert. — 21 3(1 Francoska violi irska in klavirska glasba. — 22.13 Plošče. — Varlova: 29 Plošče. — 2! Chopinov koncert. - 32.05 Haydnovi godalni kvarteti. — 22.4(1 Lahka glasim. Vso Nemlifa: 2(1.13 F ra mlade generacijo. — Berlin: 31 Bethgejovn igra o gliv krvnem lKdrodu veteranov »Stotnik Kopejkin«. — Kiiiiiosberg: 20.45 Itadijolei orkester. - Hamburg: 20.43 Orgelska glasba severno-nernških mojstrov. — 31.10 Iji.ndemannova radijska balada De Nobiskroog«. — Vrati sl ara: 20.43 Kaj vse doiivi radijska postaja. : iv . - . ‘v $0 'Km.?: ičU.. v,;;:#** Vodljive smuči so si izmislili v Švici. Nerodam tudi te ne bodo dosti pomagale, čeprav se na njih sedi. Pozimi zbirajmo moči Naše podnebje ne dopušča lahkoatlctoni udejstvovanja skozi vse leto. Pri temperaturi pod 10° C je vsaka konkurenca na prostem zvezana z možnostjo telesnih poškodb, kak dober uspeh je pa sploh nemogoč. Ali naj to okolnost obžalujemo? Nikakor ne! Poznamo sicer dežele, kjer podnebne prilike v nikakem oziru ne motijo šport-nega udejstvovanja skozi celo leto, toda tudi tam počivajo atleti gotov čas. Pokazalo sc je namreč, da ne more nihče brez škode preveč zahtevati od svojega telesa. Dvanajstmesečno nepretrgano tekmovanje je pa prevelika zahteva. Teinu dejstvu se tudi ne da ugovarjati s tem, da imajo Amerikanei pozimi tekme v zaprtih dvoranah (Halle). Predvsem so v Ameriki specialisti, ki poleti zelo malo, ali pa sploh ne nastopajo, teniveč samo pozimi v llallah. Ostali j'a imajo urejeno tako, da vsako leto počivajo po tri do štiri mesece. Tudi prvaki in svetovni rekorderji se z malimi izjemami držijo tega. Zima naj služi lahkoatletom vedno, in v predprijžravah za olimpijado še prav posebno samo delu za izpolnitev in odpočitek. Vsak športnik ima gotovo množino energije, ki jo sme brez nevarnosti ujjorabljati. Ako je porabi več. ne dela pametno, temveč, kakor kdo, ki se pri velikem kapitalu ne zadovolji samo z obrestmi, ampak načenja tudi glavnico Sčasoma mora ta metoda dotičnika uničiti. Športnik, ki od svojega telesa preveč zahteva, se prej ali pozneje pokvari. Ne uniči samo svojih prednosti pred so-tekmecem. celo slabši jvostane. Ta nevarnost se večkrat spregleda. Napačna razdelitev moči je navadno vzrok za nenadno odpoved prej znanih in mnogo obetajočih šfiortnikov. Nasprotno pa se dado velike napake, ki so se pojavile v letni sezoni, z lahkoto popraviti, če si privoščimo dva do tri mesece jvopolnega miru in šele potem pričnemo z zimskim treningom. Naprezanja in tekem pa se moramo principielno izogibati, bodisi to v dvoranah ali pri gozdnem teku. Izjema naj bodo le cross-country tekači, ki pa se morajo odločiti, ali bodo tekmovali v zgodnji pomladanski sezoni, ali pa v poletni. Oboje združiti in pri tem žeti uspeh obakrat, je nemogoče. To je izkusil že mar-sikak naš tekmač, ki svojih pomladanskih uspehov ni mogel ponoviti poleti. Začetnik naj smatra gozdni tek kot dobrodošlo sredstvo za izvežbanje svojih še ne dovolj trdnih organov, seveda samo do gotove meje. Vsak lahkoatlel, ki razjx>1aga z nekim gotovim znanjem, bo moral izpolniti čas, ko ne sme tekmovati, ko se mora tako rekoč odreči glavnemu užitku športnega udejstvovanja, na drug način. Tekme mora nadomestiti z vajami, ki zahtevajo j duševno koncentracijo, kajti ravno do tega pri tekmi ali treningu nikoli ne pride. Poizkusiti mora vse, česar se je poprej podzavestno priučil in kar je mogoče netočno in nelepo izvajal, jasno spoznati. To globlje spoznanje svojih dobrih ali tudi slabih strani pri izvajanju tega ali onega športa, mu daje šele teoretično množnost za poznejše zboljšanje njegoveg dela. Noben atlet ne bi mogel v poznejših letih svojega športnega udejstvovanja doseči nenadnega izboljšanja svoj'ih j uspehov. Spomnimo se samo na nemškega sprin-terja Borchmayerja, ki je po 15 letnem šjvortnem udejstvovanju, skoraj tridesetleten, čudovito izboljšal svojo formo Pozabiti ne smemo tudi našega maratonca Sporna, ki vsako leto boljše teče. kljub (emu. da mu tečejo tudi leta. To se mu more posrečiti samo z dolgim previdnim treningom. Z lahkoto, toda zavedno obvladano, naj vodi , lahkoatlet svoj trening pozimi. Dvakrat do trikrat I na teden lahek trening svoiih specialnih vaj' in ■ tudi drugih, vedno brez velikega napora. K temu j srednjedolg gozdni tek, ne pre|iočasen, pa tudi ne prehiier. Ce dobimo občutek, da telesa ne mo-, remo več krotiti v tej zdržnositi, je to dobro znamenje, da se nahajamo na pravi poti. Ker pa je ta prezgodnji porast sile nezaželjen in ker vemo, 1 da nadaljnje delo ne bo prineslo telesu nobenih : novih zmožnosti, lahko pri tem znamenju z nai-mirnejšo vestjo opustimo vsak trening za kak I teden. Lahkoatlet naj torej pozimi trenira igraje in premišljeno, tekme pa opusti. V Dobravi ni deta Dobrava, 23. februarja. Bilo je pred dvajsetimi leti, ko je iz prijetnega letovišča Dobrave, kamor so zahajali zlasti manj premožni sloji na oddih, veleindustrija napravila od saj in tera zakajeno naselje. Ni bilo dolgo in izginila sta oba hotela, ki sta bila tam več let, in lice Dobrave se je popolnoma izpremenilo. Tujec pa, ki še danes izstopa na kolodvoru Dobrava, namenjen v Vintgar, jo hitro odkuri naprej, da čim-prej pride v sotesko reke Radovne. Sedaj, po dobrih dvajsetih letih, je te idile konec, tovarna se demontira, delo pojema in le najnujnejša naročila, ki so še v teku, se izvršujejo. Kateri dan se bo zadnjikrat pokadilo iz dobravskega dimnika, je le še vprašanje časa, morda v enem tednu, morda v enem mesecu, saj je bilo že več terminov napovedanih. In posledica? Dobrava kot letovišče je izgubila svoj |x>men, delavci, ki so bili povečini domačini, bodo pa ob svoj kruh. Prvotno je bilo slišati, da jih bo sprejelo jsodjetje KID v svoje obrate na Jesenicah in Javorniku, sedaj pa se menda tega brani in pretekli teden je imelo celokupno delavstvo jeseniških železarn velik javen shod, na katerem so obravnavali zaposlitev delavcev iz opuščene dobravske tovarne elektrod. Prihodnje dni bo sklican še en tak shod, na katerem bo delavstvo zvedelo za odgovor podjetja. Le škoda za Dobravo, ki ni več (o, kar je bila pred dvajsetimi leti. Noi in kramp v pustni noči Kljub temu, da se radi krize veseljačenja ob |iustni noči zelo omejujejo in daleč zaostajajo ra onimi pred nekaj leti, sc še vedno dogaja, da posamezniki pri vinu ne poznajo meje. I o se seveda žal ne dogaja samo ob pustnih zabavah, marveč tudi sicer, kadar niso kake posebne veselice. Ob pustnem krokanju pa se zberejo večje družbe in ko vino stori svoje, prihajajo na dan stara sovraštva. Ko so ljudje vinjeni, se jim pač zdi najbolj primerno, da obračunavajo bodisi stare ali |ia šele v noči nastale mržnje in sovraštva. Današnja noč beleži, kolikor je dosedaj znano, v bližini Ljubljane dva taka ožbalovanja vredna slučaja. Prvi se je pripetil na Viču, drugi blizu Kamnika. Okrog dveh zjutraj se je vračal proti domu na Viču 30-letni zidar Čuden Peter. Ko je bil že blizu doma, ga je nenadoma napadel neznanec ter ga začel obdelavah z nožem. Radi nepričakovanosti napada se Čuden sploh ni mogel postaviti prav v bran in je dobil zlasti hude vbodljaje v bok in pleča. Kljub poškodbam se je z velikim trudom privlekel še do doma. Domači so takoj obvestili ljubljanske reševalce, ki 90 Čudna prepe ljali v bolnišnico. Približno enako se je godilo v današnjih jutranjih urah tudi kovaškemu pomočniku Antonu Gubancu iz Kamnika. Ko se je okrog štirih zjutraj vračal domov, je pristopil k njemu neznanec ter ga po par psovpah začel obdelovati. Podrl je Gu-banca na tla ga mlatil z nekim kolom, o katerem Kriza nad pu Tudi letos Ljubljančani niso hoteli biti ob pustno zabavo, ki dosega svoj vrhunec v noči od pustnega torka na pejremično sredo. Veselic je bilo tokrat bolj malo, zato jia je občinstvo napolnilo nekatere najbolj znane lokale v mestu. Kolikor je bilo veselic in kolikor je bilo lokalov pripravljenih za pustno zabavo (programi, itd.), moramo reči, da so bile vse dobro obiskane. Kar se pa splošnega pustovanja tiče, jia je bilo ojiaziti isti pojav, kakčr na Silvestrov večer: da namreč hrupnost, ki je še do nedavnega vladala ob pustnih veselicah, ponehava. Večina lokaiov je zaprla vrata že .kinalu jdo polnoči in ponočnjake, ki so ostali dalje časa po lokalih, je lahko sprejelo par kavarn in gostiln, ki so ostale odprte deloma do dveh treh. le nekaj ]>a celo noč. Hrupnost veselic pojema Tako je bilo sinoči po ulicah videti le prav malo mask. Boljša publika sploh ni prišla in je večinoma tudi ni bilo. Iz posameznih družin je bila na zabavah večinoma le mladina, ki je po vseh lokalih tvorila vsaj 90%. Zato pa so bile zabave jx) jjosameznih kavarnah tembolj neprisiljene in zabavne, v kolikor seveda niso prešle v norije. Ugotoviti pa moramo, da se je poVsod opažalo mnogo korektnejše obnašanje, kakor smo to sicer navajeni ob takih prilikah. Pred vsem je treba ugotoviti, da ni bilo videti jx> ulicah onih prizorov, ki so ob takih zabavah tako običajni. Tudi policijska kronika ne izkazuje nobenega omembe vrednega slučaja, pri katerem bi morali intervenirati varnostni organi. Tudi m bilo po ulicah nobenega vpitja, ki je ob pustnih veselicah doseglo navadno višek S tem seveda ni rečeno, da nikjer ni bilo po lokalih nobenih incidentov, da nikjer ni bilo videti nobenega pijanca, itd. To je bilo in bo najbrž tudi ostalo; hočemo le reči, da je obenem s pojemanjem hrupnosti veselic še bolj začelo izostajati pijančevanje, kakoršnega smo bili navajeni do zadnjih let. To je bilo opaziti zlasti po barih. Dočim so prejšnja leta pokale ob talch prilikah šampanjske steklenice druga za drugo, ko se je jrilo likerje bolj kakor sedaj vino, ko so bile servirane j>d mizah najdražje pijače, je letošnja pustna noč vrgla iz šampanjski steklenic morda v vsej Ljubljani le toliko zamaškov, da jih vse spraviš na prste obeh rok. Ljudje so sedeli večinoma ob cvičku in črnih kavah, le tu in tam se je videlo tudi vermut ali kake boljše pijače. Dva vzroka Da vse veselice v zadnjem času pojemajo na svojem sijaju in na hrupnosti, je vzrok predvsem v vsesplošni gosjmdarski krizi. Tako smo videli že ob Silvestrovem, da tudi njemu kriza vedno bolj jemlje tisti sijaj, ki so ga imele silvesterske veselice prejšnja leta. Ce primerjamo potek letošnjega silvestrovanja in pustovanja, moremo ugotoviti, da kriza od Silvestrovega do Pusta ni nič popustila, marveč se je celo poostrila. Kajni Silvestrovo se je praznovalo še neprimerno, hrupnejše kakor Pust. Pri pustni noči pa je igrala svojo vlogo še druga, morda bolj občutna okolnost: visok datum. Že od nekdaj je pri prireditvah denarni uspeh ali neuspeh v največji meri odvisen od datuma. Važnost datuma pa se je zlasti čutila to noč, ki bi jo marsikdo prebil v kakem lokalu, če bi bil pustni torek zečetkom meseca ... Dobra stran krize Da hrupnost veselic pojema, ni seveda nobena škoda. Bil bi to celo razveseljiv znak, če bi ne bil to obenem tudi znak naraščajoče krize. Pravijo, da ima vsaka stvar svojo dobro in slabo stran, le kriza da ima samo slabe strani V današnjih ju- tranjih urah jja so nekje ugotovili, da ima kriza vendarle tudi eno dobro stran: da je namreč odpravila tisto naravnost noro veseljačenje in krokanje, ki je v časih — torej v dobrih časih — presegalo ponekod že vse meje. Ta dobra stran je bila danes |xmoči tako občutna, da so jo lahko ugoto- vili celo v družbi, ki ni bila več najbolj sposobna za trezno presojo dogodkov. Termometri ljublianskih žepov Ljubljana ima nekako kazalo, ki kaže, kdo veseljači: petični meščani, ali pa povprečni ljudje. To kazalo so autotaksiji na Aleksandrovi cesti. Kadar so v Ljubljani kake elitne jorireditve, katerih se udeležujejo sloji, ki imajo kaj pod palcem, so autotaksiji večii del v prometu. Kadar pa veseljačijo le navadni zemljani«, stoji cela kolona autotaksijev prav nemoteno ob trotoarju. In tako je bilo tudi to noč. $oferji so deloma spali v svojih vozilih, deloma pa so v gručah postajali ob avtomobilih ter zabavljali črez krizo. Le tu in tam je zdrčal iz kolone kak avtomobil in popeljal masko na veselico ali segreto družbo v drug lokal oziroma domov. Največ pa je bilo takih avtomobilov, ki vso noč niti enkrat niso stopili v akcijo. Je še več drugih znakov, ki kažejo, ali imajo ljudje, ki veseljačijo, kaj pod palcem ali ne. Eden od dobrih poznavalcev ljubljanskih žej>ov je tudi »voznik «v dvigalu »Nebotičnika«. Napitnina, ki jo dobijo ti vozniki«, je dobro merilo o denarnem stanju ljubljanskih ponočnjakov. Ce danes vprašate enega od teh »voznikov«, kakšna je bila bilanca ponoči sprejetih napitnin, se mu niti prav odgovoriti ne bo zljubilo. Tolike natančnosti se ni nadejal Skot joride v London. Na ulici izgubi en plenic (nekako en dinar). Išče in išče, tako, da je že policaj |iostal nanj pozoren. Nato pojasni policaju svojo nezgodo in ga prosi, naj mu shrani penny, če bi ga slučajno našel ;j utr i da pride tod mimo. Ko se 8kot drugega dne vrne .vidi. da so delavci v poštnih čepicah ulico več metrov naokrog razkopavali. Zaskrbljen stopi k policaju in mu šepne: »Gospod stražnik, saj nisem mislil, da bi morali ta moj pennv Uko natančno .iskati.. .1 misli Gubane, da je bil najbrž kramp. Poleg poškodb po vsem telesu ima zlasti veliko rano na glavi. Rana tudi sama kaže. da je imel napadalec v rokah najbrž kramp. Tudi Gubane leži v bolnišnici in njegovo stanje je dokaj resno Sicer je preteklo |>ustno veseljačenje še precej mirno tudi v okolici; vsaj v kolikor se tiče večjih ivretepov. V bolnišnico do zjutraj razven omenjenih dveh niso pripeljali nikogar, ki bi dobil poškodbe v pustni noči, pa tudi varnostnim oblast-vom ni bil prijavljen noben slučaj kakega večjega pretepa. Svoji ženi izpraznit stanovanje Maribor, 25. februana. Pred malim senafom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila danes kazenska razprava na subsidiarno tožbo, na kateri je nastopil kot tožitelj in zastopnik zasebne tožilke odvetnik dr. Rudolf Ravnik proti ključavničarju drž. železnic Bogoljubu T. V obtožnici mu očita, da ie potem, ko sc je ločil od svoje žene Terezije T., šivilje v Krčevini, šiloma vdrl v njeno stanovanjc, ko je ni bilo doma ter s pomočjo treh najetih delavcev odpeljal pohištvo, in sicer dve omari, posteljo in nočno omarico S tem ie povzročil svoji bivši ženi znatno škodo. Vse to pohištvo pa je bilo last žene. Obtoženi je priznal dejanje; v stanovanjc svoje prejšnje žene jc prišel s ponarejenim ključem. Zagovarjal pa se je, da je bil on najemnik stanovanja in da je bilo od-' peljano pohištvo njegova last. Pravi nadalje, da ga jc njegovo bivša žena vrgla iz stanovanja ter se potem zaklepala in skrivala pred njim. Ker se vsem njegovim pozivom za vrnitev pohištva ni odzvalo, je vdrl v stanovanje ter izvršil dejanje. — Vse te navedbe pa je tožiteljica izpodbila. V teku ruzprovc je nato prišlo do poravnave, ker ie tožiteljica odstopila od kazenskega pregona, sicer bi bil toženec obsojen v smislu obtožnice. Predlagala se je sporazumno ločitev zakona, ki je dejansko ločen že od 7. oktobra 1935. Nasprotnik je na predlog pristal, se obvezal, da bo ptačal odvetniške stroške ter bo vrnil pohištvo nazaj. Ohlajen. »Gosfiodična, meni se zdi, da sva si že nekje videla!« — »Ze mogoče; jaz sem blagajničarka v zastavljalnici.« ¥ Čudno. Vajenec K.: »Ce se moj šel ujezi, dobi kar rdeča lica.« — Vajenec M.: »Smešno; pri nas jia vajenci.« Ce bi Ikarus in njegov sin danes letela z vošče nimi perutmi na sonce, bi ne pozabila vzeti padal... ju na Buenos Aires Buenos Aires argentinska prestolnica Staro prfstanišče v Bnenos Aires. Današnje glavno inc.sto Arcjentiniie Buenos Aires ima /a seboi že precejšen kos zgodovine. Od časa, ko na kraiu, kjer danes sloji najmodernejše mesto s skoro 2 milijoni ljudi, še ni bilo žive duše razen divjih Indijancev, ko je široko ustje reke La Platc namakalo bujno poraslo morsko obrežje, je poteklo že. polnili 400 let. Prvi Evropejci v Argentini Dva pogumna portugalska pomorščaka, ki lih jc z neštetimi drugimi v tedoniem času gnala želja po pustolovščinah in bogatem plenu v takrat šc neodkrite kraje, sta na tem kosu ameriške zemlje prva od Hvropcjcev stopila na suho zemljo. Leta 1515 je to pokrajino osvojil ža Španijo Diego de Soliš, ki se je peljal tja s precej močno posadko, tedaj pač ni bilo govora o kaki kolonizaciji v današnjem pomenu besede, ki bi jc kaka evropska država izvedla v novoodkritih deželah, kajti, ko se ie taka ekspedicija vrnila obložena s plenom zopet v domovino, ie ostala dežela prav taka, kakor je bila prej, brez vsake oblasti, ki bi jo vezala na matično državo. Evropejcem jc šlo predvsem le zato, kako si bodo nagrabili bajnih zakladov v deželah Novega sveta, do katerega jim je Krištof Kolumb po naključju odprl vrata. Točno pred 400 leti sc jc ob ustju reke La Platc izkrcal podjetni in pogumni Španjolec Pedro de Mendoza s posadko 3000 mož, od katerih jc bilo 2500 Spanccv, 500 Nemcev, Nizozemcev iri drugih. Ta mož, ki ie bil eden od najuglednejših na tedanjem cesarskem dvoru Karla V., jc dobil letd 1534 povelje, da odrine s 14 ladjami proti zahodu na odprti Atlantski ocean, dokler ne prispe do pokrajine ob La Plati, jo zavzame in kolonizira, ali kakor bi se za tedanje čase reklo, iz-pleni. Ko jc po dolgotrajni vožnji po morju, na kateri je večkrat gledal smrti v oči, da ga potegne z njegovimi ladjami in posadko na dno globokega oceana, končno vendar-lc dosegel ustje te »srebrne reke«, je takoj začel tu graditi mesto in ga nazval bnenos Aires, kar bi sc reklo po naše »ugodni vetrovi«. Kakor je Kolumb imenoval otok, ki mu jc prinesel rešitev po dolgotrajni mučni vožnji v Novi svet »Otok sv. Odrešenika«, tako jc posvetil Pedro dc Mendoza krai ob ustju La Platc »Dcvici ugodnih vetrov«. Tudi Nemci... Med posadko Pedra dc Mcndozc sc jc tedaj nahajal tudi bavarski vojščak Ulrich Schmiedcl, na katerega so Nemci od sile ponosni žc zato, ker lahko rečejo, da se nemška kri pretaka po Buenos Airesu že od časa, ko je tam nastalo prvo evropsko naselje. Polnih 20 let jc ostal ta Bavarec v Ameriki, nato pa se je vrnil v domovino. Napisal in izdal je spomine na to čudovito vožnjo v Novi svef in o njegovih doživljajih v Ameriki in jc tako postal znamenit ludi radi tega, ker je on prvi zgodovinar, ki je sploh pisal o pokrajini ob La Plati. Nemci so mu zato tudi zelo hvaležni in so postavili v Buenos Airesu krasno izdelan vodnjak na čast možu, ki je prvi stopil tod na ameriška tla. Razvoj mesta Čeprav so Indijanci žc nekaj let po ustanovitvi to mesto porušili do tal, ga niso izbrisali za vedno, kajti bilo jc obnovljeno že leta 1580. Buenos Aires je od tedaj kaj hitro rasel. Ko je leta 1860 postal glavno mesto argentinske republike, jc štel že okoli 80.000 ljudi. Z neverjetno naglico pa sc je začel razvijati proti koncu 19. stoletja in v začetku sedanjega veka do danes, ko spada po številu prebivalstva na deseto mesto na zemlji. Okrog 800.000 živi tu priseljencev, večino med njimi pa imajo Italijani. Argentinska vlada je prepričana, da ima njihovo glavno mesto še daleko večji pomen, kakor pa se mu je pripisoval do nedavne dobe. Na to dejstvo je skušala pokazati s tem, da jc leto 1936. posvetila spominu na ustanovitev Buenos Airesa pred 400 leti, ko je priplula tja prva evropska iadja ki io jc vozil Spa-njolcc Pedro de Mendoza. Križem po New Yorhu V New Yorku je vse, kar vidiš, največjo na svetu. Zato je tudi največja celica vprav tu. Pa ne morda celica v Sinp-singu, marveč živa celica je to, najmanjši delec organizma, ki ga vidiš sicer le v drobnogledu. Imenuje se Asfodelija. Velika jo kakor krogla za golf. Neke vrste alga je lo, ki je zelena, kadar je živa in bela, kadar je mrtva. To celico imajo shranjeno v Znanstvenem zavodu ob Vzhodni reki. Bržkone vam bo znano, da lahko vNewYorku z >Westcn Electric« na Glavni ulici (Rroadway) telefonirate svojim prijateljem po televiziji! Največji med tremi največjimi kotli na daljno kurjavo »požre« 36.000 ton, to se pravi, cel vlak, na mah. Če poveš lo kakemu Evropcu, bo vzel na znanje to dejstvo kot pristno ameriško pretiravanje. Ali veste, da so sobe nekega hotela (Edison) opremljene z višinsko-sončninii žarnicami? Ali ste opazili, da je postalo smučanje v New Yorku letos zelo popularno? Še pred dvema letoma je bilo na Peti aveniji le malo trgovin, ki so imele na prodaj smučarske obleke. Bili so ti kostumi zelo koketni, a za pravi šport docela neuporabni. In še tisto bore malo ljudi, ki si jih mogel videti na Lake Placidu, kako so se dričali«, je bilo oblečenih tako staromodno, kakor v Evropi pred 20 leti. Toda letos ima že vsaka večja trgovina lasten oddelek za smučarske potrebščine. Nekatere imajo celo griček za smučanje iz lepenke, ki je. posut s kafro ali s soljo, kakor da je za- snežen. Na njem vidiš Bavarca ali Tirolca domačina, kako daje nasvete tujcu. — In >sno\vtrain« (smučarski vlak) te popelje na Lake Placid za dva dolarja, če vzameš nedeljski listek. Če znaš dobro šah igrati, dobiš lahko v eni partiji pet dolarjev. Na zgornjem delu Glavne ceste (Broadvvay) je ena izmed takšnih javnih igralnic, kjer igrajo za steklom šah in damo. Mimoidoči napeto opazujejo potek iger. Pravijo, da so še vešči igralci v slabih časih na la način držali na površju. V istem lokalu so priredili neke vrste dunajski Prater, kjer vidiš pravo gnojišče in smetišče, da kar doživiš »blažena leta nedolžnih otrok«. Celo fotografa s predpotopno kamero, ki je često že pokvečena, ne manjka tu. V izložbi neke trgovine s pisalnimi stroji v notranjem delu mesta vidiš nekaj zelo mikavnega: pisalni stroj, ki ima na vsaki tipki poleg črk še po eno žival: mucko, miško, slona, psička itd. Poleg tega pa še 9 prstanov z enakimi slikami, za vsak prst en prstan. Tako se vsak otrok mehanično nauči uporabljati pravi prst za pravo tipko. Poleg lega je New York v marsičem najcenejše mesto na svetu. Kje neki dobiš velike benečan-ske čipkaste robce za 9 dolarjev, radijske aparate od 4 dolarjev dalje ter električne višinsko-sončne žarnice (seveda najmanjši namizni model) za' — Izgubljena premičnica na vidiku Majhni planeti, ki obkrožajo sonce v širokem polju svetovnega prostora med Marsom in Jupitrom, povzročajo astronomom mnogo dela in skrbi. Ker so te premičnice navadno razmeroma majhna telesa, zelo oddaljena od sonca in naše zemlje in vrhu tega še slabo razsvetljena, jih je mogoče opazovati samo nekaj mesecev v letu in sicer le tedaj, kadar so na isti strani svoje razsvetljene zvezde kakor naša zemlja. V primeru, da jih učenjaki več let nimajo stalno pred daljnogledom, se jim prav lahko izgube, zlasti, ker je njihova pot pod vplivom privlačnosti drugih zvezd, predvsem velikana Jupitra, podvržena nenavadnim spremembam. Iskanje izgubljenega planeta je silno težko, ker ne zahteva samo paznega opazovanja, marveč tudi dolgega in težkega preračunavanja. Planetoid „Hidatgo“ Izmed 1350 malih planetov, ki jih doslej poznamo, je nesporno najzanimivejši planetoid štev. 944 z imenom 11 i d a 1 g o. Odkrili so ga leta 1920. v zvezdarnici v Bergedorfu pri Hamburgu. Astronomi so se dolgo časa prepirali, ali je novo odkrito nebesno telo kak nov komet ali pa pravi planet s povsem originalno krožnico. To novo nebesno telo se je namreč ob svojem periheliju (naj- krajšem odmiku) začuda primikalo svojemu soncu, ob aheliju (najdaljšem odmiku) pa drvelo daleč cez »dovoljeno sfero« v področje Saturna. Njena pot okoli sonca je bila nenavadno dolga, trajata ie namreč celih trinajst let. Njena elipsa pa je bila ponafjsana kot pri nobeni drugi prcmičnici, celo bolj od kometov, |ki trpimo s pokojnikovo soprogo in sinčkom in ki z njima skupaj tukaj stojimo. Vsi se sprašujemo: Gospod, ali se je to moralo zgoditi? Ali je to bilo potrebno? Ali se ni smelo zgoditi, da bi še dalje živel med nami? Gospod, saj nam je njegov nasmeh bil potreben, saj smo potrebovali njegovega prijateljstva. O Gospod, zakaj je njegova mlada žena morala tako liilro in nepričakovano ostati brez svojega skrbnika, prijatelja in varovalca? Zakaj bo moral njegov sinček dozoreti brez očeta, ki ga bo tako bridko pogrešal? Da, tako se vprašujemo mi ljudje, ki jim je zakrila božja modrost. Mi ne vemo, kakšni so njegovi načrti z nami. Ne vemo, kaj je pokojniku prihranil s siiirljo. Sani Jezus Kristus govori: Zdaj še ne doumeš, kaj se s teboj godi, prišel pa bo čas, ko boš to doumel. Tudi naš dragi pokojnik bo to doumel. Postalo mu bo jasno, da se je to moralo zgoditi. In da se jc zgodilo v njegov blagor. Mi pa vemo vsaj lo, da poznamo njegovo smrt. Vemo, da je častno padel na mestu, ki mu ga je Bog določil. Ni se obotavljal, da tvega svoje življenje, ko mu je to dolžnost narekovala. Napravil je, kar je edino pravilno in naravno za moža. ki ljubi čast in izpolnjuje dolžnosti: branil je svoje mesto. Tvegal je svoje življenje in ga tudi žrtvoval.c Župnik je govoril še dalje, loda Berger ga ni več slišal. Nekaj se je zlomilo v njem, sedel je brez pomoči in še bolj klavern kakor prej. V prvem delu župnikovega govora jc še čutil, kako se ga je Helena tesno držala, ko pa je začel govoriti o Quisthusovi smrti, je začutil, kako se je tesni stik počasi zrahljal in nato ugasnil. Roka je previdno zdrsnila, se osvobodila in ležala mrtva v njenem naročju. Na Bergerjevem obrazu ni zatrepetala nita ena črta. Ni pogledal za roko. Ni branil, bil jc otrpel in negiben, njegovi oči so strmele v duhovnika. Ni slišal niti besed. Njegove misli so bile nekje drugje. Njegove misli niso bile nikjer. Prebudilo ga je nepričakovano in močno jokanje. Ko je zaobrnil svoj obraz, je videl Estero Quisthusovo, kako je nagnjena naprej ihtela med svoje črno orokavičene roke. Njeno dekliško telo se je treslo od neizmernega in krčevitega joka. • Odslej je njegove oči niso več izpustile iz oči. Gledal jo je, kako je sedela, napol brezumna od obupa, kako ničesar ni slišala niti se česa zavedala. Petje in polaganje vencev sta šla mimo obeh, kakor da sta brez zavesti. Potepi so rakev nesli k grobu. Berger in Helena sta šla drug ob drugem kakor dva tujca. Zena je z žalostnim in zapetim licem gledala predse. Šel je ob njej in mislil na postavo v kapeli ter na Quisthusa, ki so ga nesli na začetku sprevoda. Nemirno je glodalo v njem, boleče in omotična misel se mu je vsiljevala. »Takšni bi lahko mi bili.« Tedaj je lesno pred seboj opazil Liidersenovo rdeč-kastorjavo glavo z obvezo. Nekaj v njem se je sesulo, postal je mirnejši in ostrejši. Naenkrat se mu je zazdelo, da je ta pred njim njegov pravi pravcati nasprotnik, začetnik vsega zlega, ki se je nagromadilo nadenj. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.