Zgodnja Katoll£k cerkven list. Danico Uhaja vsak petek na celi poii, in velj4 po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr.. ta pol leta 2gld. 40 kr., za četen leta 1 gld. 30kr. V tiskarmci sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., ca četert leta 1 gold.; ako »h«!*-!;*- na ta dan praznik, uide Danica dan poprej._ Tečaj XXVI. V Ljubljani 27. rožnika 1873. Liat 26, Kopernik — Gaiiief — Cerkev• (Konec.) Poprimimo zopet zgodovinsko nit. Oaliiej je obljubil pokoren biti slovesnemu povelju 1. 1616 — znana mu je bila tudi prepoved Kopernikove knjige, vsaj sam o tem piše o listu do Picchiena (sekreterja pri vojvodu Toskanskem), zraven izraža nado, da se bodo popravki kmalo objavili, ter se ponaša s svojim ravnanjem nasproti cerkvi, rekoč: „Jako sem se obnašal v tej zadevi, da bi se noben svetnik ne mogel z večo spost Ijivostjo in gorečnostjo cerkvi nasproti obnašati". Določba od 1. 1(320 veljala je tudi zanj, ter je njemu in vsem prav v smislu vednosti same odkazala pot, po kteri naj hodijo, da ne zabredejo v učenjaški prevzetnosti, in vednosti ne znižujejo s tem, da bi terdili za dognano, kar ima mnogo nasprotkov v vsakdanji skušnji, na ktere je Urban VIII sam Galileju kazal. Ko bi se bil Galilej tega deržal, lahko bi bil napredoval brez kterega koli oviranja — pa on je ravnal drugač. Klican je bil 1. 1632 na odgovor v Rim. Pa zakaj ? Ne glede na povelja in obljube je izdal svoj »dialog" (dvogovor), v kterem zopet terdi Kopernikov uk, kterega ni očistil pogreškov, ampak jih je le sebi in svetu prikrival, zraven je pa še cenzorju zamolčal to prepoved, njemu 1. 1616 dano. S tem je prelomil 1) določbo od 1. 1620, bil je 2) nepokoren poveljem in nezvest svoji obljubi, kar se je 3) lahko razlagalo kot zaničevanje cerkvene veljavnosti; in to se ni moglo prezirati, ker je ravno s tem Galilej tako sloveč zarad znanja dal množici nevaren izgled lahkomišljenega vedenja in nespoštljivosti nasproti sv. pismu in cerkvi. To je bil vzrok njegove obtožbe, kar se lahko razvidi iz besedi papeža Urbana VIII, ktere nam je zapustil Niccolini, tadanji toskanski poročnik v Rimu. V svojih listih nam je Niccolini zapustil vso zgodbo te»a slovečega preiskovanja, ktero se je končalo 22. junija 1633, ta dan se je Galileju obsodba brala in on se je moral s prisego odpovedati svojemu mnenju. Akoravno se mu je pri pervi obsodbi 1616 za- S'0zil0 z ječo, vendar se ni zdaj terdo ravnalo ž njim. a se je zdaj moral s prisego odpovedati svojemu mnenju, to ni nič čudnega, ker pervič ni spolnil slovesno, a brez prisege dane obljube; odveč bi bilo pa omenjati, da pogojno je pa še zmiraj lahko svoje misli zagovarjal in čistil. Kako se je pa po obsodbi ž njim ravnalo, priča naj njegovo pismo konec leta 1633 do Renierija: „Pred petimi mesci so me izpustili iz Rima (bil je obsojen v ječo, a papež je obsodbo omehčil in mu dovolil prebi- vati pri že omenjenem Niccoliniju na lepi vili), ko je ▼ Florencu kuga razsajala. V ljubeznjivi bla^odušnosti se mi je v zapor odkazalo domovanje najljubšega mi prijatelja, nadškofa Piccolominija; v njegovi prijazni družbi sem vžival toliko serčnega miru in serčne zadovoljnosti, da sem svoj uk zopet nadaljeval.... In ker je v 5 mescih v mojem domovinskem mestu kuga ponehala, dovolilo se mi je v začetku decembra 1. 1633 zamenjati ozko hišo s tako zaželeno prostostjo življenja na deželi. Zato sem se podal na vilo „bellosguardou in potem ▼ Arcetri, kjer bivam sedaj, da blizo domovinskega svojega mesta vživam zdravega zraka". — Tu je ostal Galilej do smerti 1. 1642 (po drugih 1. 1638). Po tej natančni razpravi, posneti po izvirnih listinah, se lahko sodi, kaj velja sledeča terditev: „Galilej, ki je ca Laškem od začetka 17. stoletja razširjal Kopernikov uk, je moral terpeti veliko grenkega preganjanja zavoljo tega uka. Tedanji papež ga je dal v ječo vreči in ga ni poprej oprostil, dokler ni prisiljeno prisegel, da se zemlja ne verti". Kaj ne, kako je to v napačno luč postavljeno! Kar naravnost zmota je pa sledeče, kar sem ravno tam bral, kakor poprešnji stavek (v Zori, štev. 10. v sostavku, Kopernik in sledi njegovega duha) in kar se prav pogosto nekako posmehljivo nam nasproti ponavlja: „Komaj pa je prisegel, pripoveduje zgodovina, je pa hitro izustil te besede: „e pure si muove" (pa se vender le giblje zemlja). Te besede so Še le konec 18. veka izmislili, kakor je dokazal matematik Heis v časopisu Giia. 1.1870. (Tako Alzog, Kirch-geseh. 9. Aufl. II. zvez. str. 321 v opombici).*) Da to ravnanje cerkveno nikakor ni oviralo zvezdo-siovja, vidi se iz sledečih imen katoliških učenjakov svetečih se že v 17. veku, kakor Riccioli in Cas?ini, ki sta bila oba v Boloniji in drugi. Zvezdoznanstvo je verlo napredovalo, nazori so se čistili, veršile so se nove zuajdbe, posebno ona o teži zraka: nasprotljeji opovi-rajoči terditev, da se zemlja suče, so se zgubljevali. L. 1S22 s privoljenjem Pija VII so se v Rimu tiskale knjige, ktere uče te nauke po bolj splošnem mnenju no-vejih zvezdoslovcev. Te zadnje besede ločijo prav dobro nauk sedanjih zvezdoznancev od nauka Kopernikovega *) Tudi v Danici je bila ta zabavljiva laž že več kot enkrat overžena in pojasnjena — pa zastonj. Zaverni jim njih „šavreu petkrat, ti bojo petdesetkrat z njimi zopet pred vrata priropotali. Oni zajemajo iz kalnih virov, zato ne morejo natakati bistre vode. — Ako so se dogodili kaki pogreški ali prehitljeji od katoliške strani, od cerkvenih organov, jih nečejo izgovarjati z okolisinami takratnih časov, temuč prav na drobno precejajo vse te komarčke, ne vidijo pa pred seboj čokatih slonov posvetnih vlad, krivoverskih sekt in njih posameznih osebstev. Vr. in Galilejevega, kteri je bil namešan s tolikimi nasprotji. Noveje svezdoslovje je odstranilo ta nasprotja, p o te rdi 1 o prej le na pol resnične znajdbe in zato ne potrebuje več omejevanja. »Prepoved je dosegla svoj namen — kakor lepo pravijo hist. pol. listi —; ni bilo ved treba ■variti pred pomotami poprejšnje dobe, vednost je pa vendar neškodljivo stori fa, da se je samo dopolnila, do-veršila in razčistila. Nasproti pa bi utegnilo zdaj koristiti, učečo se mladež vabiti k branju ovih spisov, da se uči, koliko pomot je vednost prepletalo, predno je dospela na sedanjo visočino, in pa da vidi, kako po trebno je podvreči ponižno glasu cerkve in spodobno sumiti na svoje znanje ukijub najterjemu prepričanju mar-sikterib vednostnih podatkov". Tedaj tudi v zvezdoslovju prevladuje zgodovinska pot, vsakdo stoji na ramah prednikov; kar so predniki skusili, razsnovali, dokazovali, to se mora nadalje raziskovati, pomot očiševati, resnica zmiraj bolj odkrivati; ali kakor piše J. Pajk vZori št 5: „prav živo vidimo, kako je razvijanje znanosti podobno lestvici, po kteri človeštvo počasi, a vedno više in više leze; vzemi tej lestvici stalo in kline — preteklost učenja in premišljevanja, koja so sodržana v literaturi in umetnosti — in človeštvo bi se mučilo šče vedno z ubožnimi početki". Te terditve so po vsem resnične, kdo bi jim ne priter-dil. Le malo čuden je pa naslednji stavek: „Po strogej znanstvene j metodi, po bistrem in neutrudnem razmišiia-vanju starih istin in spoznavši jih 6tlost došel je Kopernik k svojej sistemi, došel k pravej istini". Ko bi se prešnji stavek obernil ravno na Kopernika in njegovo sistemo, ne zaničevale bi se stare „istine", ampak cenile bi se kot klin, če tudi najspodnji na lestvici, in Kopernikova sistema, bi se ravno preveč ne povzdigovala, ker, kakor smo videli, ni še „prava istina", temuč pomešana še z velikimi natoroznanskimi nasprotljeji, ampak visoko bi se cenila kot višji, ter dalji klin na tej lestvici, kteri je omogočil priti na sedanjo visočino, počasi napredovaje od klina do klina, od znajdbe do znajdbe. Če toraj h koncu kratko vse povzamemo, rekli bomo s hist. pol. listi tako-le: „Zvezdoznanstvo pred Kopernikom še ni bilo na istej stopinji, da bi se bil mogel popraviti časov poštev, kar je bilo živo potrebno, posebno pri popravi koledarja, s ktero so se ▼ Rimu pečali. — Kopernikova pomoč se je naprosila, on je dospel do sistema po njem imenovanega, po kterem so se natančno osnovale tabele, potrebne za popravo. Njegovo knjigo so v Rimu poznali, imenitni in učeni možje so jo hvalili. — Dogotovile so se pozneje tabele, popravil koledar 1. 1582. Sedemdeset lčt po smerti Kopernikovi se je preiskovala njegova knjiga na povelje papeževo, povod k temu je dal Galilej s svojimi znajdbami. Pripoznalo se je, da obsega knjiga veliko koristnega za občinstvo, vender se je dovolilo le, da se vertenje zemlje sme razlagati kot zvezdoznanska hipoteza, ker ne Kopernik, ne Galilej še nista poznala teže zraka. Sprejela sta gibanje zemlje skozi zrak, kar zaplete uk v neutajljive nasprotljeje, ktere je poznal že Ptolnmej; — zarad pom6t se je moral toraj nauk razglasiti kot napačen in sv. pismu nasproten. Galilej se je moral tema nauku s prisego odpovedati, ker ni maral za svarjenje in je prestopil povelje, tega nauka ne razkladati. — Po njegovi smerti se je še le prav spoznala in ovaževala teža zraka; zvezdoslovci so mogli uk o vsakdanjem in letnem gibanju zemlje očiščevati od naravoslovnih , absurdnih nasprotljejev. To so storili, dodajali so zmiraj novejih dokazov, da se je v zvezdo-znanstvu zmiraj bolj svetilo; misli o pričetku dovoljene le kot hipoteza so se jeli zmiraj bolj poprijemati; ker se je vedno terdneje dokazovala in dokazala, odpravile so se zadnje čase popolnoma vse prepovedi". A. J. Dopisi med rimskim in cesarsko-francoskim dvorom pod Napoleonom L l. 1808. Pod solncem ni nič novega. Kakor je delal pervi Napoleon s Pijem VII, tako dela Viktor Emanvel s Pijem IX. Napoleonu se je strašno izplačevalo na zadnje, Viktor Emanvelu se šiba namaka. Ker se v zgodovini djanja in njih nasledki ponavljajo, toraj naslednji dopisi med Papeževim in Napoleonovim dvorom niso le samo mični, ampak tudi kaj podučljivi in dostikrat pretresljivo resnobni. 1. Opomba kardinala deržavnega tajnika Panfili-a do francoskega opravnika Lefebvre-a.*) Francoski vojni poveljnik je te dni storil tolike nasilstva, da Njih svetost, če tucu v poterpežljivosti in vdanosti v božjo voljo niso opešali, vendar svoje pravične nejevolje zarad tega ne smejo zakrivati. Neprevi-doma je imenovani poveljnik poslal eno stražo v konjiško napravo, in je njeno više nadzorstvo vzel vitezu Altieri-u; drugo je zagnal na pošto in je zoper očitno zvestobo in vernost postavil nadzornika za pisma; papeževe vojake je s silo k francoskim pritaknil, nadpol-kovnika Bracci-a je dal v terdnjavo in pozneje ga je pregnal iz Rima, ker je le-td raji hotel zvest ostati svojemu vladarju, kakor pa da bi bil svoje poštenje s prisegolomstvom oskrunil, s čimur se je nadporočnik Trias v oč6h vsih ogerdil, postavil je celo straže pri vsih tiskarnicah, da bi rimskemu vladarju in naj višemu verskemu poglavarju umaknil tudi svobodo tiska. En sam teh segljejev v tujo pravico je zadosten, da pojasnuje namen, ki je imenovan v noti 23. preteklega mesca o prihodu Francozov v Rim, češ, da bi to mesto očistili predtvezenih napolitanskih tolovajev. (Francozi sami so bili Rim odločili za prebivanje tistim poštenim Napolitancem, ki so se branili sodelati za suž-nost svoje lastne domovine, in ki so jih Francozi „tolo-vaje" imenovali. Po dvakrat na mesec so se morali skazati francoskemu ondotnemu poslanstvu, da si je bila policija svesta, da so res tam). Vsako teh posameznih djanj ima na čelu vžgan pečat, da je nar hujše zaničevanje in preklicano užaljenje veljave vidnega naj vikšega Cerkvinega poglavarja. Francoska vojna pa pri teh prederznostih ni še ostala. Da mero napolni, se je prederznila štiri kardinale napasti, jih iz naročja Njih Svetosti izterjati, in z oroženim spremstvom kakor deželske hudodelnike v Neapel odpraviti. Se li more silovitost in zloraba oblasti še dalje gnati? — Njih Svetost so vidili, da so se jim vladarske pravice odtergovale, da Be je Njih veljava na mnogotere načine z nogami teptala, in da so Njih namesto-valce psovale vojne, ki so se za prijatle naznanovale. Nikoli pa bi ne bili mislili, da jim bojo storile naj skrajniši krivico, ki jim bolj kakor vsaka druga Njih užaljeno glavo presunuje. Sv. Oče so kakor pohlevno jagnje tihi in vdano prenašali te žalostne dogodbe; le pri tej poslednji so bili tako močno pretreseni, da so podpisanemu naložili, to reč sprožiti, in pri Vas... čez to naj resnobniše se pritožiti, pa tudi povedati, da *) Ko je bilo to pismo pisano, so bili Francozi 2e v Rima. s kolikor koli velikim stadenjem Jih to sovražljivo po-čenjanje navdaja, in kolikor sramotivne za vso Evropo so te nepričakovane in žalivne naredbe, k kterim je francosko vojaštvo prestopilo, ker je napadlo celo kar-dinalsko čast, ki je iztok Njih lastne veljave; vender sv. Oče, edino na Boga zaupajoči in po svojih dolžnostih in njim primarnih načelih hočejo še mirno pričakovati, doklej bode francosko vojaštvo Njih pohlevnost in po-terpežljivost zlorabilo, in če težkim krivicami in od rimskega vladarja in poglavaija katoliške Cerkve nezaslu-ženim zaničevanjem ne bo konca storilo? To je terdno povelje, ki ga je kardinal deržavni tajnik prejel od Njih Svetosti, in ki ga sveta dolžnost veže, ga brez naj manjšega prideržka zveršiti itd. Iz Kvirinala 2. susca 1808. O rotiivah. (Iz katol.-polit, društva.) (Konec.) . Kar se tiče šolstva, nove brezverce to peče, ker po katoliških načelih mora ves nauk, vsa mladostna odgoja biti na verski podlagi, vse podučevanje katoliške mladine v očitnih in neočitnih šolah vjemati se z naukom svete vere. Peče jih, ker ne v veri neizvedeni posvetni ljudje, ampak škofje bi nadzorovali in vodili odgojevanje, da bi ne bilo kaj tacega v učenji in učilu, kar podira vero, čednost in toraj mir, Časno in večno srečo, če je tudi liberalcem to nasproti, kajti so nasprotniki sv. Cerkve, je pa gotovo, da vsi pravi katoliški Avstrijanci to že 16 in hočejo. Liberalce peče, ker vsled katoliških načel bi tudi po srednjih šolah za katoliško mladino morali biti profesorji katoličani zarčs, in učenje t&ko, da bi mladini postavo keršanskega življenja v serce vtiskalo. Izgovarjajo se, da bi katoliška odgoja svobodo uka ovirala! Kje neki je prava in resnična svoboda, razun v katoliški Cerkvi in veri? So mar divjaki svobodni, ki so brez nravne postave? So svobodni tatovi, vojaški begovci, nečistniki in sploh, kteri deržavne in cerkvene zapovedi brez vesti prestopajo? So svobodni mar tisti, ki so zavergli vero, in so vpreženi v železne okove nejevere in pregreh ? Poglejte jim prav bistro v oči, in vidili boste, če sije is njih solnce zlate svobode, če ne merči veliko več iz njih ogurek žalostne sužnosti? — Zato ne vem, kako se upa tisti še katoličana imenovati, kteri naši mladini katoliške odgoje ne privoai! Po pravilih in programu pravne stranke, kakor piše Weiss-Starkenfels, gre pravica do šole staršem, Cerkvi in derzavi, vsakim v svojem okrožji. Starši imajo po natornem pravu neutajljivo pravico do šole, potem pa Cerkev v pervi versti na odrejo (odgojo), v drugi versti na nauk, — deržava pa v pervi versti na nauk v svetnih tvarinah, in v drugi versti na odrejo. (Bolj natanko gl. „K1. pol. Katech. der ost. Rechtsp." stran 60—66). Iz tega slehern lahko previdi, koliko ima v sebi resnice, kar so nekteri govorili v celjskem shodu, da avstrijanska pravna stranka hoče odpraviti, kar je dobrega v sedaj veljavnih šolskih postavah, da bi šola zopet morala priti pod izločljivo oblast duhovnov, in da pravni program zagovarja načela, kterih noben narod sprejeti ne more, ki si želi omike in svobode! — Ko bi Cerkev ne le tih, ampak tudi vse pravice pridobila, kar jih gre nji v šolskih reččh, bi deržava zato ne bila nič slabeji, ampak bolji in terdneji kakor je tako, ker bila bi na terdni podlagi, in ker bi ves čas le v to obračala, kar je strogo njena sadeva in njena reč. Narode odrejati ima Cerkev, ta naloga ji je od Boga odločena; deržava ima skerbeti za časne potrebe podloš-nikov in v odgojo toliko segati, kolikor je treba za njene koristi in pa da podpira Cerkev v njenem velikem in težkem delu. Ako se dosledno gre dalje po poti novošegnih liberalcev in omnipotentnega deržavstva, ali ne bi vlade poslednjič tudi še lec in altarjev morale v posest vzeti? Znano je pa, da še nikoli ni bilo dobro ne za deržavo in ne za podložne, kadar so se dertav-niki v talarje oblekli in pred altar silili. Ker se pa „narodovci" toliko bojč, da bi utegnila šola zopet priti čeloma v duhovsko oblast, moram še to pojasniti, da šola tudi poprej nikoli ni bila pod iz-ključivno Cerkvino oblastjo, kakor se „mladim" (?) terditi poljubi; pač pa je bila ob času „absolutizma" in „jozefinizma" posiloma skoraj izločljivo pod deria-vino oblastjo. Ta „nenormalnost" je tišala cesarja Frančiška I še zadnje trenutke njegovega življenja, kakor so pripovedovali, in ie toraj priporočal še na smertni postelji, da naj se deržavine in Cerkvine pravice ob-mejijo in določijo, kar se je bilo dogodilo s „konkor-datom". Bile so šole od časa Marije Terezije (1770) pa do konkordata (1855) skor čisto v deržavini oblasti; pa kaj so storile za domorodstvo, za napredek, to je sploh znano. Od mavtarja Kaunitza in druzih izdelana šolska postava prišteva šole „med zgolj deržavne zadeve", in pozaeja „pclitiška šolska vredba za nemške šole" (1805) ni bila bolji. Polnooblastno in samovoljno ie „k. k. Studien-Hofkommission" vodil vse šolstvo; kolikor so se duhovni vdeleževali, so delati morali v mejah, ki jih je vlada začertala. Tako stanje Cerkvi njeni sovražniki tudi zdaj želijo, — tako ,,svobodo" privošijo nji, ki je odgojiteljica narodov od Kristusa postavljena! — Ako se je pa vender kaj boljega za vero in narodnost prikazovalo sem ter tje v šolah tudi v tistih časih, ni to od druzega izhajalo, razun skor vse od katoliških duhovnov, ki so z velikim trudom in hudimi boritvami mogli kaj opraviti. (Glej bolj obširno v „Slov. Gosp." 5. rožn.) Po oklicanem konkordatu pa, kar gotovo marsi-kteri pričujočih gospodov še dob ro pomnijo, se )e prikazovalo in veselo razcvetalo versko in narodovno življenje — po ljudskih šolah, pa tudi po srednjih. Dobro je znano, kako se je napolnovala ob tistem času n. pr. ljubljanska gimnazija. Kadar koli sem bil o tistem času pri kakem spraševanji, me je ginila polna šola veselih otr6k in lepi napredek v verskem uku, v čednem obnašanji in iskrice domoljubnosti, ki so se utriajalc ve-selo-upno, pa ne divjaško z zaničevanjem verte, kakor se zdaj hoče pri nekterih. Kako je sedaj s šolami, tega ne bom popisoval, ker nam vsak dan časniki naznanujejo. In če pogledamo na Laško, kjer je liberalizem že precej stopinj naprej, pač to kaže, da ne bo kmali bolje. Kakor je tedaj pri stranki s polovičarskim programom vse polovičarsko, tako tudi v oziru na šolstvo. V svojem političnem lističu „Volitve v deržavni zbor št. I" n. pr. pravijo: „Le tak človek kaj velji, ki kaj zn&". — Ta pregovor je ravno tako puhel in enostransk, kakor njih program sam. Borzo-bankovski sleparji na Dunaju so gotovo ljudje, ki „kaj znajo" — vsi so šolani možje. In res — so ljudi za tisoče milijonov „znali" opehariti; tedaj „le oni kaj veljajo?!" Da nimamo nič zoper vedo in znanje, ampak ravno nasproti, da smo vsi za to vneti, to se tako ve ; sej Cerkev je bila vselej in je perva gojiteljica red in umetnij'); vender pa nam je stari slovenski pregovor: „Poštenje velj£!" zanesljivse vodilo, kakor ravno omenjeni „mladi" rek. — Svoj polovičarski program so se le pred nekterimi mesci razglasili, pa pravijo, da tisti so od njega odpadli, kteri se derže svojega starega programa, in pa da tisti raz-por delajo, da so motivci in sejavci prepira, kteri so za program pravne stranke! Celo tolike zmešnjave naj bi vender ne pisali. Vsak ve, da razpor so naredili eami, ko so odstopili od glasila našega: za vero, dom, cesarja, in so si nekaj novega skovali, so „vstvarili" nekako truplo brez duše. In če še kaj manjka tej bizjačnosti, je zapopa-deno v njih naj novejšem naznanilu: „Temu programu so vsi Slovenci pristopili!" — Kdo so tisti „vsi Slovenci?" Kdaj so „vsi Slovenci" k „brezverskemu programu" pristopili? So mar „Slovenci" le samo še tisti, kteri so vero iz programa izbrisali ? ... Bati se je, da mož, kteri vere v programu nima, je tudi v sercu nima, in bi jo tudi kot poslanec slabo zagovarjal, ako bi celo z brezverci zoper svoj narod ne potegnil. Toraj tudi iz te stranke poslanca v deržavni zbor ni želeti, kakor iz vstavovercev ne. Zakaj žuga se, da cerkveni sovražniki bojo še dalje prusake posnemali, posnemali Lahe ter nasvetovali zopet novih po stav zop-r sv. Cerkev, in če ne bo značajnih katoličanov v zboru, utegnejo „konfesijonslozarji" veliko zmeš njavo napraviti v Avstriji s svojim brezverstvom, veliko krivico katoličanom. — Ker je potrebno, da se sleherni izobražuje in oro-žuje za sedanje razmere in politiško-pravno ter katoliško prizadevanje pri volitvah, zato naj omenim še ne-kterih spisov in knjižic, ki je za sedanji trenutek prav dobro jih preštudirati. In to so zraveu naših konservativnih časnikov pred drugim : Celovški brošur ici: „Weg-weiser" in mali „polit. katekizem za Slovence, in ,,polit. Katekismus der oesterr. Rechtspartei" od Vikt. \Veiss-Starkenfels-a. (Meuio grede, naj pristavim, da po mojem kusu ni, da se častitljivo ime „katekizem" rabi za politiške reči; pa kar je, to-ti je.) K skle j>u brez kacega posebnega predloga priporočim, da sleherni izmed nas naj toliko bolj pridno dela za razširjanje narodno katoliških misel, kolikor veči je nevarnost od več strani za našo ljubo Avstrijo, kakor tudi za našo slovensko katoliško domovino, ktero živi mili Hog! — Po nasvetu g. Kluna je obilno zbrani shjd pri-terdil, da se zlaga z avstrijansko narodno-pravno stranko. Ogied po Slovenskem in rtopisL Iz Ljubljane. Preganjanje oo. jezuitov. Te dni je deželna vlada častitim očetom jezuitom njih bivanje v Repnjah prepovedala, češ, da niso postavno vsta-novljeni in sklicuje se na to, aa pri tem pregnan ji „tehtno določuje to, ker njih djanje v deželi ima v visoki meri občno škodljive nasledke za očitni blagor, zlasti v zdravstvenih in ljudsko ^ospodarstvenih ozinh". Kar se tiče postavnosti njih bivanja na Kranjskem, naj omenim ob kratkem, da so v Uepnjah le bolj kakor gosti brez Ia-tr."> hiše, ker posestniea J. jim je stanovanje in cerkev vravnala, pa ne v lastnino dala, in tako *) lire z cerkvenih p<»*lopij} slik, altarjev, iti. se umetnost ckoraj še kje sk.i/.o\.,ti »1111:1. Kaj jrrejo pop tniki, umetniki u:ij l»olj ojrledov.it, ki v me-tu prid«jo? Kjer v cerkvah ni nič viditi, je tudi drugod malo, ali pa nič ne. ložej obhajajo ljudske misijone po deželi, kterih ljudstvo želj, kterih je potrebno, in tudi je očetom povsod in vselej posebno hvaležno zanje, bodi si po mestih ali po deželi. Knez in škof in pa jezuitovski prednik sta to takratnemu deželnemu predsedniku Konradu pl. Ei-bisfeldu naznanila, kteri je dal ustmeno privoljenje, in jezuiti so postavno vstanovljeni, če tudi ne s pismenim, pa vendar z ustmenim privoljenjem: Njih preč. milost, gospod škof in gospod jezuitovski prednik lahko svoje poštenje zastavita, da je temu tako, in če je kaki formalni pogrešek v tem, ima deželni predsednik Konrad odgovornost; ne pa 00. jezuiti, da bi jih zato preganjali. — Vse ae čudi in stermi nad tem ukazom, o kterem se živi duši še sanjalo ni. Tedaj v gospodarskem in zdravstvenem oziru so 00. jezuiti deželi škodljivi? Če je to res, morajo ljudje okoli Repenj in po tistih krajih, kjer so jezuiti misijone imeli, to reč nar bolje vediti. Pritožbe, kolikor je očitno znano, še ni bilo od ljudstva od nikoder nobene slišati. Rogovilil in ropotal je sicer „Tagblatt", toda njegova beseda je v tej reči toliko, kakor nič; zakaj znano je, daje on od svojega začetka vse skozi sovražljiv Cerkvi in katoliškemu duhovstvu, zlasti pa mnihom, in še nar bolj jezuitom, — in enako znano je, da je bilo malo ne vse v „Danici" in po dru-zih listih overženo in pojasnjeno, kar je Tagbl. lagal in po svoji navadi pretiraval v oziru na ljudske misijone. Recimo pa, ko bi bila tudi ktera očitanih reči po nesreči se pripetila; ali je pripušeno zato red preganjati? Bojo mar zdaj n. pr. vse j ude in „borzijance" z Dunaja pregnali, ker imajo borzovske sleparije tako strahovito „škodljive nasledke za zdravje in premoženje" avstrijanskih narodov? — Eden naj poštenejših ljubljanskih meščanov, ko je slišal omenjeni ukaz deželne vlade, je rekel nekako to-le: „Jezuite preganjajo iz dežele kakor škodljive ; j udje pa se zmiraj bolj naseljujejo !" — Vi imate <»erce za ,,zdravje in premoženje našega naroda". Dobro, lepo je to. Hočemo Vam pokazati vse splošno bolečo rano, ki jo je treba zdraviti. Vzdignite se nad žganjarstvo! Tukaj se godi na obe rečeni strani in na več druzih strahovita škoda. Ozrite se po žganja-rijah, po potih in kotih, po hišah, in glejte strašne nasledke te kuge, ki ljudem možgane v glavi in mozeg v kosteh ujeda in žuga nektere kraje čisto ugonobiti, kakor duhovni pastirji tožijo. Štejte pretepe, pobijanja, morije, hišne prepire, strahovite pohujšanja in nesreče, ki se vsled žganjarstva gode v deržinah ; — to storite, a zatirajte žganjarstvo, in vse ljudstvo, vsa dežela Vam o hvaležna; jezuite pa pri miru pustite! Dubovstvo sploh in 00. jezuiti v misijonih se vojskujejo — gotovo ne brez sadu — z duhovnim orožjem zoper to in dru<*e pregrehe (kam pač bi bilo že zabredlo ljudstvo, ako !ri se ne?!); pritisnite še Vi z orožjem svoje deželske veljavnosti, in gotovo bode sad obilen. Pa to bodi le vmes rečeno; obernimo se zopet k zadevi sami. Oo. jezuiti imajo 4 tedne časa opravičevati se in pri rninisterstvu se pritožiti zoper to preganjanje. Zato bi bil tudi zdaj čas, da bi občine same, koder so bili misijoni, spričevanje dale in odkrito povedale, če so bile res z raisijonom poškodvarie na zdravji, ali pa na premoženji, če so morebiti bile prisiljene k raisijonom hoditi, če je bila zamuda pri delu občutljiva, če so bili ljudje priraorani 00. jezuitom kake davke, kako plačilo dajati itd. ? Mi katoliški Slovenci nikakor nismo dolžni verjeti, da bi se o času svobode tako tehtna zadeva, kakor je pregnanje reda iz dežele, smela kar pod roko doveršiti, — toliko manj, ker so očetje jezuiti vsi do zadnjega domači slovenski — in skor vsi ,,Kranjsko dežele sinovi". Kam tedaj jih hoče vlada pregnati ? Mar pod Turka? Vemo, da imajo tam jezuiti svobodo in svoje kolegije, sinovi emirov in sej ho v k njim hodijo v šole; čudno pa bi bilo, ako bi se morali mi od Turka „tolerancije" učiti, ali pa Bizmarkovo preganjanje katoliške Cerkve v njenih redovih posnemati! Ne le po Avstriji, po Evropi, tudi po vsi veliki Ameriki imajo oo. jezuiti misijone; kake 4 amerikanske liste imam, in ne v teh in ne drugod nisem slišal, da so ondotni misijoni škodljivi prebivalcem na zdravji, v premoženji, ali v čemur si bodi. Amerikanska deržara pusti cerkvene organe v miru delati in narode olikovati, vlada se derži svojega posla in počuti se zraven tega tako dobro, da vsake kvatre na milijone deržavnih dolgov plača, v tem ko imajo po Evropi vlade vedno s cerkvenimi rečmi opraviti, cerkvene postave kujejo, redove preganjajo, cerkveno premoženje grabijo itd., zraven tega pa vsake kvatre njin dolgovi na milijone narasajo. So mar samo jezuiti na Pruskem in na Kranjskem tako škodljivi? Ali so zato zmiraj veči davki, ker so jezuiti prišli v deželo? Če so res nasledki njih tukaj-šnega prebivanja tako silno škodljivi, dopovejte, ska-žite to, zlasti ker je rečeno, da se je to natanko po-zvedilo in do čistega prepričalo, — skažite, da se ljudstvo vmiri, ter ne bode mislilo, da se samovoljno dela. Slišali smo ravnokar, da ljudje pravijo: „Zdaj so nam vzeli te (jezuite), potlej bojo pa fajmoštre in kaplane!" Več nam došlih psic pa kaže, kaj previdni olikani o tem mislijo, n. pr.: XtVs. alt: Me perseCVtl sVnt: Vos qVoqVe IesVItas CarnloLIae DIVI perseqVentVr Le-Ves. — V tem pomenu je po resnici tudi ,,Vaterland" omenil, da zdaj je bil tudi v deržavno politiškem oziru nar manj čas za tako prepoved, ko bi moralo vladi na tem ležeče biti, da si serca pridobi; zgodilo se bode pa ravno nasprotno, ker ljudstvo in duhovstvo po vsi deželi jezuite močno ljubi in spoštuje; zdaj pa bode vstala velika nejevolja in žalost, ako prepoved ostane. Upati je toraj , da bode tudi deželna vlada pre-nagljenje te prepovedi spoznala, in da ministerstvo bo omenjeno prepoved overglo in oo. jezuitom privolilo nadalje stanovati v Repnjah. Da se pa iznajdeni lahko prepričajo, če smo reč tako razložilo, kakor je, naj nasledva v slovenskem jeziku tudi dopis, ki je o tej reči prišel od c. k. vlade do visokočast. škofijstva. Ta le je: „S tukajšnjim pisanjem od 10. sušca t. 1. št. 425 je bilo oziroma na vprašanje o pravnem obstoju jezuitovske naselbe v Repnjah v. č. knezo- škofijskemu ordinarijatu razodeto, da za razsodbo, če je dopušeno redno skupno življenje več udov Jezusove družbe v Repnjah, morajo za ravnilo služiti določila ministerskega ukaza od 13. rožnika 1858 D. z. št. 95. in ako bi v. č. kn. skofijstvo želelo, da naselba dalje ostane, da je k temu potrebno vladino privoljenje primeroma navedenega ministerskega ukaza. Z vlogo 17. sušca t. L št. 280 je toraj v. č. kn. škofijstvo prosilo, da naj se vstanitev 4 duhovnov Je-sove družbe z enim služabnim bratom v dovolilno znanje sprejme. Ivakor je bilo prej omenjeno in kakor se dalje iz dopisa v. č. kn. Skofijstva od 7. grud. 1872 št. 1460 in drugotnih v tej reči storjenih pozvedbah skazuje, ima ta vstanovitev vse znamnja in značaj organiziranega skupnega življenja, za kar je potrebno vladino privoljenje , in toraj ta prošnja namer j a pač le na dosego tega privoljenja. Kar se tiče djanja imenovane naselbe na Kranjskem, in to pri cenjenji in razsojevanji te zadeve najprej določuje, so v tej reči storjene natančne in obširne posve- dovanja popolnoma depričale in skazale, da taisto (njih djanje) v naj važniših okolišinah očitnega blagra, zlasti kar zadeva zdravstvene in go*pcdarstvene koristi, ima v visoki meri občno-skodljive nasledke. V oziru na to za dobro spoznam odreči potrebno vladno privoljenje na prošnjo za daljni obstoj večkrat omenjene naselbe več udov Jezusove družbe v Repnjah, to je 4 očetov in 2 bratov laikov ; in to naselbo, ker nima postavnosti za svoj obstoj, izrečem za razrešeno; od-perto pa ostane pritožiti se do vis. c k. ministerstva za bogočastje in nauke, ako se zgodi v obroku 4 tednov". — Šolska mladina in god sv. Alojzija. God šolskega pomočnika sv. Alojzija je ljubljanska mladina obhajala tako, kakor so jo vodili njeni vodniki.— Latinski šolci so imeli v predvečer litanije z blagoslovoma v uršulin-ski cerkvi; drugi dan pa slovesnost s sv. mašo in s ogovorom, v kterem so p. n. gospod stol j ni prost J. Zl. Pogačar mladenčem živo pojasnovali in v zgledih kazali, kako sv. Cerkev ima tudi mlade junake in častitljive vojskovalce za sv. vero, pa kako imenitno in potrebno je to vojskovanje dandanašnji itd. Nekoliko mladenčev je o tej priliki opravilo pervo sv. Obhajilo. S popoldansko pobožnostjo s;> sklenili praznik. — V št. jakopski cerkvi ste imeli obe mestni šoli sv. mašo in blizo sto malih učencev je prejelo pervo sv. Obhajilo. Vodil jih je Č. gosp. Franc Boštjančie, in obnašanje je bilo vse hvale vredno. " Svojo posebno gorečnost je precejšno številce s tim skazalo, da so Čisto radovoljno prihajali zapovisovat se v bratovšioo ss. Cirila in Metoda ter so ob enem tudi lahko popolnoma odpustkov se lahko vdcle/ili. Na čisto poseben način so praznovali svojega pa-trona ljubljanski realci, kajti niso imeli: ne šole in ne mase! „Brafo," gospodje! Naj bi pač minister Stremajer vidil, kako Vi s „praznim" praznovanjem znate skerbeti za: „religi<»s-sittliche Erziehung" uboge mladine! — — Zastran cerkve sv. Jožefa in Kalvarije je undan množeni odbor sprejel nasvet: naj se posamezni odmiki z osebno prošnjo obernejo do svojih prijatlov, da toliko dobimo, da se hitro zeraljiše plača (1500 gl.) ter se potlej na prostoru kaj pripravljati začenja. — „Danica" ima za celi temni svet prijatlov, da ni mogoče vsakemu prošnje napisati; toraj naj bo tukaj do vsih skupaj prošnja ponovljena. — Do prihodnjič se zanašamo na spis, ki bode pojasnil, kaj se je dozdaj v tej reči storilo in česa je želeti. Naj bo ta zadeva priporočena velikemu pomočniku ve oljne sv. Cerkve, kteremu na čast se ima svetiše zidati. — Izreka madjarskih besčd. Madjarske imena M sedanji čas tako pogosto nahajajo po časnikih, da je vsakemu le malo izobraženemu res potreba vediti, kako se izgovarjajo nektere posamezne ali sostavne čerke v njih pisavi. Brati madjarske besede po sami pisavi je smešno; ne manj nevkretno je, ako časnikar madjarsko besedo po domače — pa napačno zapise. Bistvo madjarske čerkovske izreke je to le: Cz je nai c; Cs naš č; dš = dž; s = š; sz—s; zs = ž; ly=lj; ny = nj ; ty = tj; (mehko, jezik pritiskaje na nebo, ne na zobe); gy ni ne d j, ne dž, in ne ^j, ampak nekako v sredi med temi (izreči d j tako, da se s sredo jezika dotakneš nčba, ne pa s koncem jezika z6b). Ta poslednji glas je naj težeji za tuje in se da naučiti le na posluh in z vajo. Professor Banyi je bil grozno hud, če je Besedo „Magyar" kdo izrekel „Maž ir4' in je mar-sikteremu dijaku sam priravnav.il usta, kako jil« naj nastavi, da bode to besedo izrekel. < Jl.isniee z naglasko se zatezajo v eni sapi saj tako, kakor da bi dve enaki stali zaporedoma, če ne še bolj; samo da se e izreka skor sa naš i in ne kakor hervaški č. Glasnice bres nagla-ske se ugovarjajo silo naglo in menj s odpertimi usti, s navdarki pa jasno in s odpertimi nsti. Beri n. pr. Andr4sy = Andrdši (Andrejevič); Ma-darisz = Madaras (tičar); macska =r mačka; Peca = P6č (Pečuh); Szakolcza = Sakolca (Skalica); Szent-Gvorgv =: Sent-Djordj (gy po prednji razlagi); MihAly=MihiUj (Michael); nagy = nadj (en sam zlog, velik); Sim6nyi = Šim6nji; csdrszArsAg = čaasaaršaag (cesarstvo); Bčcs = B&č (Dunaj); Orosz biradolom = Oros biradolom (naglo v eni sapi, ruska deržava). — Ceni j i VO spoznal je. (Izročeno.) — Prostomavtar BlunČli piše v svojem deržavnem pravu to-le: „Učitelii (pripravniki) v pripravnih šolah so preobloženi z vednostmi, ki jih v ljudskih šolah ne potrebujejo, in bt jih tudi rabiti ne smeli. S tem se zbuja v njih neka učena terma, ki v ljudski šoli ni na pravem kraji. Šola zgubi po tem to, na čemur vse stoji, svojo priprostost in nravno zdravje, in zajde v neki prenapet stan. Veliko učiteljev je, ki so nezadovoljni s svojim poštenim, pa ponaturno omejenim poklicem, še celo zapeljani so, da se kot začetnike nove kulture (omike) in družbe štejejo. Pretehtna skušnja uči, da v mnozih deržavah velik del novozraslih učiteljev sovražno dela zoper cerkev in deržavo že očitno, še bolj pa na skrivnem, in razširja med ljudstvom neko nikavno (tajivno, uporno) in puntarsko gibanje. Te skušnje ne sme lahkomi&ljeno prezreti novošegna deržava, ker tla, na kterih stoji, se povsod natihoma podkopujejo". V Ribnici, 24. rožnika. — Naš milostljivi škof bodo 13. julija 1873 našo novo farno cerkev z velikim altarjem vred slovesno posvetili, in drugi dan zakrament sv. birme delili. — S tim se povabijo omenjeni dan v Ribnico tudi čč. gg. duhovni, kteri želijo se te redke svečanosti vdeležiti. Iz Notranjskega, 20. rožn. — 18. dan t m. smo pokopali na pokopa lisi sv. Janeza Eerst., po domače v Stivanu, v. č. gosp. Andreja Križaj a, duhovnega v pokoji. Mnoge leta bila sva dobra prijatla, in menim, da njegovim součencem in drugim znancem pokojnega vstrežem, ako nekoliko popišem predrazega mi ranjcega prijatla. Rojen v Matenji vasi 1816, je bil 1. 1842 posvečen. Pastiroval je v Černem verhu, v Vremah, v Senožečah, in poslednjiČ kot nasamnik v Orehku. Da je bil izversten duhoven, pričevati mu morem z lastno skušnjo in pričevalo mu je vdeleževanje pri pogrebu. V ponedeljek, 18. t m., sem bil namenjen ga obiskati. Najdem ga na mertvaškem odru. Zjutraj je še po navadnem zajterku svojim naročeval: naj ne zgrešijo mene mem gredočega, da ga obišem; vedil je, da me isti dan pot memo pelje. Tedaj slednja želja bila je, me še viditi, ki sva bila sklenjena v duhu. 20. dan t m. je bil pogreb. Došlo je 12 duhovnov iz domače in sosednje de-kanije, ter mnogo ljudstva, tudi iz sosednje duhovnije Orehka, kjer je pokojni zadnje čase deloval. Po navadnih duhovskih opravilih so v. č. gosp. dekan Postonjski izverstno govorili, kaj je ranji bil in kakšen spomin je zapustil, kteri je postavljen na gomilo njegovo, ne iz Kamna, ampak iz besed in del pokojnega , namreč: Poterpi ter skerbi za zveličanje svoje duše. Bil je pa v vsi resnici g. Andrej mož čudovite poterpežljivosti. Nekaj 16t že je vedno hiral na bolniški postelji; ali kolikorkrat sem ga obiskal, našel sem ga veselega, ter me je vsikdar razveselil s besedami: „Kar Bog hoče, naj se s mano zgodi". Imel sem v njem zerkalo, kadar me je kaka nevolja premagovala. Upam, da že počiva od svojega truda; narčk mertvašniški: „Blagor lim, kteri v Gospodu spijo"; se nad njim spolnuje. Pa ko bi še kaj potreboval, ga dragi součenci, kterih se je posebno rad spominjal, pozabili ne bodo. Hvala serčna vsim vs. čč. gospodom, ki so ga spremili k večnemu pokoju! Tistim pa, ki že leta delajo na to, da bi du-novstvo ob veljavo spravili pri vernem ljudstvu, bi želel, naj bi bili vidili, kako miloserčno čuti ono ljudstvo,, kaj mu je duhoven. — Naj počiva v miru g. Andrej! — Od IT. Ivana na Pivki. (Ker je že v dop. iz Notranjskega popisano o r. g. Križaju, toraj tukaj le to pustimo, kar ni v unem povedano. Vr.) Bil je rajni g* Andrej izversten izgled poterpežljivosti, kajti svoje dolžnosti je s veliko težavo spolnoval in bil je večjidel življenja „terpin" v pravem pominu. Ko je še v Ore-heku pastiroval, moral ga je cerkvenec v cerkev in k altarju spremljevati in podpirati, k bolnikom so ga na majhnem vozičku vozili itd. Kadar je bil pa popolnoma obnemogel in ga je mertud pred petimi leti na bolniško posteljo položil; je bil ves v božjo voljo vdan in nikoli ni bilo slišati, da bi se bil kaj čez svojo bolniško posteljo pritožil; temuč rekel je le, da mu je njegova postelja čedalje slajša. — Bil je pa tudi pošten narodnjak, ker dasiravno na bolniški postelji, interesiral se je še vedno za našo domačo stvar in je tudi pri svoji pičli pokojnini slovenske novine z naročnino podpiral. Od SV. Martina na Paki. 10. rožnika. Žalostni pri-godek se je v tukajšnji okolici pretekli teden naključil. Kerčmar in posestnik Fr. Bizjak je v strašni steklinski bolezni na naglem umeri. Pokojni je bil pred štirimi tedni od svojega lastnega psa na levo roko vgriznjen, kterega je hotel, ker je bil bolan, z zdravili zaliti. V jezi d£ drugi dan psa vstreliti in od bližnjega živino-zdravnika znotraj preiskati, in ta je psa za zdravega spoznal; rano na svoji roki pa je dal pokojni ranocel-niku na naglem ozdravit, ne da bi jo bil izžgal. 27. dan potem, t. j. na binkoštno nedeljo, začne pokojnega že nekoliko po levi roki tergati, še hujše v ponedeljek, ter se razširi bolenje po celem životu; zvečer se dd s ss. zakramenti previditi, na binkoštni vto-rek, poslednji dan svojega življenja, naredi zjutraj vpričo 3 mož poslednjo oporoko, in potem celi dan toži nad strašnim vrenjem kervi in nad znotranjimi bolečinami. Po solnčnem zahodu tistega dne pa so se že vidile prikazni stekline: strah pred vodo in lučjo, kerč in cu-tanje, sline itd. Očitna pohvala toraj našemu verlemu, častivrednemu gosp. kaplanu F. J., kateri so tisti trenutek ljudi od bolnika spravili in njega zaperli, ključ pa potem obČ. predstojniku izročili, da se vendar nobena druga nesreča ni prigodila, ker je rajni že popred sam rekel, ko bi on tako zaveden ne bil, da bi že bil vse ogrizel. — Ob 11. uri zvečer pokojni po velikem vpitju in razbijanju pade in ležč na tlčh umre, zapu-stivši žalostno ženo in troje čisto malih otrok. — Ta žalostna prigodba naj služi v poduk, da se varujte psov kolikor mogoče, in če pes pri hiši zboli, dajte ga berž konjedercu, ne pa da bi ga sami z zdravili zalivali. (Slov. Gosp.) Iz Idrije, 21 rožn. (Pervo sv. Obhajilo v god sv. Alojzija.) Veselo je slišati, kadar mladina lepo napreduje v petji, godbi in v vsih naukih, kar je potreba za Človeški posel; še vse bolj veselo pa jo je viditi prav pobožno pri svetih opravilih. Pri nas v Idriji je bilo danes vse nekako spremenjeno po cerkvi, kratkočasno in veselo pri sv. maši. Ob oamih pripeljali so gg. uči- teijic in učiteljice mladenče in deklice v cerkev. Milo je bilo gledati to nedolžnost, deklice v belih oblačilih in s venci na glavi. Kako dobro je za te deklice, dokler bo pod pokoršino skerbnih staršev in vestnih učiteljici Pa kako se lahko spridijo, kadar pridejo spod pokoršine in nadzorstva in začno tu pa tam pohajati m zijale prodajati! Oh, sv. Alojzij, prosi Boga, da bi te otročiče v nedolžnosti ohranil! Ko so prišli z lepo okinčano šolsko zastavo v cerkev, je šolski gospod vodja spred altarja nagovoril otročiče in jim pojasnil, kako vesel in presrečen je ta dan za nje, ko bodo pervikrat pristopili k Božji mizi in se 8 svojim Zveličarjem sklenili; v kako živem spominu naj ta dan ohranijo in se sv. Alojziju priporočajo, da naj jim bo pri Bogu varh in besednik. Pri naslednji sv. maši je sama mladina pela. ki bode gotovo tudi v tem zmiraj bolj napredvala. Naj lepši trenutek je bil, kadar so bili mali obhajani in so z živo vero in gorečo ljubeznijo poživili se z angelskim Kruhom. Blagor jim, ako ga bojo v življenji vredno in radi prejemali! Pri nas je lepa navada že od nekdaj, da ravno ta dan se mladina pripravi k pervemu sv. Obhajilu, ter si ga toliko bolj v spominu ohrani ,$ker do svojega šolskega pomočnika sv. Alojzija vsa nespridena mladina po katoliškem svetu naj slajše veselje ima, in toraj ta prelepi praznik pripomore, da se še bolj skerbno pripravljajo na nar bolj srečni dan svojega življenja. Tudi odrašeni smo se razveseljeni in v dobrem poterjeni od tega prečastitljivega opravila domu podali. Il Gradca naznanja gosp. Mih. Herman, da sprejme poslanstvo kmeških občin ptujskega, ormuškega, šentlenarškega, rogaškega, šmarškega, ljutomerskega in gornje-radgonskega okraja. Sklicuje se na svojo 12 letno očitno in pošteno delanje za slovensko ljudstvo, in priterja programu avstrijanske „pravne stranke", ker povdarja enako pravico za vse in narodnemu programu Slovencev ni nasproten. Venec na gomilo ranjcemu kanoniku Janeza Kerstnika \ovak-o, nepozabljivemu vodju, očetu semeniškemu, Je kresni dan mi sladkega spomina; — Od nekdaj serce razveseljevale Večernice so zlato-svetle, zale, Katere vžiga gora in dolina. Blišči se kresov tretjič dol, planina; Otožen sem, mi pesmi so zastale, — Ker tebe, oče blagi, vredni hvale, Zastonj o godu išče želja sina. Objema davno hladna te gomila. — Z menoj po tebi milo dom žaluje, Žaluje sere hvaležnih brez števila. Edino nada tugo razvedruje: Ljubezen bode kmalu nas združila Na veke gori, kjer britkost miruje. 24. rožnika 1873. J. Z. ttazgied po *vetu. Avstrijansko. Misli se, da vlada zato tako dolgo ne razpiše volitev v deržavni zbor, ker so „bankrotia na borzah zaupanje do vstavovercev tako pretresli, da uni stranki ni pričakovati vgodnih izvolitev. Toda ta reč, ko bi bila tudi resnična, bi javaljne kaj pomagala, ker nasledki unih sleparstev se še zmiraj razodevajo in kolikor delj, toliko bolj se bode kazalo in prepričevalo, da VBtavoverci Avstriji niso srečna zvezda. Ravno te dni je „Vaterland(< naznanoval, da nar veče število vstavoverskih poslancev v spodnji zbornici je bilo vdeleženih na borzah in celo vodnikov pri mnozih takih napravah. Federalisti pa z vso svojo stranko so bres graje v tem oziru. To mora vender vsakemu previdnemu človeku oči odpirati. — Cel6 „Neue Presse" mora skremžena spoznati, da avstrijanska pravna stranka ne le po Češkem, ampak tudi po nemških deželah močno napredva. Čudo bi ne bilo, ako bi si narodi mreno z oči odergnili in že enkrat spoznali, da sedanji liberalizem je nesreča za dinastije in narode. — Preganjanje cerkvenih redov, enega glavnih stebrov sv. katol. Cerkve, so pričeli zakleti sovražniki v sercu in v udih. V Rimu so laški poslanci ravno sprejeli postavo zoper redovne hiše velikih prednikov, ki ohranijo zvezo med Rimom in vesoljnim svetom. Prus z drugo Nemčijo gre zmiraj dalje v preganjanji in rad bi katoličanstvo od Rima odtergal in napravil tako imenovano „narodno", to je razkolniško ali šizma-tiško cerkektera bi bila čisto v deržavini suinosti. Poslednji čas je nemški „bundesrat" tudi oo. redemtoriste vtaknil med take, ki se jim očita, da so v sorodu s jezuiti po svojih cerkvenih pravilih. Samo iz Parskega bodo mavtarji čez mejo zagnali kacih 70 nedolžnih mož, ki so svojo mladost, svojo moč in učenost d rovali svoji domovini. Zvijača je tenko napredena in osnovana; ko bi le ne bilo Močnejega, ki pozna naklepe hudobije in jih v nič deva! — Laško. Liberalno gospodarstvo. Slišalo se jevčasi, kako bolj ceno in z manjšimi davki se gospodari, ako je več dežel zedinjenih, kakor zdaj na Nemškem, na Laškem, če ste jim verjeli, ali jim zdaj še verjamete ? Poslušajte, kaj „UniUi" o Laškem pripoveduje! Laška zbornica, ki je malokrat v tolikem številu skupaj , da bi bila zmožna za glasovanje, je 18. rožnika brez pre-tresovanja, še brez branja poterdila letošnje splošnje stroške, ki znašajo „tisoč pet sto dva in petdeset milijonov , šestdeset tisoč devet sto in osemnajst lir." To je prestrašno število. Ko je bila Italija še razdeljena v sedmero deržav s sedmerimi vladarji, sedmerimi dvorovi, sedmerimi stoljnicami, sedmerimi voj-nami, se za vse skupaj ni izdalo pet sto milijonov na leto. To je Marko Minghetti sam poterdil. — Od kod se bo to vzelo? Kvintino Sella sam je strahu prepa-den in bi jo rad upihnil, ako bi se dalo. Lanza in Sella zdaj sama vidita, koliko hudo sta Italiji in Itali janom na vrat nakopala in rada bi se umaknila, ako bi z lepo mogla zgubiti se. — Lahko je »liberalnim" in „ brezverskim" časnikom hvaliti „ novo svobodo" , ko bi le res kje bila drugej, kakor ▼ prostosti legati, širokoustno s praznoto bahati se, vero, cerkev in svetnike psovati, pa redovnice preganjati. Toliko tedaj so pomagali vsi cerkveni ropi, taki blagoslov ima krivica in tatvina! „Strašna obsodba za deržavo, ki mora potrošiti 1,552,000.000 na leto, pa nima drusega razun sterganega papirja! sklepa „Unita". — Rimsko. Sv. Oče so bili 16. rožnika sprejeli čei 40 Napolitancev. Stal je Pij IX pred poslanci v popolnem zdravji, s smehljajočim obrazom in z lepimi be- sedami jih je sprejel. V odgovora ca njih vdanostno {»smo je zahvalil „dobre Napolitance za njih stanovitno jubezen in vdanost do svetega Prestola". S hvaležnostjo je opomnil na nosilni prestol, ki so ga Napolitanci papeža darovali pred nekterimi leti , in pristavil je: „Ta sedež je gotovo namerjal na svobodo, ktero mora Cerkev imeti, svobodo, o kteri je toliko praznih besed; •amore se o njih reči s sv. Avguštinom: Lupus fre-mens, lupus tremens, sed semper lupus. To je: volk tuleč, volk derhteč, ti je zmiraj le volk. Mi ie upamo, da bomo imeli pravo svobodo Cerkve, in bom potreboval vašega sedeža." Po danem blagoslovu •o sv. Oče še nekaj časa z njimi se pogovarjali. Potem so vstali, da bi odšli ter so vzeli v roko palico, ki je bila tam blizo. Ko so to pričujoči vidili, so bili tako žalostni, da se jim je britkost ua obrazih razodevala. Papež to zapazijo, in potolažijo jih, rekoč, da ta berglja jim je bila poprej potrebna, da jo pa sedaj še le samo iz previdnosti rabijo, in pri teh besedah jo na stran denejo, tor prav čversto gredo brez nje, in tako zapuste pričujoče, vse razveseljene zavolj dobrovoljnosti, ki so jo sv. Oče skazali namestovalcera katoliškega Neapeljna 16. rožnika. 1873.— To pripoveduje „Liberta cattol." napolitanska. — V dan osemindvajBetletnice svojega papeštva so sv. Oče sprejeli 200 družnikov iz družbe katoliške mladine in bila je pričujoča tudi kraljica španjska Izabela s svojimi hčerami, več kardinalov in prelatov, in drugi. Sv. Oče so pohvalili mladenško družbo ter opomnili, da za moč zoper sovražnike je treba moliti in prejemati sv. zakramente, kteri so stebri keršanskega poslopja. Omenili so ob kratkem moč vsacega zakramenta, in resnobno so grajali civilni zakon. Zaterdili so potem, da ni mogoče nobene zveze med lučjo in temo. Nesrečna Izabela je bila vsa v solzah med tem govorom, in sv. Oče so vofiilo izrekli, da bi doživela konec vsega hudega svoje domovine. — Spanjsko. Na Spanjskem je vedna zmešnjava in menjava ministrov. Pi y Margal je v Madridu dobil samooblastno ali diktatorsko moč, ako ministerstvo na ccdilo pride. Toda na cedilu niso š=arao kortezi (velikavši) in vlada, na cedilu je vsa uboga Španija, kteri liberalni nejeverniki ne puste do pokoja priti. V Barcelloni n. pr. so rovarji dopustili procesijo sv. K. Telesa, pa le da so oliujšanje še strašnejše napravili. Božjeropni republi-anski prostovoljci so dve cerkvi spremenili v plesiši, orgije in druge cerkvene so tim zverinjam morale pomagati za njih neznanske bogoskrunstva. Veliki njih stotnik in mestni poglavar sta bila pričujoča. „Unita" pristavlja, da podobne strahovitosti se gode tudi drugod po Spanjski... No, brezverci! le pohvalite zopet pridne španjske republikance. Kazne novice. V Francoskem narodnem shodu se vladna stran množi dan na dan. To se je vidilo pri glasovanji za to, da naj se rudečkar Kane pred sodnijo kliče, ker se je vdeležil gnjusob pariške komune. Vladna stran je svetovala preiskavo, ktera se je sklenila s 4*5 zoper 137 glasov. Rane pa, ko je to zvedll, je pobegnil. Rudečkarji niso tako koražni na odgovor iti za •voje hudodeistvo, kakor pa moriti ljudi in hiše požigati. Liberalna la.ška ,,Reforma" je poštevala, da v rimskih samostanih je 7