SLOVENEC Političen list za slovenski narod. i Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: © Zm celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedleija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 9t.~2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 202. V Ljubljani, v torek 4. septembra 1894. Letnilt XXII Shod dolenj. katol. polit, društva pri Treh Farah. Časten je bil prvi shod katol. polit, društva za Novo Mesto, vreden namena društvenega, vreden pa tudi zaupanja, ki je je izkazalo ljudstvo s svojo mnogobrojno udeležbo, s svojo vztrajno pazljivostjo, s svojo vidno hvaležnostjo. Nasprotja tudi tu niso bila premala. Za to so skrbeli ljudje, ki sicer nobenega načela, nobene trditve ovreči ne morejo, ki jih pa vselej prime liberalni krč, kader se pod katoliško zastavo stopa mej narod, čas bi bil, da bi si propadajočemu ljudstvu v korist podali vsi roke, ki trd£, da imajo srce za nje, toda strast je pri marsikom hujši, nego ljubezen. Zato se ne čudimo nasprotstvu niti pri belokranjskem shodu. To na-sprotstvo pa ne pomaga nasprotnikom. Katol. ideja v javnosti je v nedeljo popoludne slavila svoje zo-petno zmagoslavje. Z metliške cerkve so vihrale zastave, na poti do Treh Far so bili postavljeni mlaji in slavoloki; pod trifarškimi lipami pa je bila zbrana nebrojna množica ljudstva iz vseh belokranjskih in sosednih hrvaških krajev. Prišlo jih je tudi mnogo iz Stopič, Podgrada, Št. Jarneja itd. Ne motimo se, če pravimo, da jih je bilo do 4000 ljudij. Bila je slikovita skupina v nedeljo pod trifarškimi lipami. Unijati žumberški, Hrvatje, Belokran jci, vsi v svojih domačih nošah, so popolnoma zagostili obširni prostor. Na potu je pri prvem slavoloku pozdravil gospode g. B a j u k. Ob štirih se je pričel shod. Na hodniku cerkvenega poslopja so se zbrali skoraj vsi belokranjski in tudi drugi duhovniki in poleg njih še mnogo druzih veljavnih mož. Predsednik č. g. Babnik, topliški župnik, je otvoril shod. Pozdravil je navzoče, vzlasti preč. gospoda prošta in duh. svetnika Dovgana, predstavil vladnega zastopnika, okrajnega glavarja gospoda Bih ar j a. Zboru je predsedoval č. gosp. metliški prošt. Prvi je govoril č. g. radoviški župnik švaj-ger tako-le: Kraj, na katerem danes zborujemo, je zgodovinski kraj. S krvavimi črkami je zapisana zgodovina metliškega mesta in njegove okolice v bukvah zgodovine kranjske dežele. Ne da se opisati, ne da se dopovedati, kaj je trpela Metlika, kaj je prestala metliška okolica po divjem Turku. Sedemkrat je prišel krvoločni sovražnik v Belo Krajino, tedaj imenovano slovensko marko, slovensko mejo. Tla, na katerih danes zborujemo, so namočena in posvečena z mučeniško krvjo naših prednikov. Je zgodovina teh krajev pisana s krvavimi črkami, je pa tolažilno in veselo to, da so te krvave črke obrobljene s svitlim zlatim žarom. Za kaj, za koga so naši predniki trpeli, se bojevali, umirali? Z malimi, pa prisrčnimi besedami nam odgovarja pesnik, rekoč: „Za krst častni in slobodo zlato", to je: za vero in domovino. In glejte! vera in domovina, katoliška vera in slovenska domovina, to je geslo našega katoliškega političnega društva. Ohraniti in spopolniti, pa tudi zbuditi in oživeti delavno katoliško vero in gorko domovinsko ljubezen v našem belokranjskem ljudstvu, to je našemu današnjemu shodu blagi namen. Naše društvo želi, da bi se blagostanje našega ljudstva zboljšalo, ker ljudstvo v dobrih gmotnih, časnih razmerah je neodvisno, je samostojno; in tako neodvisno, samostojno se čuteče ljudstvo je zadovoljno, je srečno, kolikor sploh se da na tem svetu doseči zadovoljnosti in sreče. Naše društvo bo podpiralo dolenjsko ljudstvo v verskem, narodnem, političnem, zlasti gospodarskem oziru. Jeden teh pripomočkov, ki blagodejno vpliva na gmotno stanje ljudstva, je sveta vera, je življenje po veri, je katoliško življenje. Sveta vera uči ogibati se vsega ne-pripuščenega, vsega hudega; sveta vera uči delati le to, kar je pripuščeno, kar je dobro. Sveta vera ne brani skrbeti za časno, ona ne brani, zbirati si premoženja; pa Bveta vera uči, rabiti v to le dovoljene in poštene pripomočke, prepove pa vsako tudi najmanjo nepoštenost in krivico. Kdor ima v srcu živo vero, pa po tej veri tudi živi, on živi katoliško življenje in tako katoliško življenje je pošteno na vse strani. Podlaga takemu življenja postavi naj se že v domači hiši, v družini. Živa vera prešinjaj stariše in otroke. Oče in mati, gospodar in gospodinja sta prva v družini, sta v družini božja namestnika. Pa le tisti oče, le tista mati bodeta otroke lepo krščansko izredila, katera sta sama napolnjena z živo vero, katera sama živita, kakor sv. vera uči in zahteva. Tak oče je skrben tudi za časno, on je delaven, on je varčen ; taka mati je dobra gospodinja, ona v resnici podpira tri vogale hiše. In ker jabelko ne pade daleč od drevesa, tudi otroci radi potegnejo za takim blagim očetom, za tako vrlo materjo, tudi otroci so delavni, pridni in pošteni. Lepa zastopnost, sveti mir prebiva v taki hiši, pa tudi božji blagoslov ne izostaja. Nad tako hišo se rada spolnuje beseda kralja Davida: »Mlad sem bil in postaral sem se, pa nisem videl, da bi pravični kruha stradal." Oče pa, ki v srcu nima žive vere, se lahko spozabi in kakor nas žalostna skušnja uči, se tudi v resnici spozabi. On je nezvest mož, je slab oče, je malovreden gospodar. Ne dela rad, ni varčen; LISTEK Zemlja in zemljani. Kulturnozgodovinsko-poljudno-znanstveno predavanje za pasjo dni. Govoril popotni učitelj dr. Žlobudral. (Dalje). Švica, kjer imajo že od nekdaj gorč s snegom in ledom pokrite in torej leto in dan lahko uživajo sladoled. Tudi žeje ni treba trpeti zaradi obilih jezer, pa vendar, kakor je slišati, ni do sedaj še nihče polakomil se, da bi šel tje za kralja. Zaradi svobodoljubnosti bila je do najnovejših časov pravo pribežališče raznih zločincev. V manjši obliki vidi se Švica v Ljubljani pri gradu Tivoli in menda tudi blizu Dobrove nekje. Kdor roma v Rim, vidi Švicarje lahko v papeževi palači, kar kaže, da tudi iz Švice drži pot v Rim kakor iz vsake vasi. Italija ali Laško, t. j. dežela, ki je nalašč odmenjena za shrambo starinskih stavb in slik in jo vsled tega tudi omikanci in učenjaki zelo obiskujejo. Lahi imajo posebno dve lastnosti, zaradi katerih slov^, namreč veselje do zidanja in pa poželenje do tujega blaga. „Čo bi bil ne vem kak spak — Ma ga bode zidal Lak". Da so precej vroče krvi, krivo je menda vroče podnebje. Od »epidemij", o katerih se dandanes toliko sliši, tudi Lahi niso izvzeti; imajo namreč tri: »malaria" (menda od slikarstva, ki je tam doma), »Geldbeutelwassersucht" in pa »Ueberfluss an Geldmangel". Kakor kažejo imena, je le prva res domača, drugi dve sta importirani menda z Nemškega. Je že tako: razlika mika. Turčija, t. j. dežela, o kateri, bodo zanamci slišali praviti, »da je bila". Je namreč k»kor na pol trohljeno drevo, ki leto za letom kako vejo zgubi. Razločuje se od druzih dežel v tem, da nima za gospodarja kralja ali cesarja, ampak »sultana", ki pa že ne more kaj dosti lajati, grizti pa celo ne. Odkar ga je »severni medved" parkrat dobro pre-mikastel, ni več trdnega zdravja in bo tudi pomnil, kakor nekdanji Štempihar, da ni dobro z medvedom metati se. Svoje dni je hodil tudi na kranjsko va-sovat, pa naši fantje so mu dostikrat izpodmakmli lojtro. Poglavitna reka je M&rica, kar kaže, da se je bil vender eden njegovih sprednikov na Slovenskem oženil. Tam je tudi v navadi, da človek lahko (?) umrje, ne da bi bil bolan ali za smrt pripravljen. Kjer se gospodar nič ne mčni za družino, gre gospodarstvo rakovo pot; tako baje tudi na Turškem ne bode dolgo, da bodo Sultanu „grunt" prodali. Rusija je domovina volkov in medvedov, pa tudi stric sever tam prebiva. Zatorej si pravega Rusa ne moremo misliti brez kožuha in kučme. Nedavno so tam vzrasii neki posebni ljudje, ki po imenu soditi sicer niso nič (nihilisti), vendar pa so carju tako udani, da mu sledd povsodi, hoteč mu — tako ali tako—j- pomagati »globoko pod zemljo". Izmed vojakov slove posebno »Kozaki", zato, ker so nekemu švedskemu kralju bili tako hudo za petami, da je bežč pred njimi en čevelj zgubil. Sloveče mesto je Moskva že zato, ker je ondi pri nekem požaru Napoljonu I. sreča pogorela. Glavni semenj imajo Rusi v mestu Novgorod, ki je tako imenitno, da imajo celo Nemci pregovor: »Wer ist wie Gott und Novgorod?!" Na Rusijo meji Švedska, ki je bila nekdanjo slavo že čisto zgubila, v novejšem času pa je zopet zaslovela po svojih izvrstnih vžigalicah »Jonkopings* in po žaloigrah Ibsen-ovih. V obližju sta še dve deželici, ki po imenih kažeta, zakaj se marsikdo ženi ali moži, namreč Nor-wegen Dene-Mark. Nemčija — ali dežela »strahu božjega". Odlikuje se zlasti z dolgim jezikom, ki sega že v srce Slovenije, pa ga hočejo še toliko potegniti, da bi se osolil v zeleni Adriji, ker je silno neslan. Most do tje je že projektiran, le inženir še ni rojen, da bi ga postavil. Najimenitniša reka je »Rhein", ki prodaja pri mestu Schaffhausen po dva franka sloveči slap in daje Nemcem slavnoznano vino: Rheinwein ter čaka, kdaj jo pridejo pokušat »turške mule". Bismark, ki je nedavno tako svet vznemirjal, je sedaj umolknil in premišljuje, kako je človeku pri srcu, če ga opeče »kopriva", če še omenim, da je sedanji mladi cesar dober strelec in izvrsten pešec, kadar se okrog vozi, — povedal sem menda vse. (Dalje slčdi.) iše rad i a prevečkrat veselo družbo, kjer zapravlja čas in denar; doma pa delo zaostaja, se zanikerno opravlja, premoženje gre rakovo pot. In naj bode žena še tako skrbna, otroci še tako delavni, tak slab gospodar zapravil bode premoženje, pognal bode po svetu ženo in otroke. V srcu ni žive vere, ki bi ga varovala, da se ne izgubi; ko se je zgubil, kedo ga bode spravil na pravo pot, če ne sv. vera, te pa nima. Vzemimo, da je tudi žena taka, in da otroci pa posli niso boljši, potem mora propasti in tudi propade najbolja hiša. Veliko k temu pripomore, ker v družini ni žive vere, ni življenja po veri, ni katoliškega življenja. 2e te besede nam lepo pojasnijo, da ravno verno življenje blagodejno vpliva na gmotno časno stanje ljudstva. — Opomnim še ene stvari, katera živo sega v gospodarsko stanje našega ljudstva. Mislim na tiste, katerih Bog je denar, domovina njih žep, a narod dobro došla — oprostite izraz — dobro došla dojna krava ; mislim na tiste, katerim ni treba moliti: daj nam danes naš vsakdanji kruh, saj jim ga siromašni narod nosi na kup; mislim na tiste, katerim ljudstvo plačuje visoke obresti po 10, 15 iu še več; kateri so zlasti, dokler smo še vino imeli, jeseni jemali mošt po najbolj nizkih cenah in to dostikrat brez vsega računa. Posamezni so bogateli, a ljudstvo — včasi tudi lahkoumno — a ljudstvo je zmiraj bolj hiralo, propadalo — in sedaj je prišlo do predzadnje postaje, na kateri se od vseh stranij kliče: Hitra in zdatna pomoč ! če ne, narodnemu blagostanju od-zvoni zadnja ura, in za zvon, ki zdatno pospešuje zadnjo uro, prav pridno vlečejo brezverni bogatini. Eo bi bogatinski oderuhi v svojih srcih imeli živo vero v Boga, v večnost, v neumrjočnost duše, vero, da bodo enkrat Bogu odgovor dajali od vsacega krajcarja, kako so si ga pridobili, bi jih ravno ta živa vera varovala pred krivico, pred oderuštvom in marsikateri družini ne bi treba zapustiti rodne hiše ter iti od nemila do nedraga. Pa vera jim je na poti, zatorej ne marajo za njo, vržejo jo od sebe kot nadležno opominovalko, kot neljubo svarilko. Glejte, kako vera skrbi. Zatorej veren bogatin pomaga ljudstvu, neveren ga odira in zatira. Belokranjsko ljudstvo! naše društvo ti želi, da se zboljša tvoje časno blagostanje. Dokaz ti bode današnji shod, ki se vrši tebi v poduk, tebi v prid. V pomoč ti bodi živa sv. vera. Ona ti nodi Tvoj angelj varuh, ki te naj vodi po poti poštenosti, ki te naj varuje v slučaji skušnjave vsake nepoštenosti. Sv. vera ti bodi tolažilo in krepilo v skrbeh, v trudu za vsakdanji kruh, v skrbeh in v trudu za svoj obstanek. Bodi tedaj, belokranjsko ljudstvo, katoliško v srcu, bodi katoliško v življenju. Ne razumem, in čudno se mi vidi, da se za-more pameten in razsoden človek spodtikati nad tem, da tako radi povdarjamo vero in cerkev. Sumljivo je, če komu ni všeč beseda »katoliško" ; kakor je tudi sumljivo, če je komu zoperna beseda: »slovensko". Ne morem razumeti, kako se more kedo spodtikati nad tem, da napravljamo shode, saj so le v korist narodu. Komur niso taki shodi všeč, on ni prijatelj naroda. Pravi slovenski rodoljub rad v misel vzame slovensko narodnost, rad o njej govori veseli ga, če se o narodnosti govori. Zamerita mu to le kak mlačen narodnjak pa naroden nasprotnik. Isto velja glede vere in cerkve. Da se tako pogosto govori o veri in cerkvi, ni ljubo mlačnemu katoličanu, pa onemu, ki je neveren. Pravi slovenski narodnjak ljubi domovino, ljubi vero, je zvest sin cerkve in naroda. On se trudi, dela, žrtvuje in trpi za vero in domovino. Belokranjsko ljudstvo je bilo do sedaj zvesto veri in domovini, dal Bog, da se i v prihodnje stanovitno drži starega gesla: »Vse za vero, dom, cesarja". Cez vse lepo kaže svojo ljubezen do naroda tisti, ki ga uči, spodbuja, vodi, da ostane zvest Bogu, domovini in cesarju. Posebno lepo znamenje prave, nesebične domovinske ljubezni je tudi to, da narodnjak, kar in kolikor mu je mogoče, pomaga ljudstvu tudi v gmotnem, časnem, da si zboljša blagostanje, da naše ljudstvo živi srečno in zadovoljno v svoji toliko ljubljeni slovenski domovini, katero mili Bog ohrani, vari, blagoslovi. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 4. septembra. O krajšanje šolske dolžnosti. Dr. Walz, ki kandiduje v gorenještajerski ljubenski mestni skupini, se je izrekel za šestletno šolsko dolžnost. Tudi na Koroškem nemškonarodno listi zagovarjajo skrajšano šolsko dolžnost. Nemški nacijonalci so to vsprejeli v svoj program le zaradi tega, ker drugače ne upajo se več obdržati. Konservativna stranka se že dolgo poteguje za skrajšauje šolske dolžnosti, in dosedaj so jo nemški nacijonalei in liberalci zaradi tega imenovali nazadnjaško. Sedaj so pa nemški nacijonalci sami zašli mej nazadnjake. Kdo ve, če naposled za njimi še ne pojdejo liberalci. Zato je upanje, da se v tem oziru kmalu premeni šolski zakon. Za Kranjsko to nima tacega pomena, ker po deželi že tako imamo le šestletno šolsko dolžnost. Zveza Nemcev Vzhodne Češke, ki se je nedavno osnovala, si je postavila tako širok program svojemu delovanju, da smo si morali misliti, da je vse to nekoliko preveč. Naj ima še tako dobro, in trdno voljo, manjkalo bode jej sredstev. Snovati misli kmetijske, obrtne in trgovske šole, potem posojilnice in druge gospodarske zavode, skrbeti za ljudske knjižice in boljša občila, preskrbovala bode nemškim obrtnikom nemške učence in pomočnike, gospodarjem nemške posle. Pospeševala bode tudi turistiko. Sploh bode to društvo skrbelo, da se Nemci narodnogospodarski utrjujejo, ker le tako je mogoče, da ohranijo ves sedanji spev. Oi tega društva se tudi Slovenci lahko marsikaj učimo, da bodemo skrbeli za narodnogospodarski razvoj narodov. Poljska gimnazija v Tešenu Nekateri poljski listi opominjajo poslance, da se naj takoj, ko se snide državni zbor, potegnejo, da se osnuje poljska gimnazija v Tešenu. Tisti listi, ki imajo zveze z vladnimi krogi, so se hitro oglasili proti tej gimnaziji, češ, da zaradi šleških Slovanov vendar ne kaže koalicije spravljati v nevarnost. Nemškoliberalni listi so pa proti tešenski gimnaziji napeli iste strune, kakor proti celjskim paralelkam. Tukaj jo tudi v nevarnosti nemška posest. Poljski listi na to odgovarjajo, da se o oškodovanju nemške posesti tukaj niti govoriti ne more, ker vendar Nemci obdrži vse dosedanje učne zavode. Seveda za tako dokazovanje se Nemci ne zmenijo. Mi ne verujemo, da bi te-šenska gimnazija že jeseni prišla v razgovor v državnem zboru. Sedanji poljski poslanci so v pretesni zvezi z liberalci, da bi hoteli šleško vprašanje spravljati na dnevni red. Srbija. V Cebinčevi pravdi pridejo kot sokrivci na zatožno klop vse osebe, pri katerih so tedaj bile hišne preiskave, to je Taušanovič, Stano-jevič, Nenadovic, Ružič in dr. Demič. V političnem oziru je pač Taušanovič najpomenljivejša oseba, ker je bil minister v radikalnem ministerstvu. Njegova obsodba bi vsekako bila udarec za radikalno stranko. Milanski mestni zbor je italijanska vlada razpustila s posebnim kraljevim dekretom in imenovan je posebni vladni komisar. Kaj je neposredni povod tej naredbi, ne vemo. V Milanu so v mestnem zboru imeli veliko besedo radikalci in republikanci. Gospodarstvo pa tudi ni bilo vzorno, kakor še v mnogih druzih italijanskih občinah ni. Milan je bil nekako zbirališče raznih državi neprijaznih elementov in se mi zatorej ne čudimo, da je vlada ta zbor razgnala. Razgled po slovanskem svetu. Praga, 1. sept. V Plazih pri Plznu je začelo dne 27. pr. m. goreti v pivovarnici. Ogenj se je tako razširil, da je uničen grad in samostan 8 cerkvijo, kojo je sezidal Vladislav II. Iz Plzna so poslali na lice mesta parno brizgalnico po železnici. Škoda se ne more preceniti. — V Budjejevicah je priprla policija štiri anarhiste, ki so nameravali oropati božjepotno cerkev Dobri Vodi. Prehudo se razširja pogubljiv anarhizem. No, mladež je že preučena, dela politiko, profesorjev, in posebno takih, ki na vero še drže, ne mara. — Dunajska brzojavka je prinesla sem poročilo, da so prijeli v Henr. Gradcu štiri mažarske vojake, ki so se razgovarjali o napadu na neko veljavno osebo. Poslušal jih je neki mažarskega jezika vešč meščan in jih potem zatožil. — G. Vojteha N&prstka je zadela kap, a smrtne nevarnosti ni. — Emavski samostan benediktincev »na Slovanih" bi bil kmalu pogorel, da niso redovniki požar o pravem času zapazili in ogenj ugasili. Iz Brna, 2. sept. Katoliško-politično društvo za okr. glavarstvo Boskovsko je odposlalo dve peticiji na državni zbor. Prvo radi revizije katastra zemljiščnega davka in drugo radi prepovedi občnega žitnega semnja na Dunaju. Imenovano društvo je že mnogo doseglo v prid kmetijskega stanu. Pripominjam, da je to katoliško društvo! — Gostilničar »pri Lipi" je že našel posnemalce. G. A. Krejči, gostilničar v Bruš-perku je dobival »Lid. Nov.", ne da bi na nje bil naročen. Ker mu ni list ugajal, pošiljal ga je nazaj, pisal, da ga noče, a zastonj; list je prihajal naprej. Sedaj je dobilo upravništvo nov dopis, v kojem vrli gospod naznanja, da lista ne more uporabiti kot papir za zavijanje »kvargeljcev", ker je rudeča barva škodljiva. — Prav lepo je govoril polkovnik Steinitz kadetom v Kartouzih, ko so prisegali. Povdarjal je, kako tolaži vera vojaka, da vojak vero potrebuje. Mnogi častnik se boji pokazati javno svojo vero, škodovalo bi mi, si misli. Steinitzu njegovo versko prepričanje, kakor se kaže, ni škodovalo v karijeri. — V Olomucu je umrl dne 28. avg. kanonik msgr. Jožef Novdk. Bil je zaslužen mož na šolskem polju, pa tudi v javnem življenju. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. septembra. (Nj. Veličanstvo presvitla cesarica) je 2. septembra okoli 9. ure zjutraj prišla v Miramar ter se ob pol l.uri popoludne odpeljala na otok Krf. (Na tnkajšuji c. kr. učiteljski pripravnici) se začne šolsko leto dne 18. septembra s sv. mašo. Vpisavanje se vrši 14. in 15. septembra dopoludne. (Z Dobrave). Lepo vreme vzlasti ob nedeljah privablja nebrojno ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev na božjo pot k Materi božji dobroveki. Osobito veliko romarjev pa je bilo na angeljsko nedeljo. V soboto popoludne in v nedeljo do poznega popolu-dneva je bila cerkev kar natlačeno polna. Vsa cerkvena slovesnost se je vršila v najlepšem redu. Ob 10. uri pa je nastal v bližnji vasi »Švici", ogenj v skednju. Brž se je širila novica tudi po cerkvi jn nastalo je nekaj šumenja, a brž se je pomirilo, ko se je zvedelo, da ni velike nevarnosti. Skedenj je pogorel do tal. Druge nesreče ni bilo, ker je hitra pomoč ogenj omejila in ker je že itak poslopje iz vasi. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Gospodar je bil sam doma, ko je jelo goreti. Najbrže bodo zopet nesrečni otroci krivi. Posestnik je bil zavarovan. (Po ranjkem č. g. kapelan u Francu Božičn v Železnikih) bode osmina prihodnji četrtek zjutraj ob 8. uri. (Za muzej Rndolflnnm) je kranjska hranilnica nakupila herbarij gosp. prof. Vossa, kateri obsega nad 4000 vrst gliv kranjske fiore. (Iz Trnovega na Notranjskem). V ustavu čast »šolskih sester de Notre Dame" je še nekoliko praznih prostorov za gojenke, katerih stariši naj bi se v kratkem oglasili, ako želijo, da bi se njihove hčerke sprejele v vzgojo. Šola je štiri-razredna, podučuje tudi razne proste predmete, posebno ročna dela. Kraj je zdrav, pri poslopju prostoren vrt; plačilni pogoji jako zmerni. (Buzetskim županom) izvoljen je dr. Matko Trinajstic, ker dosedanji župan Flego zaradi privatnih opravkov ni hotel izvolitve zopet vsprejeti. Čestitamo ! (Za vinorejce.) V novomeški kmetijski bralnici bode v nedeljo dne 9 t. m. ob 9. uri dopoludne poduk, kako je treba napraviti prošnje za brezobrestna posojila tistim gospodarjem, katerim je trtna uš uničila vinograde, da jih na novo zasadi z ameriškimi trtami, in kako je prositi za ameriške trte iz državne trtnice v Kostanjevici in iz deželne trtnice v Ljubljani. (Predavanja). Novomeški okrajni zivinozdravnik g. O. Skale je v nedeljo predaval v Šmihelu in Sto-pičah v umni živinoreji, živinskih boleznih, živinski kupčiji itd. Prihodnja predavanja bodo : 16. septembra predpoldnem v Toplicah, popoldne v Crnomošni-cah ; 23. septembra predpoldnem v Žužemberku, popoldne v Zagradcu; 30. septembra predpoldnem v St. Petru iu v Beli Cerkvi. Dopoldne vedno po prvi sv. maši, popoldne po kršč. nauku, ob ugodnem vremenu na prostem, ob neugodnem v šoli. Naj bi se jih živinorejci obilno udeleževali. (Glede občinskih volitev v Podgradn) priobčilo je vredništvo »Naše sloge" odprto pismo na c. kr. namestništvo v Trstu, deželui odbor isterski in okr. glavarstvo v Voloski. V tem odprtem pismu na podlagi § 96. občiuskega reda zahteva in vpraša vredništvo omenjena oblastva, kdaj namerujejo razpisati občinske volitve, kajti v smislu § 96., ako se razpusti občinski zastop, najdaljše v dobi šestih tednov morajo se razpisati nove volitve. Od razpusta občinskega zastopa v Podgradu preteklo je že pet tednov in vkljub temu sedanji občinski odbor ni še storil koraka za obnovo občinskega zastopa. V raz-pustnem odloku c. kr. namestništva nalaga se občinskemu odboru, „da se občinske volitve morajo precej razpisati", in ker tega dosedaj ta odbor storil ni, „Naša Sloga" vpraša lakonički: „Ali so nove volitve za podgradsko občino že razpisane?" — K temu pristavljamo tudi mi naš punktum. (Ogenj.) Dne 30. pr. m. je pogorela koča Ane Bizjak iz Gor. Lepevasi v krškem okraj«. Škode je do 100 gld. — Isti dan je bil ogenj ua Magdalenski gori v ljubljanski okolici. Škode pri cerkveni hiši in podružnici je do 300 gld. (Nesreče.) Dne 30. avgusta se je ponesrečil v železni tovarni na Jesenicah 28 letni Franc Koblar iz Železnikov. Žareč železen drog mu je prodrl gorenje desno stegno do kostij. Koblar je oženjen, oče treh nedoraslih otrok. — Dne 29. avpusta je v Logatcu z lestve padel zidar Val. Bizovičar iz Šiške ter mrtev obležal. Bil je oženjen in oče 5 otrok. (Nova farna cerkev na Vel. Poljanah) nad Ortnekom, zidala se bode prihodnjo pomlad. V to svrho napeljanega je že sedaj obilo apna i. dr. Ker je ondu zidan že nov farovž in nova enoraz-redua ljudska šola, dobili bodo Poljanci brezdvomno zatem kmalu tudi svojega tolikanj potrebnega dušnega pastirja, kattrega so do sedaj kaj močuo pogrešali. Do bližnje žel. postaje Ortnek (Pekel) je 8 minut hoda, ondu je sedaj tudi pošta. (Prvotni imenik porotnikov za 1895. leto) raz-grnen je od 1. do 8. septembra letos mej uradnimi urami v ekspeditu mestnega magistrata ljubljanskega na ogled, kjer ga v napominanem času vsakdo lahko pregleda in svoj event. ugovor proti njega sestavi naznani. (Cirkus Henry.) Mnogo radovednega in veselja željnega občinstva je v nedeljo in včerej obiskalo cirkus, ki se ponaša z lepimi in vrlo izvežbanimi konji, prijatelji konj so posebno občudovali šest ogerskih rjavih kobil, katere je predvajal ravnatelj Henry. Veliko smeha in občudovanja vzbuja velikanski slon. Vrlo izurjeni so tudi razni jezdeci in telovadci. Za kratek čas med posameznimi točkami marljivo skrbi .Bedasti Gustav". Cirkus je jako velik in solidno zgrajen. („L' Indipendente" — obsojen.) Kakor se nam iz Trsta poroča, bil je obsojen pretečeni p^tek vrednik tržaškega italijanskega lista „L' Indipente"-ja na 20 dni zapora, 15 gld. globe in 20 gld. izgube na kavciji, ker je svojedobno kritikoval postopanje oblastva o priliki znanega šolarja Ercolesija, ki je zaradi žaljenja Veličanstva od strani mestnega magistrata prijavljen bil državnemu pravdništvu, katero je proti njemu postopalo. Vrednik je obsojen zaradi nepazljivosti, če prav je dobro ved-d, kaj dela. (Nov liberalno-demokratičen italijanski dnevnik v Trstn) Pod naslovom „11 Paese" (Dežela) prične dne 15. t. m. izhajati vsaki dan opoludne nov dnevnik, katerega porod je „Sloveuec" že pred meseci objavil. Ta list bode pravi in jedini organ primorske italijanske stranke ter političnih društev italijanskih isterskih, tržaških in goriških. Kakor trdijo, zastopal bode tudi interese dalmatinskih avto-namašev in — ker so oni zavezniki Srbov — tudi poslednjih. Glavni šefredaktor je Elij Luzzatto, tiskal ga bode žid Levi, podpirali pa ostali krivonosci ii la Venezian, Moise in Rafael Luzzatto, in brezverci a la Rascovich, Piccoli in Spadoni ter compagnia bella. Katoličani in Slovenci bodo zopet imeli jedno orodje več proti sebi. (Iz Novega Mesta.) V mestno hranilnico je meseca avgusta vložilo 44 strank 11.786 gold. 25 kr. vzdignile tri stranke 75 gld. 39 kr.; izplačanih posojil je 15.760 gold., naložen h 22.000 gold., vloge znašajo 39.841 gold. — Deželni inžeuer gospod V. Hraskjr je preiskava! vse bližnje kraje, kjer bi se dobila dobra pitna voda za mesto. Odločil se je za Stopiče, kjer je dovolj dobre vode ter izdeluje načrt, po katerem bi tudi bližnje vasi dobile vodo napeljano. (Iz Poreča) nam pišejo due 1. avgusta: Pred dnevi obdrževai je deželni šolski svet isterski svojo sejo. Pri istej seji je bil na dnevnem redu tudi predlog deželnega šolskega nadzornika viteza Klo-diča, ki se je glasil, da se uaj pri sv. Ivanu in sv. Martinu ustanovita ljudski šoli s hrvaškim učnim jezikom. Ta nedolžni predlog je dal povod deželnima odbornikoma dr. Clevi in dr. Gambiniju, da sta proti istemu protestovala in zapustila sejo, češ, da se tak predlog ne eme postaviti ua dnevui red. dokler deželni odbor ue dobi in ue prouči podatkov o šoli v teh krajih. Znano pa je. da se že več časa ta zadeva po deželnem odboru zavlačuje, le da ne pride do ustanove takih šol. S tem korakom pokazala sta se ta junaka v pravi podobi. (V Velenju) bodo v nedeljo 9. septembra ustanovili podružnico družbe sv. Cirila iu Metoda. Shod bode ob treh popoludne v gostilni g. Ježovnika. (Prešičja razstava v Novem Mestu) bode 22ega oktobra pričenši ob 8. uri zjutraj. Razdeljenih bode 30 premij po 20 in 10 kron poleg priznanih diplom. Gospodarji naj se zglasijo do 1. oktobra pri kmetijski podružnici novomeški. (Ptnjcev) je prišlo v ljubljanske hotele v mesecu avgustu 2146. (Razpisani službi). Na c. kr. učiteljski pripravnici v Ljubljani mesto pomožnega učitelja za fiziko in naravozuanstvo z dohodkom 600 gld. Prošuje do 14. t. m. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. — Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Novem Mestu služba diurnista. Prednost imajo tisti, kateri so že bili v enaki službi pri kakem okrajnem glavarstvu. Prošnje do 15. t. m._ Društva. (Odbor konservativnega obrtnega društva) v Ljubljani sklenil je v svoji seji z dne 3. t. m., dati podporo iz društvene blagajne onim članom, kateri bi se javili, da jim lusne ogled in si ž e 16 ogledati razstavo motorjev in obrtniških pri-s t r o i e v, katero je priredilo štajersko obrtno društvo v Gradcu. V to svrho odločenih je 50 gld. za največ deset udeležnikov. Udeleženci odpeljali bi se v petek po noči v Gradec s poštnim vlakom. Natančnejši razgovor bode jutri, v sredo dne 5. t. m. v rokodelskem domu ob 8. uri zvečer, h kateremu so cenjeni člani uljudno vabljeni. (Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani.) V nedeljo dne 2. t. m. je govoril č. g. dr. Ignacij Žitnik o mnogovrstnih vzrokih, ki so privedli človeško družbo na kraj propada, med drugimi: požrešuost velikega kapitala, ki ne pozna sedme božje zapovedi; prosta žeuitev; pomanjkanje pravega krščanskega razmerja med gospodarji in posli, delavci nedeljsko delo itd., sklep: potreba volilne retorme. Dokazi, vzeti iz domačega življenja, in poljudna govorica so pridobili vso pozornost navzočih društvenikov za-se. Dobro premišljeno se je potem gosp. Gostinčar, društveni tajnik, pečal z nekaterimi napadi socijalnih demokratov iz zadnjih dnij, ter pokazal, kako so si železničarji na zadnjem shodu z izjavo: „Po smrti ni nič več", iz-podmaknili tla, na katerih bi mogli potegovati se za svoje pravice, kajti če po smrti za-nje ni nič več, tudi nimajo neumrljive duše; kdor pa neumr-ljivost duše taji, ni človek, ampak brezumna žival, brezumna žival pa ne more zahtevati človeških pravic. Stavil je nastopno resolucijo do visoke deželne vlade: .Ker v Avstriji zapoveduje državni zakon, da se praznujejo nedelje in s tem prepoveduje vsako izvrševanje obrtnega dela ob nedeljah ; ker je nedeljsko delo v moralično in fizično škodo delavcev, ker jim isto onemogočuje udeleževati se službe božje in od-počiti se od trudapolnega dela, ker nedeljsko delo jemlje zaslužek brezposelnim delavcem, ker je nedeljsko delo v veliko pohujšanje vernim kristijanom, ker se pa v nedeljah vkljub državni postavi še veduo izvršujejo razliČHe obrti, izreka današnji shod Slovenskega katoliškega delavskega društva do visoke c. kr. deželne vlade ponižno prošnjo, da bi ista hotela zabrauiti po zakonu prepovedano izvrševanje obrtnih del v nedeljah." Resolucija se je jednoglasno sprejela. Govoril je še nadalje o pojmu ka pitala. Ko je g. predsednik krepko zavrnil še nekatera obrekovanja nasprotnikov, se je sklenilo zbo-rovan e. V kratkem priredi društvo javen shod v Ljubljani. (Šola „Glasbene Matice".) Šolsko leto 1894/95 se v društveni glasbeni šoli prične dne 20. septembra. Vpisovalo se bode due 17., 18. in 19. septembra dopoludne od 11. do 12. ure in popoludne od 4. do 6. ure v društvenih prostorih (Gospodske ulice, knežji dvorec, II. nadstropje). — Poučevalo se bode v teh predmetih in pri teh učiteljih: 1. Splošna glasbena teorija, 2. harmonija, 3. kontrapunkt, 4. zborovo petje g. Hubad, 5. solo-petje gg. Gerbic in Hubad. 6 klavir gg. Gerbic, lloffmeister, Hubad. Jeraj, 7. vijolina g. Jeraj, 8. godala in pihala. (Pouk v teh instrumentih se takoj otvori, če se za-nje oglasi zadostno število učencev.) — Pogoji vsprejema: V glasbeno šolo se vspreje-majo oni, katerih stariši so društveniki „Glasbene Matice". Kdor še ni društvenik, plača pri vsprejemu društvenino za jedno leto v znesku 2 gld. Vpisnina znaša za vsacega učenca a 1 gld., šolnina pa za vsak predmet (po 2 uri na teden) a 1 gld. 50 kr. na mesec. Vendar se za pouk v splošni teoriji iu v zborovem petju nič ne plačuje. — Lansko šolsko leto je bilo v društveni glasbeni šoli 257 učencev. Odbor ^Glasbene Matice". (Gasilno društvo v Kropi.) Dne 8. septembra ob 6. uri zvečer se bode zaključilo v gostilni gospod a Josipa Jalen-a kegljanje na dobitke v korist prostovoljne požarne brambe v Kropi. — K obilni vdeležbi najuljudneje vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 4. septembra. Ministerski predsednik Windischgratz, minister Falkenhayn in predsednik zbornioi poslancev Chlumecky došli so včeraj na Dunaj. Dunaj, 4. septembra. Ruski finančni minister Witte z rodbino je semkaj prišel. Dunaj, 4. septembra. Kmetijska družba je jednoglasno imenovala poljedelskega ministra grofa Falkenhayna za častnega člana. Dunaj, 4. septembra. Sekcijski načelnik v ministerstvu vnanjih stvarij grof Rudolf Welsersheimb je imenovan tajnim svetnikom. Dunaj, 3. septembra. Poslednja dva dni jih je v sedmih bukovinskih okrajih 21 zbolelo in 18 umrlo za kolero in 12 ozdravelo, v 26 galiških okrajih jih je pa 344 zbolelo, 211 umrlo in 161 ozdravelo. Krakov, 4. septembra. Nadškof dr. Kopp je odpotoval od tod v Vratislavo. Budimpešta, 4. septembra. Včeraj so se člani higjeničnega kongresa bavili z znanstvenimi stvarmi. Od 9. ure zjutraj do 2. ure popoludne bila so predavanja v 35 raznih oddelkih. Bukarest, 4. septembra. Vlada je sklenila 120 milijonov frankov vzeti na posodo za grajenje novih železnic. Draždane, 4. septembra. Kralj je odpotoval v Berolin, od koder pojde k vojaškim vajam v Kraljevec. Berolin, 4. septembra. „Reichsanzeiger" poroča o poskušnjah z Dowejevim oklepom. Ko je Dowe z umetnim strelcem Martinom pred več častniki delal skušnje z oklepom koncem aprila, ga kroglje niso prebile. V maju je Martin poslal dva oklepa vojni upravi, trdeč, da je pravi izumitelj on, ne pa Dowe. Oba ta dva oklepa so prebile kroglje, kar se je naznanilo Doweju in Martinu. Zadnji čas so tudi oklep poskušali v Manheimu. Jeden strel oklepa ni prodrl. Daljšega poskušanja Dowe ni pustil, dasi je trdil, da je ves oklep nepredrljiv. Frankobrod, 4. septembra. Zaprli so dva delavca, ki sta sumljiva anarhizma. Rim, 4. septembra. Poveljniku dvanajstega voja (v Palermu) se je izročilo vrhovno vodstvo policije na Siciliji. Prefektni in varstveni organi bodo torej podrejeni vojaškemu poveljniku. Rim, 4. septembra. Družba zagovornikov sv. Stola je sklenila, v kratkem v Parizu imeti shod, na katerem bodo razgovarjali se o vprašanjih, ki se tičejo rimske stolice. Predsedoval bode častni predsednik te družbe škof grenobelski. London, 3. septembra. V Marsecambe-zalivu se je včeraj prevrnila ladija, s katero se je 27 oseb vozilo za zabavo. Rešili so le sedem oseb. London, 4. septembra. Iz Tientsina se nam poroča, da je kitajski cesar pohvalil generala Jeha in 700 kitajskih častnikov za zmago dne 27. avgusta pri Tang-Jangu. Po kitajskih poročilih so Japanei zgubili 5000 mož. Zgube Kitajcev so pa neznatne. Novi Tork, 4. septembra. Po požarih v državah Wisotta in Visconsin je nad 500 ljudij zgobilo življenje. Več milijonovje škode. Sest mest je razrušenih. Na nekem polju v Hinkbyju našli so 130 obžganih mrličev. Jeden železniški vlak se je tudi vžgal. Mej potniki je nastal velik strah. 12 jih je poska-kalo iz voz in so zgoreli. Več drugih je zbežalo v vodo in so utonili. Vremensko »poročilo. 1 Cas Stanje | Mokrine 1 na 24 ur v ! MM Veter Vreme opazovanja zrakom«ra t mm toplomera po Celzija |7. u. zjut. 3,3. d. pop. 736 4 734 0 144 27 8 |sl. svzh. J;!, zapad megla jasno 0.00 Umrli so: 3. septembra. Alojzij Rakar, Čevljarjev sin, 4 mesece, Tržaška cesta 34, katar v črevih. — Alojzij Plankar. posestnikov sin, 1'/» meseca, Kravja dolina štev. 24, katar v črevih. Dijaki se Tsprejmcjo v stanovai\je in hrano 459 2-1 na Marije Terezije oesti St. 5. Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hiinega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol TIskarni v Ljubljani. ZAHTALA. Globoke žalosti potrta zahvaljujem se za obilne dokaze ljubavi in sočutja, katere sem prejela ob smrti in pogrebu iskreno ljubljenega sina, čast. gospoda fIsmsi§£š&:& Božtč-ft, Osobito moram očitno zahvalo izreči prečast. gosp. stolnemu kanoniku Janezu S u š n i k u za ginljivi tolažbe polni govor v cerkvi ; velečast. domačemu gospodu župniku in vsem drugim preč. gg. duhovnikom in b o g o-slovcem, ki so se potrudili deloma od daleč, da skažejo zadnjo ljubav blagemu pokojniku; g. učitelju Josipu Levičniku za tolažilne obiske v dolgotrajni bolezni; d ar o v a t e 1 j e m prelepih vencev, in vsem blagim faranom železniškim za njih sočutje, s katerim so mi tolažili v dneh najbritkejše zgube dušo polno neizrekljivih bolečin. — Mili Bog Vam vse stotero poplačaj! Železniki, dn< 1. septembra 1894. Lucija Božič, vdova, mati. Razglasilo. 457 3-1 Na e. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1894/95 S slovesno službo dne 18. septembra 1894 Učenci, ki želč na novo vstopiti v I. razred, morajo se, spremljani od starišev ali njih namestnikov, dne 16. septembra od 8. do 11. ure oglasiti pri ravnateljstvu, s seboj prinesti rojstveni list in obiskovalnft spričevalo one ljudske šole. katero so v zadnjem času pohajali, ter izpovedati, žele li biti vzprejeti v nemški ali slovenski oddelek. — Vzprejemne skušnje se prično dne 16. septembra ob dveh popoldne. V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo vzpre-jemali dne 16. septembra od 8. do 12 ure dopoldne. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda), in ako so bili oproščeni ftolniue ali dobivali ustanove, tudi dotične dekrete. — Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, javiti se je dnč 17. septembra od 8. do 12. ure dopoldue s šolskim spričevalom zadnjega polletja. Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igralne pripomočke; na novo vstopajoči pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzprejemnine. Z razpisom od dne 28. avgHsta 1894. 1., št. 2354. je veleslavni c. kr. deželni šolski svet odredil, da se morajo odslej učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev Kranj in Radovljica in ozemlju c. kr. okrajnega sodišča Kamnik šteti za pripadnike gimnazije v Kranju, in oni učenci, ki po svojem rojstvu in rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev Černomelj in Rudolfovo in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč Kostanjevica, Mokronog in Zatičina, šteti za pripadnike gimnazije v Ru-dolfovem ter se ne smejo vzprejemati na ljubljanskih gimnazijah. Taki učenci se vzprejemajo v Ljubljani le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. — Ta odredba je v šolskem ietu 1894/95 veljavna za prvi in drugi razred. Na podstavi navedene odredbe se poživljajo p. n. stariši onih učencev, ki po gori navedenem pripadajo gimnaziji v Kranju ali v Rudolfovem in so meseca julija t. I. tukaj prebili vzprejemni izpit za prvi razred ali zvršili prvi razred, da svoje sinove pričetkom šolskega leta 1894/95 oglasi v Kranju, oziroma v Rudolfovem za vstop v tamošnjo gimnazijo. Ako pa iz tehtnih razlogov žele, da bi se njih sinovi šolali na tukajšnji gimnaziji, morajo v ta namen dobro utemeljene in na c. kr. deželni šolski svet naslovljene prošnje kar najhitreje vložiti pri podpisanem ravnateljstvu. Tistim učencem, ki so meseca .julija na tukajšnjem zavodu prebili vzpre-jemno skušnjo za prvi razred, pri vstopu na gimnazijo v Kranju, oziroma v Rudolfovem, ni treba znova plačati taks. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani, dn4 3. septembra 1894. Št. 8508. « 448 3-2 Kazpis. Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Novem Mestu — z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom — izpraznjenih je sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1894/95, katero se prične 3. novembra tek. leta. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi: 1. Plačujoči učenci, kateri plačujejo 30 kr. na dan za hrano in stanovanje, pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo, plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s ko* lekom 50 kr., se imajo do 20. septembra 1894 izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu. Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju. Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je revers ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 24. avgusta 1894. Cirkus Henry. Danes v torek dne 4. sept. 1894 brilantna predstava, Novi, izvoljeni program. Glavne točke: Jeu de Barre, jako zanimiva jezdna igra, izvaja jo direktorica gospa llenrj-, ter gospoda Ernesto in Ilonef. — Španski narodni ples, pleše corps r- cTCeriGart cfioršiner bivši sekundarij 439 3—3 W stanuje od 3. septembra v Gledaliških ulicah štev. 3, II- nadstr. Ordinira od 9—10. ure dopoldne in od 3—4. ure popoldne. 1> u 11 a j s k a borza. Dn6_4. septembra. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. Skupni državni dolg v srebru.....98 „ Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4 %, 200 kron . 97 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 96 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1018 „ Kreditne delnice, 160 gl4. ...........368 „ London vista. ..........124 „ NetnSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 20 mark........................12 » 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini......................5 „ Dne 3. septembra. 80 kr. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 148 gld. 50 kr. 85 „ 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 155 „ — „ 45 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 , - „ 90 , 4 »/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 96 „ 50 „ 90 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......142 „ 25 „ 35 „ Dunavske vravnavne srečke b% ... . 127 „ 50 „ — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 „ 25 „ 60 , Posojilo goriškega mesta.......— „ — „ 10 „ 4% kranjsko deželno posojilo.....67 „ 40 „ 87*/»,, Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 98 „ 50 „ 17 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 „ — „ 88'/,„ „ „ južne železnice 3% . 157 „ 76 „ 85 „ „ „ južne železnice 5 % . 128 „ — „ 88 „ „ „ dolenjskih železnic 4% 98 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ Salmove srečke, 40 gld........69 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ WaIdsteinove srečke, 20 gld......51 „ Ljubljanske srečke.........21 , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 168 „ Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3210 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 489 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 114 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 76 „ Montanska družba avstr. plan.....87 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 180 „ Papirnih rubljev 100 ................133 „ 75 75 25 50 50 60 „ 50 „ 37'/«n Nakup ln prodaja IS vsakovrstnih driavnlh papirjev, sreftk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U B" flfollzeile it. 10 Dunaj, lariahilfirstraue 74 B. 3KJT Pojasnila'£0. v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh »pekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Pf nnloienlh glavnic.