ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER * Commerlcal Printing oi All Kinds ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiiaielji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU. ■ploh po ln izven Amerike VOL. XXXIX. — LETO XXXIX. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 29, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 42 Zadnje vesti Oblačno in mrzlo še dane«, jnorda nekaj svežega snega, jutri pa bo gorkeje. Temperatura zjutraj je bila 15, najvišja tekom dneva bo 35 stopinj, ki bo Padla zvečer na 24 stopinj. Morda je tudi vreme krivo, da je bilo tetos v Clevelandu pobitih na cestah in ulicah 18, lani ob istem ^u le 12 ljudi. • V Evropi se tajata sneg h, jed »n so prve posledice že vidne. To Poplave in zapuščanje domov, ^ SI »Judje rešijo življenje! Predsednik Eisenhower je bil obljubil Evropi, prizadeti po »negu m mrazu, ameriško pomoč v hrani. Češkoslovaška je to po-"»oc že odklonila, češ, doma pri »as na Češkem je hrane dovolj. rl \ Washingtonu pričakujejo, "a bo danes predsednik Eisen-TVZ P°vedal ali kandidira za predsednika republike f11 ne« °b 10.30 uri se vrši tiskovna konferenca. Zanimanje je V!liko' da je bilo zavrnjenih £ prošenj žurnalistov, da prisostvujejo konferenci, to pa enojno iz razloga, ker ni pro-tora ^ razpolago. Ugibanja so tale: Eisenhower 7 "a konferenci tiska povedal— a ah ne. Eisenhower se bo na ml i i61*' izmaknil odgovo-in bo svojo odločitev tekom «neva javil Amerikancem v po-^bn, poslanici preko radija in televizije. Eisenhower se tudi da-n<* še ne odloči. -_ t- - £• ■> ločiti01, Vrtanje Amerika od-. Eisenhowerja, tako priča-ka • iSt° naP^08^0 Alabama J »o danes razsodil federalni ^nik v slučaju črnke Authe-st.H Ucy- Ali mora univerza pu->ti Lucy kot edino črnko v Ala-^nu na predavanja, in to takoj, ne. Ce mora, Lucy gre že po-na univerzo. Spričo velikih letalskih nesreč Verl° P^Prašeno letalsko po-^ jstvo kaj je vzrok tem nesre- bUo VeŽjih ,etalskih n^reč je O^j v Ietošnjem letu že sedem. lo ?°y°ra na to vprašanje ni bi-ko^'.^ bisez njo okoristili le lo f1Ullls^' namignjeno pa je bi-v{Ida letalstvu primanjkuje pr- den^°k0Vnih moči' drugič pa ^ Jsto vprašanje bi lahko sta- VzrolT a™eriške ^leznice, da je Vn • železniškim nesrečam. bli^aJ je zavozil potniški vlak Bostona, namenjen v oh T' V druffi Potniški vlak. Na j/6 vlakih je bilo tisoč potni- k0V' *** nesreči J"e bil° 13 P°tni" v mrtvih, čez sto pa ranjenih. t>es popoldne bo v Washing-. u skupna seja senata in pos 7®Cev- Na seji bo govoril pred-amk republike Italije, Giovan-01 Gronchi. k y Avstriji so skupno vladali ^anski socialisti in socialisti, je do spora, vlada je dala ^^tavko, nove volitve so razpisa-' za 13. maj in računa prva kot j jnga stranka s tem, da bo dobi a sama zase večino. ,..V Indijani se je pojavila nalezla bolezen difterija. Samo v /"ehigan City je obolelo na tej "olezni 23 mladih bolnikov in otrok. 29- februar pride na vrsto sa- JJ* vfal 104 SKLEPI RUSKIH KOMUNISTOV (2) Ruski komunisti so se izjavili za program, da je sodelovanje med komunističnimi in kapitalističnimi državami mogoče, da vojna ni neizogibna. Očetje komunizma so pri-digovali, tudi pokojni Lenin, da je vojna neizogibna, pred-no zmaga komunizem po celem svetu. Politika pomeni pota in sredstva, da se nekaj doseže, kar se doseči da. Politika zahteva pametne ljudi. Kako priti brez vojne do končnega cilja—svetovnega komunizma? Mi poznamo Češkoslovaško. Po vojni se je v slovaškem mestu Košicah osnovala prva vlada, v kateri so bili sami levičarski elementi, izključeni pa so bili'vsi desničarski, pa tudi agrarni elementi bivše Češkoslovaške. Poleg komunistov so bili v vladi socialisti, celo levičarski pristaši bivše češke in slovaške ljudske stranke. Ali je bilo to češkim in slovaškim komunistom dovolj? Nikakor ne! Mi se spomnimo leta 1948, ko seje izvršila v Češkoslovaški hitra nekrvava notranja revolucija in so komunisti prevzeli vso oblast v svoje roke. Z drugimi besedami, ker je bila le Češkoslovaška med vzhodnimi državami edina, ki še ni bila socializirana, politično sovjetizirana, je moralo priti do te spremembe, tako je dejala Moskva. So pa države v Evropi, tudi v Aziji, kjer Sovjetska zveza nima takega direktnega vpliva, so pa tam močne komunistične stranke. Kako naj te stranke končno le pridejo do državne oblasti? Cilji ostanejo isti, pota in sredstva so pa različna. Da cilj ostane isti, to je samo ob sebi razumljivo, to je, da naj pridejo komunisti v tak položaj, da bodo dobili vso oblast. Praktično vzeto, če so komunisti v koaliciji, torej v sodelovanju z drugimi političnimi strankami. in na vladi, naj gledajo, da dobijo v roke vojno ministrstvo, notranje ministrstvo, s tem pa tudi policijo. Kadar se to zgodi, je pot odprta do splošne in popolne oblasti. Sovjetski politiki računajo z današnjim položajem kot je. Vzemimo samo Evropo. V zadnjem času smo tam opazili, da gre zopet za skrajno desnico in skrajno levico. Zelo sumljivi pojavi! Končno obojni skrajneži hočejo za sebe popolno oblast, šlo bo le za to, ali na skrajni levici, ali na skrajni desnici. V Evropi je komunizem, pojavlja pa se zopet tudi nacizem, fašizem. Zelo značilne so zadnje grške volitve. V teh volitvah so šli skupaj komunisti in grški fašisti, ki so dobili največ oddanih glasov. Vlada je sicer z malenkostno večino zmagala, to pa radi volilnega zakona, v številu oddanih glasov pa je ostala v manjšini. Z drugimi besedami—v Grčiji je močna skrajna levica, pa tudi skrajna desnica, vsaka pa ima cilj, da dobi vso oblast v svoje roke. V Italiji je komunizem, sta pa tudi neofašizem in monarhizem. Za te skrajneže velja isto. V Franciji so komunisti, so pa tudi Pougadisti, zadnje lahko imenujemo francoske fašiste. V francoski zbornici poslancev je prišlo med obema taboroma že do kravalov in pretepov. Eni, kakor drugi hočejo dobiti za sebe končno oblast. Neposredno po vojni so bili, da navedemo le dva vzgleda, tako francoski, kakor italijanski komunisti v vladi v sodelovanju z drugimi političnimi strankami. Ameriška zunanja politika je uporabila vsa sredstva, napravila gospodarski in politični pritisk, da so bili komunisti odstranjeni iz vlade. Komunisti, ki so dolgo časa v open ziciji, tratijo samo čas, si misli Moskva. Pojdite v vlado, tam pa si pridobite taka mesta, da boste lahko postali edi-ri in sami vladujoči. To je zadnja politična taktika Moskve, ko snuje po svetu tako imenovane ljudske fronte, politične zveze levičarskih elementov v prvi vrsti komunistov in socialistov, da po prvih stopnjah komunisti pridejo na vrh lestvice. Praktični cilj je gotovo ta, pa naj se sicer igramo z besedami sodelovanje, ljudstvo, ljudska fronta, ali karkoli že. l. <5 +—------------------------------------------------------------------ Urednikova pošta [ Poiek delniške seje EUCLID, Ohio—Malo sem pozen s poročilom, pa pregovor pravi, da je bolje pozno kot nikoli. Letna 'seja Slovenskega društvenega doma v Euclidu se je vršila v nedeljo, 22. januarja ob 2. uri popoldne ob navzočnosti 134 delničarjev in društvenih zastopnikov. Predsednik Frank Žagar je otvoril sejo, nakar je bil preči-tan dnevni red, katerega je zbornica odobrila kakor je bil či-tan. Za zapisnikarico je bila enoglasno izvoljena Augusta Slejko. Za predsednika konference je bil izvoljen Joseph Trebeč, za podpredsednika pa Frank česnik in George Nagode, ki so takoj zavzeli svoja mesta. Nato je predsednik imenoval pet oseb v po-verilni odbor, katere so dobro izvršile svojo dolžnost. Čitana so bila imena društvenih zastopnikov, katerih je bilo zadostno število, da je bila seja sklepčna. Zatem je podal svoje poročile predsednik direktorija Frank Žagar, ki je vse dobro povedal, glas pa je še nekoliko povzdignil ko je povedal, da je sedaj naš Dom plačan. Zbornica je pazno poslušala poročilo tajnika, ko je poročal o dohodkih in izdatkih in je bil lep preostanek. Ravno tako je zbornica poslušala blagajnika, predsednika nadzornega odbora in predsednika gospodarskega odbora. Stavljen je bil predlog, da se vsa poročila sprejmejo kot so bila poročana, Prečitana so bila imena direktorjev, kateri še ostanejo za eno leto, in sicer: Frank Segulin, Augusta Slejko, John Barkovich, Frank Cebuly, Louis Godec, Jos. Susnik, Frances Gorjanc in John KordSec. Zatem sledi nominacija novih kandidatov za v direkto-rij. Nominacijo so prevzeli sledeči: Frank Žagar, Andrew Ogrin, John Gerl, Jos. Trebeč, Theodore Kircher ml., Frank Rupert, Frank Urbančič, Josephine Henikman, George Krainčič in Rudy Ivančič. Izvoljeni so bili: Žagar, Ogrin, Gerl, Trebeč, Kircher, Rupert in Urbančič. Namestniki so: Henikman, Krainčič in Ivančič. Sledijo poročila društvenih zastopnikov, kateri so .se skoraj vsi pohvalno izrazili o delovanju direktorija. Klub Ljubljana in pevski zbor Slovan sta darovala vsak po $100.00, za kar se jima direktorij v imenu Doma lepo zahvali. Pod točko "Pritožbe ali obtožbe" se je par oseb oglasilo. Na površje so prinesli nekaj starih grehov, kar pa je zbornica prezrla. Podpredsednik Frank Ces-nik stavi predlog, da se da direk-toriju zaupnico za njih delovanje, in sprejet je bil enoglasno. Zahvalo naj sprejmejo tudi predsednik in oba "podpredsednika zbornice, kateri so vodili dobro in nepristransko. Direktorij upa, da mu bo mogoče podati delničarjem tudi prihodnje leto, 20. januarja 1957 ugodno poročilo. To pa je seveda odvisno od nas vseh, da po svoji moči obiskuj ;mo in podpiramo ta naš Dom. Ako sem kaj izpustil, prosim, da se mi oprosti, ker človek ne more imeti vsega v glavi. Za direktorij Slovenskega društvenega doma Andrew Ogrin, tajnik. Razlikovanje kokošjih večerij CLEVELAND, Ohio—Vedno sem mislil, da ena k drugi so naše kokošje večerje precej enake. V pogovoru z članico krožka št. 1 Progresivnih Slovenk sem izvedel drugače. Ona trdi, da kadar ima tako večerjo njih krožek, je to povsem nekaj drugačnega—najboljša kokošja večerja. Sapra di bingo-li sem si rekel, to moram pa okusiti! Na, tukaj imaš par vstopnic za tisto večerjo in ba-sta. Kupil sem jih, moja soproga pa jih prodaja! Al' sem jih slišal! Iz vsega tega sledi lepo vabilo na vse, da se jim pridružimo in uživamo njih ' specialiteto— Chicken Dinner v Slov. del. domu, v nedeljo, 4. marca. Servi-rala se bo od 5.30 zvečer naprej. Cena za vse skupaj, večerja in zabava, samo $1.75 in "no cover charges." Lepa navada je, da privoščimo tudi drugim tak užitek. Kaj to pomeni? Kaj pa da, pridimo vsi, ki smo se že tolikokrat pozabavali na prireditvah tega krožka. Vedno so skrbele za najboljše: jed, zabavo in za ples. Ne bodo nam nudile nič manj kot ob prejšnjih prilikah, pravijo, da bo to pot vsega še bolj in vse boljše. Ker nisem sebičen, privoščim vam vsem, da tudi vi pridete uživat njih dobrote in družabnost, da pride naš napredni krožek Collin-wood spet skupaj in se res prav lepo in veselo pozabavamo v prijaznem krožku. Vabijo vas prav lepo skupno in posamezno na zopetno prijazno svidenje in zabavo. So vedno bile dobre gostiteljice in' čeprav so zelo dobre že sedaj, vedno kaj izpopolnijo in izboljšajo. Po domače bi človek rekel, zabava je kratkomalo garantirana stvar. Jaz pa kar norim za garantiranimi stvarmi. Dajte še vi tako in spet se bomo pozabavali skupno. Dan—nedelja, 4. marca naj bo torej pri vas vseh rezerviran za ta večer v Slov. del. domu. Ako še nimate vstopnic, kar po njih sezite! Imajo jih menda vse članice krožka v prodaji. Glavno je, da držimo skupaj in 3 tem za jamčimo lep uspeh. Zakaj? I, samo za eno. Ves preostanek njih priredb gre vedno n povsod le za plemenite namene. Ker srno vsi za to, se torej vidimo v nedeljo, 4. marca, ob 5.30 zvečer v Slov. del. domu! Joseph A. Siskovicli Bu£/ Savings 80/tds REGULARLY ■/1——■ ^__- ___——. ---. V / ."lin «»> .. ri»n y V:. - ;W B-M m* Ni zanimanja za kulturo EUCLID, Ohio — Februarsko vreme je precej muhasto in tako nastanejo tudi misli pri človeku včasih različne. Danes se bom malo pomudila pri naših kulturnih delavcev, od katerih jih danes veliko ni več na vidiku. Nekaj jih je leglo k večnemu .počitku, nekaj jih pa ni več na spregled, ker so se odtujili i7. različnih razlogov. Da ne bom predolgo zavlekla, bom kar na kratko povedalo — kot smrt pobira vse, nič ne izbira, danes meni, jutri trebi, tako nekako je z našimi nekdanjimi igralci, kulturnimi dclavci in vnetimi čebelicami, ki so leta in leta nosili in gradili za naše sloveriske domove za lepšo bodočnost naših mlajših. Danes je težko dobiti igralca, ki bi bil pripravljen mučiti se večer za večerom po odrskih deskah. Da me je napotilo do tega dopisa, je vzrok ta, ker me vedno nadlegujejo člani, da bi pripravili vsaj eno igro na leto. Šla sem na delo, da bi se to uresniči- lo, pa sem naletela na "pa, kaj imaš od tega, Mary, da se mučiš in ubijaš za tiste, ki te nimajo za njih vredno," in še take enake izjave. Dragi moji resnični prijatelji, v moje zadoščenje je, ko grem na predstavo ali privatno zabavo in srečam nekdanje mlade fante in dekleta, ki so sedaj že očetje in matere a so svoje malčke naučili pesmice, katere sem jaz ž njimi pela pred 20 leti. To je meni vredno več kakor vsa ša-rasta hvala, ki nima pomena za mene. Prepričana sem, da se delo, ki so ga gradili naši pionirji, ne bo ni,kdar izgubilo. Torej, tu je odgovor zakaj ne delam več tako vneto za kulturo kot sem pred leti, in zaključujem "kakor meni danes, tako tebi jutri." Mary Medvešek. Vesti iz življenja ameriških Slovencev MILWAUKEE, Wis. — Dne 20. februarja je tukaj umrl Joe Lach, član SNPJ. Po večletni bolezni ga je umoril rak. Doma je bil iz Pangerp na Ptujskem polju. « TORONTO,N Kanada — V Torontu se je smrtno ponesrečil slovenski pilot Billy Ferder-bar, ki je bil zadnja štiri leta "test pilot." Z njim so bili ubiti trije ameriški častniki. Ferder-bar je bil star 31 let, rojen v vasi Sudesci pri Starem trgu v Belokrajini. V Kanadi je bil 27 let. Zapušča ženo in otroke v Val D'Or, očeta, tri brate in sestro v Torontu ter druge sorodnike. RINGO, Kans. — Martin Ro-gel se je podal v Kansas City na težko operacijo. Louis Pestot-nik se zdravi doma in tudi Joseph Renn. še vedno je bolan John Malnar. , FONTANA, Calif. — Dne 14. februarja je nagloma umrla Rose Vidergar. Dobha je srčni napad. Njena nagla smrt je neprijetno presenetila vse, ki so jo poznali. Par ur pred smrtjo je še bila v Slovenski dvorani na pustnem večeru. Bila je vesela in prikupna rojakinja, ki je živela v Fontani čez 25 let. Nedavno se je družina preselila v krasen nov dom. Zapušča soproga Antona, sinova Tonya in Johna, hčer Cecilijo Horzen, sestro Mary Skubic, sedem vnukov, tri sestre in dva brata v starem kraju ter mnogo drugih sorodnikov. Bila je članica SNPJ. JOLIET, 111.—Umrla je Mary Bluemel, rojena Štukel. Stara je bila 58 let in je bila rojena tu v Jolietu. Bila je iz pionirske družine Mr. in Mrs. Matija Štukel, ki sta umrla pred več leti. Zapušča štiri sestre: Mrs/ Jacob Judnic v Chicago, Mrs. Charles Thayer, Mrs. Dyonis Cremer in Mrs. John Štefka, vse v Jolietu; dva brata: John in Anthony Stukel v Jolietu. — Miss Angela Lukancic, hčerka Mr. in Mrs. Louis Lukancic, je zopet prejela odlikovanje in sicer kot najboljša Homemaker of Tomorrow. Prejela je zlat znak ali medaljo, ki jo je izdelal Trifari. Šola pa je prejela "Betty Crocker Good and Easy Cook Book." Kot aaj-boljša učenka je sedaj sposobna za tekmovanje pri izbiranju Illinoiške kandidatinje za naslov All-American Homemaker of Tomorrow. Nadarjena Miss Lukancic (Patty) je tudi sestavila pol-urni Alpha FHA program, ki je bil podan na Joliet-ski radijski postaji WJOL. Povečanje Illuminating elektrarne V svojem četrtletnem poročilu delničarjem je Elmer L. Lind-seth, predsednik The Cleveland Electric Illuminating Co., razkril obširen 10-letni načrt za znatno povečanje te elektrarne. Gradbeni program je že v delu in je največji v zgodovini družbe. Kot je izjavil Mr. Lindseth, pričakujejo inštalirati toliko nove turbinske kapacitete v prihodnjih 10 letih kot se je je inštaliralo v zadnjih 75 letih. Illuminating Co. je ^potrošila $269 milijonoy za nove naprave v dobi od 1946 do 1955, in določila je dodatnih $200 milijonov za gradbene aktivnosti do leta 1960. Kakor je bilo že poročano, je v teku gradnja novega modernega poslopja, na Public Square-u, v katerem bodo poslovni uradi te družbe kot tudi drugih velikih podjetij v Clevelandu. Poslopje bo obsegalo 22 nadstropij in bo stalo $17 milijonov. Čisti dohodek podjetja je v zadnjem letu znatno narasel. Vsaka delnica je prinesla lansko teto $2.49 dividend, medtem ko je znašala leta 1954 samo $1.93. Razstava cvetja in hišne opreme Kot vsako leto, se bo tudi letos vršila v elevelandskem Public avditoriju velikanska razstava "Home and Flower Show" od 3. do 11. marca. Vsakovrstno cvetje, od najbolj nenavadnih vrst do znanih cvetlic se bo videlo v lepi aranžmi širom šestih velikanskih prostor roV v avditoriju, kjer bo nad 300 posameznih razstav najnovejših pripomočkov in hišne opreme. Dve moderno izdelani hiši, katerih arhitekti so dobili nagrade za najboljši obris, bodo popolnoma opremljeni z najnovejšim pohištvom in na ogled posetnikom. SAMO ZA PEŠCE V nekem mestecu v francoski pokrajini Perigord je neka kmetica mirno gnala kravo po hodniku na sejem. Ustavil jo je policaj in jo opozoril, da smejo po hodniku hoditi samo pešci. "To vem tudi brez vas. Ali pa mi morda hočete dopovedati, da se vozi moja krava na kolesih?" NIZOZEMSKA V BOJU PROTI MORJU Strokovnjaki so predložili nizozemskemu parlamentu načrt, po katerem bi v prihodnje preprečili poplave. Stroški za zgraditev bi znašali v dinarjih kakih 35 milijard. Holandska se že več sto let žilavo bori proti navalom morja. Zahodna polovica te dežele, na katero odpade 60% prebivalcev, leži več metrov pod morsko gladino. Samo nasipi jo varujejo, da je ne zalije morska voda. Zmeraj znova pa morje prodre zaščitne nasipe in poplavi velika področja rodovitne zemlje. Ob zadnji veliki poplavi februarja 1953 je izgubilo življenje 1835 ljudi in morska vodij, je do tal porušila 4300 hiš, desetkrat toliko pa jih je poškodovala. Voda je zalila kakih 350,000 ha plodne zemlje. Več let so morali holandski kmetje trdo delati, da je s slano vodo zalita zemlja spet rodila. Škodo, ki je nastala leta 1953, ko so morski valovi porušili nasipe, cenijo na kakih 2 0 0 milijard dinarjev. S to ogromno škodo opravičujejo velike izdatke, ki bodo potrebni za uresničenje novega mnogo širšega načrta. Uresničili bi ga približno v 25 letih in stroški bi znašali kot rečeno kakih 35 milijard. Po tem načrtu bi zaprli štiri velike rokave reke Schelde na jugozahodu in jih z velikimi nasipi ločili od morja, kakor so ločili severno obalo. Odprta bi ostala samo zahodna Schelda. Ta bi morala ostati glede na sosedno Belgijo, kajti veliko pristaniško mesto Anvers mora obdržati izhod na morje. Nizozemski parlament bo najbrž prihodnje leto ta načrt odobril. Holandci se dobro zavedajo, da obnova porušenih nasipov ne zadostuje. Zahodni del te dežele se namreč čedalje bolj pogreza. Zato je nevarnost novih velikih poplav od leta do leta večja. Poskusi z umetnim zimskim spanjem Angleški znanstveniki, združeni v "Medical Research Council" v Londonu, se ukvarjajo zadnje čase z zanimivimi poskusi, ki na prvi pogled nekoliko spominjajo na poskuse nemških zdravnikov v koncentracijske® taborišču, s katerimi pa/v resni' ci niso v nobeni zvezi. Nacistični zdravniki so s svojimi poskusi internirance ubijali in imeli pred očmi samo koristi militarizma, osvajanje tujih dežel iu podjarmljevanje svobodoljubnih narodov, vtem ko hočejo angleški zdravniki zgolj koristiti znanosti. Delajo namreč poskuse z umetnim zimskim spanjem-Prostovoljno se je prijavilo z& te poskuse več vojakov iz polkov v Londonu. Doslej so bili poskusi omejeni na posamezne dele človeškega telesa, zdaj pa bodo zajeli celega človeka. V kirurški praksi so dosegli zdravniki z močnim ohlajanjem posameznih delov telesa ali organov ne le to, da so povsem odpadle bolečine v primerih, ko bi bile običajne oblike anaste-zije nevarne, marveč so tudi znatno znižali potrebo po kisi-gu. V Edinburghu so delali poskuse na norovojenčkih. Prej je znašala umrljivost 54%, ko pa so začeli uporabljati močno ohladitev, se je umrljivost skrčila na 14%. Bolnika pri tem zavijejo v odejo, v katero so zataknjene tenke cevke in skoznje potiskajo ledeno mrzlo vodo. Pri novih poskusih na vojaških prostovoljcih gre predvsem za vprašanje, kako dolgo lahko ohranijo stanje "umetnega zimskega spanja," če močno ohlade ves organizem. Znano je, da postane močno ohlajen človek starejši samo za toliko srčnih utripov in dihlajev, kolikor jih v tem stanju dejan-sW^iapravi. Če znižajo te telesne funkcije na sedminko, se človek postara v enem tednu samo za en dan. Zdaj pa si mislimo to fantastično možnost, n. pr. za bodoče ljudi, ki bodo potovali v vesoljstvo, če bo človeštvo ta cilj doseglo. Ljudje, ki bi se dali pred poletom ohladiti in ki bi poleteli v avtomatično »usmerjenih raketah na daljna nebesna telesa, bi prispeli tja po več let trajajoči vožnji komaj starejši, kakor so bili ob vzletu z Zemlje. Toda pustimo šale. Tudi za bližnjo prihodnost nudi organska ohladitev človeškega telesa •zanimive možnosti. Zdravnikom se je že posrečilo ohraniti živo tkivo in organe "sveže" skoraj neomejen čas. In v Angliji že razmišljajo o upostavitvi tako imenovanih "sečnih bauk," nekakšnih hladilnic za srca in druge življenjsko važne organe, ki bi jih lahko vstavili drugače zdravim bolnikom, če bi jim lastni organi odpovedali. Iz ameriških laboratorijev pa prihaja vest, da se ukvarjajo raziskovalci z "zmrzovalno pilulo," ki bi razgibala ogrožene polarne raziskovalce v zimsko spanje, a bi lahko vzdržali, dokler ne prispe pomoč. MARK TWAIN V DOLGOČASNI DRUŽBI Mark Twain je sedel nekoč v sila dolgočasni družbi. Naposled je vstal in začel hoditi od gosta do gosta. Vsakemu je po-šepnil nekaj na uho in, gost se je v svojem vedenju nenadoma spremenil. Končno je stopil k zadnjemu in ga vprašal: "Oprostite, ali ste morda izgubili bankovec za sto dolarjev?" Gost je osupnil, potem pa segel v vse žepe in odgovoril: "Da, res je. Ali ste ga vi našli?" "Žal ne," je odgovoril Mark Twain resno, "toda vi ste že sedemnajsti, ki je izgubil sto-dolarski bankovec." ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 mesto na lavi • • • Ne vem, od kod in kdaj je Priletela. Drobna pisana ptičica. Sedela je na jamboru in si čistila perje. Spet je odletela. Na debeli vrvi drugega jambora je trepetala kot samotna bilka v mrzlem vetru. Nemirno je obračala glavico in se ozirala okrog kot izgubljen popotnik. Tudi to mesto ji ni prijalo. Poiskala si Je drug prostor. To pot so se njeni krempeljčki oprijeli roba krme. Tu se je končno umirila. Spokojno se zdaj greje na toplem soncu. Morda bi ta drobna živalca ne bila toliko občudovana, če bi se nas morje usmililo in nam naklonilo karkoli, da bi nas zganilo lz toPe enoličnosti. 2e dva dni nikjer obale, nikjer še tako samotnega otočka. Skozi Otrant-ska vrata smo pluli ponoči. Po-S|ed je bil tako prikrajšan za divje hribe Albanije in za Brin-disi. Ko nas je sonce zarana prebudilo, je ladja že rezala valove Jonskega morja. Še galebov ni in ne delfinov. Le nebo, morje in pa mi, neznatni drobiž v prostranem vesolj-stvu. "Vojvodina" s svojimi 5,-500 tonami vred je norčava igračka za to silo odprtega morja. Tako nam je tisti slepi potnik tam na robu krme dobrodošel kot karavani oaza sredi puščave. Nenadoma je ptičica vztrepe-tala, veselo začivkala in že je ni vcc. Njeno bistro oko je uzrlo obalo, kjer bo našla mirni pristan. NEURESNIČENI UPI . Vendarle spet nekaj, kar nas je premaknilo. Skozi daljnogled, 1 &a je iz ljubeznivosti pozabil na palubi kapitan ladje, gledam valovite obronke Apeninov. Ka-labrija! Plovemo ob podplatu italijanskega škornja. Kljuna ladje se oprijema sme-tanasto penasta voda. V lahnem bonacu se pozibavamo gor in dol. Še nekaj morskih milj in že čutimo moč sicilijanskega sonca. V daljavi se kažejo obrisi neznanega mesta. Padla je noč. Druga noč na morju. Počasi se bližamo cilju. Tam, kjer migota-jo tisočere lučke, tam bo vrgla naša ladja sidro, prvič na tej poti. Mirno, rogno jutro bodi nad Catanijo. Kot neizprosen despot grozi mestu velikanskemu stožcu podobna gora. Etna! Njena glava je pokrita z belkasto kapo, ki jo sproti spleta večni dim. Sonce greje in greje. Predstavnikov italijanskih oblasti pa ni od nikoder. Prešmentane formalnosti! Od teh policajev je odvisno, če bomo gledali v žrelo Etne ali ne. Zasidrali smo se že ponoči, lahko bi bili že tu. Sicilijanska mesta sem si vselej predstavljala kot revna in zelo umazana mesta. Zato sem bila tembolj presenečena, ko sem zagledala vzorno čisto pristanišče. Nikjer nobenega ostanka tovora, nikjer še tako neznatnega odpadka. Vse naokrog ena sama bleščeča čistoča. Prvi predstavnik bede in brezposelnosti pa stoji tam ob pramcu naše ladje. Mati kopice otrok se ponuja, da bo pomivala posodo. Le za hrano, da nasiti lačne želodce. Tako je dan za dnem. Tuje ladje so catanijskim revežem upanje na košček kruha. Končno so se le pripeljali. Sedeli so v mestnem taksiju. Poli- Priz® Winning "Ohio Home" of 1956 Cash award of $1500 was won by two young Cleveland architects for the architectural design of this "Ohio Home" of 1956 which will o« one of the two full-sized houses to be featured in the Cleveland ■Home and Flower Show at Cleveland Public Hall, March 3 through March li. The "Ohio Home" architectural competition, co-sponsored by the J-leveland Home and Flower Show and the Home Builders Association 7 Greater Cleveland, was conducted under the supervision of the American Institute of Architects competitions committee. Winners 9* the competition over some 100 other architects was the team of Cleveland architects, Richard Flelschman and James Hawver, who are associated with Jack Alan Bialosky. The Cleveland Chamber of Commerce will sponsor the "Ohio Home" in the coming Cleveland Home and Flower Show. The second house in the Show will be the AIA "Home of Privacy" which was designed by Cleveland architect, Bascom Little, who was cnosen for this honor by the Cleveland Chapter of the American Institute of Architects. The Cleveland Home and Flower Show, largest exposition of Its in the nation, will again feature a full acre of flower gardens "nfl floral displays created by the Florists Association of Greater Cleveland. caji, zdravniki in cariniki. V Ca-taniji ostanemo še tri ure. Z izletom na Etno ne bo nič. Da bi jih zlodej! Potem pa še Angležinji, sopotnici, čenkata se za ceno taksija, ki nI visoka. Ena izmed njiju celo s ponosom priznava, da teče po njenih žilah škotska kri. Druga, nekaj let mlajša, 54-letna, pa sili v šoferja, da se ta komaj prebije do volana. Menda je prevzeta od črnih kodrastih las in zelenih oči. Malo je manjkalo, da ni ostala v Cataniji. Saj nič ne rečem, si-cilijanski šofer je bil meni tudi všeč, toda mudilo se je. VIJOLIČASTI SOJ POD SICILIJANSKIM SONCEM Počasi se vozimo po ulicah. Umikamo se vrtnarjem, ki hitijo na trg, obloženi z velikanskimi cvetačami temnovijoličaste barve. Vijoličaste so tudi kri-zanteme in pa, idijske fige, ki so jih prepolne trgovine s sadjem. Sploh je vsa Catanija v nekakšnem vijoličastem soju. Tudi zelene pomaranče in mandarine imajo odtenek* vijoličaste barve. Ne vem, od kod ta pojav, verjetno vpliv žvepla. Čez Rimski trg se pripeljemo v najlepši predel mesta: Bellini-jev trg. Sredi njega je spomenik skladatelja Vincenza Bellinija. Bellinijevo rojstno mesto je posvetilo skladatelju vse, kar je v njem najlepšega: trg, park, novi kino in gledališče. Tudi v Bellinijevem vrtu, ki je kakor razkošna, pisana cvetna preproga, so v grede vtkana imena največjih skladateljevih oper. Vrtnar je s svojo umetniško roko vtkal v cvetno gredo tudi koledar. Letnica, mesec in dan naj spominjata obiskovalce vrta, kako mineva čas. Sredi te svetne preproge je velikansko otroško igrišče. POMARANČE SO ŠE ZELENE Na balkonih in oknih se suši perilo, tipičen pojav vseh juž-njaških mest. Novogradenj je malo in bi jih lahko našteli na prste. Stojimo pred sobno palačo.. Velika nova stavba. Njeno pročelje je podobno Parthenu na Akropoli. Za stebri stoji ob vhodnih vratih več metrov visok kip Atene, boginje modrosti. Hišo pravice so začeli graditi 1939. leta in jo dogradili šele 1953. Tega ni pozabil z ironičnim nasmeškom pripomniti vodič. Novega izvora je tudi kino in pa centralna mlekarna, ki so jo zgradili ob vznožju Etne. Industrije je le malo. Mesto z okrog 250,000 prebivalci se preživlja s turizmom, za katerega žrtvuje velika sredstva. Ima tudi tovarno ribjih konzerv, tovarno za predelavo sadja in tovarno vžigalic. Catanijski pomarančni džemi so daleč v svetu priznani kot najbolj pristni izdelki te vrste. Poleg južnega sadja prinašata mestu dohodke tudi žveplo in vino. Ljudje so skromno in preprosto oblečeni. Ni videti tiste elegance, s katero se oblačijo Rimljanke, Benečan-ke in Italijanke v Trstu. Mesto je res revno, a bogato na spomenikih, pomarančah, lepoti in lavi. Lavo lomijo v živi gori, lavo trgajo iz ravnih tal. Cestni nasipi so iz lave, vrtne ograje so iz lave, grb mesta je lava in slon. Peljemo se po turistični cesti proti Etni. Med nasadi pomaranč in mandarin se vedno bolj razvalinam kot zgradbam podobne, so obrasle s plezalkami, ki so v bohotnem razcvetu. Za slikarjev čopič hvaležen pejsaž. Pred temi razvalinami pa se v prahu igra kopica otrok, lepih otrok, ki so napol goli, umazani. Ob velikem kamnolomu v živi gori smo sedli na kos lave. Pod nami se je razprostirala dežela pomaranč. Veliki nasadi obkrožajo mesto s treh strani. Veje nizkih dreves se upogibajo pod težo plodov. Obeta se dobra leti--na. V začetku novembra smo in pomaranče še niso zrele. Zaman cedimo sline. V SVETU BAJK Da bi utešil glad po pomarančah, nas je zanesel razgovor v pravljični svet. Kot vsaka živa gora je tudi Etna ovita s pestrimi bajkami. Veličastna glava Etne je kraljestvo boga Vulkana, ki iz svoje podzemeljske ko-vačnice razpršuje žareče iskre v hudobni svet. Žrelo Etne pa je vhod v podzemeljski svet boga Plutona. Te bajke še zelo radi pripovedujejo stari Catanci svojim otrokom. . . . Odpeljali smo se nazaj v mesto in zavili h katedrali, ki je slabo vzdrževana in potrebna restavragije. Potem še ogled grškega amfiteatra, ostankov iz tistih časov, ko so Rimljani vladali Grčiji in prevzeli dediščino grške umetnosti. V dobrih treh urah smo si ogledali lepo Catanijo, ki je kljub veliki revščini zamenjala vse tramvaje z modernimi tro-lejbusi. Le še v eni j&oaed ulic so vidne tračnice. Kot da se opravičuje, je vodič pojasnil, da jih bodo vrgli med staro železo v nekaj dneh. Proti svoji volji sem globoko vzdihnila. O, Ljubljana. Po peščeni obali smo se mimo kopališča, ki je ležalo prazno v mežikajoči sončni vročini, vrnili na ladjo. Bil je že skrajni čas. Prodorni glas sirene je naznanjal odhod. —Eda Komavli DRUŠTVENI KOLEDAR MARCA 4. marca, nedelja—Spomladanski koncert Glasbene Matice v S.N.D., St. Clair Ave. 4. marca, nedelja — Prireditev krožka št. 1 P. S. v S.D.D., Waterloo Rd. 17. marca, sobota—Ples YMCA v 3.D.D., Waterloo Rd. APRILA 7. aprila, sobota—Ples GE Wire Works v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd. 8. aprila, nedelja — Spomladanski koncert zbora Slovan v A.J.C. na Recher Ave. 15. aprila, nedelja — Koncert Mlad. zbora v S.D.D., Waterloo Rd. 21. aprila, sobota—Ples Notables kluba v S.D.D., Waterloo Rd. 22. aprila, nedelja — Koncert zbora Jadran v S.D.D., Waterloo Rd. 29. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave. MAJA 6. maja, nedelja — Koncert in scenični prizor "Srce in denar" priredi zbor Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po programu zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. maja, nedelja — Piknik Farmskega odbora na farmi SNPJ. 27. maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ. JUNIJA 3. junija, nedelja—Piknik Atle-tične lige SNPJ na farmi SNPJ. 10. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ. Starejša ženska ali moški dobi spalno sobo v najem. Vpraša se na 16415 Arcade Ave. MARK TWAIN KOT REPORTER Mark Twain je bil nekaj časa reporter v San Franciscu, Godilo se mu je slabo. Nekega dne je srečal s cigarnim zabojčkom pod pazduho neko znanko. "Preveč kadite, dragi moj," je dejala pomilovalno. Mark Twain pa jo je pomiril: "O ne, samo selim se." 17. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ. 24. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ. JULIJA 1. julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ. 8. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ. 15. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ. 22. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ. 29. julija, nedelja—Piknik zbora Slovan na Lampetovi farmi na Bishop Rd. 29. julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ. AVGUSTA 5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ. 12. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ. 19. avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ. 26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ. SEPTEMBRA 2. sept., nedelja — Piknik dfu-štva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ. HIŠE NAPRODAJ DELO DOBIJO 2ENSKE ■Izurjena sienografka ZA KORESPONDENCO V PRODAJAH DOBI DOBRO SLUŽBO Vpraša se pri MORITZ STEEL CO. 6515 Juniata Ave. EX 1-2072 ODDA SE V NAJEM lepo spalno sobo poštenemu fantu, ki dela, ali ženski v pokoju. Blizu transportacije. Za podrobnosti pokličite iv 1-9158 ALI KAŠLJATE? Pri nas imomu uutirao xdravU< le vam ustavi kašelj in prehlad Lod) Mandel. Ph G.. Ph. C MAK DEL drtrg CO. 15702 Waterloo Rd--KE 1-0034 Pošljomo karkoli prodamo kamorkoli. TISKOVINE . IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU s ■Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. ^oooooooooooooooooooooooooooooooooooO pomagajte svojim Sorodnikom Najboljše darilo, ki ga morete poslati vašim ljudem v Sloveniji, je kupon za par najboljših moških ali ženskih čevljev, ki se jih dobi v Jugoslaviji. Vi kupite kupon za $6 od Borovo Shoe Sales Company in ga pošljite vašim prijateljem ali sorodnikom v Sloveniji. Oni ga vzamejo potem V najboljšo Borovo prodajalno čevljev in ga zamenjajo za par najboljših moških ali ženskih čevljev, ki se jih dobi v Jugoslaviji, brez dodatnega davka ali stroškov. Pošljite $6.00 za vsak kupon na: BOROVO SHOE SALES CO. 5319 West North Ave., Chicago, 111. DEKLETA dobijo delo v oddelku "Order or Billing" TIPK ARICE 5 dni — 40 ur tedensko V kratkem se preselimo v našo novo moderno tovarno v okolici Lee-Miles. CLEVELAND CAP SCREW CO. 2917 East 79th Street PERSONNEL DEPT. HIŠA NAPRODAJ Proda se hiša za dve družini; po 5 in 5 sob, 2 garaži, fornez na plin. Vse v najboljšem stanju. Prodaja lastnik sam. Za podrobnosti se zglasite na 1116 EAST 67th STREET Bungalow hiša naprodaj 2 spalnici; 5 lepih sob, zaprt porč, fornez na plin, bakrene cevi, klet pod vso hišo, zimska okna in mreže, garaža za 2 avta, lota 40x120. Na 16305 Huntmere Ave. Cena $13,200. Pokličite KE 1-5062 HIŠE NAPRODAJ Od E. 72 St., za 2 družini, po 5 in 5 sob, garaža in dovoz. Cena samo $1 2,500. Od E. 77 St., za 2 družini po 5 in 5 sqb, v izvrstnem stanju; nanovo prenovljena kuhinja in kopalnica; garaža in dovoz. Cena samo $14,500. Za podrobnosti se obrnite na J. P. REALTY 496 EAST 200th STREET IV 1-8500 NAPRODAJ 2 zidani hiši, vsaka za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj; v zelovdobrem stanju. Klet, fornez na plin, dve garaži. Zelo dober nakup. Nahajati se na Babbit Rd. in E. 232 St. V Euclidu in Richmond Heights imamo v delu več hiš bungalow in ranch tipa. Zidane in lesene. Po 5 in 6 sob; 2, 3 in 4 spalnice. Izberite si barvo za "tile," linolej, in "formica" po svoji volji in okusu. STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-1100 Zelo privlačna hiša stara eno leto, v zelo cenjeni okolici, severno od bulevarja v Euclidu, se proda. Bungalow s 4'/2 sobami s priliko za povečanje zgoraj. Garaža. — Cena $23,700. Tipkarica za Dictaphone Comptometer operaiorica in za splošna pisarniška dela. Izkušnja ni potrebna. THE BOWMAN PRODUCTS CO. 850 East 72nd Street EX U7200 Colonial tipa hiša s 6 sobami na 20131 Priday Ave., v fari sv. Križa. Priročno do trgovin in transportacije. Zelo dofc>rp oskrbovano po- . sestvo. Prav dober nakup za $1 5,900. Imamo še mnogo drugih hiš, novih in starih, katere vam ra-devolje pokažemo. Pokličite KOVAČ REALTY 960 East 185th St. — KE 1-5030 MRTVAŠKI PTIČI Generalni poštar Arthur E. Summerfield svari občinstvo pred brezvestnimi izkoriščevalci, ki pošiljajo nenaročene predmete po poštnem povzetju (C.O.D.) na naslove sodobno umrlih oseb. Take pošiljke večkrat vsebujejo cenene biblije, verske predmete in slično in so zanje zahtevane pretirane cene. Raketirji vedo, da jih bodo žalujoči člani družine sprejeli in plačali, v domnevi, da jih je pokojnik naročil. Operatorji tega ostudnega raketa zasledujejo smrtna naznanila v časopisih in tam dobe naslove umrlih. Potem pošiljajo omenjene predmete na dotične naslove po povzetju za pretirano visoke cene. To raketirstvo se je zadnje čase močno razširilo. Generalni poštar priporoča prizadetim žrtvam, da vsako tako izsiljevanje takoj naznanijo lokalnim poštarjem. V vseh primerih, kjer se bo za tako raketirstvo izrabljala zvezna pošta, bodo poštni inšpektorji takoj uvedli preiskavo. —NEW ERA, glasilo AB2 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6018 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicctt 1-3113 LEPOTIČJE Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave., HE 1-5296 Za zavarovalnino proti OCNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM pokličite: JOHN R0ŽANCE 15604 WATERLOO RD. KE 1-6681 Rojakom v naznanje za potovanje, denarna in paketna naročila PRODAJAMO PAROBRODNE IN AV1JONSKE KARTE, ter vse potrebno uredimo za udobno potovanje. POŠILJAMO DENARNA NAROČILA, ter za Jugoslavijo dobite po 600 dinarjev za vsaki dolar. SPREJEMAMO NAROČILO ZA PAKETE, kakoršna pač živila želite poslati, ter jih odpremimo potom najsolidnejše tvrd-ke "CITRUS" v Trstu, ter dospejo na prejemnike v teku 14 do 21 dni. POMAGAMO VAM izpolniti INCOME TAX RETURN Za nadaljna pojasnila se zglasite, kličite ali pišite na solidno potniško pisarno, STEVE F. PXRNAT GO. 6516 St. Clair Avenue HE 1-3500 CLEVELAND 3, OHIO A. GRDEVA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd STREET HEndersoa 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicoti 1-0583 Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 STRAN i ENAKOPRAVNOST 4~ matija gorjan Jože Pahor (nadaljevanje) 9 Pri Gotenicarjevih so bili potrti. Usoda ni bila prijazna staremu Gor janu, niso mu mogli pomagati, niso si vedeli sveta. Tiho je bilo na samotnem vrhu, tiho so odhajali na delo in še nad tem je visela vedno večja negotovost. Matija je poslušal tesarjev nasvet. Nenadoma se je pojavil v nekaterih vaseh okrog Kočevja in prav tako nenadoma je izginil. Vznemiril je Thurna, ki se je bil vrnil iz Krškega. Naj le ve, da je sin tisti, ki je skušal rešiti očeta! Poskrbel je še, da ,se je sled za gosposkim šolarjem izgubila čez Ribnico in Turjak proti Ljubljani, nato pa se je—preoblečen —v velikem ovinku vrnil na samotni Zeleni vrh. "Prazno delo!" je dejal Gote-ničar, a sam ni vedel svetovati česa pametnejšega. Molčala sta in bolj kakor kadar koli sta se zavedala vse svoje nemoči. Deževen dan je vstal iz noči, neskončne koprene so se mre-žile nizko nad gozdovi, prva znamenja jeseni, ki je dahnila v pokrajino. Goteničarjevi niso mogli nikamor, poiskali so si opravka v suhotah, od časa do časa se je ulival dež. Nepričakovano, v dežju je prišel na Zeleni vrh berač, ki ga je bil poslal Punčuh iz Starega Loga. Naj pride Goteničar k njemu, je sporočil, važne novice ga čakajo. "Pojdem jaz!" je dejal Matija. Stopil iz hiše in si ogledal nebo. Nizko rr visele megle, temačno je bilo : -1 niimi. Čakal je in ugibal, nestri t ' ie rasla v njem. Ne le zaradi nc tud; zato, da bi že spoznal moža, k' je slišal o njem marsikaj. Kakor hitro se je začelo pod nebom svetlikati in so se koprene vzdignile iznad drevesnih vrhov, ga je podžgalo. Vzel je tež vko kamižolo, ogrnil se s kosom nepremočljivega platna in odjezdil zdoma. Moral je govoriti z nekom o premnogih važnih stvareh. Sam je bil v gozdu, enakomerno so se trgale debele, redke kaplje z drevja in tleskale na kolovoz. Ni mnogo gledal, kod jezdi, toliko bolj je mislil o vsem, kar je doživel v tako kratkem času. Kar ga nikdar prej, vso mladost, ni zanimalo, je navalilo zdaj nanj z vso silo. Čemu vsi ti težki dnevi, te krivice, nasilja, ko nihče ne ve zjutraj kaj bo ž njim zvečer? Ko trepe-če v negotovosti, kaj bo z njegovo lastjo, ko ni gospodar svojega življenja? Čemu vse to ubijanje, vse te muke, vse trdo delo, ko pa nima človek nikake pravice in je žival v gozdu svobodnejša od njega? Ali je to še življenje? Matija je obstal na križpotju. Mislil je, kako so izropali Malo vas in kako so se tlačani bali, da jim še hiše zažgejo. Bi bilo to mogoče? Kaj lahko! Plemeni- CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 taš je gospodar in sodnik, in ni sodnika nad njim. Kdo je sodil Gorjana? Kje je zakon, po katerem bi lahko bil obsojen? In vendar ni moči, ki bi danes rešila očeta! Konj je postal nestrpen, kopal je s kopiti, da je blato škropilo na vse strani. Matija se je odločil in pognal žival po širji poti. Pač, je moč! se je oglašalo v mladem človeku. Namesto tuje pravice bi morali postaviti svojo. Tlačan bi jo moral postaviti. Zakaj ne bi on sodil? Zakaj ne bi sam pobiral davkov, da bi se branil pred vsemi? Zakaj ne bi sam zbiral čet, da mu ne bi drugi ukazovali? Zakaj se ne bi osvobodil? Vsi potrebujejo tlačana, le on bi lahko živel*brez vsakogar; ne posvetnega ne cerkvenega plemstva mu ni treba! Dež je začel pršiti, mladi Gor-jan se je tesneje zavil. Sebe mu ni bilo mar, le konja ne bi rad prepustil nalivu; zato je pognal. Gozd se je redčil, dokaz, da ni bilo več daleč do naselbine. Svet bi spremenili, je mislil Matija. Ceste bi odprli na vse strani, na Reko, na Hrvaško, v Trst in v Benetke, da bi svobodno trgovali in sami bi odločali o vsem. Le plemstvo bi morali odstraniti, to peščico ljudi sredi tla-čanov. Ker jih je malo, so imenit•• niki, pa sta prišla oba gola na svet in bi plemič brez trdega tla-čanovega dela še živeti ne mogel! Ko bi kmet te izbrane ljudi poznal od blizu, bi kmalu izgubil vsako spoštovanje do njih in bi vedel, da je vsa plemenitost le sredstvo, ki ga ž njo podjarmlja-jo, strahujejo in tiščijo v brezpravnosti. Ali je plemič kot človek več ? Enaka sta. Kakšna sila je v tej ebseda, če bi tlačan verjel vanjo in se zagrizel v njeno res nico! Za Thurnov padec je premalo ena vas in da razdenejo plemstvo, je premalo še kaj več kot ena vas. A če bi tlačan ver jel v novo resnico, bi se morala zamajati tla in iz njih bi zrasel nov svet, ki bi ne bilo v njem ni ti jarma niti nasilja!— Matija je dvignil glavo. Lažji je bil, veselejši. Še je rosil dež HELP WANTED PORTER — Reliable man. Good references. American Bank Note Co. 118 E. 20th St., Chicago, 111. CAlumet 5-2491 AMERIŠKA IN EVR0PSKJ* OZNAČBA MER Pri čevljih je razlika v označ bi 32i/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih. Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11. Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6 št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. Ženske obleke: št. 40 Je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere. Pri moških oblekah pa se za čenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.) * Približna metrična dolžina po ameriški meri: 1 centimeter — 0.3»37 InCa. 1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda. 1 kilometter — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje. Enako je pri deklicah dru gačna evropska mera. St. 38 j« ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20. Moške srajce: §t. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 ln pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je X6 in pol in 43 je 17. a gozd se je končal, pred jezdecem se je odprlo polje, ki se je zložno vzpenjalo v brdo. Za vr-tiči, sredi sadnega drevja, so se pokazale hiše, bil je Stari log. Gorjan je stopil s konja in po-prašal, kje so Punčuhovi. Bili so prav na vrhu griča, zelena vrata so se videla z razorane poti. Peš je šel Matija v reber. Nič več ni prihajal k Punčuhu po nasvete, samotna ježa mu je prinesla moči: povedal bo možu, da se je odločil. Zdaj ve, kaj mora, zdaj se bo vzpel kakor konj, da zgane goro! Punčuha je našel doma. Bil je drugačen kot si ga je mislil, velik, debel, nekoliko predebel. S sinom sta prenašala tramove, popravljali so gumno. Na gumnu je bil delavec, tesar iz Kočevja. "To so torej novice?" se je začudil mladi Gorjan in stisnil Le-mutu roko. "Zbal si se nasilni-ka?" "Pretreslo ga je," je povedal Punčuh; "a tu ne bomo govorili, v hišo gremo!" Šli so v hišo in tesar je pripovedoval. Ko se je bil beg ponesrečil, se Thurn ni zadovoljil s preiskovanjem, udaril je spet brez usmiljenja. Hlapcu, ki se je bil zaplel v poskušeni beg, so odsekali desno roko, Thurn ga je sodil kot upornika. Namen je bil prosojen: ostrašiti vsakogar, ki hoče posegati v njegove zadeve in zadušiti vsak uporniški pojav že v kali. Hlapcu so ustavili kri, takoj nato so ga pognali: naj priča, da se s kočevskim gospodom ni šaliti! "Vem, kaj je moja dolžnost," je dejal mladi Gorjan, "pohabljenec ne bo pozabljen!" "Ni treba," je pojasnil tesar! "poskrbeli smo, da je prišel k dobrim ljudem, posrečilo se nam je!'A "Razumem, če si bežal iz Kočevja!" je dejal Gorjan. "Zločinca se je bati!" "Takrat nisem bil previden," se je obtožil tesar; "nisem mislil na nevarnost, pa bi me skoro ujeli ! Obkolili so delavnico, na srečo sem bil tisti trenutek pri sosedu. Rešil sem se, a ne vem, kaj je z ženo. Skrbi me!" "Kaj ji morejo? Nič!" je menil mladi Gorjan. » "Poznam jih," je zavračal tesar; "ženo bodo držali kot talca, da se vrnem! To je še malo v primeri s tem, česar so zmožni!" "Izbij si iz glave, da bi šel v Kočevje!" je pobijal Punčuh. "Kaj je ženi rešitev, če jo kupiš s svojim življenjem?" Lemut je molčal, Punčuh pa je povedal, da bi mu bilo ljubše, če bi bil prijezdil k njemu sam Goteničar. "Zakaj?" je vprašal Matija vznejevoljen. "Ker bo treba resno na delo!" je dejal Punčuh kratko. "Da, skrajni čas je, da posežemo v tok!" Punčuh je uprl vanj svoje oči, kakor ne bi razumel. "Ti da posežeš?" je vprašal nejeverno. "Odločil sem se! Vso zemljo doli do Brežic bom zganil in še dalje!" Punčuh je poslušal, Gorjano-va vnema ga je iznenadila. "Torej si vendar le Rokov je vprašal. "Je prava očetova kri v tvojih žilah?" "Prava," je dejal Matija; "od vasi do vasi bom šel, koder vlada Thurnova pest, in bom pripravljal, da doseže ljudstvo svojo pravico. Ne bom miroval, dokler se ne reši." "Daj mi roko!" je dejal Punčuh. Krepko mu jo je stisnil. Matija je gledal moža, ponosna glava s širokim čelom, in nazaj počesanimi lasmi mu je bila vedno bolj všeč. Punčuhova lica so bila sicer nekoliko ohlapna, postar-na, a v svetlih očeh je gorela močna volja. ' "Morda je le bolje, da si ti prišel!" je Punčuh še dostavil, nato Good Breakfast Helps Athletes If young Johnny aspires to be another "Red" Grange, Jesse Owens, or Ted Lyons — or if he just wants to be a good all-around athlete and student — he'd better look to his breakfast habits. While everybody needs a good breakfast, nutritionists say, this is particularly true of teen-agers who for iriental alertness and general good health must start the day with a good meal. Athletic directors agree. K. L. "Tug" Wilson, president of the U. S. Olympic Association and commissioner of the Big Ten, credits improved nutrition, of which breakfast is a vital part, as an important factor in better performances of athletes today. "A record in a single event made by an individual in 1925 or 1935 and still standing doesn't mean much when you look at the whole picture of athletics from high school to Olympics today," Wilson said. "We may not produce another Owens for ten or twenty years, but it's the average boy you've got to consider. And there are thousands of average boys out-running, out-swimming and out-jumping their counterparts of a generation ago." Charles Ornstein, who has supervised the feeding of America's inter-national athletic teams for 28 years, stresses good breakfasts, light lunches and big din- ners as a dietary pattern for his Olympic stars. A. H. Pritzlaff, director of the1 Division of Health and Physical Education for Chicago's Board of Education, believes in teaching athletes the value of three well-balanced meals a day. "We do not advocate a 'training schedule' diet as such today," he said. There has been a "vast improvement" in the physical condition of the average sports participant over the last 15 or 20 years, according to Pritzlaff, and much of this improvement is due to good diet and a greater knowl-. edge of nutrition. For teen-agers not so athletically inclined, breakfast is still a very important meal. Dr. James R. Wilson, former secretary, Council on Foods and Nutrition, American Medical Association, says a good breakfast does this: "It helps an adolescent, who needs more of most foods than his or her parents, get enough calories and essential nutrients for growth and to withstand the Teenagers need not only more calories but also more protein such as they can get in bread and milk, meat and eggs." And for everybody, Dr. Wilson' and other nutritionists say that a good breakfast should include fruit or fruit juices, cereal, eggs and meat, enriched bread or toast, butter or margarine and a beverage. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.v preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 pa je pričel pripovedovati, v kolikih vaseh okrog je ljudska nejevolja že tako narasla, da je pričakovati nepremišljenih dejanj. Če pa se bodo tlačani spozablja-li, jim bo to v največjo škodo. Žrtve bodo padale tu in tam, a vsaka bo zaman, ker bodo drug za drugim izkrvaveli najboljši borci. "Skličimo zanesljive može in se pogovorimo ž njimi!" je predložil Gorjan. "To je zdaj prva naloga!" Punčuh je pritrdil. Mali Šmaren bi bil kaj pripraven. Nekaj mož bo sam obvestil, druge tesar, ki bo ostal pri njem. Za prvi čas mu ne bo nedostajalo dela, če je le zadovoljen. "Brez doma sem in nimam kam iti," je dejal Lemut, "le do Kočevja moram spresti mrežo!" "Od koder koli, le od tukaj ne!" mu je zabičal Punčuh. "Z volkovi imaš opravka! Zapomni si, tudi imena nimaš več, le drvar si še! Zaradi sledi iz Kočevja, kako pak!" Matija je skušal še kaj poizve-deti o očetu, a tesar ni vedel ničesar o njem od one usodne noči dalje, ko se je beg ponesrečil. Ponudil je Lemutu nekoliko denarja. Vzel ga je rad, za pohabljenega hlapca, kakor je dejal. Punčuh je mlademu Gorjanu nekoliko razkazal posestvo, ki so ga imeli v zakupu že njegovi dedje in ki so ga z vsemi dajatvami vsaj desetkrat čisto odplačali. Ni bilo preobširno: nekaj suhot, čistih in urejenih, kakor da so pravkar postavljene, bogat sadovnjak, lepo polje in nekaj gozda. Kmečka družina bi lahko dobro živela na njem, če ne bi Thurn dajatev vedno le višal in poleg tega terjal čim več v denarju. Kam naj gredo ponj? Pa še zdaj, ko tlačijo deželo težke vojne razmere! On, ki je svoboden kmet in ki ni nikdar omago-val, ne more več izhajati. Kaj šele tlačan, ki je obubožal do kosti in ki ponekod še z zemlje ne sme! "Dvoje ima na izbiro," je pribil Punčuh, "poginiti kakor žival ali se upreti!" Peljal je gosta v hišo, da bi se okrepčal. "Tudi usoda tvojega očeta zavisi od tega, kar bo tlačan napravil," je sklenil, "druge rešitve ne vidim več! Napeti bomo morali vse sile!" Molčala sta, Matija je čutil, da so se vsa vprašanja, ki jih je imel pripravljena za današnji obisk, razvozlala sama ob sebi. Vse je postalo preprosto in enostavno, kakor hitro je bilo sklenjeno dejanje. Kakšne tfežkoče bodo prišle ž njim, bo povedala prihodnost. Pozno popoldne se je Matija vračal na Zeleni vrh. ž njim je šla Punčuhova podoba, podoba moža, ki ni bil več mlad, ki ni mnogo govoril, ki pa je določal stvari že s svojo zrelo možatostjo. Bil je močan, Matija je čutil njegovo moč, čeprav si jo je vso pot zaman skušal razložiti. 10 Pijhlevno deževje se je kmalu spremenilo v nalive; ki so uniče- vali, česar še ni bila pobrala suša. Potoki so vreli kalni in uma'-zani, vse poti, vsi klanci so bili razorani od voda. Nekaj dni je kipelo, ponehavalo in spet vrelo in ko so se viharne sile umirile, je bila borba med poletjem in jesenjo odločena. Oblaki so se raztrgali, svetla modrina se j« pripela na nebo in bilo je mirno in čisto, kakor da še nikoli ni šel čezenj vihar. Pokojni, sanjavi predjesenski dnevi so prišli, z mehkim soncem in s svežim, očiščenim ozračjem. ,Tak svetel dan je bil Mali Šmaren, ki ga je praznično petje zvonov oznanjalo po poljih in vaseh. Na hribu pri Mariji sedem žalosti se je zbralo ljudi od vseh strani. Kakor čebel v panju jih je bilo, le veselje se ni moglo prav sprostiti med njimi. Skrb je glodala v srcih, takega nesrečnega poletja že davno niso imeli. (Dalje prihodnjič) Ice Cream Clowns And Lemonade Are Easy Party Fare Very special fare for parties, or for an afternoon treat, are ice cream clowns and lemonade. And they are so easy to prepare that you can serve them often, , Make the lemonade with frozen concentrate for lemonade. This pure California lemon juice, already mixed with sugar, comes in 6- and 12-ounce cans at your grocer's. Each 6-ounce can makes a quart of delicious lemonade. For the clowns you will need cones, ice cream, littl&waffle ice cream cups (which are like the cones except flat, with cupped edges), a few gumdrops, and a package of chocolate bits. Pla.ce a round scoop of ice cream in each ciiplet and top it wjth a c<*w6 for the hat. Put on faces with chocolate bits for the eyes and flose and a slice of gumdrop for the mouth. Make the clowns with vanilla ice cream; or^for new flavor, with Lemonade Ice Cream made this easy way: Lemonade Ice Cream 1 quart vanilla ice cream 1 (6-oz.) can frozen concentrate for lemonade METHOD: Thaw the ice cream and the frozen concentrate for lemonade just slightly so that they will blend well. Mix the concenv tra^until fim"a the ice cream and re"freeze refrigerator HOW TO MAKE SOME OF AMERICA'S PROSPERITY STICK TO YOUR FINGERS PSWI 1 \ If you're like most Americans, you're earning more now than ever before. But if you're like a lot of us, you're having a tough time trying to hang on to this extra money. What comes easy—seems to go just as easily. Spending a little too freely and going a little too far into debt may be tempting, but it certainly isn't wise. Actually, now is the best opportunity you'll ever have to save. What most of us need is a simple, systematic savings plan—one that will work automatically and pay off with guaranteed results. Your Government has provided just such a plan. And over 40 million Americans are already cashing in on it. Why don't jou join them? Sign up for U. S. Series E Savings Bonds on the Payroll Savings Plan where you work. Or buy Bonds regularly where you bank. As little as $18.75 a month invested in Savings Bonds will give you • a cash backlog of $1,182.60 in just 5 years— $2,456.70 in 9 years and 8 months. There are three good reasons why U. S. Savings Bonds should be part of every investment program. They're safe—your principal is never subject to market fluctuation. They're sure— Bonds pay an average of 3% per year, compounded semiannually when held to maturity. They're liquid— you can always cash them, if you have to, after you've held them for 2 months. Treasury Secretary Humphrey recently said, "The continued success of our economy depends not only upon the Government but upon the efforts of all the people trying to do a little more for themselves and their loved ones. It is the sum total of all these individual efforts that makes our system superior to anything known in this world before." Let s apply his words to our private affairs. And the best thing that you can do for your loved ones is to buy wisely—save sensibly—and preserve our American pro&; perity for them! For the big things in your life, be ready with U. S. Savings Bonds The U. S. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, for tlwiT patriotic donation, the Advertising Council and . ENAKOPRAVNOST