Štev. 113.
V UnAllaid. v sodoio, one zi. maja im
Leto xxxvni.
Velja po pošti: =	mamm ^B^ mm mm MBBB	wm m^mm ^^ — Inserati:??=
OT f Alip mM H m rs:-
šSša:s= ^ 1 II ■■ m jtrn ■
^^^^ HB	^B ^B wHk mK	HHV ^H	v reklamnih nottoah *tan<>
V upravništvo: ==	^B ^ ^B ^M HS	^B	Bb	^H	enoatolpna garaondvrsta
s£Tini kjliU VLIiLL
ioSU)an)e na dom 20 v.na ^^HM^V	mSgm	k ' Ld|	BH HHH	vsak dan, Isvzemšl nedelje tn
ec. — Posamezne iter. 10	6MBP flHi M P^V ^B^F »ramike, ob 5. grl popoldne.
1 K3* Uredništvo J« v Kopitarjevi altot štev. 6/m. 1 Bokoplai se ne vračajo; nefrankteana pisma ae ne 1 e=3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		Političen list za slovenski naro	d	■	Upravništvo Je r Kopitarjevi ullol štev. 8. "J60 == 8prejema naročnino, inserate tn reklamaolje. = -—r-, TTprftvnffikAga tfllnfnna St«w. Iftft. -
Današnja številka obsega 18 strani.
10. jnlij.
Lepo pripoveduje povest, kako je nekega dne v svečanu leta 869. v Rimu Umiral sveti Ciril, apostol Slovanov. [Takole je dejal, ko se je poslavljal od brata Metoda: »Odsedaj nisem več služabnik cara, ampak le Boga, udržitelja, kar sem bil in bom na veke.« Nato se je fcomej vdržujoč se pokonci, oblekel v meniško obleko in poslal v nebo iskreno molitev, da bi Bog pomnožil občestvo kristjanov, pa potrdil posebno Slovane v pravi veri. In tako jo zvesti hlapec zaspal in odšel po plačilo k svojemu Bogu.
Služabnika Boga sta hila sveti Ciril in Metod vse dni svojega življenja; tako goreča služabnika, kakor jih je mogla roditi le apostolska doba katoliške cerkve! Bila sta meniškemu življenju udarna; ljubitelja molitve, posta in zdržnosti; bila sta vneta za pravo, cisto in neizkaljeno vero, tako da nam povest pripoveduje, da so hoteli Sara-ceni svetega Cirila, ki je pobijal krivo-verce, zastrupiti; nista se ustrašila nobenih težav in žrtev in neomajno sta vztrajala v zvezi z Rimom, čeprav sta trpela hudo preganjanje od nemških škofov, ki so ju pri papežih črnili; prinesla sta Slovanom kulturo in vir kulture: krščansko vero; preganjala sta zmote poganstva, nasilje in razbrzda-nost; učila sta naše praclede, kako treba. premagovati samega sebe, krotili poželjenja, povzdigovati se od stvarnih reči k duhovnim, verovati v božjo milost, varovati se pregrehe in se večne sodbe bati; razlila, sta na Slovane poezijo krščanskega verstva, ublažila divje nravi, storila naše očete dovzetne za vse dobro in blago, naše matere posvetila v čast krščanskega ženstva, prva nas učila pomena devištva; združila sta slovanske rodove v eni veri in enem pismu ter jeziku; odprla Slovanom svet in uvrstila v vrsto drugih izobraženih narodov.
Res katoliška svetnika!
Bilo je leta 1881., ko je šlo veliko slovansko romarsko poslanstvo v Rim k nepozabnemu Leonu XIII., ki je leto popreje v okrožnici ukazal vesoljnemu svetu častiti Cirila in Metoda, dve diki katoliške cerkve. In tedaj je Lev XIII. slovansko poslanstvo ogovoril ter z la.-pidaniimi besedami označil svetovno-kulturni pomen slovanskih apostolov.
Prinesla sta Slovanom katoličan-
LISTEK.
Iz dnevnika malega poredneža.
Ameriška humoreska.
(Dalje.)
26. Na lokomotivi.
Stric Samson jc nenadoma odšel. Odpeljal sc je brez slovesa in niti konjička mi ni kupil za. spomin. Nameraval je sicer ostati pri nas do jeseni, a nepričakovani dogodki so pospešili njegov odhod. Stric naj bo žc, kjer hoče; če bi bil le poprej meni kupil konjička, bi ga prav nič nc pogrešal. Sedaj so počitnice in radi tega imamo detki dovolj časa za različne igre. V hlevu pri Karlčkovih smo priredili veliko predstavo, ki je trajala dva popoldneva po vrsti. Vstopnina, za dečke in deklice je znašala tri krajcarje, za od-raščene ljudi pa polovico. Karlčck je bil opica, Henrik medved, a. jaz sem predstavljal čudno predpotopno žival; kazali smo tudi šc druge raznovrstne živali. Sel som k brivcu in ta mi je obril celo glavo, potem me je pa Karlček po-barcal z tomnoniiavo barvo. [Ker nismo imeli druge barve na razpolago, poslu -ali smo se kar ouc. a katero jc posil-
stvo: zato tudi edino pravo omiko in njuna zasluga je, da so Slovani mogli začeti sploh kulturno tekmovati z drugimi narodi ter se niso potopili v poganstvu:
»Po delovanju Cirila in Metoda niso samo vaši očetje sprejeli katoliško vero, kar je najvišje, ampak tudi nrav-no izobrazbo in olikane šege v življenju. Tem svojim apostolom se tudi v tem oziru imate veliko zahvaliti, da sta znamenja vaše abecede prva iznašla, da sta največji del svetega pisma v ljudsko besedo pretolmačila in da sta svete obrede primerno ljudskemu duhu uravnala.« (Leo XIII.)
To se pravi: katoliška Cerkev, začetnica kulture med Slovani.
Sv. brata sta pa mogla tako uspešno delovati le zato, ker sta se zvesto oprijemala rimske stolice in bila je rimska Cerkev, ki ju je branila zoper nemške kneze in škofe!«:
»Tukaj v mestu Rimu sta sveta brata dala odgovor od svojega apostolskega dela in opravila; tukaj na grobeh apostolskih prvakov sta s prisego potrdila svojo ncomadeževano vero; tukaj sta prejela škofovsko čast in potrjenje. Kmalu pa je tudi zorel sad te njune zveze z Rimom. Zakaj, ko se jima je zgodilo, kar se velikokrat pripeti tistim, ki se poprime j o velikih reči, da sta zadela na razne težave in očitanje, sta skusila pomoč, ponujeno od Apostol jske Stolice, in dosegla sta milost in pomoč Nikolaja II., Hadrijana II., Janeza VIII., in poznejši papeži so Slovanom vedno izkazovali dobrovoljno srce.« (Leo XIII.)
Res, to sta sveta slovanska brata: Opomin, da ostanemo vsekdar v pravi veri, da preganjamo protikrščanske zmote in ohranimo svojemu narodu materin jezik, narodno posebnost in kulturb!
In zato katoliški Slovenci ne moremo godu svetih bratov Cirila in Metoda julija meseca lepše proslaviti, kakor da v nedeljo, 10. julija po vsej slovenski domovini ustanovimo podružnice »Slovenske Straže«, narodnoobrambnega društva, ki stoji na temelju, postavljenem od svetih slovanskih bratov! Dne 10. julija se naj povsod, kjerkoli so naša društva in tudi, kjer jih še ni, skli-čejo ustanovni shodi podružnic »Slovenske Straže«, in ustanovitelji naj zborovanja otvorijo v znamenju Svetega Cirila in Metoda., slaveč njihovo delo za narodno probujo slovanskega naroda. Naša »Slovenska Straža« njuno delo nadaljuje: ona upravlja pravo dedščino Cirilmetodovo. Zdaj, ko hru-
kan plot okrog Karlčkove hiše. Zelo čudno sem izgledal, toda sedaj je joj, ker barva celo poletje ne bo izginila iz obraza. V cerkev ne bom mogel hoditi. Če se pogledam v ogledalo, samega sebe ne morem izpoznati. Elza pravi, da ne boni smel kot zamorec pri skupni mizi jesti, temveč da naj jem pri Beti; ta se pa zopet brani in pravi, da ne bo obedovala skupno s predpotopno živaljo.
_ Stric, se je pa zato tako strašno razjezil, ker sem si izposodil njegove zobe, da bi bolj strahovito in čudno izgledal; ker mi je pa bilo silno vroče, šel sem k vodnjaku, da se napijem vode in ob tej priliki mi je cela čeljust po nesreči padla v vodo. Zobje so bili zelo dragoceni, ker so bili v zlato vloženi in stric jc malone lakote poginil, predno je nove dobil. Opravičeval sem se mu, ker se mi je smilil, pa me še poslušati ni hotel. Precej, ko mu je doktor napravil druge, je poklical voznika ter ukazal svojo prtljago zapeljati v hotel. Vmes je pa tičala še maia nezgoda. Henrik ima malega osla in tega smo hoteli izpremeniti v mladega slona ter ga potem tudi uvrstiti v našo razstavo. Najprej smo potrebovali lepega rilca iu kakor smo tudi premišljevali, nismo mogli najti kaj bolj pripravnega kot je bilO; ravno stričeva ušesna trobenta.
mijo in se narodni nasprotniki kakor valovi srdito zaganjajo v naše meje ter krušijo drobec od dedne skale, pa bi jo radi docela zrušili in izpodkopali njene korenine, zdaj, ko učijo sovražniki naše krvi vero v moč pesti in krivice, zdaj, ko<jZavaja.jo našo mladino v versko mlačnost in jo hočejo upijaniti ter demoralizirati, da bi se jim prodala, ko mečejo na našo mejo luterance in svoje raznarodovalno delo podpirajo z akcijo za svobodno šolo in raaporoko, ko so vse moči novodobnega poganstva na delu, cla zatro naš živelj — zdaj se oprimimo še bolj naših svetih apostolov, ki nas s križem in knjigo božjih zapovedi v roki učita, da je tudi danes naša moč tam, kjer sta jo onadva črpala in vlila Slovanom v dušo: v veri v božjo pravico, v krepostih, ki jih uči krščanstvo, v pogumnosti, modrosti, vztrajnosti, požrtvovalnosti in treznosti, v ljubezni do malih, do bednih, do pomoči potrebnih, v izobrazbi in omiki in poštenosti in v neomajnosti, ki jo daje le goreča vera, vera, ki gore prestavlja, vera in volja, ki svet premagata.!
10. julij bodi v imenu svetih bratov Cirila in Metoda ves posvečen ustanavljanju podružnic »Slovenske Straže!«
Pristopajte k ..Slovenski
Straži"!
NASLOV: »SLOVENSKA STRAŽA« V LJUBLJANI.
Iz pravil »Slovenske Straže«.
§ 1. Ime in sedež društva.
Društvo se imenuje »Slovenska Straža« in je ustanovljeno za vse v državnem zobru zastopane kraljevine in dežele in ni politično. Vodstvo in sedež društva je v Ljubljani.
§ 2. Namen društva.
Namen društva jc obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na katoliškem, narodnem in patriotičnem temelju.
§ 3. Sredstva društva.
Sredstva so prosvetna in gmotna.
Prosvetna sredstva so sledeča:
1. Društvo sestavlja odseke, po katerih spoznava narodne, kulturne in gmotne potrebe. Slovencev, prireja v ta namen poučna potovanja in izdaja nabrano gradivo.
Posoditi jo jo torej moral, četudi nehote. Trobento smo osličku privezali na gobec, noge smo mu ovili s cunjami, da so bile debelejše in na hrbet mu pritrdili rdečo preprogo; najkrasnejši slonček jc bit gotov in le škoda, cla se je tako malo zavedal svoje časti in z rilcem otepal okrog sebe, kakor z metlo. Trobenta je bila po oslovski neumnosti čisto st.olčena in ubogi stric nekaj dni ni posebno veliko slišal.
Boleli so ga torej zobje in trobenta; razjezil se je tako, cla je mama jokala.
Morda bi še vseeno ne bil šel, če bi ne bili vzeli tudi njegove najlepše obleke, katero je dobil iz Japonskega in ki jc bila iz najboljše svile. Karlček jo je oblekel, da bi predstavljal Turka. Ne bila bi se prav nič poškodovala, toda slučajno sc je v hlevu prevrnila na njo posoda polna barve; Karlčck jc kriv te nesreče. Kljub temu je pa bila naša razstava nekaj imenitnega. Vstopnine smo dobili 50 krajcarjev, katere smo namenili podariti revnim sužnjem. Meni je vse eno, če tudi stanuje stric sedaj v hotelu. Beti mi je pravila, da je rekel pri odhodu, kako lahkomišljeno sem zaigral veliko srečo. Čemu mi pa bo sreča? Lačen nisem in dolgega časa tudi ne prodajam — kaj pa hočem več? Vsaj ga nisem hotel jeziti, ko sem mu s črcvljarsko smolo pripel Elzino nuj-
2.	Prirej'a shode ali sodeluje pri že obstoječih izobraževalnih organizacij jah, ustanavlja knjižnice ali podpira že obstoječe, prireja tečaje, zalaga tis-, kovine, prireja narodne slavnosti, gledališke predstave, izlete, zbirke, raz-stave, muzeje in sploh vse, kar ima namen vzbujati ter gojiti zmisel za doma-čijo, njen značaj, narodne navade, noše, sloge, umtenost, krajevne lepote, telovadbo, turistiko in šport.
3.	Ustanavlja ali podpira šole ia šolska društva.
Da pa društvo doseže svoj gmotni namen,
1.	podpira po svoji moči z denarnimi sredstvi slovenske nepolitične orga-nizacije, priredbe in naprave, časopisje in književne publikacije, ki so v zvezi z narodno izobrazbo;
2.	kupuje zemljiška posestva ter jih prodaja ali daje potem Slovencem v zakup brez lastnega dobička;
3.	denarno podpira socialno koristne naprave, gospodarske organizacije, ustanove, mladinskovarstvena, vaje-, niška in dijaška podporna društva, delavsko strokovne organizacije;
4.	zalaga in razpečava razno blago v društvene svrhe. V kolikor se za izvrševanje teh društvenih namenov potrebuje oblastveno dovoljenje, se mora to izposlovati.
§ 4. Pridobivanje denarnih sredstev.
Denarna sredstva društva se zbirajo iz
1.	prispevkov društvenikov;
2.	daril, volil in podpor;
3.	z oblastvenim dovoljenjem pri-< rejenih nabiranj;
4.	dohodkov društvenih ali v njegovo korist prirejenih veselic, gledaliških predstav, predavanj, razstav in publikacij;
5.	dohodkov društvenih podjetij, zasnovanih v društvene namene;
6.	iz dobička pri razpečanem blagu,
§ 5. Člani.
Društveni člani so
1.	ustanovni, ki plačajo vsaj 200 K naenkrat ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega leta;
2.	redni, ki plačajo vsaj 1 K na leto, najmanj 10 K pa, če so društva, oziroma pravne osebe;
3.	podporni člani, ki plačujejo vsaj 50 vin. na leto.
Člani društva so moške, ženske in pravne osebe. Tisti, ki hočejo postati člani se oglasijo ali pri društvenem vodstvu ali pri podružnici svojega okraja.
lepšo kito na glavo. Radoveden sem bil. le, ka.ko bi izgledal kot Kitajec, toda nekateri ljudje ne razumejo prav nobene šale. Tudi Elza me je karala, češ, da sem ji njeno najlepšo kito pokvaril, a svetoval sem ji, da naj si na ta način obrije glavo kot jaz.
Povedal sem brzojavnemu uradniku, da nosi na glavi tuje lase in da si vsak dan barva obrvi. Rekel sem mu, da bo postala, najbrže kmalu plešasta, ker ji lasje silno izpadajo. Ravno sem mu hotel še povedati, koliko kurjih očes ima po nogah, ko je sama stopila v sobo.
Danes zvečer, ko je šla Beti na trg nakupovat, je nenadoma pozvonilo; Elza pogleda skozi kukalo in reče: »Jurček, oni imenitni ljudje so zunaj, pri katerih sem bila zadnjič na posetu. Ti izgledaš ravno tako kot majhen zamorski strežajček. Veš kaj; odpri vrata ter jih polji v salon, potem pa počakaj v predsobi, vsaj itak dolgo ne ostanejo.«
Odprl sem torej, se poklonil ter jih spremljal do salona, potem pa po Elzi-nem ukazu čakal zunaj. Kmalu mi je postalo dolgčas in šel sem tudi v salon.
»Jurček,« je zasepetala sestra, »pojdi ven!«
»Zakaj?« sem rekel glasno. aVsai
Vse svote, ki presegajo udnlno, so bodo odslej Izkazovale kot »Slomškov dar« naše narodne obrambe. Zato vsak, kdor zmore, prispevaj vsako leto tudi po 20, 10 ali vsaj 5 K »Slomškovemu daru«, da z vsakim dnem naraščajo tudi denarna sredstva »Slovenske Straže«.
Vse darove in vsa pisma naj se pošilja samo na naslov: »Slovenska Straža« v Ljubljani.
Podružnice se bodo snovale potom centrale, zato naj povsodi, kjerkoli nameravajo ustanoviti podružnico, to takoj javijo »Slovenski Straži« v Ljubljani.
Slovenci, vsi k »Slovenski Straži«!
Oblnl zbor .Družbe sv. Rafala'.
Nekako kot zadnja straža glavne armade »Slovenske Straže« imela je slovenska podružnica »Družbe sv. Rafaela« d!ne 11. maja svoj občni zbor. — Številni zborovalci, dasi utrujeni od celodnevnega zborovanja, so vstrajali do konca in z zanimanjem sledili razpravi.
Družbin predsednik deželni odbornik dr. Pegan, je konstatiral sklepčnost in v svojem pozdravnem nagovoru naglašal posebno, da je važna družba za varstvo naših izseljencev dobila tako malo odmeva v naši duhovščini, še bolj pa je obtoževal našo posvetno inteligenco, ki je pokazala doslej za družbo tako malo zanimanja. Intenzivno delo je bilo res težko brez sredstev, a sedaj, ko imamo že izplačano deželno podporo 1000 K in zagotovljenih letnih 800 K od dunajske centrale bo mogoče začeti z uspešnim delovanjem v varstvo naših izseljencev in ne v korist družbi, kar treba pribiti. — To bo tem lažje, ker nastavi družba v prihodnjem mesecu lastnega tajnika.
Dunajska centrala je poslala svoje pozdrave z opazko, da je ondotni občni zbor vzel naše poročilo o delovanju odobruje na znanje.
Tajniško poročilo poda deželni nadoficijal Fr. Kristan. Odbor je imel sedem sej, v katerih so se storili važni sklepi. Vložni zapisnik izkazuje od meseca julija 1909 nadalje 54 vložnih številk in posebej še 83 poimenskih izkazov, ki jih pošiljajo družbi po naročilu c. kr. deželne vlade okrajna glavarstva glede onih oseb, ki so dobile potne liste v Ameriko. Poročilo izreka zahvalo časopisju za priobčevanje družbinih vesti, osobito: »Slovencu«, »Domoljubu« in »Bogoljubu«. Tudi »Občinska Uprava« prinaša vestnik »Rafaelove družbe«. Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, je v Škofijskem listu odredil, da bodi vsako leto po celi škofiji vsaj ena pridiga o Rafaelovem varstvu.
Skoraj vsaki dan se oglašajo izsel-niki, sedaj v deželnem dvorcu, kjer se jim izročajo priporočilni listi in posebni družbini znaki, katere smo prejeli od »Rafaelove družbe« v Ameriki. Po kolodvorih se napravijo orientacijske napisne deske. Družba je prevzela v administracijo list, »Ave Maria«, ki dohaja v 200 izvodih. Poročilo se spo-
dnja lani v odbor izvoljenega, sedaj pokojnega vrlega železničarja Finžgar-ja. — Končno izreka še enkrat zahvalo časopisju, potem vsem podpornikom ln pa gospe, dr. Pcganovi, ki jc nabrala za družbo znaten znesek.
K poročilu omenja predsednik dr. Pegan, naj se zglašajo izselniki osebno za priporočilne listke, ki so važni, saj dobi vsak s tem važno zaščito na poti. V debato, ki je sledila poročilu, so posegli: ravnatelj Škerbinec, profesor dr. Janežič, kaplan Škulj, župnik Tavčar, P. Teodor in Guštin iz Trsta. Zadnji je prinesel od tržaške podružnice zanimive podatke. Leta 1909. sc je izselilo preko Trsta v New York 13.922 in v Buenos Aires 5084, skupaj 19.006 oseb. Med temi jih je bilo iz Kranjske 1185 za v New York, 22 v Buenos Aires; iz Istre 983 v New York in 126 v Buenos Aires.
Blagajniško poročilo izkazuje prebitka 1594 K 86 v. Po predlogu revizorja blagajnika Martinca se izreče blagajniku odvetniškemu solicitatorju Koc-murju absolutorij. Pri volitvi odbora je bilo izžrebanih za izstop pet članov; nato so bili izvoljeni iznova gg.: prof. dr. Janežič, župnik Gašperin^Miha Mo-škerc, ravnatelj Škerbinc in zav. uradnik Janko Sajovic. Ostali odbor je ostal kot popred; konstituira se v prihodnji seji, potem se razglasi v časopisju.
Po predlogu kaplana Orehka se izreče z navdušenjem zaupnica dr. Pe-ganu.
Predsednik dr. V. Pegan graja v sklepnem govoru državno upravo, ki se tako malo briga za izseljence. V mrazu in dežju ali pa na pekočem solncu leže otroci in odrasli pred kolodvori po tleh. Vspodbuja navzoče, naj vsak po svojih močeh dela za družbo.
Naprošeni smo, dodati poročilu sledeče: g. P. Teodor je omenil v debati, naj bi se izseljeniškim odsekom dalo nekaj priporočilnih listkov, ki bi se potnikom oddajali. Temu nasproti je poudarjal dr. Pegan, da to ni priporočljivo, ker točna pojasnila more dati le član družbinega odbora. — Temu dostavljamo: družba ima glede agentov take podatke, da jih sedaj iz taktičnih razlogov še ne moremo javno pribiti, ampak potnikom daje osebna zaupna pojasnila, da se vedo ogibati raznih pijavk in se obvarujejo na ta način velike škode.
Družba bo z ustanovitvijo lastne pisarne začela z neumornim delom v korist izseljencev, zato se obrača na vse dobromisleče ljudi, naj jo obilo podpirajo v materijalnem in moralnem oziru.
Ustanovno zborovanje deželnega
živinorejskega sveta.
(Konec.)
Poslanec Demšar: Premovati se bo morala zgolj doma vzgojena živina. — Župnik Mrkun: Pri premovanju naj bi bila zastopana tudi zadruga . — Pire želi, da se pri punktiranju odločno rabi mera. Mehaniško naj bi se merilo. — Rohrman: Premovanje naj bi
se vršilo redno na tri leta, zdaj pride komaj na pet let. Prcmovalnih okrajev naj bi bilo vsaj deset. Prestrogo naj se pri punktiranju ne postopa. — Paulin želi, naj so prikladnejše razdelita prvi in drugi premovalni okraj. — Povše iz Mokronoga: Pri premovanjih naj se postopa pravično. — Poslanec Bartol se toplo zavzema za to, da se črta točka 9. iz poročila. — Baron Apfaltrern se tudi zavzema za črtanje določila, da bi se morala rediti premovana živina dve leti. Zadostovalo bi eno leto. — Župnik Rožnik: Premovanega bika lahko prodam v deželi. Le takrat se mora vrniti denar deželnemu odboru, če gre živina iz dežele. Mislim, da to določilo zato lahko ostane.
Razpravo prekine glavar ob tri četrt na 1. uro, nadaljuje se ob treh popoldne.
Rezarstvo in deželni zavodi ter postaje za plemenske prašiče.
Poročevalec J. Legvart izvaja približno:
Deželni odbor naj prireja vsako leto toliko časa, dokler bo treba, po štiri praktične tečaje za rezarje, in sicer po enega na Gorenjskem in Notranjskem in po dva na Dolenjskem. Tečaji trajajo po teden dni in se vr§e tako, da udeleženci potujejo od kraja do kraja. S praktičnim delovanjem so zvezana tudi predavanja o živinski higijeni. V vsak tečaj se sprejme največ dvanajst udeležencev iz ozemlja, za katero je tečaj določen. Vsak udeleženec dobi od deželnega odbora na dan 2 kroni odškodnine, katera se mu izplača, ko tečaj dovrši. Udeleženci, ki so tečaj dobro dokončali, dobe od deželnega odbora spričevala, na podlagi katerih jim politična oblast da dovoljenje za to obrt. Praktični pouk na tečajih vodi rezarski mojster, katerega preskrbi deželni odbor.
Glede na ureditev deželnih zavodov in postaj za plemenske prašiče in merjasce v povzdigo prašičereje naj ustanovi deželni odbor kakor do sedaj: 1. deželne zavode za plemenske prašiče; 2. deželne postaje za plemenske prašiče; 3. deželne postaje za plemenske merjasce. Za te zavode in postaje so izdelana podrobna pravila.
Cepljenje prašičev.
V okrajih, kjer razsaja rdečica, preskrbi naj deželni odbor cepljenje prašičev. Do konca meseca prosinca vsakega leta morajo županstva deželnemu odboru sporočiti, ako žele posestniki cepljenje prašičev. Nato jim deželni odbor dopošlje naznanilne pole, v katere vpišejo vse one posestnike, ki želijo imeti svoje prašiče cepljene. Izpolnjene pole, v katerih naj bo navedeno tudi število prašičev, naj se dopošljejo deželnemu odboru do dne 15. marca nazaj. Županstva naj vsako leto pravočasno na javnem prostoru po razglasu ljudi opozore na cepljenje prašičev. Cepljenje sme izvršiti le živinozdravnik. katerega določi deželni odbor. Pri določitvi živinozdravnika se deželni odbor ozira vedno na okrajne in deželne živinozdravnike onega okraja, kjer se cepljenje vrši. Županstvo
mora cepljenje naznaniti tudi političnemu oblastvu. Cepi naj se vsako leto spomladi. Živinozdravnik, ki je določen za cepljenje, mora vsako občino pravočasno obvestiti, kdaj se cepljenje prične. Cepiti se morajo vsi prašiči, ki so skupaj na enem posestvu. Nobenemu kmetovalcu ni dovoljeno, da bi pustil cepiti samo eno svinjo, ampak mora dati cepiti vse, kolikor jih ima. Cepljenje se ponavlja tudi pri enih in istih živalih vsako leto. Pred cepljenjem mora živinozdravnik prašiče preiskati, če so popolnoma zdravi. Živinozdravnik mora ljudi natanko poučiti, kako je postopati z živalimi v slučaju, ako obole, kako naj to naznanijo političnemu oblastvu itd. O cepljenih prašičih živinozdravnik sestavi jzkaz in ga dopošlje deželnemu odboru, en prepis izkaza pa županstvu občine, kjer se je cepljenje vršilo. O uspehih cepljenja naj županstva vsako leto poročajo deželnemu odboru. Živinozdravnik dobi od vsake cepljene živali honorarja 50 vinarjev. Polovico te vsote plača deželni odbor po prejemu izkaza o cepljenju, polovico honorarja pa plača ži-vinozdraVniku posestnik takoj, ko se je cepljenje izvršilo.
V razpravi pozdravi baron Apfaltrern z veseljem akcijo deželnega odbora za povzdigo prašičereje. Cena prašičjemu mesu je zadnja leta zelo poskočila, ker je prišla v navado ne samo pri delavstvu in obrtništvu, marveč tudi pri premožnih ljudeh mrzla večerja, ki obstaja v prvi vrsti iz prekajene svinjine boljših svinj. Glede na rdečico želi, naj bi se cepljenje izvajalo v največjem obsegu. — Veterinami nadzornik Paulin omenja, da se je pričelo na Kranjskem cepiti proti rdečici šele pred dvema letoma. Cepljenje prašičev se je v Avstriji že zelo vdomačilo. Proti rdečici je cepljenje le še edino sredstvo. Izkazalo se je cepljenje celo pri bolnih prašičih; zgled: med obolelimi 68 cepljenimi prašiči je ozdravelo 63, crknilo le 5 prašičev. Nasprotuje rezanju prašičev in svinj, ker rezane živali niso nič boljše kot prej. Rezar raznese kugo od hleva do hleva. Kot živinozdravnik želi, naj bi se ne rezalo. — Ravnatelj Pire: Naši prašiči se eman-cipirajo od Hrvaške in priti moramo do žlahtnejšega plemena, kakor do-zdaj. Prost posel sta rezarstvo in ma-zaštvo po sedanjem obrtnem redu. Z obrtnim zakonom pridemo v navskrižje, če bi dal deželni odbor komu diplomo za rezarstvo in cepljenje. Pouk v rezarstvu se v enem tednu ne zvrši. Pozdravlja ustanovitev deželnih zavodov in postaj za plemenske prašiče. Rdečica se prime vsake pasme. Pri cepljenju naj se gleda na to, da bo cepljenje ceneno. — Župnik Oblak: Lani sem dal cepiti vse svoje prašiče. Pri sosedih so necepljeni prašiči vsi poginili, meni pa noben. Ne ugaja mu, da mora imeti gospodar mrjasca dve leti. Merjasci naj se med posameznimi postajami menjajo. — Župnik Mrkun soglaša, da se prašiči cepijo. Ali bi ne kazalo, da vzema deželni odbor vse stroške za nja? — Poslanec Povše pozdravlja, da se je deželni odbor zavzel za rezarstvo.
sem vendar tvoj mali bratec, čeprav [ sem črn, in ne strežaj.«
Osupnjeni so me opazovali in sestra jim je morala pripovedovati, na kak način da sem si pridobil črno polt. Smejali so se in rekli: »Vsaj smo že slišali o njem; ali ni to deček, ki se je sam dvignil z zrakoplovom in učinil tudi še mnogo drugih imenitnih in slavnih činov?«
Celo mesto govori samo o meni; kjer se pokažem, se mi vse smeje; ne bom smel več hoditi na ulico. Nihče mi ne reče drugače, kakor »predpotopna žival«. Beti me mora umiti s peskom.
Vse nič ne pomaga. To pot me je Šala nekoliko predaleč zavedla. Vsi se tako norčujejo iz mene, da ne morem več prenašati. Doktor Mor je rekel, da me bo poslal Darvinu na ogled. Ne vem, kdo je ta Darvin in zakaj naj bi me ogledal. Vsega sem že sit. Kadar prihodnjič s Karlčkom zopet napravimo razstavo, mora Karlček sam predstavljati predpotopno žival.
XXX
Na nekaterih mestih se mi je že pričela koža lupiti in ljudje mi pravijo sedaj »leopard«. Kake posledice ima lahko vsaka malenkost.
Že dolgo časa nosim v srcu željo, da postanem, ko odrastem, inženir. Vedno sem zahajal zelo rad na kolodvor, ker so bili ljudje tamkaj zelo prijazni z menoj. Večkrat so se norčevali iz moje smole, toda sedaj vem, da jim j« bližji jok nego smeh. Vili Belov, je eden mojih najboljših prijateljev, je inženir ter vozi s tovornim vlakom, ki vedno na našem kolodvoru ostaja,
večkrat mimo nas. Obljubil mi je, da me ob priliki vzame k sebi na lokomotivo ter mi razloži vse, kar bom hotel vedeti. Včeraj sem bil pri njem in ga vprašal, kako mora napraviti, da se lokomotiva prične gibati. Pokazal mi je.
»Skoraj bi jo kar ti sam znal voditi, kaj ne da, Jurček?« rekel mi je. Potem me je vzel v naročje ter me postavil na tla, sam je pa šel s kurjačem po tobak, ker je moral s svojim vlakom še čakati na prihod osebnega vlaka. Ko sta zavila okrog ogla, in ni nihče pazil na me, sem splezal nazaj na lokomotivo in ker sem hotel videti, kako se premika, zasuknil sem mali držaj, ki mi ga je poprej pokazal. Predno sem se zavedel, bil sem že v teku. Vpil sem, da naj obstane, a vse zastonj, drdrala je še vedno hitreje. Inženir in kurjač, bleda kot zid, sta pritekla, da bi skočila na stroj in ga vstavila, pa nista me mogla ujeti. Spomnil sem se dneva, ko sem sam sedel v zrakoplovu obupajoč in prezebajoč in bilo mi je grozno težko pri srcu. Kmalu sem bil daleč zunaj na polju in za seboj sem vlekel celo vrsto tovornih voz; prišlo mi je na misel, da mora v petih minutah privoziti osebni vlak in lasje so se mi ježili na glavi, kaj se bo zgodilo, ko zadenemo skupaj.
Če sem pomislil na ljudi, ki se vozijo z osebnim vlakom, mi je strah in groza stiskala srce, ker sem vedel, da jih bo veliko po moji krivdi iz gubilo življenje; položaj je bil veliko strašnej-ši in obupnejši kot zadnjič v zrakoplovu. Jokal sem in vzdihoval, kar mi pa ni nič pomagalo. Mislil sem na vse porednosti, katere sem v zadnjem času napravil; pred oči mi ic priplaval stri-
čev razljučen obraz, ko sem mu povedal, kam so mi padli njegovi zobje; spomnil sem se tudi na Elzino jezo, ko sem bil zadnjič skrit pod glasovirjem, poleg katerega sta sedela z brzojavnim uradnikom. Vprašal jo je namreč, če je bila že kdaj zaljubljena in rekla niu je: »Še nikoli!« Tedaj sem se pa jaz naenkrat oglasil pod glasovirjem: »El-za, nikar se ne lagaj! Kako je bilo pa takrat, ko se je konj splašil?« Kot blisk sem vozil naprej in že sem zazrl sosednji kolodvor; kmalu sem ugledal tudi osebni vlak, ki je mirno stal na progi ter množico ljudi na peronu.
Črez nekaj sekund sem že z blisko-vo naglico smuknil mimo in precej nato sem začul velik ropot, kakor bi se nekaj lomilo in mečkalo, potem se pa ne spominjam ničesar več, ker me je močan udarec po glavi omamil.
Ko sem se zavedel, ležal sem v kolodvorski čakalnici in vsi domači so stali krog mene. Doktor Mor me je ravno pregledoval ter pravil okoli stoječim, da mi ni nič hudega, akoravno bi me ne bilo posebno Škoda, če bi si bil razbil glavo. Elza je rekla, da naj se sramuje takih besed in sklenil sem takoj, da ji ne bom več nagajal, ker se je potegnila zame, Če prav sem bil zadnjič pod glasovirjem skrit.
Inženir je precej, ko sem se odpeljal, brzojavil na sosednjo postajo, da naj osebni vlak počaka tam in da naj tovorni vlak na kak način vstavijo. Na križišču so torej tir spremenili tako, da sem zavozil naravnost v tovorno skladišče
Vsi so mislili, da me bo na drobne kosce raztrgalo, kar se pa ni zgodiLo,
kajti odnesel sem samo debelo buško na glavi. K sreči sem namreč priletel v voz poln volne, ki je bila namenjena za bližnjo suknjamo.
Celo mesto se jezi, ker se nisem ubil; pravijo, da sem nevaren škodo-clelec in da bi bili najbolj brez skrbi, če bi bil mrtev. Lokomotiva in sedem tovornih voz je popolnoma razbitih.
XXX
Ravno do sem sem napisal, ko je prišla Beti v sobo in mi povedala, da je občinski odbor pravkar sklenil, da me zapre. Kakor mi je povedala, so ta-ko-le sklenili:
»Ker je Jurček Haker nepoboljšljiv grešnik, ki je mestu napravil že velikansko škodo, se naslednje ukrene:
I.	Zaprt naj bo 6 mesecev v deželnem zaporu, da se more zopet povrniti mir in zadovoljnost v razburjeno mesto"
II.	Spoštovani rodbini Hakerjevi naj posebna deputacija v imenu celega mestnega zastopa izreče svoje sožalje in jo prosi oproščenja, ker mora malega hudodelnika odvesti v ječo.«
Beti mi je prišla zato s tako naglico pravit, da bi pravočasno še lahko ušel iz mesta. Premišljeval sem in mislil, slednjič pa sklenil, da se dam zapreti, kajti med tem časom se mi vsaj odlušči vsa grda barva iz obraza. Beti mi je vsaj obljubila, da mi prinese vsak dan polno košarico izvrstnih jedil v zapor.
P. S. Vse skupaj je bila le laž, katero si je doktor izmislil, da bi me opla šil. Grozijo mi pa, da me prihodnjč zaprejo zaradi tatvine, če bom vnovič hotel ukrasti ccl tovorni vlak.
Doseglo se jc na Dunaju, da se jc dol)'l način, po katerem dobimo živinozdrav-niške pomočnike. V Nižji Avstriji prevzema deželni odbor vse stroške za cepljenje proti rdečici. Zeli, naj se znatno zniža pristojbina za cepljenje pvašičev. — Ravnatelj Pire graja slabe svinjake malih posestnikov. Tem večji postaja, boljša bo. — Ravnatelj Rohr-man priporoča, naj bi se nastopilo glede na prašičerejo tako, kakor pri govedoreji. Ustanavljale naj bi se tudi po Dolenjskem prašičerejske zadruge. (Klici: Saj se že!) Priporoča razs ave.
Izboljšanje in premovanje hlevov.
Poročevalec Legvart izvaja: Za izboljšanje hlevov in uredbo gnojišč naj deželni odbor kakor do sedaj daje revnim posestnikom strokovni nasvet in podpore v obliki nagrade ali v tem, da plačuje zanje obresti od v to svrho najetega posojila. Obresti naj deželni odbor plačuje le pet let in le od posojil, ki so najeta za najdalj deset let na amortizacijo. Podpore in nagrade deli naj deželni odbor v ta namen, po načinu uredbe in po številu živali v zneskih 50 do 500 kron. Pri zgradbi novih in izboljšanju starih hlevov je zahtevati, da se urede tudi gnojišča, gnojnične jame in tekališča za živino oziroma za prašiče. Strokovni nasvet naj da deželni odbor bodisi revnim kakor tudi premožnim posestnikom s tem, da pošlje svojega veščaka na lice mesta, ki da posestniku potrebna navodila, napravi načrt in proračun za nameravano izboljšanje.
Poročilo o izboljšanju in premovanju hlevov ni izzvalo nikake debate.
O nakupa deželne pristave za plemenske bike.
(Točka 8. dnevnega reda.)
"Poroča deželni odbornik grof Barbo.
Ker je v deželi veliko pomanjkanje dobrih plemenskih bikov in ker je zadostno število plemenskih bikov predpogoj uspešne govedoreje, preskrbi deželni odbor kolikor mogoče zadostno število plemenjakov. Nakupi jih v prvi vrsti v deželi sami, kolikor jih dobi. Le če ne dobi zadostnega števila v deželi in kolikor je to radi osveženja krvi potrebno, nakupoval bo deželni odbor bike tudi izven dežele. Da bo v ta namen imel vsak čas večje število živali na razpolago in jih nakupi lahko ob vsaki ugodni priliki, je kupil deželni odbor posebno pristavo, v bližini Ljubljane in v bližini železniške postaje. Ta pristava leži v hribovitih krajih 700 metrov nad morjem. Stala je 34.000 kron in je opozoril nanjo župnik Finžgar. Na tem posestvu se bodo vzgajali biki. Najeti nameravamo tudi neko posestvo za vzgojo plemenjakov.
IX.
Deželni odbornik dr. E. Lampe: Sila nas je prignala, da smo kupili pristavo, na kateri bomo sami vzgajali bike plemenjake. Koliko denarja se potrosi, kadar sc gre kupovat izven dežele. Ljudje vidijo, da je prišla nakupo-vat komisija, znajo, da se mora kupiti in cene poskočijo. Iz tega slede: 1.) Stroški, ki so zvezani z nakupom. 2.) Neprimerno visoke cene. 3., Zunaj se
tudi ne dobi primerno blago. Nameravali smo, ko smo kupili pristavo, olajšati nabavo plemeijjakov. Vkljub žrtvam in stroškom za pristavo, bomo veliko prihranili, ker bo osial denar doma in ker bodo ljudje dobivali plemenjake na pristavi. (Odobravanje.)
Župnik Finžgar izvaja mecl drugim: Vsi govorniki so stremili za tem, da bi imeli lopo živino, ko bi gojili in držali živali in jih takoj ne prodajali. Če bi vsakega teleta ne prodali takoj, bi si vzgojili kmalu lepo žival. Jaz, ki živim leta in leta med kmečkim ljudstvom, sem bil pikro zadet, ker se je kmetu preveč očitalo, češ, da je nazad-njašk. To predbacivanje ni resnično. Naš kmet ni nazadnjašk, marveč zelo napreden in dovzeten. Vzgojiti moramo ljudstvo. Začetkom je res nezaupljivo, a nezaupljivost se izgubi, ako iz-previdi, da se dela iz ljubezni do njega zanj. Odločno nasprotujem podporam. Če daje dežela podpore, mora na vse zadnje tudi kje vzeti. Vzgoja našega kmeta naj se širi po zadrugah. Rajši plača kmet zaclružn;no, kakor pa kak davek. Mi moramo našega kmeta so-cializirati. Kmet je danes individua-list. Socializirati ga moramo po zadrugah, predavanjih. Kmet se mora zavesti svoje moči, svoje oblasti. Vzorna planina bo vzgajala z zgledom živinorejce. Veseli so bili kmetje, ko sem jim pravil, da kupi dežela vzorni (Živahno pritrjevanje.)
Postopanje železnic pri odpošiljatvi živine.
Oficielen spored je rešen. Predsednik shodu deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuklje otvori razpravo o slučajnostih. Deželni poslanec Hladnik ostro graja postopanje železniških oblasti pri prevažanju živine. Pred osmimi tedni poslal je mlade prešičke svojemu bratu. Bili so pri uvagoniranju pregledani po živinozdravniku, a izročili jih niso prej bratu, dokler jih ni pregledal živinozdravnik. Taki slučaji so se godili tudi, ko je razpošiljal deželni odbor plemenjake. Postavodajalec gotovo ni hotel delati takih sitnosti kmetovalcu. Potrebno je tudi, da se preosnuje postava o konjedercih, ki hočejo še posebno plačo, dasi dobe kožo in kosti. (Odobravanje.) Inšpektor Pavlin izjavlja, da zadeva krivda glede na sitnosti pri prometu živine železniške oblasti. Povše iz Mokronoga navaja: Meseca aprila so bili oddani na Lescah po živinozdravniku ogledani plemenjaki. Kljub temu železnica ni izročila plemenjakov prej, dokler ni prišel jih ogledat živinozdravnik. Železniški uradnik mi je pokazal odlok s 4. aprila, po katerem se živina brez živinozdravniškega ogleda ne sme oddati. Komerčni svetnik Povše se čudi, da se tako postopa z živinorejci kljub temu, da je izdalo ministrstvo odlok, da »im Inlande« zadostuje enkratni živinozdravniški ogled. Po tej naredbi se lahko odpošlje naravnost v klavnico namenjena živina brez živinozdravniškega ogleda, ker jo ogledajo v klavnici, predno jo zakoljejo. Pri razpravi o tej zadevi govore še Povše iz Mokronoga, vladni svetnik pl. Lu-schan, ravnatelj Pire, poslanec Piber in
inšpektor Pavlin, nakar zaključi deželni glavar dvorni svetnik pl. Šuklje posvetovanje z govorom, v katerem izjavlja svojo zadovoljnost, ker so se v resni, a dostojni obliki podala vsestranska mnenja o zadevah, ki so bile na dnevnem redu. Deželni odbor se bo resno pečal z vso zadevo in bo uvaževal vse izražene želje. Zahvaljuje se vsem govornikom.
Deželni odbornik grof Barbo se v nemškem in slovenskem govoru zahvaljuje deželnemu glavarju dvornemu svetniku pl. Šukljetu za spretno vodstvo posvetovanja. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
¥2ll!i gospodarski shod slovenske kmetke zveze in zadružne zveze na Planini.
Planina (Štajersko), dne 16. maja 1910.
Krasen majniški dan je nehote tudi veliko pripomogel k sijajnemu gospodarskemu shodu, ki se je vršil na binkoštni ponedeljek tukaj. Kakor k zadnjemu političnemu shodu na velikonočni torek, tako je zopet sedaj mnogoštevilno volivcev prihitelo od vseh strani na Planino. Shod se je moral zategadelj vršiti na prostornem dvorišču g. Pintarja. Točno ob 3. uri ga je otvoril g. drž. in dež. poslanec Franc Pišek s prisrčnim pozdravom na došle kmete izrazu j oč svoje veselje nad obilnim obiskom tega zborovanja. Kazal je gospod poslanec navzočim živinorejcem na nevarnost, katera jim vsled dovoljenega pooblastilnega zakona preti, ker se bodo prej ali pozneje meje za uvoz inozemski živini odprle. Tukaj pa hoče živinorejcem na pomoč priteči »Zadruga za vnovčenje živine«, katera začne že 1. junija t. 1. poslovati. Nje se oklenite! Med svojim govorom je g. poslanec navzočim predstavil vladna zastopnika te »Zadruge«. Nato pa podeli besedo g. nadrevizorju g. VI. Pu-Šenjaku.
Gospod nadrevizor je v poljudnih besedah razložil namen »Zadruge za vnovčenje živine« in je naštel koristi, ki jih bodo deležni udje te »Zadruge«. Ovrgel je tudi s prepričevalnimi besedami vse ugovore, ki se že sedaj slišijo zoper zadrugo. Nato se je razvila zanimiva debata o »Zadrugi«. Po nekaterih pojasnilih, ki sta jih še g. poslanec in nadrevizor navzočim podelila, zaključi shod domači gospod župnik z izrazom prisrčne zahvale od svoje kakor od strani navzočih na g. poslanca za njegov trud in na g. nad-revizorja za njegova temeljita izvajanja. In v znak hvaležnosti in zaupanja so se zborovalci s trikratnim čvrstim »živio« poslovili od svojega priljubljenega poslanca. S tem velevažnim zborovanjem je »Slov. Kmečka Zveza« zopet pokazala, da dela za ljudski blagor in da je tudi vse razumno ljudstvo le v njenem taboru.
Idrijske novice.
i O binkoštnih praznikih došlo je v naše mesto 40 izletnikov iz Boke. Ogledali so si rudnik in mesto ter se zelo pohvalno izrazili o zanimivem našem okraju. Obljubili so, če prej ne gotovo drugo leto zopet skupno poseliti nas, posamezni pa si je že sedaj zagotovil stanovanje v novem Didičevem hotelu za kakih 14 dni, da bo lažje si ogledal vse zanimivosti. Kako potreben je bil novi hotel, nam torej tujci najbolj povedo in oni znajo bolj ceniti moderne stavbo, kakor nekateri domačini.
i Slomškova podružnica je napravila zanimivo predavanje o prostem začetnem risanju. Povabila je znano strokovnjakinjo učiteljico na ljubljanski vadnici gdčno. Stupico, ki je radovolj-no se odzvala povabilu in porabila bin-koštne počitnice v ta namen. V torek dopoldne bilo je v prostorih naše c. kr. rudniške ljudske šole precej članov navzočih, ki so pazljivo sledili slikam in razlaganju. Predavateljica je sploh znana kot strokovnjakinja v tem oziru, obenem ji je beseda tako gladka in pravilna slovenščina teče, da je res prava slast ji slediti. Začudili so se vsi, ko je zazvonilo poldne in šele spoznali, da skoraj poldrugo uro žc le pri enem predmetu nepretrgoma vstrajajo. — Pri skupnem kosilu se je o tem govorilo in vsi so bili odkritosrčno hvaležni predavateljici na njenem trudu kakor tudi na praktičnih navodilih, katere je podala.
i Halleyjev komet je tudi pri nas razburjal ljudi. Marsikateri bi ga bil rad videl, kaj da hoče v našem kotlu, ko je obzorje tako na malo omejeno. Treba je bilo na gore, daleč in ponoči ga iskat. Le enkrat se je posrečilo ga zapaziti, a večinoma je bilo megleno oblačno, ali pa kometa ni hotelo biti na spregled. In tako je marsikateri Idrijčan zastonj šel na Goro, ali celo na daljno Vojsko, pa se potem nejevoljen vračal domu, češ, komet je tako trmast, ne zna nič vljudnosti in to celo v 20. stoletju.
Jeseniške novice.
j V katoliško cerkev je bila sprejeta na binkoštno soboto dne 14. t. m. v jeseniški cerkvi deklica Zofija Schober, ki je bila doslej evangelijskega verolz-povedanja. Globoko ginjena je krepko izpovedala katoliško vero. Bila je kaj lepa slovesnost.
j Razstava ženskih ročnih del, ki jo je priredil ženski odsek delavskega društva na binkoštno nedeljo in ponedeljek, je tako dobro uspela, da jc prekosila vse pričakovanje. Razstavil je ženski odsek 250 kosov. Videli smo lepe zastore, prte, pregrinjala, odeje, pregrinjala za svetilke, vezene blazine, s svilo vezeno podobo, pletene obleke, bluze, otroške jopice, čepice, obhajilne prte, mrežaste namizne pregrinjalke, prte iz odrezkov blaga, najfinejše klek-klarske vzorce, lestence iz blaga, altar-ni prt itd. Obširna dvorana je bila polna lepih izdelkov. Razstavo je posetilo veliko število občinstva, tudi najodlič-nejših gostov z Jesenic, Save in okolice.
»Pa se furima, no!« sm reku na-zadne, ke m moj prjatu le ni dau gmaha m me silu, de nej grem u Benetke iz »Iblana«.
»Mal me še nuge buleja, ke sm kumi pršou z Vač,« sm se zguvarju, pa moj prjatu z Ješce le ni udjejun:
»Sej na uma šli h nogam; sej se uma pelal iz mašina in pa iz barka pu muri. Puglej, sej sm jest tud vs kilu; tud jest u nugah nism pusebn trden, pa le grem, Cm rečt, se pelom in prou fletn se urna mel, pusebn, če uš tud ti zraven, de uš kašna puvedu,« je tišu prjatu u mene in ke sm mou enkat ta treega pu litra pud kapa, sm pa lc reku: »Pa so furima, no!« in udarla sina u roke.
>;Brava!« jo reku moj prjatu. »AmDak tu t uuvem, Pepe, de se um
jest pelu šele u nedela zjutri ub treh iz šnelcugam naraunast notr du Benetk in vas um tam na brege pučaku.«
»Nared, kokr čš; tu je toja reč! Jest grem! Jest čm tud kumet videt, zatu grem iz ta drugem u sebota zjutri.«
Če pa jest enkat rečem: »grem«, pa grem, če prou ušpičene prekle dol leteja. Zatu sm šou in še dons m ni žou, de sm šou, pusebn, ke sma mel na pot tak ureme, de se nam je nebu kar naglas smejau.---
Kuku nas je bert v Šentpetre dobr nafutru in kuku Ibezniu sa nas naš brati in sestre na Rek sprejel in nam šli na roke, tu je že use blu u »Slu-vence« piipisan; zatu b blu prenaumn, de b se zdej še jest tle umes utekvou, ke treba ni. Kuku sma se pa pu muri vuzil, tu pa ni še nubedn puvedu in tud tu je puzabu puvedat, kuku sma se mel u Benetkah. Astn, tu nej pa jest tlela puvenv de na u nazadne ker mislu, de še murja nisma vidi.
Ke sma se na Bek enkat ud sojeh bratu in sester puslovl, kokr se šika, sma začel lezt u barka, ke je bla ush dobreh rči tku pouhna, kokr soje čase Noetuva; pusebn ješkega gespuda že-pana, mojga prjatla, flaše iz rcnijam za morska bulezen sa se pudale naš bark tku, de sa ble zmeri ush uči ubrnenc najne.
Jest sni ta zadn zlezu na barka, zatu ke sa m naroči Lončariču gespud, ke sa ta rc£ kumenderal, de morm barka iz nugo ud kraja udrint, de uma preh naprej pršli. In jest sm ja udrinu in sfrčal sma du muri. de se je kar
kadil iz rajfenka. Al kumi sma se dobr zazibal,, je bla že per nektereh morska bulezen tle. Jest sm se še precej dobr držu, ke sm že bi vode vajen in sm Buh v6 kulkat Kudelituga gespuda barona furu iz negava barka pu Cesarskem grabne; al druh, pusebn tist, ke sa punavad bi na suhem, tist sa bli reučki. Pa kdu jm more tle pumagat., ke je bla ukul in ukul sama voda, ush areni pa tud nisa smel sami spit, kua b pa za nas ustal, če b se začela tud nas ta strpenska bulezen prjemat.
No, ke se je začeu enkat dan delat in je sonce pregnou kumet, ke ga pa tekat ni blu na muri, ampak je visu glih nad iblanskem Gradam, je nahte-rern že mal udlegl in zažvrgulel sma kokr škrjančki. In bi ke sma se Benetkam bližal, bulš vole sma ratval in bi sma bli frišn.
Ja, kdur še ni vidu Benetk, ta nej kar mouči. Benetke sa le Benetke, pa nej edn reče kar če. Benetke sa že tku lepe, de je moj prjatu, malarmajster gespud Hugo, ke jh je iz murja zagle-du, vs naudušen zaupou: »Oh, škoda, dc nism uzeu sojeh farb in pa ene par kselu iz saba, de b tula hitr namalal.« In kuvače iz Udmata sa se tud tku dupadle Benetke, de se je udloču, de u prhodnč raj u Benetkah kandederu, kokr pa u Iblan. »U Iblan nekol več,« je reku, »pa če b me pršli iz pouzigne-nem rukam prost.«
Ke sma na suhe tla stupil in upraul soje dušne in telesne pulrebe, sma začel pa bi natank Benetke ugled vat in kua sma use vidi je tud moj peru Dreslab, Dusebn. ke ma sam ena
špica, de b use tu pupisu. Tu res ni za pupisat, tu je use tku, kokr de b se čluvek sajnal in če b m gespud Pucl, kc je biu še zmeri mal ud morske bulezn preuzet, na stopu u drejne tku salamejnsk na kuri uku, dc sm dva kumeta naenkat zagledu, b res mislu, de spim in de se m use tu sam sajna. Tku sm biu pa prepričan, de je use tu res, in iz livaležnast, de me je gespud Pucl prpravu du tega prepričajna, sm ga tku ke pud rebra štesnu, de je pol tud on duma pravu, de sc u Benetkah pr belem dneu kumeti vidja.
Če b jest douh časa usa ta lepota gledu, jest mislem, de b ratu naumn, al pa še bi žejen, kokr sm že biu; zatu m je glih prou pršlu, dc me jc moj prjatu Hugo prjeu pudpajzdha in me puvabu iz saba u tista razstava, ke je use pouhn sameh pildu in pa use sorte fegur notr.
»Tle uš vidu, Pepe, kua se prau malarija!« ni je reku in šla sma in pa kuvača iz Udmata sma uzela iz saba, ke je tud pravu, de pilde liedu ubrajta in de ma en pld duma, kc je na glaš namalan in je že ukul stu let star.
Tku sma pršli u razstava in gespud Hugo nam je začeu kazat tiste pilde in fegure in prpoudvat., kua ta al pa. un pumen, kulk je ta al pa un med bratom uredn in kulk muje je kuštou. Naenkat pa pucuka mene en gespud za rukau in me praša na tihem pu lašk, kdu je ta gespud, ke se tku na malarija zastop. Jest, ke lašk zastopm, sam ježek m na gre pu lašk, sm mu pa pu pu sluvensk, pu pu lašk puvedu, de ie tu dcrchtsr iblanske a-k»,dcmiiQ
Pri razstavi smo videli tudi tajnika krščanske socialne zveze iz Ljubljane gosp. Travna, več gospodov iz zavoda sv. Stanislava v št. Vidu, gospo ravna-teljevo Trappeu, g. dr. Kogoja z gospo, več duhovnikov itd. Vsi so se kar naj-laskavejše izražali o finih izdelkih in o marljivosti društvenih članic. Delavsko društvo je storilo s tem velikanski korak naprej in pokazalo vzor društvenega življenja in delovanja. Zaključila se je razstava v ponedeljek zvečer z govorom, godbo in razdelitvijo šesterih nagrad. Najlepša nagrada za vse članice je bil gotovo lepi uspeh razstave in vsestransko priznanje. Društvenice, žene in dekleta, le naprej po začrtani poti! Katera izmed našega društva pa hoče uživati res plemenito veselje, naj se pridruži našemu vzornemu ženskemu odseku.
j »Kaj delajo ,a]mohtarice' v Delavskem domu?« To vprašanje se je toli-krat ponavljalo od nasprotnikov in nasprotnic našega društva. Nikoli nismo odgovarjali na taka skrbna vprašanja. Sedaj pa so dale društvenice same naj-krepkejši odgovor s prireditvijo razstave. Sedaj pa tudi mi lahko povemo vsem našim klevetnikom, da društvenice ob rednih tedenskih večerih poslušajo predavanja, se izobražujejo in delajo. Kdor pa se hoče natančnejše poučiti, naj se vpiše v društvo in pride pogledat.
j Igri »Na krivih potih« in Krekove »Tri sestre« se uprizorita na odru Kat. del. društva v nedeljo zvečer ob 8. uri. Prva na« vodi v hišo ubožne, a poštene mestne družine, katere hči zaide na kriva pota, zapeljana od slabih tovari-šic, pa se povrne nazaj v naročje dobre, skrbne matere. Druga je v narodnem duhu in bo izvabila mnogo smehu.
j Na ustanovni shod podružnice jugoslovanske strokovne zveze, ki se vrši jutri, v nedeljo, ob 9. uri v »Delavskem domu« na Savi, opozarjamo znova. Naj se ga udeleži naše delavstvo v velikem številu!
j Veselico priredi Strokovno društvo prihodnjo nedeljo, na kar že danes opozarjamo.
j Kako so jeseniški Sokoli postali socialni demokrat je! Najprej so bili Sokoli mladi liberalci in stari niso bili nič kaj zadovoljni z njihovimi neslanimi pisari jami po časnikih. Sokoli so zato jeli iskati gnjezda. Nekaj jih je že korakalo dne 1. maja v socialnodemo-kraškem sprevodu za štafažo. S hotela sokolskega staroste Humra so Sokoli metali baje šopke na socije. Tako je vsaj poročal »Rdeči Prapor«. Socialno-demokraški »Naprej« zagovarja Sokole, Sokoli pa v »Slov. Domu« hvalijo in povišujejo socije. Tako je šla sokolska srajca pod internacionalno rdečo zastavo. Nam je vseeno, kje je, ker si tako nihče ničesar ne pridobi z njo.
Ustanovitev slov. katol. akad. društva Jan" v Pragi.
Binkoštna nedelja! To je praznik, ko je v apostole dihnil sv. Duh novega poguma, da gredo v svet in ga poplavijo z nauki resnice in ljubezni. Tudi slov. katol. dijaštvo je obhajalo letos ta praznik, da ga lepše ni moglo. Padla
debele arti, kokr se prau pu lašk, in gespud je dubu tak rešpekt pred nim, da se je začeu du tal prklajnat, kokr de b biu na fedreh in je letu še drugem Lahem prpoudvat, kašne kacapi-tete de sma.
Ke sma s use natank ugledal in pršli spet vn na lft, je pa prašu gespud Hugo našga prjatla kuvača, kuku se mu je kej dupadl u razstau.
»Ja, tu morm pa rečt, de sa podnee notr tku lepe, de še žiu dan nism vidu tku lepeh,« se je udrezu kuvač in midva iz Hugotam sma bla zaduvolna iz tem prznajnam.
XXX
Usake rči je enkat konc in konc b biu tud hmal našga sveta., če b biu IIalleyu kumet res tku hedoben, kokr sa ga nahter razupil. Še mi, ke sma bli u Benetkah tku židane vole, sma zmeri rnislel: Buh ve, če Iblana še stuji in če ni kumetu rep pumedu iblanskega gradu iz usm muzeumem in fajme-štram gespudam Brcetam ured dol iz hriba u Iblanca. In sam te misl in skrbi sa naredle tud našmo izlete konc in izroči sma se spet valovem in sc fural pu muri prekc buri du Trsta. Med potja sma pa napounil ena prazna flaša iz usm lastnaročnem pudpisem, kar nas je biu na bark in sma ja iz velika sluvesnastja spusti u murje ribam, de uja mele tud ribe en spumin na nas, kokr ga uma mel mi du konca žeirejna na Benetke in murje.
Boltatu Pepe iz Kudelufla.
je stena, ki nas jc ločila leta in leta od Prage, ognjišča in pristana svobodne misli, obenem pa središča avstrijskega Slovanstva. Odstranjeni so predsodki: Dan je tu.
Bil je lep trenotek, ko smo na bin-koštno soboto popoldne sprejeli na kolodvoru goste, ki so prihiteli, da sc udeleže naše slavnosti. Posebno v obilnem številu so se odzvali tovariši akademiki z Dunaja, pa tudi iz drugih krajev ni manjkalo zastopnikov. V roke je segel takrat Slovenec Slovencu, Čehu, Hrvatu in Poljaku.
Na binkoštno nedeljo smo imeli v zavodu Arnošta z Pardubic skupno sv. mašo, ki jo je daroval' in zvezal z lepim nagovorom g. msgr. vseuČiliški profesor dr. Kordač. Nato se je vršil ustanovni občni zboi\ Ndvzoči sta bili v častnem številu katoliški čeŠkL akade-mični društvi »Češka Liga Akademic-ka« in »Društvo Arnošta z Pardubic«, ki sta nam šli ves čas bratski na roko in pripomogli no malo k ustanovitvi našega društva. Počastil je nas s svojo navzočnostjo g. msgr. dr. Kordač, častni predsednik ustanovnega občnega zbora; g. inž. Bitnar, g. inž. Rovnicki, g. inž. Pospišil, g. dr. Nosek in gdčna. Emica Peče iz Brna kot zastopnica si. katol. učiteljstva. V imenu pripravljalnega odbora je obrazložil tov. Dular postanek novega društva. Ideja, ki se je hotela že pred tremi leti uresničiti, je zdaj vendar dozorela. Pravila novega društva so bila hitro potrjena in to s prijazno pomočjo g. vseuč. prof. msgr. dr. Kordača, referenta pri deželni vladi g. Farar in g. o. Pavla. Povsod smo bili pri Čehih navdušeno sprejeti, samo slovenski kolegi so nas gledali postrani.
Za predsednika se izvoli tov. Dular, ki v jedrnatih besedah začrta pot novemu društvu. Zatem so se vršili krasni govori in pozdravi. Kot prvi je nastopil predsednik »Danice« tovariš Sušnik in govoril v imenu prvega slov. katol. akademičnega društva. Najprvo 4je zamigljala na jutranjem nebu »Danica«, nato se je razgrnila »Zarja«, da pripravi pot »Dnevu«. Zasadili smo svoj prapor tudi v Prago, torišče svobodne misli. Mi pa vemo, da je češko ljudstvo dobro, kot je dobro naše ljudstvo, da pa ima le to napako, da se da reprezentovati od raznih Drtin, Masa-rykov, Macharjev. Veseli so lahko bratje katol. češki akademiki, kajti dobili so novih sotrudnikov pri svojem težkem delu. Nato je govoril predsednik »Zarje«, tov. Rueh, pozdrav, ki ga pošilja »Zarja« svojemu bratu »Dnevu«. Malo je sicer novo društvo, a kakor je »Zarja« premogla vse težkoče in narastla v močno društvo, se bo še lepše razvil »Dan«.
Navdušeno pozdravljen je izprego-voril nato zastopnik hrvaškega katol. akad. dijaštva tov. Tiljak, predsednik »Hrvatske«. Povdarjal je, kako lepo so se organizirali bratje Slovenci, da so šli potem čez mejo k bratom Hrvatom, da jim pomagajo. Niso se pa tam ustavili, kajti danes prihajajo v Prago nove moči, da poprime j o za delo in v bratski slogi s tovariši Čehi zaorjejo ledino.
V imenu »Češke Lige Akademicke« je govoril tov. Bartoš, predsednik istega društva. Srečavali smo v Pragi dozdaj le svobodomiselne slovenske akademike; vedeli smo, da ti ne morejo zastopati slovenskega naroda. Zato pozdravljeni, slovenski katoliški akademiki, v osrčju Češke. Predsednik »Društva Arnošta« z Pardubic, tov. Malec, je pozdravil »Dan« v imenu bratskega društva, nakar je govoril g. inž. Bitnar kto zastopnik revije Medice in katoliške češke inteligence, pozdravil navdušeno novo društvo in ga poživljal, da pomaga pri mladem katoliškem gibanju na Češkem. V imenu češke kršč.-socialne stranke je govoril krasne besede g. inž. Roudnicki, v imenu slov. katoliškega, žonstva gdčna. Ema. Peče. Tov. Hronek, član »Lige«, je povdarjal, da je ideja cirilmetodijska naša rešitev, da imajo Slovani bodočnost le v združeni močni katoliški organizaciji. Tov. Natlačen, predsednik »Slov. dijaške zveze«, je pozdravljal novo društvo kot najmlajše dete »Slov. dijaške zveze«, ki mu kot skrbna mati želi najsrečnejšega življenja. V imenu kršč.-socialncga. ljudstva praškega je govoril in pozdravljal slovanske goste g. inž. Pospišil. Navdušenje je pa priki-pelo do vrhunca, ko se jc dvignil zastopnik Poljakov g. akademik Mar-szycky in v svojem izbornem nagovoru povdarjal, kako bi bil lep in vesel tisti čas, ko bi bili vsi Slovani združeni kot katoličani. V tem imenu prinaša tudi pozdrav svoje domovine.
G. msgr. dr. Kordač je v lepem nagovoru izražal svoje veselje, ko vidi sedaj v Pragi že tri slovanska katol. ak. društva pred seboj. Obenem jo povdarjal, da moremo pričakovali združene-
ga Slovanstva Ie v oKvirju naše monarhije. Prinesel je tudi pozdrave od cele teološke praške fakultete.
Zadnji je pozdravljal g. profesor Drobny novo društvo kot tretji katoliški akademični spolek v Pragi v imenu starejših katoliških čeških akademikov, v imenu katoliške Cirilometo-dijske Morave.
Vsi predsedniki bratskih društev so imenovali novo društvo bratsko in pripeli svoje trakove predsedniku novega društva tov. Dularju, ki jim je izročil tudi trakove novega društva. — Predsednik se je nato zahvalil za pozdrave in častni poset gostov, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Došlo je na zborovanje recej brzo-javov in pozdravnih pisem, posebno veliko od strani Čehov. Omenjamo naj le prejšnjega ministra hon. vseučili-škega profesorja eksc. dr. Brafa, voditelja katoliških Čehov in državnega poslanca dr. Hrubana. državnega poslanca dr. Stojana, državnega poslanca in docenta dr. Šrameka, bratskega spolka čeških akademikov v Brnu, olo-muških in kraljevograških bogoslov-cev, zveze katoliških učiteljev na Mo-ravskem, dr. Kovara, dr. Vinarja, gospoda ftihaneka. Od Hrvatov nam je došel pozdrav od bratskega društva »Domagoj« v Zagrebu, ki je bil vsled zunanjih ovir zadržan udeležiti se naše slavnosti. Brzojavno so nas pozdravili: Orel, Slov. kršč.-soc. zveza, »Slovenska Straža«, Slov. glasbeno društvo »Ljubljana«, uredništvo »Slovenca«, ljubljanski bogoslovci, veliki prijatelj slovenskega katoliškega dijaštvo gosp. Karel Polak, starešine »Danice« in »Zarje«, dr. Brejc, dr. Pavletič, dr. Sre-brnič itd.
Popoldne je bilo skupno ogledovanje zlate Prage, kjer smo si ogledali znamenitosti in lepote kraljevega mesta.
Ob 8. uri zvečer pa smo se zbrali k slavnostnemu večeru v krasni in prostorni dvorani Meščanske Besjede. Res velika dvorana se je kmalu napolnila z gosti, ki so prišli obhajat naše slavlje. Ko je doigrala godba himno »Naprej zastava Slave«, je stopil na oder predsednik »Češke Lige Akademicke«, tov. Bartoš, in predstavil gostom predsednika novega društva. Nato so se vrstili pozdravi in nagovori, vsi polni navdušenja. Vmes je igrala godba krasne slovanske pesmi, za petje pa je poskrbel moški zbor katoliških akademikov. Le prekmalu nam je minul večer. Češkim gostom je razložil g. profesor Drobny pomen današnje slavnosti in društva »Dan«. Govoril in pozdravljal nas je državni poslanec dr. Myslivec. Prečastiti g. Weifl se je pri tej priliki hvaležno spominjal začetnika našega preporoda in dijaškega gibanja di*. Mahniča.
Na binkoštni ponedeljek, na dan narodnega praznika sv. Janeza Nepo-muka, ko je priromalo na tisoče in tisoče vernega češkega ljudstva na grob svojega ljubljenca, je bil velik kršč.-socialni tabor in zvečer slavnost. Slovenci, ki smo se udeležili polnoštevil-no, smo bili navdušeno sprejeti.
Prazniki in slavnosti so za nami, pred nami je pa delo, z nami navdušenost in idealizem.
Tržaške zanimivosti.
Tožba Kastelic—šiškovič.
Minuli petek se je vršila pred dež. sodiščem v Trstu zelo zanimiva pravda. Zanimiva zlasti, ker precej osvetljuje razmere, ki so jih ustvarili v Trstu in Istri znani krogi! Tožba se vleče že 2 leti. Ozadje ji je pa sledeče: Pred več leti je bil blizu Materije umorjen Peter Šiškovič. Morilec mu je vrgel vrv krog vratu, ga zadrgnil in potem zaklal. Prav zverinski čin! Oblast tedaj ni mogla dobiti krivca, šele čez več let pozneje je prišla stvar na dan. Petra šiškoviča je umoril neki Pavel Dobrila, po naroČilu svojega bratranca Fr. Ka-stelica., brata sedanjega tožitelja G. Kastelica. Izdala je Dobrilo njegova žena, kateri je ta s sekiro glavo preklal, da je potem umrla. Malo pred smrtjo je pred pričami izpovedala o usmrtitvi Šiškovičevi. P. Dobrila in F. Kastelic sta bila potem obsojena v smrt, a pomiloščena v dosmrtno ječo. F. Kastelic je umrl v Gradiški. Njegov dedič je postal tožitelj G. Kastelic, — župan v Materiji in oče soproge dr. Jos. Mandiča, — ki bi kot dedič morilca F. Kastelica imel tudi izplačati odškodnino rodbini P. Šiškoviča, ki je po usmrtitvi skrbnega očeta prišla v bedo.
Dne 25. oktobra 1908. je obiskal g. šiškovič v Materiji svojo nečakinjo, hčer umorjenega P. Šiškoviča. Obiskal je tudi svoje sestrične. Začel je nečakinjo izprašeVati o njenem stanju. Dobil ni nosehnu veselega odgovora,, ker
je moral slišati, da po usmrtitvi očeta jim ne gre dobro. Nazadnje ob slovesu, ko je g. Šiškovič odhajal, je prijel kozarec z vinom in baje dejal: »Nič ne de, če je Franc Kastelic vjel tvojega očeta, gospodarja te strehe, na zanjko, kakor šintar psa in ga zaklal, kakor mesar janca«. Mislil da je s tem tolažiti svojo nečakinjo. Gašpar Kastelic, brat in dedič morilca Fr. Kastelica, je izvedel za te besede in vložil po odvetniku dr. Brnčiču tožbo proti g. šiškoviču. Značilno je pri tem, da je Kastelic lahko dobil v Trstu slovenskega odvetnika, šiškoviču pa topot ni hotel noben slov. odvetnik prevzeti zagovorništva! Sicer to razumemo, saj je hči jKasteliceva soproga dr. Jos. Mandiča. In kdo se bo temu »zameril«. G. šiškovič je hotel dati zadoščenje g. Kastelicu ravno iz gotovih osebnih ozirov na dr. Mandiča. Do poravnave ni prišlo. Prva razprava se je vršila v Podgradu, kjer je bil g. šiškovič obsojen. Toda zastopnik gosp. šiškoviča dr. Pincherle (Lah) je vložil ugovor proti razsodbi podgrajskega sodišča z motivacijo, da se vest sodnika v Podgradu nahaja v zadregi med pravico in prijateljstvom, ki ga nekako mora gojiti do tožitelja, ki je župan v bližnji Materiji, s katerim tudi mnogo občuje, zlasti pa, ker sta Kasteliceva zeta dva vplivna tržaška slovenska voditelja. Deželno sodišče je ugodilo temu prizivu in odredilo, naj se vrši nova razprava pred okr. sodiščem v Voloski, ki je g. šiškoviča tudi obsodilo. Zagovornik Šiškovičev, dr. Pincherle se je zopet prizval, ker se izjave prič niso strinjale. Nekatere so celo trdile, da je imel g. Šiškovič cel »govor«, v katerem je napadal G. Kastelica. Ena priča je tudi trdila, da je g. šiškovič dejal: »Mi nismo tistih ljudi, ki lovijo ljudi na vrat, kakor Kastelčev brat«. Dočim so druge priče potrdile samo besede, ki smo jih že navedli in katere tudi gosp. šiškovič priznava. Te priče tudi trdijo, da so jih tudi razumele v smislu Šiš-kovičevega namena: tolažiti sorodnike.
Vzklicna razprava, ki se je vršila 13. t. m. pred deželnim sodiščem v Trstu, je tudi pokazala nasprotstva prič. Zagovornik dr. Pincherle je zastopal obtoženca zelo spretno. Razprava je trajala 5 in pol ure. Samo dr. Pincherle je govoril skoro dve uri! Poudarjal je nasprotstva razsodb sodišč V Podgradu in Voloskem. Na Vo-loskem n. pr. je bil obsojen za to, za kar je bil v Podgradu oproščen! Obsojen je samo zato, ker je izrekel ime »Kastelic«, kakor da bi obstajala prepoved: »Ne imenuj po nemarnem Kastelčevega imena!« Natveziti se hoče, da je g. šiškovič storil žaljenje iz političnih ozirov (saj sta bila oba Edi-njaša! Op. dop.), ker je bil baje gosp. Kastelic nasproten kandidiranju gosp. šiškoviča. Navaja se tudi, da je g. šiškovič izrekel, da je rodbina Kasteliceva kriva bednega stanja rodbine umorjenega! A priče so večinoma drugače trdile. Tudi sodnik prve inštance je razumel, da se besede gosp. šiškoviča, katere so omenjale dogodek, niso nanašale na tožitelja. G. Kastelica, pač pa na tretjo osebo. Če je bil pokojni Fr. {Kastelic naročitelj, a P. Dobrila izvršitelj groznega zločina, ne morejo Kaste-ličevi zahtevati, da bi svet to ignoriral} Potem bi morali biti obsojeni tudi časopisi, ki pišejo o takih zločinih! Dr. Pincherle je vztrajno in spretno pobijal točko za točko in dokazal neuteme-Ijenost tožbe. Opiral se je zlasti na izjavo priče orožnika Kaline, ki je pričal popolnoma v prilog g. šiškoviča, da ta namreč ni izrekel tistih besed, katerih vseh ga dolži obtožnica. Dr. Pincherle je izborno pobil nasprotujoče si izjave Kastelčevih prič. Končal je po skoro dveurnem govoru. Tožitelja zastopnik dr. Brnčič se pri razpravi ni poizkušal »truditi« s slovensko govorico in ni govoril v slovenščini. Dr. Brnčič je napravil prav slabo potezo, ko je trdil, da je g. Šiškovič z omenjenimi besedami hotel bolj žaliti tržaška voditelja dr. Mandiča in dr. Ryba?a, kot pa tožitelja!
Sodni senat je po tričetrturnem posvetovanju proglasil, da se bo razpisala nova razprava, ker je proti zastopniku tožitelja dr. Brnčiču uvedena disciplinarna preiskava ravno radi postopanja v tej pravdi. Nova razprava se bo vršila šele tedaj, ko se sodišče natančno informira o rezultatih preiskave odvetniške zbornice proti dr. Brnčiču.
Iz Koroške.
k Junaštvo cirilinmetodarja. Zadnjo sredo dne 18. t. m. so bile volitve v okr. šolski svet. Potekel je rok zastopniku kmečkih občin Fr. Seifritz-u. Slovenci so kandidiral odločnega narodnjaka župana Pavla Miklaviča, nasprotniki pa zopet starega zastopnika. Občin ie skuooi 31. Slovenskih župa«
nov jo 16, nasprotnih 15. Med naše župane smo šteli tudi cirilmetodarja L. Pristova na P r c v a 1 j a h. Izid glasovanja je bil: 14 glasov za Mikla-viča in 17 za Seifritza. Nasproti je glasoval torej eden naših županov, kar nas jo zelo iznenadilo. Smatrali smo namreč v istini že poprej enega kot nezanesljivega in s tem bomo pošteno obračunali pri bodočih občinskih volitvah. Sram naj bo izdajico! Kar se pa tiče župana Pristova, je pa naravnost junaštvo, kakor ga navadno najdemo med eirilmetodarji. Na njega se je vplivalo od strani našega političnega društva, nadalje se je opozorilo celjsko »Zadružno Zvezo« in konečno so storili naši učitelji svojo dolžnost, eden je bil celo osebno pri njem. Pristov je temu obljubil, da bo na vsak način prišel in volil na slovensko stran, ako le ne bo nujno zadržan v občinski pisarni. In glej! Dne 18. t. m. cirilmetodarja Pristova ni bilo v Veli-kovcu, ko se je šlo takorekoč za njegov slovenski glas. Gotovo ni ,utegnil priti (?). Pač pa je napravil nemškutarsko lumparijo, da je poslal kot svojega namestnika odločnega nasprotnika, nemškonacijonalnega učitelja Jurkowitscha, o katerem je moral vedeti, da bo glasoval za nemškutar-skega kandidata. In tako jc tudi bilo. jvakor mi odločno obsojamo dotičnega župana kot izdajico, ki je glasoval z nasprotniki, ravno tako pa tem bolj smemo imenovati Pristova najpodlej-šega Judeža, ker ga smatrajo Celjani in v novejšem času eirilmetodarji za Slovenca-naprednjaka. Cirilmetodovi družbi smemo le častitati, da njeni temelji na Koroškem stojijo na takih stebrih. Ljudje, koje jo postavila nem-škonacijonalna stranka za svoje kandidate, koje hvali »stidmarkovski« »Štajerc«, ne bodo rešili »edino obrambne« družbe sv. Cirila in Metoda. Takih stebrov, kakor Pristov, ima omenjena družba na Koroškem več. Drugi narodni delavci se morajo pred njimi skriti. Ti so v očeh cirilmetodarjev le »rodoljubi«, slovenski narod pa rešujejo Pristovi. Seveda se bodo eirilmetodarji izgovarjali s tem, da je »Mir« večkrat napadal Pristova. Mi že naprej moremo reči, da so taki izgovori jalovi. Mi kot »nazadnjaki« smo prej spoznali Pristova, kakor pa »naprednjaki« eirilmetodarji.
|Z albanskega bollSa. ^
.'^Izvirno poročilo.),	i ? '
• tv iS kopi je, 16. maja. V* S prihodom generalissima paše MSatanud Šefiket k operacijskim četam v Albaniji se je začela sreča nagibati k turškim četam, ki prodirajo vedno naprej ter zavzemajo cesto za cesto.
Značilno za nekatere stvari je ten-denčna vest, ki še vedno kroži po časopisja, da je Avstro-Ogrska imela pri vstaji v Zgornji Albaniji svojo roko vmes ter da je podpirala Albance. Temu nasproti se more postaviti kot dejstvo, da so pred nekolikimi dnevi are-tovali v Prohevem nekega hodža, ki jc bil pisar voditelja gilanskih vstajni-kov, Idris Safera. Dobili so pri njem raizna pisma. Po delavnosti marsikaterega hodže bi se moglo veliko lažje spoznati, odkod piha v Albaniji veter, v deželi, katere prebivalstvo se je pod prejšnjo vlado .v Jildicu naravnost razvajalo- 'i i
Medtem Ko sedaj počasi prodirajo naprej velike množice čet, okoli 10.000 inož s topništvom, se more že določiti nekoliko bolj jasna slika o razmerah v Albaniji ter tudi nekoliko pogledati v prihodnjost.
Kakor znano se je pričelo uporno fcfibaaije v Prištini, kjer so v okolici prebivalci napadli vojaštvo. Takrat jc stalo nasproti malemu številu vojakov r Prištini več tisoč Albancev, katerim se je posrečilo osvojiti si takoj dva topova. Enega so pustili kar na mestu, drugega so pa poslali po nekaterih pogajanjih z vjetimi topničarji vred na-caj. '
/ Hi vsitajniki labake pokrajine so ie, ko so prišla vojaška ojačenja v Pri-Itino, porazgubili po vaseh, deloma pa so odšli v dreniško okolico. Od tega ča-Ba ni bilo več slišati o lanskih Albancih. Šele 13. t. m. so se zopet čule vesti, da se zbirajo. Ako je to resnično, bodo takoj zopet došla vojaška ojačenja v Prištino.
Po teh dogodkih v Prištini je odšel paša Šefket Torgut z 38 bataljoni v Albanijo ter se u taboril v Ferizoviku, polovico svojih čet pa je poslal v Prištino. Nato so sc začelo razdeljevati proklaimacije in v prvih dneh se ni opa-Bilo v dolini Zrenice nobenega, upornega gibanja, razun malega zbiranja Al-banccv.
. Sedaj so se začele razdeljevati čc-feVEn polk ic odšel v Prizren. več ba-
taljonov pa v Mitrovico in PcČ. Večje število vojakov so poslali v dolino Dre-nice proti Siplijanu. .Vse se je zgodilo brez najmanjšega upora. Ko pa je prišel večji oddelek vojakov, ki je bil namenjen v Prizren, na prelaz Stimlja, je bil nenadoma napaden med Stimljo in Črnoljevo ter se je moral umakniti, ker so imeli Albanci izborne pozicije. Kljub temu, da so se takoj odposlala ojačenja in topništvo, se ni posrečilo očistiti prelaza.
Medtem ko se je pripravljala obširna ekspedicija v Črnoljevo, je prišla nenadoma vest, da so Albanci zasedli Kačaniški prelaz. Ta vest je bila toliko bolj nepričakovana, ker so se doslej Albanci v moravski dolini le redkokdaj ali pa z manjšim navdušenjem udeleževali vsakoletnih vstaj v Albaniji.
Sedaj je bila pač prva dolžnost armade, da si zavaruje hrbet in oprosti vhod v Albanijo. Opustile so se vse operacije pri Stimlji, da so se mogle porabiti vse čete za boj pri Kačaniku.
V	treh kolonah so korakale čete naprej. Najmanjša je šla ob železnici proti mestu Kačaniku, druga je šla v zahodni smeri, tretja pa proti Gilanu.
Od teh treh kolon je prišla samo zadnja v boj, ko so jo obstreljevali iz vasi in je odgovarjala z bombardiranjem. Ko je čul Idris Safer, ki je mislil, da se bo osredotočila vsa vojašika akcija na prelaz, o bombardiranju vasi in da prodira vojska v dolino Morave v smeri proti vasi Safer, je opustil svojo pozicijo ter hitel na pomoč vasem. Tako se je zgodil nepričakovan dogodek, da sti ostali dve koloni brez strela zasedli med tem časom Kačanik, nakar so začeli zasledovati vstajnike ter očistili pogorje med Gilajnom in Kača-nikom. Pri tem se je obstreljevalo vasi Kabač, Nikofče in Kobice. Kraje Smira, Gašice in Vrbanje so našli zapuščene. Nato se je začelo nadalje razganjati vstajnike, pri čemur je prišlo do hudih bojev ter so imeli na obeh straneh precejšnje izgube.
Ko je bil Kačanik zavarovan, je odšel večji del čet nazaj v Ferizovik, kjer jc zopet nastalo glavno taborišče, ki je bilo več dni v Kačaniku.
Moravska dolina je bila očiščena. Vstajniki so se razkropili in navidezno se je z uspehom zasledovalo posamezne čete Albancev, kajti dan za dnevom so pripeljavale močne straže vjet-nike, ki so jih potem postavili pred vojno sodišče.
Sedaj je bilo zopet treba obrniti pozornost na prizrensko cesto, kjer so imeli Albanci vame pozicije med Stimljo in Črnovljevo. Iz Prizrena je došla razburljiva vest, da korakajo številni in nevarni Albanci iz ljumske okolico proti mestu. Treba je bilo torej kolikor mogoče hitro okrepiti ondotno garni-zijo. Tudi to pot so korakale čete v treh skupinah. Medtem ko je glavni del, okoli dvanajst bataljonov, korakal naravnost proti Stimlji, je šel en oddelek proti Jezercim, štiri bataljoni pa proti Budakovem. Ko so čuli Albanci, ki so bili med Budakovem in Črnoljevo pod vodstvom Hasan Husaina, da korakajo proti Stimlji turške čete, so odšli na Črnoljevo. Tako so mogle čete, ki so korakale proti Budakovem, brez ovir priti na cesto, ki pelje v Prizren.
Ta spretna operacija se je izvršila v petek in soboto 7. maja. Višji poveljnik pa je mogel poročati, da je pot v Prizren prosta, zlastiše, ker se mu jc tudi poročalo, da je Črnovljeva očiščena Albancev.
Takoj so je zopet popravila brzojavna zveza med Prizrenom in Ferizo-vikom, ki je bila prekinjena štirinajst dni.
Odšli so delavci z močnim konjeniškim oddelkom proti Stimlji, kjer pa so bili sprejeti s streli iz pušk ter so se morali umakniti. Takoj za njimi poslane čete pa so prepodile Albance s stimeljskega, prelaza in tudi oddelek pred Jezerci jc prišel v akcijo. Ko je namreč zadel na odpor, je obstreljeval kraj in neki drugi oddelek je raz-gnal četo Hasana Husaina. Medtem pa jc topništvo v Stimlji obstreljevalo albanske pozicije.
Dva dneva jc trajal boj, ker so Albanci obupno branili cesto iz Stiinl,je v Prizren ter so bili tudi precej številni. Koliko je bilo vstajnikov, sc pač ni moglo določiti v pogozdenem svetu. Končno so turški vojaki vendar priborili cesto.
V	torek je prišla vest, da hiti znani vstajnik Isa Boletinac iz Drenice na pomoč k Črnoljevi in bržkone so so potem v oni pokrajini bili še vroči boji.
Ker sc je poslalo pot, bataljonov iz Ferizovika na cesto proti Stimlji, mora biti tamkaj pač mnogo Albancev in gotovo ni naloga turškega vojaštva lahka. Žalibog jo izključeno priti v večjo bližino bojišča in tudi zato nihče nc dobi dovoljenje,
Slovenski lgralcMomaHni.
Tako nestalne, za domače moči naravnost obupne razmere, kakor so že par let pri našem gledališču, gotovo ne vladajo pri nobenem drugem gledališču. Povsodi se sklepajo nove pogodbe že januarja ali februarja meseca, le pri nas še par mesecev po sezoni gledališko osobje ne vč, kako se bo preživelo čez poletje, kaj bo s prihodnjo sezono. Letos je zahtevalo ravnateljstvo, naj bo občni zbor Dramatičnega društva že 2. a p r i 1 a, in sicer pod pretvezo, da je treba z domačimi igralci takoj napraviti nove pogodbe ter jim osigurati čez poletje eksistenco, v resnici pa le zaradi tega, da bi se ravnateljstvo moglo izgovarjati, da sezonski račun še ni gotov, tisti famozni račun, s katerim je na občnem zboru hotelo zborovalcem natresti peska v oči. Grozno se je takrat mudilo; a do 15. maja, torej celih šest tednov po sezoni se nikdo ni brigal za domače osobje, ki ni vedelo, ali in kako bo engažirano in kako se bo preživelo čez poletje. Seveda prva skrb ravnateljstva je bila, da se odpelje odtod ter se odpočije od truda-polnega dela, da engažira — seveda pred vsem dično subretko, — razen tega pa morebiti zopet kakega Motelja in enake korifeje, ki se v osmih mesecih niti toliko našega jezika ne nauče, da bi občinstvo ne mučili s tisto nerazumljivo, odurno kolobocijo. Za domačine je seveda še čas; kar bo z zlatom plačanim — nedomačinom ostalo, bo dobilo šele domače osobje. Kakor se čuje, se bo tudi zbor prenovil, gotovo s takimi dvomljivimi močmi, ki se nikdar besedila ne priuče in so le za nepotrebno, a drago štafažo. Ne čudimo se, da ravnatelj take kozolce preobrača, saj se nikclo ne briga za to; kajti župan Hribar je še tik pred občnim zborom, ko se je vršilo neko posvetovanje na magistratu zaradi gledališča, vzlic skrajno ponesrečeni sezoni in vzlic temu, da se ga je med sezono naravnost predrzno farbalo z velikimi finančnimi uspehi, vpričo udeležencev rekel, da ima ravnatelj popolnoma prosto roko. Postopa torej lahko kakor hoče, naj že bo par tisočakov več ali manj deficita, bo že mestna občina plačala; tista intendanca je faktično le peto kolo pri gledališkem vozu; seveda dotlej bilo je tako. Reklo se nam bo, Vsaj domači člani zdaj gostujejo po deželi in si služijo jako »prijetno« svoj kruh. Komur je znano, koliko dobijo na dan, koliko se porabi v raznih krajih na deželi, da se trga obleka, da morajo skrbeti tudi za svoja stanovanja v Ljubljani, ta se ne bo čudil, ako se od takih gostovanj vračajo domačini z oddrgnjeno in razdrapano obleko domu, a drugi dan niti ne vedo, kaj bodo jedli; kajti kdor potrka na magistratu, dobi lakoničen, po vsem mestu že znani odgovor: Nimamo denarja! Jako je tedaj umestno, da je deželni odbor zahteval svoje zastopstvo ne le v odboru Dramatičnega društva, temveč tudi v intendanci; le tako bo mogoče, da se odpravijo pri slovenskem gledališču vdomačene neznosne, uprav paševske razmere. Resno bo treba skrbeti za domačine, za naraščaj, dobiti morajo dober, vesten poduk, dati jim bo treba primerne vloge, da se vežbujejo in pri tem pokažejo, ali so talentirani ali ne, ali in kako napredujejo. Ni pa vse prav, kar ravnateljstvo ukrene, kakor ni vse sveta resnica, kar govori, in čudimo se, da je dr. Tavčar pri znani obravnavi pred sodiščem izrekel skrajno neumestne besede, da on ravnatelju verjame vse, igralcem pa nič; tudi za igralca mora biti intendanca, kateri more izreči svoje želje, in potožiti svojo bol, ako ga v gledališču nikdo noče poslušati.
NAŠA VOJNA MORNARICA.
Kakor se iz precej zanesljivega vira čuje, misli vojno ministrstvo v prihodnjem delegacijskem zasedanju predložiti vojno mornarično postavo, ki naj bi zagotovila naši vojni mornarici za dobo gotovih let državi primeren razvoj. Po novi postavi bi sc določila maksimalna starost vojnih ladij na 20 let. Po preteku 20 let bi se morala vsaka vojna ladja nadomestiti z novo. Kot za podlago novi postavi bi se računalo z 20 velikimi vojnimi ladjami, ki bi bile razdeljene v pet divizij. Vsaki taki diviziji, obstoječi iz štirih velikih vojnih ladij, bi se priklopila še ena rapidna križarka s 3000—4000 tonami. Tudi se namerava, z novo postavo število torpeclovk in podmorskih čolnov primerno pomnožiti. Po novi postavi bi se nadomestilo najprej vojne ladje »Wien«, »Budapest« in »Monarch«. Nadomestile bi se z dreadnoughtkami, od katerih ste dve že v dolu v tržaški ladjedelnici, tretja, se bo gradila v Pulju in četrta v Heki. Tej diviziji bi so po novi »ostavi. kakor zcor&i omenje-
no, morala priklopiti Še ena rapidn? križarka s 3000 tonami. Po izgotovitv te divizije bi prišle na vrsto sedanje »Ilabsburg«, »Babenborg« in »Arpad«. za temi pa »Nadvojvoda Karol«, »Nadvojvoda Friderik« in »Nadvojvoda Ferdinand Maks«. Vse to, ako se bo novs postava sprejela, bi moralo biti do lete 1920 izgotovljeno. Po tem načrtu b: štela naša vojna mornarica leta 1920 12 dreadnoughtk. Ker pa stane vsak tak velikan 50 milijonov kron in se bc morala vojni mornarici zagotoviti veliko večja dotacija v državnem proračunu, bo ta postavni načrt najbrže naletel na velike ovire. Zgradile se pa bodo dreadnoughtke vendarle, naj se vse na glavo postavi in kupile tudi, zaka; javna tajnost je, da to hočejo tisti, ki imajo pri nas prvo in zadnjo besedo in vso dejansko moč kljub vsem različnim ustavnim instancam.
IZPREMEMBE NA FINSKEM IN ANGLEŽI.
Z ozirom na veliki strah Angležev da bo s političnimi izpremembami na Finskem prizadet tudi carinski tarif piše uradna »Rossija«, da temu nikakor ne bo tako. Carinska zakonodaja Finske je bila vedno prerogativ krono in so bile finske trgovinske zveze z inozemstvom urejene na podlagi ruskih trgovinskih pogodb. Reforme, ki se uvedejo z ozirom na finski deželni zbor se tičejo edino le finskega razmerja dc Rusije in se kakih nenadnih carinskih izprememb torej nikakor ni bati. Za to jamči zlasti tudi rusko-nemška trgovinska pogodba, ki obvezuje rusko vlado, da nameravano carinsko izjed-načenje Plnske z ostalimi deli državo vsaj dve leti pred izvršitvijo naznani Nemčiji. V ostalem pa pri finski carini Anglija nikakor ni posebno interesi-, rana, ker zavzema v trgovini s Finsko prvo mesto Nemčija.
se tet naravna
amiznavoda 'rvTvrsteinkot zdravilna voda
zoper feikoče organskega dihanja in zoper^ bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča.'
Posojilnice.
Ljudska posojilnica Mg£aatce8ta a ~
VToiomnn podporno druStvo, Kongresni trg 19 lidjCiliHU Glej inserat
Razne tvrdke.
Jager Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5
KolllOaOO ^ran'	P01""'*"1* ta stekienlne
Josip Košmerl p[cvaa^goslovanskatvor-
izborne droži (kvas).
niča drož priporoča svoje
Lekarna Trnkoczy
v Ljubljani, zraven ro-
lovža.
TVTfk« r»i n cr^t* T-» treov'na s špec. blagom iYlCAIWJIigCI. delikatesami. Sv. Petra ce
St; 37. in 42.
In cesta
Obrtno pomožno društvo £Tnitrg
PfJof ah Filip, slikar za napise, črke in grbe, «rri£»lUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri,Zajcu'
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače
Jjhprf A., največja zaloga čevljev domačega iz-IiluGll delka, Prešernove ulice.
Sprejmem takoj
1145 3-1
ki bi imel veselje do kovaške obrti. Jakob illeš, Glince št. 31, pošta Vič.

Prememba temperature in vremena
povzroči kašelj, hripavost in katare Blagodejni učinek zdravniško priporočenega sredstva
Thymomel Scillae
iste olajšuje in odstrani. Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
1 steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprel pošiljatvi K 2-90. steklenice proti napre no-šiljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej pošiljatvi 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRHGNER-ja lekarni
c. i. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., St. 203.
Dobiva se v vseli lekarnah. Pozor na ime sredstva, izdelova-tella in varstveno znanko.
AVSTRO-OGRSKA. jlZ državnozborskih odsekov.
V	proračunskem odseku se je včeraj razpravljalo o narodnih vprašanjih. Okuniewski se je pritoževal čez rusko propagando med Kusini in napadal vlado, ki je vzela Rusinom cirilico. I)' Elvert se je potegoval za občcvalni jezik pri ljudskem štetju. Choc je rekel, da jc postalo sedanje ministrstvo policijsko. Kramaf jc govoril o gališkili razmerah. Wassilko in Šramek sta se prepirala s Kraniarom. Zborovala sta tudi finančni in ustavni odsek.
Kmečki nemiri v Bukovini.
V	Udzsticu, Bukovimi, je izbruhnila kmečka revolta. Kmetje so zasedli neko veleposestvo, češ, d'a so jim obljubili državni poslanci, da se bo posestvo razdelilo.
VOLITVE V BOSNI.
Minolo sredo so sc vršile volitve III. kurije za deželni zbor in sta bila v katoliški skupini izvoljena dva kandidata Hrv. Kat. Udruge: škof dr. Š a r i č v kmečkem okraju tuzlanskem in župnik Juraj Vescličič za kmečke okraje Travnik, Žepče, Zenica, Bugoj-no in Prozor. Hrv. Nar. Zajednica jc zmagala s petimi kandidati: dr. Nik. Mandič v dveh okrajih: sarajevsko-Ijubuški in Stolac; Gjuro Džamo-n j a , časnikar, za mostarski kmečki okraj in mesta istega okrožja; Mirko pl. G j u r k o v e č k i, posestnik, za banjaluško - bihačke okraje; dr. Jožo S u n a r i č , odvetnik, za Livno, Župa-njac in dr. travniške okraje.
23. t. m. voli II. kurija; kandidati Hrv. Kat. Udruge so: Peter Mrljič, delavec v železarni, škof dr. Šarič (na dveh mestih), monsignor K. Cankar in posestnik Potušek.
Za I. kurijo (voli vsa dežela) bodo volitve 25. t. m. Hrv. Kat. Udruga jc tu postavila sledeče kandidate: Josip pl. Vancaš - Požcški, predsednik H. K. U. in mestni svetovalec dr. Viktor Jankie-vvicz, odvetnik, Oskar pl. Somogyi, bančni ravnatelj in dr. Ambrož Dražič.
Vseh volivcev je v Bosni 402.164, in sicer 173.127 pravoslavnih (31 mandatov), 137.364 moslimov (24 mandatov) in 88.928 katoličanov (16 mandatov).
CESAR VILJEM POTUJE V BOSNO?
Berolinska »Zeit am Morgen« poroča, da ne pričakujejo v Sarajevu in Mostarju zgolj obiska cesarja Franca Jožefa, marveč tudi obisk cesarja Viljema, ki se udeleži lova kot gost nadvojvode Friderika na Hrvaškem.
ALBANSKA VSTAJA.
Mladoturška poročila slikajo položaj v Albaniji za skrajno ugoden in pripovedujejo, da se dežela pomirjuje. Koliko je dati na ta poročila, nam kaže sledeče uradno poročilo, ki navaja, da je pri Djakovarju 17.000, pri Trenici 20.000, med Prizrenom in Tetovem 8000 mož. Turki še vedno pošiljajo vojake v Albanijo.
PROTI BULGARSKEMU KRALJU.
»Balkanska Tribuna« objavlja oster članek proti bulgarskemu kralju Ferdinandu, ki grozi, da ga bodo pregnali. Člankar piše: Iz ptujine je došel k nam in nam je ostal ptuj. Danes je tu, jutri tam, redkokedaj med nami, kakor da nam hoče pokazati, da nam je ptuj. Vedno se pa povrne k nam, dokler mu nekega dne ne odpovemo gostoljubja. Ptujec je vedno spletkaril in hujskal, dokler ni doznal, cla je osamljen.
PROTI ARGENTINSKIM ANARHISTOM.
V	Buenos Airesu so zadnje dni aretirali nad tisoč anarhistov.
EDVARDOV POGREB.
Včeraj so položili truplo Edvarda Vil. v "VVindsoru v rakev angleških kraljev. Pogreb je bil velikansk, kra-Ijevsk. Po železnicah, po tramvaju, omnibusih in vozeh je došlo na tisoče in tisoče ljudi v London, da izkažejo Edvardu Vil. zadnjo čast. Že ob 6. uri zjutraj so v Londonu ustavili običajni poulični promet. Za red je skrbelo 35 tisoč vojakov in policija, ki so tvorili kordon. Pogreb je kazal pretežno vojaški značaj, kar na Angleškem ni navadno. Nebo je bilo začetkom oblačno, a pozneje sc jc zjasnilo. V Westminstru so dvignili Edvarda VII. ob tri četrt na 10. uro dopoldne. Pogreb je otvorila godba, sledili so ji vojaki in mornarji, atašeji, odposlaništva inozemskih armad in mornaric, generali, admirali, 63 pobočnikov rajnega kralja, dvorjani, nakar se je peljala lafeta s kraljevo krsto, ki jo jc vozilo osem konj. Krsti so sledili admiral princ Battcnberški, nosilec kraljeve zastave, Edvardov konj, nato jc prijezdil angleški kralj Jurij, sredi med nemškim cesarjem in Connaughtskim vojvodo. Za njimi so jezdili po trije skupaj norveški, grški, španski, bulgnrski, danski, portugalski kralj, turški prestolonaslednik, belgij-
ski kralj, Franc Ferdinand in drugi zastopniki raznih vladarjev. Sledile so kočije z damami. V prvi so sedele kraljica Aleksandra, ruska carica mati, v drugem kraljica Marija in norveška kraljica. V sedmi kočiji so se vozili zastopniki Kitajske, v osmem vozu pa Roosevelt, Pichon in perzijski zastopniki. Policija in gasilci so zaključili pogreb. Vročina je bila grozna. Nezgod je bilo grozno veliko. Več oseb je bilo pohojenih. Število ranjencev, še ni znano, a sodi se, da je ob pogrebu ponesrečilo nad 2000 osebi
Dnevne novice.
+ Seja načelništva »Slovenske Straže« bo prihodnji torek ob 8. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D. v Ljubljani.
-f Voditelj koroških Slovencev o narodnoobrambnem delu. — »Edinosti« za uho. Prejeli smo in priobčujemo: Celovec, dne 20. maja 1910. Slavno uredništvo! Iz Vašega članka »Jasnost« posnemam, da »Edinost« izrablja moj brzojavni pozdrav »Slovenski Straži« menda v prid neki slogi z liberalci v narodnoobrambnem delu. Stara liberalna taktika! Kadar si ne znajo drugače pomagati, pa ti besedo v ustih zavijejo. Dlakocepci. Odkar so liberalci —- tudi s pomočjo Edinjašev! — Ciril Metodovi družbi izpodmeknili temelj nad strankarske organizacije in jo uvrstili popolnoma med svoje strankarske naprave, in odkar so vsi opomini radi vpostavitve prejšnjega stanu, pri sedanjem odboru C. M. D. in pri liberalcih sploh tudi pri »Edinost« — našli gluha ušesa, je moralo vsakemu, celo naj-zarukanejšemu liberalcu, jasno postati, cla je edinosti in sloge v narodnoobrambnem delu konec — konec po izključni krivdi liberalcev, ki so na brezvesten način to edinost razbili pri tedaj še skupnem narodnoobrambnem društvu. Kar sem jaz v svojem brzojavu po-vdariti hotel, je bilo čisto kaj druzega, kakor pa je »Edinost« v njem brala. Kdo se je med nami doslej tako rekoč ex offo brigal za obrambo naše meje? V prvi vrsti takozvani »hujskači« ob mejah in nekaj idealistov, torej posamezne osebe bodisi svetnega bodisi du-hovskega stanu; narod kot tak, v svoji celoti, je doslej ta boj gledal preveč od strani. Tu treba pred vsem spremembe. Ves celoten narod, vse narodne plasti treba za obrambo meja zainteresirati, obrambno idejo demokratizirati, potem bo podana šele moralična podlaga za trajno intenzivno delo. To sem hotel skupščinarjem na srce položiti, ker iz-skušnja uči, da se uspešno dajo izvesti samo ideje, za k oje se ogreje narod v svoji celotnosti, vsa ljudska duša. Na liberalce pri tem v resnici niti mislil nisem, ker v njih ne vidim bistvenega dela našega naroda, ampak koterijo, ki narodu neizmerno škoduje in jc narodu prav tako nepotreben, kakor mrčes vrtnici, na koji se solnči. — Morda bo »Edinost« tudi ta moj komentar razumela šele čez 10 let; kajti v razumevanju znamenjev časa je, kakor se vidi, zelo počasna. — Dr. Brejc.
+ Zborovanje dolenjske podružnice »Slomškove zveze«. Iz Zatičine se nam poroča: Dne 19. t. m. je tu zborovala prva dolenjska podružnica »Slomškove zveze«. Vkljub raznim oviram je bila vendar udeležba velika. Dasi ni bil dan za zborovanje ugodno izbran, vendar je prišlo na. zborovali je 40 zboro-valcev, nad 20 pa. se jih je opravičilo pismeno. Ob 10. uri so se udeleženci udeležili daritve svete maše, ki jo je opravil z asistenco veleč. gosp. župnika J. Vidergar, premilostni gospod opat sam. Takoj po maši so se vsi udeleženci zbrali v šoli, kjer je tovariš Štrukelj otvoril zborovanje s pozdravom na vse navzoče, zlasti še veleč. gg. M. Ri-liarja., dekana in župnika J. Vidergar-ja ter prav toplo pa tudi g. nadzornika Stiasnega, kojemu so navzoči priredili prisrčno ovacijo. Takoj na to je začel gospod nadzornik s predavanjem o uporabi skioptikona v naših šolali^ ter o potovanju iz Tangera v Trst, ki jc bilo pojasnjeno s 50 skioptiškimi slikami. Obe predavanji sta bili zelo poučeni in interesantni. Prvo predavanje bode objavil »Slov. Učitelj«. Pozabiti tudi ne moremo in ne smemo dveh zelo interesantnih kinematografičnih predstav, ki jih je dodal veleč. g. župnik p. Lavrencij. Že popoldne so se udeleženci podali v gostilno Polanski, kjer so imeli izbomo skupno kosilo, pri katerem sc je razvila polagoma prav prijetna zabava. Da ni manjkalo slovenskih popevk, sc razume. 01) 4. uri pa se je oddelek udeležencev odpeljal s priljubljenim g. nadzornikom in gospodom župnikom Vidergarjcm na komisijski ogled in izlel v Polje, kjer jeseni otvorijo novo šolo. Bil je res prav ljubek majuikov izlet. Zborovanje naše
pa sta iz Ljubljane brzojavno pozdravila tovariša Pirnat in Jeločnik in še celo naši poslanci na Dunaju so se nas spominjali in nam poslali brzojavko, ki jc kaj ugajala: »Besnenje nasprotnikov naj vas ne plaši. Taki so bili vedno. Surovo psovanje, podlo denunci-janstvo je njihovo bojno orožje. Naj lajajo za plotom, ugrizniti itak več ne morejo nikogar. Iskreno Vas pozdravljajo Jaklič, Krek, Hočevar,«
+ Italijansko vseučiliško vprašanje. Italijansko dijaštvo je imelo dne 19. t. m. zvečer na Dunaju shod, na ka-torem so se posvetovali o odgovoru italijanskega dijaštva na izvajanja rektorja dunajske univerze. Pretekli torek je namreč sprejel rektor štiri zastopnike italijanskega dijaštva, ki jih je sam povabil, naredil jim nekako pridigo ter odpustil, predno so sploh prišli do besede, kakor izjavlja rektor sam. Italijansko dijaštvo je nato sklenilo v četrtek zvečer, da pošlje rektorju sledeče pismo: »Glede na rektorjeva izvajanja 17. t. m. napram zastopnikom italijanskega dijaštva, si dovoljujemo na polnoštevilnem shodu italijanskega dijaštva 19. t. m. sledeče izjaviti: Najprej ne odgovarja dejstvu, da se je hotelo italijansko dijaštvo po zadnji demonstraciji pred parlamentom 14. t. m. v sprevodu vrniti v avlo. Nasprotno se je že prej sklenilo, da se dijaki razidejo pred parlamentom, kar se je tudi zgodilo. Nadalje izjavljamo, da smo vsi pripravljeni žrtvovati za naš kulturni cilj, popolno italijansko univerzo v Trstu, največje žrtve in da za naša dejanja niso odgovorni vsakratni zastopniki italijanskega dijaštva, temveč hočemo nositi vsi popolno odgovornost.« Na pismu se je podpisalo 160 italijanskih dijakov. Zadnja opazka v pismu se nanaša na izjavo rektorja proti omenjenim štirim italijanskim zastopnikom, da bo smatral te zastopnike za odgovorne za mogoče nemire in njihove posledice. Končno se je na shodu razpravljalo še o nadaljnem taktičnem postopanju, nakar se je shod zaključil.
-f Laško vseučilišče. »Idea Italia-na«, glasilo istrskih liberalnih poslancev, pravi, da z laško fakulteto v Trstu ni nič in da je vsako upanje zastonj. Ker je »Idea« v laških rečeh vedno izborilo informirana, je to vest vredno zabeležiti.
f Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko ima v torek, dne 24. maja t. 1. ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom:
1.	Predložitev zapisnika zadnje seje;
2.	naznanila predsedstva; 3. naznanila tajništva; 4. zbornični račun za 1. 1909.; 5. volitev dveh članov in dveh namestnikov v kuratorij zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem; 6. volitev za imenovanje enega člana in enega namestnika v carinskem svetu; 7. a) prošnja za izredno podporo obrtnim nadaljevalnim šolam v Ljubljani; b) prošnja za zvišanje podpor raznim obrtnim nadaljevalnim šolam na Kranjskem; 8. tajna seja.
+ V občini Dedniuol pri Višnjigori je žc osmič za župana izvoljen gospod M i h a e 1 O m a ii e n , znani veletrgo-vec. Bodoče leto bode obhajal že 25-letnico županstva. Za svetovalce so pa izvoljeni sledeči gg.: Anton Skubic, posestnik iz Dedencloia; Franc Križ-man, posestnik iz Declendola; Andrej Kurent, cestni mojster v Starem trgu, in Jožef Škufca, restavrater na Pcščc-njeku. Vsi so somišljeniki S. L. S,
+ V Pragi se dela »Dan«. Pod tem naslovom pozdravljajo svobodomisleci naše društvo v »Slovenskem Narodu«. Na te zmede skoraj moramo nekoliko odgovoriti. Sedaj ko vidijo, da nam praška tla niso prevroča, prerokujejo, da nam bodo mogoče še premrzla. Seveda, ker ni eno. bo mogoče drugo, se tolažijo, mi pa smo prepričani, da oni ne bodo delali nikake temperature, niso nobeno solnce. Kar pa vedo o stvareh za kulisami, ki ne spadajo preveč na dan, kar ven z njimi! Prvo tako skrivnost, ki so jo prinesli izza kulis, pa moramo nekoliko osvetliti, da ne bo »Dneva« temnila. Pripovedujejo, da se Dan zato ni tako dolgo naredil, ker nismo imeli predsednika, cla sc je predsedništvo ponujalo g. štullerju in vrhu tega so hrana, stanovanje in še honorar, čc predsedništvo sprejme. Ta pa da jc bil prepošten in je to hvaležno odklonil, čel udi so bile njegove finance tako slabe, da jc moral domov. Res pa jc, cla jc eden izmed naših tovarišev (ime je na razpolago!) g. Štullerju, ki je pripovedoval, da mora raeli slabih financ domov, obljubil, da mu sam lo-liko posodi, če je zadovoljen, da bo mogel ostati tu, to pa radi starega znanja in ker se g. štullcr v nekem prejšnjem slučaju podobne prijaznosti ni branil. O predsedstvu sploh ni bilo govora, če si je g. štullor to kar sam zraven mislil, mu njegove skromnosti ne zavidamo.
Dopisniku pa povemo na uho, da imamo diplomiranega eksportnega akademika, ki študira pravo, za predsednika. Honorarja pa naši predsedniki in voditelji ne rabijo, ker še nimajo očetovskih skrbi in dolžnosti, dokler je pa človek sani, pa ne rabi toliko, saj se razumemo, ne? Če nas pa hočejo bojkotirati, jim pa povemo, da radi njihovega bojkota ne bomo niti lačni, niti žejni. Saj bojkotirajo tudi učne dvorane, pa te radi tega nič ne trpe. Če še kaj želite, se pa oglasite še kaj.
-L Občni zbor vipavskega okrožja Orlov se vrši 19. junija namesto 6. junija, ker se vrši na isti dan odborova seja »Zveze« v Logatcu! Bratskim odsekom dojclejo okrožnice!
—	Najnovejšo zanimivost na Vrhniki, na katero lahko g. Lenarčič vzame patent, si lahko tujci in domačini ogledajo ob poti, ki pelje od njegove tovarne do Verda. Ob tej poti, ki je dolga komaj nekaj čez 200 metrov, dal je omenjeni gospod nabiti gotovo nad 600 količkov precej gosto drug poleg drugega, brez vsakega reda sem in tja, ki štrlijo iz poti komaj 10 cm, tako, da je za človeka, ki bi šel ponoči po tej poti naravnost smrtnonevarno, ako bi se spodtaknil in padel. Kakor čujemo je stvar javljena pristojni oblasti. Pen polnoma prav. Za vsakega so postave, tudi za mogočnega Lenarčiča. Kaj ne, g. Lenarčič, šparati je treba pri takem uboštvu —.
•— Kako se ravna s slovenskimi vojaki? Iz Pulja pišejo: Vedno žalost-nejše novice se slišijo od 87. pešpolka iz Pulja; novice, ki jih človek, ki ne pozna vojaških razmer, skoraj ne more verjeti. Zopet se je dogodilo dne 3. t. m. nekaj nezaslišanega. Popoldne istega dne odkorakal je vojaški oddelek 13. stotnije pod vodstvom g. nadporočnika Petra Farscha na običajne popoldanske vojaške vaje. Vedno čmerni nad-poročnik je bil tistega dne še posebno slabe volje in svojo jezo je hotel stresti nad podložnimi, seveda nič krivimi vojaki. Prišedši na lice mesta na ukaz vojaki obstoje in nadporočnik z modernimi cvikerji opazuje s pikrim pogledom vojaka za vojakom, iščoč prilike za maščevanje. Oko mu obvisi na vojaku, katerega ni mogel radi njegovo odločnosti trpeti, ter zagrmi nad njim: »Sie blodcs Gesiclit!! . . . Sie Zugs-fuhrer! diesen Mann mit dem bloden Affengesicht tcilen Sie mir immer in das zweite Glied ein.« (Ti' budalast obraz!!... Četovodja! tega moža z bu-dalastim opičjim obrazom mi uvrstite vselej v drugi red!) Moštvo se je vsled teh »dostojnih« izrazov g. nadporočnika nasmehnilo, kar mu ni bilo po volji. Ukaže torej četovodji poveljevati moštvu: »kehrt euch!« na novo, z debelim in ostrini kamenjem posuto cesto; na cesti stoječi vojaki dobe ukaz — dvajsetkrat »nieder«. Četovodji se vojaki zasmilijo in ni komandiral več kot sedemkrat. Tedaj pristopi g. nadporočnik, rekoč: »Meni se zdi, da še ni bilo dvajsetkrat. Še enkrat!« in g. nadporočnik sc je očividno radoval, ko so že penasti vojaki padali obtolčeni po kamenju ter lovili sapo. Ko se je ukaz izvršil, še ni bilo g. nadporočniku dovolj, temveč še ukaže: »Naredite še par-krat!« Tako so naredili g. nadporočniku na zabavo, ne da. bi vedeli zakaj, devetin dvajsetkrat »nieder«, razbivši si roke, kolena in obraze. — Nasledek tega je bil, da so bili Vsi več ali manj bolni in razbiti ter so bili prisiljeni iti k zdravniški preiskavi, kjer se je dokazalo, da so nevarno poškodovani. Seveda se mnogi niso javili kot bolni vsled pretirane bojazni. — Zahtevamo strogo preiskavo proti surovemu nadporočniku!
—	Udeležniki mednarodnega časnikarskega kongresa v Pulju. V četrtek ob dveh popoldan so clošli v Pulj z Lloyclovim parobroclom »Thalia« udeležniki 14. mednarodnega časnikarskega kongresa. Od Trsta v Pulj sta spremljala goste tržaški cesarski namestnik princ Iiohenlohe in' istrski deželni glavar dr. Rizzi. V Pulju so sprejeli časnikarje poveljnik vojne luke podadmiral Julij pl. Iiipper, vodja pulj-skega okraj, glavarstva grof Attems, župan dr. Vareton s podžupanom in občinskimi svetniki, profesor Gnirs in drugi. Po izkrcanju so si udeležniki kongresa ogledali zanimivosti mesta. Puljska mestna občina je priredila v hotelu Riviera na čast gostom dine. Napitnice je otvoril pri dinoju puljski župan dr. Vareton. Pozdravil je ude-ležnike kongresa v imenu mesta in se zahvalil za obisk, nakar se mu je za prisrčni sprejem v imenu udeležnikov zahvalil predsednik kongresa urednik »Ncucs VViener Tagblalta« Singer. Sledilo je še več napitnic. Med tem časom je bil pa že pripravljen vladni paro-brod »Pelagosa«, da popelje goste na Brionski otok. Na Brionskem otoku je pozdravil .udclcžiiike mednarodnega
f
cooiiiKarsKega Kongresa lasimk otoka g. Kupelwieser. Po ogledu prekrasnega Brionskega otoka je g. Kupelwieser pogostil udeležnike. Nato so se udelež-niki zopet ukrcaii v »Thalio« in od-pluli proti Dalmaciji.
—	Novice iz Vitanja. Na Dobrni je padel pleskar Šuster z lestvice tako nesrečno, da si je zlomil več reber; nezavestnega so ga pripeljali v Vitanje. — V nedeljo je šel vinski agent zagrebške firme Engelberger na kolodvor v Mis-linji, pa se je na peronu zgrudil na tla zadet od srčne kapi. — Ravno isti dan so našli mrtvega delavca, ki je bil brez vsake rane; krvave pene, ki so vrele iz ust, dajo sklepati, da ga je menda zadela kap. Drugi pravijo, da je revež bil žrtev zločina. — Sneg, ki je padal v ponedeljek celi dan, je napravil po slo-venjegraški ravnini mnogo škode. Rž, ki je že pol metra visoka, vsa leži, bilke so zlomljene. — Pri žaganju je zgrabil cirkular sina posestnika Vranjek in mu skoraj popolnoma odrezal na roki desni palec. — Da bi šel avtomobil iz Vitanja v Celje, je le živa in prepotreb-na želja, kajti konzorcij sam, ki namerava dati v promet avtomobilsko progo Vojnik-Celje, bi si moral oskrbeti lahkejši voz, ki bi lahko dospel v naš gorski kraj, ki nosi ponosito ime Črna gora.
—	Vojna ladja »Cesar Karol VI.« je
dospela 17. t. m. v Buenos Aires, kjer je bila od amerikanskih oblasti, posebno pa od avstrijski podanikov najpri-srčnejše pozdravljena. Kako tudi ne? Saj jim »Cesar Karol VI.« predstavlja domačo avstrijsko zemljo. »Karol VI.« ostane v Buenos Airesu 29 dni. Med tem časom se bodo vršile velikanske stoletne slavnosti neodvisnosti Argenti-nije.
—	V Ricmanjih so stvari še vedno ri starem, prav tako kakor pred leti. upnik, ki so si ga bili Ricmanjci izvolili, preč. g. F. Jedrejčič, se je odpovedal in ne sprejme tega mesta.
—	Ustanovni občni zbor podružnice »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov na Jesenicah« bo v nedeljo, 19. junija, ob 6. uri zvečer v restavraciji »Pri Sokolu«. Gg. tovariše nujno vabimo, da bi se v velikem številu udeležili tega važnega zborovanja. Posebno tovariši z Gorenjske, Koroške in Tirolske naj ne manjkajo Osrednji odbor.
—	Izjava. Učiteljstvo radeške šole odločno obsoja prostaške napade v »Slovenskem Narodu« št. 111 na osebo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Lud. Stiasny. — Radeče, 20. maja 1910. Fr. Rant, A. Kotnik, VI. Peršlova, A. Lamut, I. Kalinova, Jos. Jager.
—	Dubrovnlške vesti. Iz Dubrovnika v Dalmacijj nam pišejo: 18. t. m. so bili na tukajšnjem sodišču obsojeni ■4 lopovi ki so v zadnjem času kradli po dubrovniškili prodajalnah in oropali vseh dragocenosti tudi cerkev v Cav-tatu. Dva sta bila obsojena vsak na štiri leta ječe, dva pa vsak na šest mesecev. — Halleyjevega kometa je čakalo do 5000 Dubrovničanov vso noč na 19. t. m. Čas so si kratili z godbami in petjem, a repatica se radovednežem ni pokazala.
—	Potres v Zagrebu so čutili 19. t. m. Potres so 19. t, m. čutili tudi v Du-bici.
—	Brezplačne gledališke predstave
namerava prirediti v poletju hrvaško deželno gledališče v Zagrebu, da gledališko umetnost bolj popularizira.
— Z izletom »Ljubljane« na Reko ln Sušak se bavijo vsi hrvaški listi brez izjeme ter ga beležijo z najlaskavejši-mi besedami.
—	Smrt Bakirbega Tuzllča. Iz Sarajeva se poroča: V Tuzli je 19. t. m. umrl bivši huzarski nadporočnik Ba-kirbeg Tuzlič, ki je dovršil svoje študije v dunajskem Terezijanišču. Bakir-beg Tuzlič je zadnji član ene najstarejših vel jaških rodbin in eden nkjbolj popularnih mož v celi deželi. Zapustil je milijon kron premoženja. Z njegovo smrtjo je zadela moliamedansko organizacijo velika izguba, bil je njen spiri-lus rektor.
—	Stoletnica rojstva Stanka Vra-«a — šolski praznik. Na prošnjo »Društva hrvatskih srednješolskih profesorjev«, naj se stoletnica rojstva ilirskega preporodi tel j a Stanka Vraza, v šolah svečano proslavi — je odredila hrvatska vlada, naj ne bo ta dan v srednjih šolah pouka ter se ga naj praznuje s predavanji in akademijami o Stanku Vrazu.
—	Spominsko ploščo učitelju in pisatelju Lepušlču odkrijejo dne 5. junija t. 1. »Bratje hrv. Zmaja« v družbi z »Učiteljskim društvom za mesto in Dkraj jKriževci« v Apatovcu na hiši, <r kateri je Lepušič umrl. Slavnosti se tačno že v soboto ob sprejemu gostov r»a kolodvoru v Križevcu. Vabljeni so tudi Slovenci. Prijave sprejemajo »Bratje brv. Zmaja« v Zagrebu,
—	Priznanje. Deželna vlada je dovolila, da se izplača postavna nagrada 52 K 50 h kovaškemu pomočniku Ivanu Pokornu v Škofji Lokj, ker je z lastno nevarnostjo življenja rešil vtopljenja Blaža Jugovica iz Škofje Loke.
—	Vojaški begunci. V Bjelini sta zopet dva vojaka pobegnila v Srbijo. Vojaške oblasti so jako nevoljne vsled pogostega begunstva med vojaki. Govori se, da se med vojaštvo vtihotapljajo srbski agenti, ki zvajajo moštvo k begu pod obljubo, da dobe v Srbiji častniška mesta.
—	Nadvojvoda Leopold Salvator v Zagrebu. Zagrebški uradni list poi'oča,
" da bo nadvojvoda Leopold Salvator od dne 28. t. m. do 1. junija nadziral vojaške čete v Zagrebu in Varaždinu.
Vlom v cerkvi. V noči od 18. do 19. t. m. je neznan zločinec vlomil v zakristijo župne cerkve v Podgorju. Razdrl je omrežje v oknu. Odnesel ni druze-ga. kakor konec železa od omrežja. Nekaj časa sem se v Slovenjem gradcu in okolici opetovano sliši o vlomih in tatvini. Sumi se, da je krivec star tat, ki je letos prišel iz šestletnega zapora.
—	Kaj nam obeta letošnja letina? Krme v obilju, bodisi trave, bodisi detelje. Strni prav lepe, izvanredno čiste. Sadje: črešenj, breskev prav malo, nekaj več sliv in hrušek, jabolk veliko, vinstva polovica manj kakor lani.
—	Na Boh. Bistrici vabi slov. kat. izobraževalno društvo k ponovni prireditvi dr. Krekove igre: »Tri sestre« na nedeljo dne 22. t. m. Začetek ob 3. uri popoldne.
—	V Dobrepoljah je umrl dne 20. t. m. šestošolec Ivan Štupnik iz Zden-skevasi. Bil je tih in skromen mladenič, pa vrl dijak. Očetu in vsej spoštovani rodbini izrekamo najiskrenejše sožalje.
—	Kako so Puljčani pričakovali Halleyjev komet. Iz Pulja nam poročajo: V sredo, dne 18. maja, je šlo pulj-sko prebivalstvo ob godbi in prevese-lem vrvenju skozi i'ep Ilalleyjevega kometa. Mestna puljska godba je svi-rala pred mestno hišo od polnoči do 1. ure po polnoči. Seveda se je potem-vrvenje nadaljevalo do jutra in še čez. Če je bilo pa to tudi za tiste prijetno, kateri so se namenili v spanju prepotovati kometov rep, je pa drugo vprašanje.
—	Občinski odbor mestne občine Postojna je v svoji seji sklenil nastopni protest: 1. Občinski odbor protestira proti odloku c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 4. maja t. 1., št. 16.159/888, s katerim se hoče utesniti starodavno pravico Postojnčanov in Veliko Otoča-nov glede poseta postojnske jame ob slavnostnih prilikah. 2. Protestira proti temu, da se v novejšem času v reklamah za postojnsko jamo dosledno povdarja, da je naša jama »bekanntlich ein Staatseigentum«, če tudi dobi polovico čistih dohodkov od jame le mestna občina in drugo polovico jamski zaklad. 3. Občinski odbor prizna, varujoč in upoštevajoč lastninske pravice mestne občine do postojnske jame v prvi instanci le jamsko komisijo kot. upravno korporacijo, v kateri ima mestna občina v varstvo svojih koristi svoje zastopnike in protestira proti temu, da se je preko iste izdal odlok c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 4. majnika t. 1., št. 16.195/888.
—	O shodu v Senožečah smo prejeli: Slavno uredništvo! Z ozirom na uvodnik v št. 111. »Slovenca« z dne 19. maja t. 1. z naslovom »Jasnost!«, in sicer glede stavka: »Tako sta cirilme-todarja Berce in Ante Beg v Senožečah pri nekem občnem zboru zopet ubirala sladke strune ,skupnega odpora.' zoper tujstvo in oznanjala veliko resnico, cla je Slovenec Slovencu brat, sveta vera pa naš zaklad« — uljudno prosim, da blagovolite popraviti v toliko, da podpisani sploh še nikoli ni bil na kakem shodu v Senožečah ter tako tudi govoriti ni mogel. — Z velespoštovanjem udani — Ante Beg, potovalni učitelj družbe sv. Cirila in Metoda. — V Ljubljani, 20. maja 1910.
—	S Sv. Gore. Te dni so bile tu merodajne osebe, ki so si ogledale kapelico, v kateri počiva kardinal Missia. Spomenik, ki bo vreden ranjkega, bo gotov do roženvenške nedelje. — Na binkoštni torek je prišlo seni okoli 200 moških romarjev iz kranjske in loško dekanije. Posebno pozornost je vzbujalo petje moškega zbora iz Stare Loke in pa v Gorici trobojnicc na njihovih prsih. — Vročina jc huda, dozorele so prve črešnje.
—	Češki jezik na praški nemški kliniki. Deželni odbor češki je z vsemi proti dvem nemškim glasovom na. pritožbo odvetnika dr. Klumperja sklenil, da mora nemška praška klinika sprejemati in reševati tudi češke vloge, a odgovor lahko sestavi v nemškem jeziku.
—	Orli Iz Most se udeleže javne telovadbe v nedeljo 22. t. m. v D. M. v P. Na zahtevo občinstva se ponovi igra »Turški križ« v nedeljo dne 29. t. m. v salonu g. Oražma na Selu. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Mura zopet nevarno narašča. V Gradcu jc včeraj narasla za 13 cm; južno od Gradca, blizu Kalsdorfa je že prestopila bregove in preplavila polja in travnike blizu vasi Sulz in Nieder-sulz. Tudi pri mestu Murau na Zgornjem Štajerskem je že pi-eplavila svojo okolico.
—	Umrl je v Piranu kanonik Seba-stian Marchio.
—	Lurška votlina v Rakovniku na Dolenjskem je zopet urejena in ozalj-šana. Marijin kip so zložili skupaj in se nič ne opazi poškodb. 1. maja pa so z Javorovice v procesiji prinesli še drug kip lurške Matere božje ter ga z veliko slovesnostjo namestili v votlini. Ob tej priliki se je sešlo pri votlini na tisoče ljudstva — nič manj nego takrat, ko se je votlina prvič blagoslovila. Ljudje so votlino ozaljšali s cvetlicami in podobami, tako da je zopet dostojna za češčenje lurške Matere božje. — Onega nesrečnika, ki je kapelico razdejal, so oblasti vendar prijele in zaprle.
—	Redek slučaj. Dne 23. t. m. obhajata splošno znana Anton in Marija Prosenc v Zagorju ob Sori 571etni poročni dan. Ravno isti dan pa obhaja njun sin Anton z gdčno. Ivanko Kovač, posestnika hčerjo v Leskovcu pri Sv. Urhu prvo poroko, najstarejši sin Janez Prosenc pa srebrno poroko. Obenem slavita isti dan stariša neveste srebrno poroko. Vsem štirim zakonskim parom na mnoga leta!
—	Zdravniški izlet v Zagreb moral se je za letos odložiti. Dne 29. t. m. se vrši na Dunaju v zadevi socialnega zavarovanja in v navzočnosti državnih poslancev skupno zborovanje avstrijskih zdravniških zbornic in pa državne zveze zdravniških organizacij. Pri tem zborovanju bo zastopano tudi »Društvo zdravnikov na Kranjskem«, radi Česar je moral odpasti za 26. in 27. t. m. določeni izlet v Zagreb. Tudi se je šele sedaj avtentično doznalo, da se bo meseca julija vendarle vršil zdravniški kongres v Sofiji. Mnogi zdravniki so izjavili, da bi se nikakor ne mogli udeležiti izleta v Zagreb in pa kongresa v Sofiji, radi česar se je prvi preložil na poznejši čas.
—	Društvo jugoslovanskih medl-cincev. Na ustanovnem občnem zboru »Društva jugoslovanskih medicincev« na Dunaju, dne 13. maja 1910. izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsednik Vekoslav Zalokar, podpredsednik Vladimir Mihajlov, prvi tajnik Fr. Rajski, drugi tajnik Fran Virant, blagajnik Vladimir Bočarov, knjižničar Iv. Pintar, gospodarji, Leonardo Ficht-ner, Stevo Ilič, Milan Jovanovič, namestniki, Ivo Fras, Janaki Nikolov, Niko Grubišič, pregledniki, Slavko Petrovič, Filip Kisov, Josip Tavčar, Ivo Kandijaš.
—	Ponovitev procesa Haverda. Poročali smo svoj čas o umoru bogate vdove Haverda blizu Segedina, o priznanju ljubimca, njene hčere »lepe Mariške«, da je on izvršil umor kakor tudi o tem, da je porotno sodišče v Se-gedinu nedavno vse obtožence: Lepo Mariško in njena dva oboževalca Ja-nossija in Vojto popolno oprostilo. Sedaj pa brzojavljajo iz Segedina, da se je Janossi včeraj sam javil sodišču ter prosil, da se zapre njega, Mariško in Vojto, kajti na prigovarjanje teh dveh da je on resnično izvršil umor.
—	Sijamskl dvojčki rojeni v vinko-vaškem okraju na Hrvaškem. Poroča se iz Orolika, da je kr. županijski fizik dr. Hugo Blum posetil 16. t. m. Ano Jankovič, ki je dan preje rodila skupaj zraščena dvojčka ženskega spola, toda mrtva. Glavi in vratova sta pravilno razvita ter stojita na enem truplu, ki je poraščeno s skupno kožo, kajti ima namreč dvoje prsi, ki ste popolnoma razviti, a vendar v eni koži zraščeni. Trebuh je samo eden. Desna roka desnega deteta je pravilno razvita, medtem ko je leva priraščena, kakor tudi desna roka levega deteta. Obe skrajni roki pa. sti dobro razviti in počivati simetrično na ledjih Vse štiri noge so pravilno razvite ter so ena proti drugi obrnjene. Rodbina jc odločno odklonila, da bi sc sijamska dvojčka porabila v svrho proučevanja.
—	Ob 501etnici Jelačičeve smrti sta bila na vznožje spomenika v Zagrebu položena dva velika venca in obešene štiri zastave. Zadušnniea sc vrši v ponedeljek v Markovi cerkvi.
—	Avstrijsko - italijanska konle-renca za raziskavanje Jadranskega morja je bila 18. t. m. slovesno otvorje-na v Benetkah. Za predsednika je bil izvoljen dunajski vseučiliški profesor Bnickner, za podpredsednika profesor Dcmurclii z vseučilišču v Padovi.
—	visoKa vojaška ustanova. Generalni major v p. Karol baron Kopal je založil v spomin svojega očeta, ki se je zlasti odlikoval v Santa Luciji, za 6. in 7. lovski bataljon ustanovi po 5000 K. Isti je žc preje v enak namen založil 6000 Iv. Obresti se bodo podelile med zaslužne podčastnike.
—	Izlet mokronoške šolske mladine v Ljubljano. Iz Mokronoga nam pišejo: Minoli torek je napravila naša šolska mladina pod vodstvom g. župnika Bu-kowitza izlet v Ljubljano; na kolodvoru sta jih pa čakala gdč. učiteljica Ber-not in g. nadučitelj Pirnat. Najprvo smo si ogledali cerkev sv. Jakoba, potem pa na grad, kjer smo videli marsikaj zanimivega ter imeli lep razgled čez vse mesto. Popoldne smo si ogledali še druge znamenitosti mesta, zlasti pa muzej. Gospodu ravnatelju in njegovemu pomočniku v muzeju najprisrčnej-ša zahvala za prijazen sprejem in razna pojasnila, katera človek neobhodno rabi, če želi imeti kaj od tega, kar jo videl. Zares podučilo in zanimivo je bilo za nas. Obedovali smo v ljudski kuhinji, kjer smo bili prav dobro postrežem. Čast in hvala vsemu osobju v ku-kinji, zlasti pa milostivim gospem in čislanim gospodičnam, ki so tako prijazno stregle našim otrokom. Naš gospod župnik je pa zopet pokazal vnemo do šole in ljubezen do otrok s tem, da je kupil otrokom močnatih jedi, za kar so mu otroci gotovo iz dna srca hvaležni. Otročja želja jc, da bi napravili še več takih izletov, saj so tudi koristni, ker razširi sc jim njih duševni obzor.
—	Št. Vid nad Ljubljano. Razstava tukajšnje obrtno - nadaljevalne šole je nad vse lepo uspela. Razstavljeni so bili risarski izdelki različnih obrtov, posebej iz mizarstva, zidarstva, kro-jaštva itd. Občo pozornost so vzbujali mizarski izdelki, ki so bili v modernem slogu ter enostavno in praktično uporabno izvršeni. Tudi glede zidarstva je bil opažati velik napredek, naravnost odličen uspeh. Obe predavanji ste bili zelo obiskani. Gospod vodja Mihelič je v kratkih in vznesenih besedah razvil pomen in razvoj obrtništva in obrtnega šolstva ter s krasnimi besedami: »Bog živi pošteno slovensko rokodelstvo, Bog živi pošteno slovensko delo!« ob živahnem pritrjevanju poslušavcev končal svoje predavanje. Na binkoštni ponedeljek je predaval g. dr. Bogdan Derč o »Zdravoslovju«. V nad eno uro trajajočem govoru je zelo zanimivo razvijal vzrok in nastanek različnih bo-leznij ter opisal različne škodljive vplive za zdravje pri raznih obrtih. Ob koncu predavanja mu je zadonela navdušena pohvala vsega občinstva, ki jo je pač v vsej meri zaslužil. Z zelenjem okinčano razstavo je obiskalo mnogo domačega in tujega občinstva, posebej še mnogo odlične gospode iz Ljubljane, med njimi g. dvorni svetnik Kalten-egger, g. vladni svetnik in okrajni glavar v Ljubljani dr. Henrik pl. Chron z gospo, g. vladni komisar in nadzornik za obrtne šole Ivan Šubic, g. profesor c. kr. učiteljišča Fr. Suher, g. vodja slovenske deške osemrazrednice Janko Nep. Jeglič, gg. profesorji knezoškofij-ske gimnazije v št. Vidu in njih učenci ter mnogo drugih strokovnjakov. Vsi so se zelo pohvalno izrekli o uspehih tukajšnje obrtno-nadaljevalne šole ter častitali našemu povsod priljubljenemu vodju g. Miheliču, ki dela tako neumorno v prid in koi-ist našega obrtništva. Bog blagoslovi to njegovo plemenito delo!
—	Spoštuj nedeljo in praznike! V
nedeljo je v tunelu Sv. Vida v Trstu delal Matej Calcina iz Grižnjana. Kar se je iz vrha odvalila skala in ga tako ranila, da jc kmalu umrl.
—	Dr. Krekova narodna igra »Tur. ški križ« se je izborno igrala 15. t. m. v telovadnici Orla v Vipavi. Udeležba je bila ogromna, do zadnjega kotička vse napolnjeno. Igra se bode ponovila zadnjo nedeljo v majniku, dne 29. t. m. Opozarjamo na to! Kdor je bil, bo še enkrat šel! Katerega zadnjič ni bilo, naj ne zamudi 29. t. m. v Vipavo! Na zdar!
—	Osmina po pokojnem župniku g. Antonu Antončiču bo v Ihanu v ponedeljek, dne 23 maja, ob devetih dopoldne.
—	Umrl je v Ameriki dne 1. maja v Calumetu rojak Ivan Žalec iz Nortli Tamaracka. Ranjki je bil žrtva »bele kuge« ali sušice, na kateri je bolehal nad eno leto in ki ga jc pognala pre-rano v grob. Bil je rojen na Vrhu pri Vinici nad Kolpo in je bil star jedva 29 let. Na Calumetu jc bival več let, kjer zapušča tucli žalujočo vdovo in več ožjih sorodnikov.
Promocija bosanskega mohame-tlanca na dunajski univerzi. Pravnik leta 1848 v Črnigori umorjenega poveljnika, turškega vojaštva v Hercegovini Smailage čengiča, Savetbeg Ba-sugič iz Stolcu, je bil včeraj na dunaj-
ski univerzi promoviran za doktorja filozofije. Basagič je prvi mohamedan-ski doktor filozofije iz Bosne in Hercegovine in sploh prvi doktor med Jugoslovani, ki si je pridobil doktorat iz literature in zgodovine arabskega, perzijskega in turškega jezika. Dr. Baša-giča kandidira mohamedanska samostojna stranka v mestni kuriji za bo-sensko-hercegovski deželni zbor.
—	Trije tržaški trgovci aretovani. Iz Trsta se poroča 20. t. m.: Pred par meseci je vzbudil propad staroznane tvrdke M.Urbancich mnogo zanimanja. Vsled odredbe deželnega sodišča pa so aretovali sedanje lastnike omenjene tvrdke Andreja Faris in njegova sinova Romana in Ironousa, ker so obtoženi goljufivih dejanj v škodo konkurzni masi.
—	Upravno sodišče je odklonilo večino pritožb splošnega pokojninskega zavoda zaradi zavarovalne dolžnosti prodajalcev, urejevalcev izložbenih oken, trg. pomočnikov in blagajničark v trgovski obrti.
Slovenci! Slovenke!
Skrbite, da napolnite z mnogoštevilnimi darovi »Slovenski Straži" prihodnjo številko »Narodnoobrambnega Vestnika"!
Ljubljanske novice.
lj Člani in članice »Slovenske kršč. soc. zveze« v Ljubljani se pozivajo, naj se za zastavo S. jK. S. Z. polnoštevilno udeleže v stolnici procesije sv. Rešnjega Telesa prihodnji četrtek. Zbirališče ob 8. uri zjutraj v društveni dvorani.
lj Seja odbora S. K. S. Z. bo v ponedeljek ob osmi uri zvečer.
lj Ljubljanski nedeljski izletniki se opozarjajo na javno telovadbo v D. M. v Polju pri Ljubljani, katero priredi poljsko okrožje Orla dne 22. maja ob štirih popoldne. Po javni telovadbi ljudska veselica na vrtu brata župana Jakob Dimnika. On ima tudi na razpolago konje in vozove za povratek v mesto. Lepa prireditev obeta mnogo zabave v prijaznem Polju. Na svidenje jutri, v nedeljo, pri javni telovadbi! Na zdar!
lj Bratje Orli! Odhod k javni telovadbi v D. M. v Polju jc jutri ob 1. uri popoludne iz »Uniona«. Prosimo vse Orle, da se točno zberejo ob napovedani uri! Na svidenje! Krepak: Na zdar! — Ljubljanski Orel.
lj Jutri pešizlet pevk in pevcev »Ljubljane«I Pevski zbor »Ljubljane« poleti jutri popoldne k veselici okrožja Orlov pri D. M. v Polju. Veselica se bo vršila na vrtu župana Dimnika. Zbirališče jutri v nedeljo točno ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih. Prosimo polnoštevilne udeležbe izvršujo-čih članov in članic ter njihovih rodbin, pa tudi g g. podpornih članov. Kolesarji dobrodošli!
lj Shod obrtnikov. Obrtni shod sklicuje »Obrambna zveza ljubljanskih obrtnikov« v nedeljo, dne 22. t. m., dopoldne ob 10. uri v salon hotela »Ilirija« v Kolodvorski ulici. Dnevni red: 1. Kako ljubljanski občinski svet oddaja važna dela. 2. Obrtno-nadaljeval-na šola. 3. Slučajnosti. — Vabilo poziva: Dnevni red je zelo važen, pridite prav gotovo! Zadnji čas je že, da pridemo obrtniki ljubljanskega mesta zopet skupaj, da se pogovorimo o razmerah, ki so nastala v našem mestu. V združenju je moč!
lj Občni zbor »Slovenskega glasbenega društva Ljubljana«, bo prihodnjo soboto, 28. maja ob pol osmi uri zvečer v dvorani »Rokodelskega Doma«, Ko-menskega ulice. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcionarjev, volitev odbora in raznoterosti. — Odbor.
lj Shod Jugoslovanske Strokovne Zveze so imeli v četrtek zvečer na Selu. Dvorana slov. katol. izobraževalnega društva v hiši p. Oražma jc bila polna delavstva raznih strok. Na shodu jc govoril načelnik J. S. Z. dr. Z a j c c o socialnih nalogah državnega in deželnega zbora ter o potrebi krepke delavske organizacije. Govornik priporoča ustanovitev skupine J. S. Z., ki naj združi vse delavstvo Vodmata,, Sela in Most. Govor so zborovalci sprejeli z navdušenim pritrjevanjem, ustanovili skupino in izvolili odbor. Vpisalo se je lepo število članov. Novoizvoljeni odbor, ki obstoji iz samih delavcev in de-lavk< koraka poln navdušenja na delo. Selška skupina obeta postati v kratkem času ena najmočnejših skupin J. S. Z.
l j Gospodarski odsek »Slov. Izobraževalnega in gos-oeiarshega društva za Trnovo in Krakovo« je pri četrtkovem posvetovanju o gospodarskih razmerah v krakovskem in trnovskem okraju sklenil z vso odločnostjo zahtevati od mestnega magistrata v Ljubljani, da že vendar enkrat posuje Lahovo pot, za katere posipanje so nekateri posestniki žc morali pred meseci plačati prispevke, dasiravno cesta še danes ni posuta. Sploh bo gospodarski odsek v kratkem sklical na posvet posestnike trnovskega in krakovskega okraja, da sc dogovore glede cest, ki so res v prav škandaloznem stanju tako glede posipanja, razsvetljave in pa škropljenja. Če prebivalstvo plačuje visoke občinske do-klade, naj se mu tudi da to, kar neobhodno potrebuje, t. j. dobrih cest in luči.
lj Musica saera v stolnici. Jutri v
nedeljo (Sv. Trojica) pri veliki maši ob desetih: Missa in lion. Ss. Cordis Jcsu, zl. Fr. Kimovec, Gradual »Benedictus es«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Benedictus sit«, zl. Fcrd. Schaller.
lj Na Bakovniku daruje jutri ponti-fikalno sveto mašo mil. g. škof Ivan St ari ha ob 10. uri. Prej pa ima govor veleč. g. Janez Kalan, voditelj Marijinih družb. Popoldne vodi procesijo kakor po navadi preč. gospod kanonik Tomaž Kajdiž. Pred procesijo ima govor veleč. g. prof. dr. JerŠe. Začetek ob pol štirih.
lj Mestni magistrat za lepoto mesta. Na Marijinem trgu, na vsaki strani stopnjic, ki vodijo v frančiškansko cerkev, je v kotu nekoliko zemlje, ki jo je vsako leto zasajal mestni vrtnar s cvetjem in zelenjem že v začetku majnika. No, letos bo že kmalu konec maja, a zemlja še vedno sameva, menda zato, ker bo tamkaj na sv. Rešnjega Telesa dan prvi blagoslov stolne procesije. Pa ne samo to! Ako magistrat noče urediti parka ob Lattermanovem drevoredu v Tivoliju, pred cerkvijo Srca Jezusovega, napraviti že dolgo ob-ljubovani park na trgu Tabor in urediti nasade v mestu kakor na Gradu, naj vsaj skrbi, da bo mesto imelo vsaj v sredini prijaznejše lice, kjer se vrši največji promet. Tisočaki se mečejo iz mestne blagajne, s kronieami pa sc hrani. Mestni magistrat je res preveč liberalen!
lj Olepšava Prage s cvetlicami. Praški občinski svet je sprejel več predlogov komisije za olepšavo mesta s cvetlicami in sklenil pozvati občinstvo in javne zavode k sodelovanju. Za nagrade se je tudi letos dovolilo 1000 K. In v Ljubljani?
lj Gremij trgovcev ima dne 29. t. m. ob devetih dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma« svoj redni letni občni zbor.
lj Poročil se je c. kr. pristan, in morn. zdrav, odposlanik c. kr. fregat ni" poročnik v m. g. Alojzij P o 1 j a n c c v Splitu z gdčno. Ano Pavločič iz Ljubljane.
lj V preiskovalni zapor so odvedli včeraj popoldne knjigovodjo »Mlekarske Zveze«, Ivana Medveda, ker jc po-nevcrjal. Medved je kasiral denar, ki si ga jc pridržal. Manipulirati ni mogel dolgo časa, ker mu je odbor kmalu prišel na sled. Načelnik »Mlekarske Zveze«, grof Barbo jc naznanil poneverbo oblasti, ki je zaukazala, da se Medved odvede v preiskovalni zapor. Kakor se govori, je poneveril Medved okolu 1200 kron. Manipuliral je n. pr. pri gospodu Kendi tako-le: Prinesel je saldirano pobotnico Kendi, denarja pa ni oddal, marveč ga je obdržal zase. Plače je imel mesečno 160 kron.
lj Društvo trgovskih in podjetniških uslužbencev v Ljubljani ima v nedeljo dne 22. t. m. ob deveti uri dopoldne sveto mašo na Rožniku. Tem potom se vabijo vsi člani in somišljeniki, da se svete maše v obilnem številu udeleže.
lj Občni zbor krajne skupine c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v
Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 22. t. mes., ob i. uri popoldne v društveni sobi p. Poka, Florijanske ulice štev. 6. Gg. člani se najuljudnejše vabijo, da se polnoštevilno udeleže.
lj Umrla je včeraj ob 3. uri popoldne dobro znana gostilničarka »pri Lo-zarju« — »Speckhugel«, gospa Marija Novak v Štepanji vasi. Pogreb bode v nedeljo ob pol 4. uri popoldne. Bila je dobra krščanska mati, vzor prave slovenske gospodinje. Naše iskreno soža-lje.
lj Poročil sc bo v ponedeljek v mestu Ivanič tukajšnji brivski mojster g. Stanko K e 1 Š i n z gdč. Barbaro G o 1 d, sorodnico nadškofa Posiloviča. Mlademu paru najsrečnejše dni!
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Jevc, posestnikov sin, 14 mesecev. — Josipi-na Kuclar, kuharica 51 let. — Helena Bizjak, delavka, 80	Marija Kru-
šič, uraduikova vde	i«i. — Roza-
lija Gorenc, vdova železniškega strojevodje, 82 let. — Avguštin Čebulj, bivši čevljarski pomočnik, 25 let.
lj Za Bokodelski dom v Ljubljani
je daroval preč g. Viktor Č a d e ž , ka-pelan v Tržiču, 20 K. — Bog plačaj! Živeli posnemovalci!
lj Semenj. Dne 18. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 349 konj in volov, 75 krav in telet, skupaj 424 glav. Kupčija jc bila pri goveji živini dobra, pri konjih pa srednja. Cena goveji živini jc bila od 62 do 74 v kg žive vage.
lj Pobegnil jc dne 19. t. m. prisilje-ncc Alojzij Adamič, rojen 1886. v Skrbni pri Sežani. Adamič govori slovensko in nemško ter je po poklicu pek.
lj Za kruhom. Včeraj sc jc z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 57 Macedoncev in 30 Hrvatov. K pogloblje-nju Grubarjevega kanala se je včeraj pripeljalo 53 Hrvatov.
lj Trpinčenje živali. Včeraj sta hlapcu Ivanu Fajdiga, ko je peljal v hotel »Tivoli« pesek, konja vsled prevelike teže na cesti opešala. To je hlapca tako ujezilo, da jc začel po živini neusmiljeno biti in jo suvati s škornji. Ko je hlapca nek gospod na to opozoril je surovež tudi njega ozmerjal. Konečno besedo bode imelo sodišče.
lj Zveza društev c. kr. davčnih uradnikov Avstrije priredi v nedeljo, dne 22. t. m., ob pol 11. uri dopoldne v Ljubljani pri »Roži« drugo zborovanje avstrijskih davčnih uradnikov z dnevnim redom: Vladna predloga časovnega avanzma za avstrijsko davčno urad-ništvo.
lj Na kriva pota zašel. Ferdo Kuče-ra, 30 let star, bivši agent, stanujoč na Selu, je nevaren slepar, ki je bil že sedemkrat zaradi enakih dejstev pred-kaznovan. Zadnjo kazen je prestal 30. julija m. L, a komaj da je užival toliko zaželjeno prostost, začel je po svoji stari navadi ljudi varati. Seznanil se je z neko natakarico pri »Črnem medvedu« v Ljubljani in ji zakon obljubil, to pa le za to, da je izvabil od nje 46 K. Prišel je letos meseca sušca k Vincencu Ga-brovcu v Podpeč, kateremu je natvezil, da je agent Kmetecove pisarne in da mu bode preskrbel karto za v Ameriko. Vlačil ga je toliko časa po Trstu, da mu je odvzel ves denar v znesku 358 K. Na to jc pa še brzojavnim potom od Gab-rovcove žene zahteval 300 K, katere mu pa k sreči ni poslala. Jeri Presetnik v Smartnem je lagal da ji bode preskrbel dovoljenje za izvrševanje gostilni-čarske obrti, zakar je dobil 26 K. Razen teh, je Kučera še devet drugih strank za, razne zneske opeharil oziroma jih opehariti skušal. Kučera ni pri glavni razpravi s svojim zagovorom nič dru-zega dosegel, kakor to, da ga je sodišče zopet na 2inpol leta težke ječe obsodilo.
lj Vodstvo pogrebne bratovščine sv. Jožefa prosi vse one p. n. gospode, ki so prejeli te dni oziroma še prejmejo okrožnico te bratovščine, naj iste nikar ne vržejo neprečitane v koš. Ako se prvi naši želji ne morejo odzvati, blagovolijo naj se pa ozirati vsaj na drugo. Pripomnimo z veseljem, da sta se prvi naši želji odzvala že poleg drugih tudi dva visoka cerkvena dostojanstvenika; prosimo torej, naj jima slecle šc drugi p. n. gospodje.
lj Maša na Božniku. Služba božja, tvrdke Samassa, ki jc bila že mnogo let v navadi v cerkvi na Rožniku, se priredi letos zopet in se bo v nedeljo, dne 22. maja 1910, ob 8. uri zjutraj darovala v imenovani cerkvi sveta maša. Prosi se prav obilne udeležbe. Odbor.
lj Na novozasajenem senčnatem vrtu hotela »Union« bo jutri zvečer velik vojaški koncert.
lj Kolo ukradeno. V Sodni j ski ulici je bilo včeraj popoldne ukradeno izpred dr. Furlanove pisarno posestniku in vinskemu trgovcu g. Matiju Dolni-čarju iz Smartnega pri Ljubljani kolo »Styria«, vredno 300 K. Kolo je prostega teka, črno pleskano, balanca je moderno zakrivljena, plošča je izredno velika in poniklana in ima črn napis »St,yria Graz«. Kolesi sti rdečo belo obrobljeni, gumija pa nova in zobčasta. Stopali pa imata klipse. Kolo ima policijsko številko 86 črno na belem polju. Pozor pred nakupom.
lj Kolo poneveril. Dne 14. t. m. je nek krojaški pomočnik poneveril mehaniku Jožefu Plcškotu na Viču kolo »Styria«. Kolo je vredno 70 K.
lj Tatvini. V Spodnji Šiški jc bilo minoli leden uradnikovi soprogi gospe Frančiški Kelscovi iz podstrešja ukradena različna obleka, vredna 104 K. — Ključavničarskemu mojstru Iv. Kme-tecu pa je bilo iz gostilniške veže Fr. Wcissa v Zgornji Šiški ukradeno kolo, vredno 100 K. V obeh slučajih so tatovi neznani.
lj Neprevidna kolesarja. Včeraj sta na. Dunajski cesti skupaj zadela neki mizarski in neki mesarski vajenec. Obadva sta padla in se je eden pri icm močno poškodovaL
lj Obsojen je bil v Celovcu korpo-ral 7. pešpolka Gorjup, ki je na pustni torek malo vinjen hotel aretirati več policajev, na osem mesecev zapora. Všteje sc mu pet mesecev, ki je že presedel.
lj Umrli so v Ljubljani: Jakob An-drejak, hišni posestnik, 87 let; Viktor Beštcr, dclavccv sin, 1 mesec; Matija Cirman, zasebnica, 57 let; Terezija Puš-nik, pomožna usmiljenka, 44 let; Ivana Cirman, bivša natakarica, 32 let; Helena Ažman, bivša delavka, 41 let; Mai--tin Belcjan, delavec, 53 let; Angela Brudar, delavčeva hči, 4 leta; Leopold Lovšin, sin pečarskega pomočnika, 2 leti; Andrej Vrhunc, užitkar, 77 let; Karolina Zor, zavar. uradnika žena« 56 let.
IZ VELIKOMESTNEGA ŽIVLJENJA.
— POIZKUS UGBABLJENJA.
Po neki tržaški cesti je šla včeraj neka elegantna dama z malim dečkom ob strani, katerega je vodila služkinja. Kar se pripelje zaprt avtomobil, iz njega skočita dva gospoda, od katerih je eden zagrabil omenjenega dečka in ga hotel potisniti v avtomobil. Dama- mati dečkova, je pričela prestrašena vpiti, kar je privabilo na lice mesta veliko množico ljudi. Oni gospod je med tem še vedno stiskal otroka k sebi, hoteč ga baje zadušiti, a slednjič ga je moral izpustiti. Dečka so nesli takoj na zdravniško postajo. Prišel je takoj redar, ki je gospoda povabil na policijo, kamor sta se odpeljala v avtomobilu. Ona dama jc bila gospa Fini rojena Braun, stara 27 let, ločena od svojega moža, bogatega trgovca, Hermana Fini, ki je nastanjen v Buenos-Airesu. V avtomobilu pa so bili odvetniški kandidat in zastopnik g. Finija, dr. Sergij Dompie-ri, brat tega, inženir Gino Dompieri, šofer Zakrajšek in Herman Fini, soprog one gospe. Ta dramatični dogodek, ki bo vzdignil še mnogo prahu in ki izgleda kakor kapitelj kakega romana, je epilog daljega prepira med obema zakonskima Fini, ki nista bila še sodno ločena. Oče je s pomočjo gg. Dompieri hotel šiloma vzeti materi skupno triletnega sinčka.
Štajerske novice.
š Hofratova opozicija. V finančnem odseku je stavil pretekli četrtek soc.-demokraški poslanec dr. Renner predlog, ki jc obračal svojo ost proti vladi, posebno pa še proti iznajditelju vinskega davka finančnemu ministru Bilin-skemu. Poslanci »Slovanske Jednote«: so scve kot opozicija hoteli glasovati na nasvet poslanca dr. Korošca za dr. Rennerjev predlog in na ta način zadati klofuto Bilinskemu. Toda hofrat je hofrat! Predlagal jc tovarišem, naj nikar ne glasujejo za Rennerjev predlog, temveč naj gredo vun in tako napravijo odsok nesklepčen. Izjavil je odločno, da on ne glasuje za Rennerjev predlog pod nobenim pogojem, pač pa je pripravljen iti vun. Nato so se udali poslanci »Slovanske Jednote« ter so šli vun. Toda iznajdljivi hofrat je v tem slučaju še samega sebe prekosil. V nasprotju s svojim lastnim nasvetom je ostal v odseku in s poslancem Ivčevi-čem vred glasoval za tistega Bilinskega, ki je predložil vinski davek. Razume se, da vlada v krogih »Slovanske Jednote« največje ogorčenje zoper tako postopanje gospoda hofrata, katerega sedaj vsi brez izjeme. poznajo..Kaj poreče parlamentarna komisija »Slovanske Jednote«, ne vemo, jasno pa nam je, kaj bodo rekli hofratovi volivci, kadar pridejo do besede.
š Državnozborska volitev po umrlem poslancu Ježovniku. Kakor čuje-mo, dandidira na program Vseslovenske Ljudske Stranke v okraju unuiega državnega poslanca Ježovnika za državnega poslanca deželni poslanec profesor Karol Verstovšek. Kdo bode tako prijazen, da sc bo liberalcem dal porabiti za »Kanonenfutter«, pa še ni znano. Ploj in Spindler sta si v kom-paniji nabavila Diogenovo laterno, s katero iščeta dotičnega dobrosrčnega človeka.
š Osebne vesti. Sodnik dr. Arnold Mally v Slovenski Bistrici jo prestavljen v Ptuj. Soclnijski adjunkt dr. Feliks Rakovec. jc prestavljen iz Maribora v Slov. Bistrico. — Gdčna. Lojzika Ferlcž je premeščena iz Sv. Jurija v Slov. Goricah kot suplentinja v Polj-čane. — Gospod Horjak, kaplan v Galiciji, jc dobil dopust. Zdravnik mu je konstatiral več bolezni. G. Ivan Scliil-ler, kaplan v Dolu pri Zidanem mostu, je odšel v Ameriko.
š Občinske volitve v celjski okolici se v kratkem vrše. Slovenci so priredili žc več shodov. Šanse za Slovence niso tako neugodne, kakor hočejo zatrjevati malodušni ali — komodni ljudje. Celjska nemškutarija so seveda
korenito moti, če meni, da se bodo Slovenci njim na ljubo pri volitvah zla-sali. Umestno je, da to pribijemo. Lepa okolica celjska mora ostati slovenska za vsako ceno. Zato pa vsi na noge, da bo zmaga tem lepša!
š Prvi letošnji veliki dekliški shod na štajerskem sc vrši v nedeljo dne 12. junija pri Sv Juriju ob južni železnici. Obeta biti velikansk. Priprave so v polnem tiru. Slovesnost se vrši v cerkvi in zunaj cerkve veliko zborovanje, na katerem bo našla naša obrambna organizacija »Slovenska Straža« kar najlepša tla. Opozarjamo vse sosedno župnije na ta prvi letošnji dekliški shod.
š Suhe veje odpadajo. Od katoliške vere sta odpadla in k protestantizmu pristopila tehnik H. Pfrimer, sin vino-tržca v Mariboru in bivšega deželnega poslanca K. Pfrimerja in J. Zweifler, hčerka ravnatelja mariborske deželne vinorejske šole. Govori se, da se odpadli Pfrimer poteguje za službo pri štajerskem cesarskem namestništvu. Radovedni smo, ali bo imela namest-nija prosto mesto za odpadnika, ko ji za naše ljudi vedno primanjkuje služb. ■— Sicer pa katoliška cerkev za tako odpadlo gnjilobo ne more žalovati.
š Mariborski Nemci so si v laseh zaradi mestnega kopališča. Ne morejo se zjediniti, kje bi se naj napravilo mestno kopališče. Res, pravi Babilon, naš Maribor.
š Pivovarna G5tz v Mariboru ima uslužbenega nekega Emila Schara, kateri je aktivno udeležen in delaven skoraj pri vseh mariborskih vsenemških društvih. Gotz ima vendar večino slovenskih odjemalcev. Njegovi uslužbenci pa brezprimerno tirajo vsenemško gonjo.
š Uspehi liberalne mladinske zveze. Na binkoštno nedeljo, ko se je slavil farni potron, so kaj lepo nastopali v Grižah pri Celju vrli Orli. Liberalna mladina pa je pokazala svojo izobrazbo s tem, da je grdo tuleč rjovela celo noč, ter je uganjala take nesramnosti, da so se celo najhujšim liberalcem zastudili ti nositelji liberalne celjske omike. Ker so vedeli, da se nahaja v mrtvašnici smodnik, so proti jutru vlomili v mrtvašnico, pobili šipe in ukradli smodnik. Vsa zadeva, ki devlje v lepo luč naš liberalizem, je naznanjena sodišču. Zveza liberalne mladine je res lahko po" nosna na sadove svojega »neumornega narodnega« dela. Stariši se jokajo, ko vidijo, da je njih mladina zagazila v brezverski liberalni tabor/Ubijalci narodne sreče!
š Shod. Jutri v nedeljo dne 22. t. m. priredita državni poslanec dr. Benko-vič in deželni poslanec Terglav v 'Peharjih političen shod v gostilni gospoda Sitarja na Opoki blizu Stor. Učitelj iz Celja g. Levstik pa ima ob tej priliki gospodarsko predavanje.
š Železniška nesreča pri Celju. Ponesrečeni posestnik Sitar iz Št. Janža na Vinski gori, ki je skočil pri savinjskem mostu iz vlaka, je že v celjski bolnišnici umrl.
š Umrl je v Mariboru vpokojeni železniški sprevodnik g. Mih. Kašel.
š Samoumor v Ptuju. Depoziterja pivovarne v Laškem trgu J. Kocmuta je včeraj presenetil revizor. Kocmut je rekel, da gre domov po denar, a jc šel po revolver in se ustrelil.
š Mesarji proti špeharjem. V Mariboru in Ptuju se vrše, posebno v zimskem času, takozvani špeharski semnji, na katerih prodajajo kmetje s ptujsko-dravskega polja zaklane svinje, špeh in raznovrstno svinjsko meso. Ta prodaja se vrši na drobno in na debelo. Špe-harji se pri tej prodaji sklicujejo na neki privilegij, izdan od cesarice M. Terezije; vendar originala tega dovoljenja ni moči več najti. Mariborskim, pa tudi ptujskim nemškim mesarjem je že delj časa rojila po glavi želja, zapreti slovenskim špeliarjem mariborski in ptujski trg. Leto za letom pošiljajo mesarske zadruge na namestnijo vloge, naj se špeliarjem prepove na drobno prodajati špeli in pa svinjsko meso. Tudi špeharji so napravili protivlogo. Na-mestnija je te dni odločila, da ostane pri starem. Torej se pobožna želja nemških mesarskih zadrug ni uresničila. Kmetje bodo tudi v bodoče smeli voziti svoje blago na trg. Od špeharja kupi konsument saj za nekaj vinarjev ceneje, kot pri mesarju. Kmet-špehar pa tudi svojo živino malo boljše proda. Samo glede snage in reda bodo pri špeharjih uvedene nove določbe.
Z RDEČEGA TABORA.
— Puljske socialdemokraške stvari. Dne 1. maja so imeli mednarodni ali bolje rečeno laško-liberalni socialni demokratje v tukajšnjem gledališču zborovanje, katerega se je udeležila tudi jugoslovanska socialna demokracija. Za jugoslovansko socialno demo--
kracijo je na tem zborovanju govoril sodrug Haramina. Neovrgljivo jc dejstvo, da se v puljski socialni demokraciji zbirajo samo pristaši laško-liberal-ne stranke, to se pravi tiste stranke, katere glavna naloga je zatreti v Pulju kakor v celej Istri slovanski živelj in vreski čut. S to stranko, katera v Istri slovanski večini noče pripoznati tiste enakopravnosti, katera ji je po zakonih zagotovljena, se druži in brati jugoslovanska socialna demokracija. Ce si jc katerikrat kakšna stranka nadja-la po krivem svoje ime, je to gotovo jugoslovanska soc. demokracija. To je tista stranka, katera se je 1. maja v pulj-skern gledališču družila in bratila z največjimi sovražniki istrskih Slovencev in Hrvatov. To je tista stranka, katera je 1. maja v omenjenem gledališču ploskala in odobravala govoru mlečno-zobega Mazzinijanca Debertija. To je tisti gospod, kateri jc imel radi slavitve iredentovskih idej že precej posla s policijo in sodnijo. Vzeti se mu je morala že menda tudi za nekaj časa zlata prostost radi preagilnega razširjanja iredeptistovske ideje. Ta mladenič, za katerega njegova mati vdova še danes vleče od države, vzgojevalnino, bi moral biti sploh vesel, da sme še jesti iz državnih jasli. S človekom, kateremu se ni moglo priznati radi iredentizma pravice za enoletnega prostovoljca navzlic predpisanim študijam, se strinja breznarodna jugoslovanska socialna demokracija. Ta sodrugarija se je udeležila prireditve pod laško-liberal-nim plaščem, na katere programu je bil največji puljski iredentist — Mazzini-janec. S tem je rdeča sodrugarija jasno pokazala, da se strinja z vsako, tudi z državi sovražno iredentistovsko stranko, samo da jej je dosti liberalna. Da taka stranka, katera zbira pod svojo rdečo breznarodno zastavo iredento in državi nevarne elemnete, ne more dobiti med poštenim slovanskim delavstvom tal, temu se pač ni treba čuditi. Vsak delavec, kdor ima le količkaj verskega in narodnega čuta v sebi, bo z gnjevom obrnil taki stranki hrbet in to ne samo v Pulju, ampak povsod, kjer se taka izdajioa pojavi. S tem, da. se veže jugoslovanska socialna demokracija z laško, liberalno iredento, pokaže sama dovelj očito, da jej je vsak, bodisi še tako velik notranji državni sovražnik ljubši, nego pošteno misleči jugoslovanski delavec. Zato pa jugoslovansko delavstvo proč od breznarodne stranke, katera pomaga laško-liberalni iredenti dušiti slovanski živelj v Istri! Od merodajne strani pa naj se stopi pošteno na prste temu govorniku jugoslovanske socialne demokracije iviazzi-nijancu Debertiju, kateri je še sedaj državno vzgojevalnino. katero bi bil moral že zdavno zgubiti radi prevroče iredentovske krvi. To vendar ne gre, da država vodjo puljske iredente s svojim denarjem podpira!
ssseseeeeesssesa Spominjajte se pri vseli prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
eeeeeseaesseesse
Telefonska In brzojavna porollla.
ENKETA O SLUŽBENI PRAGMATIKI,
Dunaj. 21. maja. V državnem zboru se je danes pričela enketa o službeni pragmatiki.
ZA CIRILICO NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 21. maja.; Poslanec Lisavec radikalni Srb, je v včerajšnji seji hrvaškega sabora stavil predlog, naj dobi cirilica na Hrvaškem v uradih in v šoli iste pravice kot latinica. Glasovanje o tem predlogu bo danes.
ČEŠKO - NEMŠKE JEZIKOVNE NA-REDBE.
Dunaj, 21. maja. Klub čeških katoliških poslancev jo sklenil, da se udeleži jezikovnih konferenc na Dunaju, vendar pod pogojem, da se odločilne seje in vsi sklepi, s katerimi bi bili kaj Čehi vezani, vrše v Pragi.
KNJIGE ZAVAROVALNE DRUŽBE »HERKULES« KONFISCIRANE.
Reka, 21. maja. Tukajšnje sodišče je vsled zahteve hrvaško vlade konfis-ciralo knjige, pisma, polico zavarovalne družbe »Ilerkules« radi raznih nepravilnosti, katere je ta družba napravila na Hrvaškem.
NADŠKOF STADLER — KARDINAL?
Zagreb, 21. maja. Tukajšnjim listom sc brzojavlja iz Rima, da jc papež ponudil nadškofu Stadlcrju kardinal-ski. klobuk.
ODLIKOVANJA OB PRILIKI CESARJEVEGA POTOVANJA V BOSNO.
Sarajevo, 21. maja. Ob priliki ce-S&rjevpga obiska v Bosni in Hercegovi-
ni, bo mnogo politikov vseli verstev odlikovanih z visokimi redovi za svoje zasluge pred in po anoksiji Bosne. Med politiki, ki bodo dobili cesarska odlikovanja, se navaja sledeče vplivne može: podpredsednika srbskega narodnega kulturnega sveta Gligo Joftanoviča; trgovca Vojeslava Šola; odvetnika Dimo-viča; trgovca Hadži Risto Damjanovima; od mohamedancev — vodja narodne stranke Alibega Firdus; vakufskega ravnatelja Šerif Arnavtoviča; posestnika Mahmudbega Fadilpašič; vpokoje-nega gimnazijskega profesorja Hafic Hamet efendija Mehmedbašič v Mo-starju; veleposestnika Ragibbega Dži-niča v Banjaluki; Hoclži Osman efendi Prčiča v Tuzli; Hadži Saliaga Kučuka-liča, takoimenovanega, »češpljevega kralja« v Brčki; Dervišbega Miralema v Travniku. — Sarajevski župan Esad efendi Kulovič bržkone to pot ne bo dobil nobenega reda, ker je bil že odlikovan ob priliki proklamacije aneksije s konturnim križcem s krono. — Imena onih katoliških in izraelitskih politikov, ki bodo od cesarja odlikovani, še niso znana.
NOV BOSENSKO - HERCEGOVSKI CIVILNI ABLATUS.
Sarajevo, 21. maja. V političnih krogih kroži kot zaupna vest, da bo še pred otvoritvijo bosensko-hercegovske-ga deželnega zbora stopil v pokoj sedanji civilni adlatus baron Benko, ki ima že davno za seboj 40 službenih let. Njegov naslednik bo baron Pittner, ki je znal sporazumeti srbske in moha-medanske opozicionalee z vlado.
ČEŠKI POTOVALEC FRIČ UMORJEN.
Praga, 21. maja. Preko Peterburga poročajo, da so Indijanci v južni Boliviji umorili češkega potovalca preiskovalca. Alberta Friča..
NEURJE NA ŠTAJERSKEM.
Gradec, 21. maja. V dolini Raab v vzhodni Štajerski je vse pobila silna toča. Toča leži po poljih in njivah en meter visoko. Po poljih in njivah je vse uničeno. Pokrajina je bela kakor v najhujši zimi. Škode je več milijonov. V Weitzu je voda odnesla delavsko barako. 19 delavcev, ki so bili v baraki, se ni moglo več rešiti ter so izgubili življenje.
PREPOVEDANA KINEMATOGRAFIČ-NA PREDSTAVA.
Trst, 21. maja. Lastniku kinematografa »Spina« je oblast prepovedala predstavljati izlet Tržačanov v Milan.
KMEČKA VSTAJA.
Černovice, 21. maja. Na posestvu UdreStie, last viteza pl. Prunkula, je izbruhnila kmečka vstaja. 200 kmetov je zasedi n posestvo, češ, da so jim poslanci obljubili razdelitev posestva med kmete. Večje število orožnikov je odšlo v omenjeni kraj.
OBSOJEN VSLED TRPINČENJA VOJAKOV.
Vratislava, 21. maja. Vojno sodišče 9. divizije v Glogovi je obsodilo podčastnika Frana Libowskega zaradi težkega telesnega, trpinčenja vojakov na tri leta ječe in degradacijo. Libowski je neprestano trpinčil vojaške novince. Obsojen je bil zaradi 150 tozadevnih prestopkov.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Kobienc, 21. maja. Malo minut pred prihodom bazelskega D-vlaka je včeraj zadel sestavljalni vlak v nek osebni vlak pri mozelskem mostu. Lokomotivi ste razbiti, vozovi pa so sc nakopičili drug na drugega. Neki strojevodja je bil smrtno nevarno ranjen. Vlaki ocl dolnje renske pokrajine so imeli vsled tega večurne zamude.
CARSKA DVOJICA V DARM-STADTU.
Peterburg, 21. maja. Ruska carska dvojica bo došla 24. avgusta na obisk hesenskega dvora v Darmstadt ter se bo nastanila v lovskem gradu Wolfs-garten. Ostala bo-sta v Darmstadtu dva meseca.
ŠPANSKA KRALJICA POVILA MRTVEGA DEČKA.	\
Madrid, 21. maja. Kraljica je ob pol 3. uri zjutraj povila mrtvega dečka. Kraljica ima doslej dva princa in eno princezinjo.
lj Slovensko trgovsko društvo »Merkur« vabi vse. svoje člane na sestanek, ki bo v soboto, dne 21. t. mes., ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Na sestanku se bode razpravljalo o enotnem zapiranju trgovin. Z ozirom na ta velevažen razgovor se nadejamo prav mnogobrojne udeležbe.
SLOVENSKE STENOGRAFINJE!
Društvo hrvatskih stenografinj v Zagrebu vas kot svoje sestre poživijo, da pristopite .v njihovo kolo ter skupno
z njimi aeiate za prc^vit slovenske in hrvaške stenografije in tako sodelujete pri zaželjenem edinstvu Slovencev in Hrvatov. V medsebojnem spoznanju bo naša ljubezen rasla in narodno delo bo brže in trajnejše. Obrnitese pismeno na predsednico Danico Yulotič, učiteljico višjih ljudskih šol in izprašano učiteljico stenografije: Zagreb, Mesnička ulica št. 17, ki vam bo radevolje dala natančnejša obvestila.
Po svetu.
Beneška razprava. Včeraj so končali razpravo v zadevi umora grofa Komarovskcga. Obtoženci so dobili: Navmov 3 leta 4 mesece, Tarnovska 8 let 4 mesece, Prilukov 10 let.
—	Stalno hrvaško gledališče za Dalmacijo in Primorje snuje intendant zagrebškega gledališča g. Treščec. Sedež bi bil v Splitu, a družba bi bila osnovana kot podružnica zagrebškega deželnega gledališča, ki bi preskrblje-valo umetniške moči, knjižnico, garderobo, dekoracije in sploh vse, kar treba za popoln umetniški nastop. Pri financiranju podjetja bi sodelovala dežela in posamezne mestne občine, kjer bi se osnovali gledališki odbori, ki bi skrbeli za gospodarsko in financielno starn podjetja, umetniško nadzorstvo pa bi vršilo zagrebško gledališče.
Meštrovič na rimski razstavi. Avstrijsko naučno ' ministrstvo je hotela pridobiti hrvaškega kiparja Meštroviča za to, da bi svoja dela na rimski razstavi razstavil v avstrijskem paviljonu. Meštrovič je ponudbo odločno odklonil in ker se Hrvaški ne dopusti lastnega paviljona, bo Meštrovič razstavil v paviljonu Srbije.
Nadporočnik ponesrečil. Pri vajah na topničarskem vežbališču v Zagrebu, je padel konj nadporočnika Josipa Weinmayerja in ga podkopal pod sabo, Nadporočniku so se močno pretresli možgani in jc bil na številnih mestih ranjen. Njegovo stanje je nevarno.
Velikanske tatvine slik v Peter-burgu. Iz Peterburga se poroča, da so senatorji pri reviziji muzejev odkrili velikanske tatvine slik. V mnogih pe-lerburških muzejih, kakor tudi v carjevi eremitaži in akademiji umetnosti se je dognalo, da so bile ukradene najdragocenejše slike holandske in flam-ske šole, dragoceni originali Rubensa, Wouwermana ,Rembrandta inn drugih starih mojstrov. Namesto njih so našli samo ničvredne kopije.
—	Spor dalmatinskih odvetnikov z najvišjim sodiščem. Dalmatinske odvetniške zbornice so te dni poslale na Dunaj svoje zastopnike, da se o zadevi umirovljenega deželnosodnega svetnika Mandolfa, ki mu je najvišje sodišče kljub protestu gornjih zbornic potrdilo vršenje odvetniške prakse, posvetujejo s predsednikom nižjeavstrijske odvetniške zbornice dr. Feistmantlom. Isti jim je zatrdil, da so nižjeavstrijski odvetniki v tej zadevi popolnoma složni z dalmatinskimi.
660 vlakov na dan prihaja in odhaja od 1. maja na kolodvoru v Fran-kobrodu. Povprečno vsake dve minuti pricle in odide kak vlak. To je najvišje število vlakov na tem kolodvoru v 22. letih, odkar obstoji.
Ker je pismonoša prepozno prišel, Bulgarskemu dijaku Obreškovu v Mo-nakovu je bolgarski general Petrov vsaka dva meseca poslal 400 K. Tekoči mesec je pa general na to pozabil. Dijak je brzojavil. a ker denarja ni bilo, se je v obupu ustrelil. Drugi dan je pismonoša prinesel denar.
Za carjevega komornika je ravnokar imenovan Gurko, ki je bil vsled znane zadeve svojčas prekinil svoje uradniško službovanje.
Družinska žaloigra. Pri Trutnovu je vdova Raji z britvijo prerezala vrat svojima dvema otrokoma in nato še sama sebi. Storila je to iz obupa nad moževo smrtjo.
4000 kron nagrade za izsleditev roparskih morilcev blagajnika Stepana je razpisala avstrijska rudarska in fu-žinarska zadruga v Karwinu na Moravskem. Ista družba jc razpisala 2000 kron nagrade za onega, ki bi pomagal izslediti zločinca, ki je nedavno izvršil dinamitni napad na višjega inženirja Holleina.
—	Iz kraljestva teme. Na Dunaju jc v soboto umoril delavec Gustav Albram ponoči izgubljenko Leopoldino Piller v ulici Rueppgasse 18. Ponoči je prišel z njo iz Pratra na. njeno stanovanje in jo zadavil, medtem ko jc služkinja rufianke Marije Lamprecht, v sosedni sobi dremala. Morilec se jc polastil draguljev nesrečnice, ko jih je pa šel drugi dan k juvelirju Noryju prodat, je, izvedel, da so ponarejeni in nič vredni! Policija je morilca kmalu dobila.
—	Roparski umor. Dva doslej neznana mlada, fanta bi a .v noči ua 15. t.
m. blizo Tropavo napadla skladiščnika avstrijske rudarske in fužinarske družbe Stefiensa, pa ustrelila in mu oropala 4000 K, ki jih je nosil pri sebi.
— Kultura v Evropi. Ako se upošteva med izseljenci število analfabe-tov, se vidi, da tam več ljudi zna brati, čim bolj gremo proti severu. Med izseljenci jc analfabetov s Turškega 54:3, iz Spodnje Italije 48:2, s Portugalskega 45:8, z Grškega 20:2, z Ruskega 17:0, iz Severne Italije 11:8, s Španskega 7:9, s Holandskega 6:2, z Nemškega 3:4, s Francoskega 3:2, z Irskega 3:1, z Angleškega 1:2, s Škotskega 1:0 in z Danskega in Skandinavije 0:4 odstotkov.
NEMŠKA PREDRZNOST NA PLIBER-
ŠKEM KOLODVORU.
S kako nesramnostjo se nadaljuje šikaniranje slovenskega občinstva na koroških železniških postajah, priča nam zopet sledeči slučaj, o katerem nam poroča g. Fran Potočnik, gostilničar v Pliberku: 29. aprila letos sem hote! odposlati v Sv. Peter v Šumi, Istra, prazen sod za vino. Naslov, ki ma ga je dal tamošnji vinogradnik, pri katerem sem kupil vino, je bil seveda slovenski oziroma hrvaški in jaz sem tako tudi izpolnil vozni list. Toda službujoči uradtaik ni hotel lista »prejeti in mi ga vrnil z opazko — nemško seveda: »Napišite nemški naslov, postaje Sv. Petra v Šumi ne poznamo.« Odgovoril sem trni, da drugega naslova sploh ne vem, ker je kraj v Istri — v popolnoma hrvaškem ozemlju. Imel sem vozni red in mu s prstom pokazal postajo ter povedal, da leži ina progi Trst-Pulj. Prišel je še drug uradnik zraven, s katerim sta gledala nemški vozni red, in našla italijansko označbo dotične postaje. No, kljub temu voznega lista nista hotela sprejeti, nakar sem zahteval pritožno knjigo, ki pa mi je niso hoteli izročiti. Pač pa uradnik pokliče postajenačelni-ka, ki mi veli v pisarno in me tu na-hruli nemško: »Kdo ste in kaj hočete?« Pojasnim mu celo zadevo, nakar se seveda — nemško zadere nad mano: »Pi^ site nemško, mi nismo zato tukaj, da bi slovenske besede prevajali v nemščino. Pojdite — marš I In vzemite svoj sod s seboj!« Železniškemu slugi pa je za-bičil, da mi sod da nazaj, sicer da bom moral plačati »kladiščnino. Dal sem si od skladiščnika napraviti drug vozni list. Kaj sem hotel. Potem sem napravil pritožbo na ravnateljstvo.« Tako sc postopa s slovenskim občinstvom, ko nosi svoje novce v železniške blagajne, tako se pospešuje moderen železniški promet. Pozabiti ne smemo pri tem, da Plibork ne leži morda kje v Orijentu ali pa na Ruskem, marveč na Koroškem, kjer nemško-liberalni nacionalizem zajema kulturo z veliko žlico. Pozabiti tudi ne smemo, da je pliberška okolica popolnoma, slovenska. Radovedni smo res, kako bo železniško ravnateljstvo pritožbo g. Potočnika rešilo.
ČRNAGORA KRALJEVINA?
Dunajski listi, kakor tudi bclgraj-ski. poročajo, da bo 1. avgusta proglašena Črnagora za kraljevino. Pri tej slavnosti bo navzoč srbski kralj Petelin italijanska kraljica Helena.
HRVATSKI MINISTER.
Neki zagrebški list poroča, da se v kuloarih hrvatskega sabora govori, da bo postal minister za Hrvatsko požeški veliki župan Julij pl. Junkovič.
HALLEYJEV KOMET.
Iz Upsale sc poroča, da so tamkaj predvčerajšnjem opazovali izredne zemeljske magnetične toke, ki so popolnoma različni od takoimenovanih zemeljsko - magnetičnih tokov. Profesor Arhenius je mogel v Nobelovem zavodu dognati na magnetičnih aparatih te. izredne toke. Tudi so nekaj časa opazovali precejšnje število zvezdnih utrinkov. Predvčerajšnjem zjutraj in popoldne se je moglo opazovati izredno redek prizor. Solnce jc bilo od časa do ča-ča zeleno - belkasto, kakor da bi kak pajčolan zabranjeval izžarivanjc. Tudi v Kristijaniji so opazili na aparatih zemeljska thagnetična motenja. Ker se pa vedno pri pojavu solnčnih peg , ki so tudi sedaj, opazujejo magnetična motenja, se spravlja te izredne magnetične toke v zvezo s solčnimi pegami. Da je imelo solnce nenavadno barvo, jc bržkone vzrok prehod zemlje skozi kometov rep. ' - ; •
X X X
Kako so znali izkoristiti nekateri špekulanti strah ljudi prod zvezdo rc-patico, dokazuje sledeči slučaj. Eden uglednih dnevnikov v Lizboni »Diario de Noritas «jo prinesel ob priliki prihoda Halleyjevega kometa na. celi strani oglas z naslovom: »Najbolj gotovo sredstvo proti plinom, ki jih bo razširil komet po zemlji«- V' oglasu se govori, da jc dr. Ed. Elscworth do dolgih in te-
žavnih poizkusih iznašel sredstvo proli strupenim in smrtnim plinom kometa. Dr. Klse\vorth razglaša duljo, da so se vsa učenjuška društva najpohvalncje izrazila o tej iznajdbi, ki jo je nazval »Antihalleyin«. Cena eni steklenički »Antihulleyina« je 900 milreisov (4 K 77 v) in se dobiva v kemičnem laboratoriju M. L. do Mello v Lizboni. V stekleničkah pa je neka rumeno - zelena tekočina, popolnoma neškodljiva, ki jo jc treba izpiti po tri žlico na dan, da sc okrepi in zavaruje srce in pljuča proti plinom. Našlo se jc seveda mnogo ljudi, ki so kupili »Antihalleyin«. Sam prodajalec je priznal, da jo prodal 5000 steklenic, za kar jc prejel lepi dobiček 25.000 K, a prodal jih je pozneje še mnogo več. Tako se puste ljudje skpa-riti.
Otrokom, ki bolehajo na motenju prebave, se daje zavživati skozi nekaj dni 3 jedilne žlice naravne Franc Jožef-ove grenčice, s katero se vsled njenega, želodec, čreva in kri čistečega v[)liva dosežejo mnogokrat zelo ugodni uspehi. Od otroških zdravnikov vedno priporočena najmilejša »Franc Jožef-ova" grenčica ima to prednost, da ne nadleguje niti najnežnejšiii prebavnih organov v nikaki obliki. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda.	12
Anončna ekspedicija Edvard Braun, Dunaj, VIL, Rotenturmstr. 9, ki šteje najpomembnejše inserente tu- in inozemstva svojim stalnim odjemalcem, je otvorila v Budimpešti VIL svojo podružnico. To bode osobito zanimalo one inserujoče tvrdke, ki inseri-raoj v ogrskih listih.
Opozarjamo na inserat »Katoliške Bukvarne«, ki navaja razne ob priliki kanonične vizitacije, birmovanja, prvega sv. obhajila in v mesecu juniju posebno čast. duhovščini in žup. uradom potrebne knjige itd.
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maijavac, pošta in postaja HoC v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 21 vinarjev liter in se ga more naročili tndi samo 56 litrov. 667 100—1
alkalična kislina)
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v tati,
boleznih
mm iii uren
j
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. izvrstna sa otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetiona in osvežujoča pijača.
Izvirek: Giesshubl Sauerforunn,,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestviaaini in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana.	11462—49
D »	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzilu	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
20	9. zveč.	7314	20 0	si. jug	oblačno	
21	7. zjutr.	732-4	15-9	brezvetr.	n	1-2
	2. pop.	731-1	24 8	sr. svzh.	n	
	Srednja včera		šnja temp. 20 0°,		norm. 146°.	
Nujno je potrebno uarsfoo
vsake rane, da se ista vsled okuženja ne razširi v težko ozdravljivo.
tz '10 let si- |c Izkazalo meClIiio vlaCno mazilo, takn-zvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja iu bolečine, hladi in pospešuje zaceljenjc. |k4" Razpošilja se vsak dan. '2-4
1 puSica 70 vin. Proti pred- -plačilu K 3-16 se pošljejo 4 pu-Sice, za K 7-— pa tO puSic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, iz-delovatclja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
I. FRAGMER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri Črnem orlu"
Praga, Malastrana, vogal Nerudove ulice št.203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.
OKfNK
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 21. maja.
Pšenica za maj 1910......1140
Pšenica za okt. 1910 '. . ...	9 73
Rž za okt. 1910.......7 48
Oves za oktober 1910.....6'38
Koruza za maj 1910 . .....	5 53
Koruza za julij 1910.......572
Efekti v: —.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred, zračni tlak 736-0 mm
Na propaj je radi opustitve gostilne po nizki ccni dobro ohranjen	1342
avtomat
ki jc veljal nov 1600 K. Kdor ga želi kupiti, naj si ga pride ogledat k Jan. Ferbe-žarju, Pri cerkvi št. 7, pošta Videm-Dobrepolje.
priden, zanesljiv in pošten sc sprejme takoj proti primerni plači. Dela ni mnogo in nc pretežko. Jan Hafner, mesar, Škofja Loka 101.	1455 3-1
t
1483
Žalostnim srcem javljamo tužno veSt, da jc naša nepozabna, iskreno ljubljena mati oziroma sestra in tctq gospa
Marija Novak
pasostnlca, trgovka in gostlinioarka v Stepanjlvasi
danes v petek 20. maja 1910 ob 3. uri popoldne v 51. letu svoje starosti pre-videna s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni blaženo v Gospodu zaspala,
Pogreb predrage ranjke bode v nedeljo, 22. maja 1910 ob polu 4. uri popoldne iz liišc žalosti v Stepanjivasi St.25. na pokopališče pri Božjem grobu.
Sv. maše zadušnice se bodo' brale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Blago ranjko priporočamo v blag spomin.
Štepanjavas pri Ljubljani, 20 maja 1910.
Franc, Anfon	Ivanka
sinovi	hči
Terezija Hočevar, Ivana Anžii, roj, Hočevar sestri.
Martin Hočevar brat.
Solna kopeli za noge
ehirogrlD
30 Tisočkrat preizkušen vin. P« Potcnju nog, kurjih očesih in trdi koži, pri ozeblinah ali če koga žge na podplatih in pri utrujenosti 1 zavoj 30 vin., 6 zov. K 150, 3 zavoji proti poslatvi 1 K v znamkah
o arogeriji u Gradcu I./4.
1259 (1)	Dobi se povsod.


2733
Zaščitna znamka »Sidro"
Liniment. Capslcl comp.
42-1
Nadomestek za SidrO'Paln-£xpeller
je sploSno priznano kot izvrstno bol bla-žnjoče ln odvodno mazilo pri prehlajenjn itd.; cena 80 v., K 1*40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdeiek.
Podpisani žalosten naznanja, da se je preselil v boljši svet njegov očetovski prijatelj, prečastiti gospod
Franc Ksao. Boncelj
župnik v pokoju.
rojen dne 1. decembra 1846, v mašnika posvečen 30. julija 1872. umrl po kratki, mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče dne 19. maja ob 7. uri zvečer.
Pogreb bo dne 21. maja ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Blagemu možu blag spomini V Železnikih, dne 19, maja 1910.
'	Valentin Marčič,
župnik.
Ilou hotel
IEMŠ5M
Krasen, oeliis ort
Hotel Tratnik (Zlata kaplja)
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 27
V sredo 25. maja zvečer od 8. do 12. ure ■t
n
na novoureje-nem krasnem vrtu, obenem
Za obili obisk se priporočata in zagotavljata najboljšo postrežbo
1477	Leopold in Alojzija Tratnik.
■MBiniin imuuMus
= nizke cene ? =

najboljša hrana!
I-
1441
Koncerti=
slov. filharmonije
vsaki dan
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob >/210-uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
!POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
„UfiI011"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudna
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „ Union" v Bielu ln Genovi.
7oo Uhan3, prstani, brilfanti. (U
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah.
Prav izdaten postranski zaslužek
nudi inteligentnim osebam, popolnoma nov sistem zavarovanja. Dopisi pod „Lahka služba" na tukajšnjo glavno pošto proti vro-1439 čilnemu listu.	l
Proda se hiša
s hlevom, svinjakom, dva in pol mernika posetve, ki leži na prijaznem kraju med Dev. Mar. v Polju in Vevčami blizu cerkve. Več se izve pri g. Bleiweis, Mestni trg 24,1. nadstr.
Prodajalko
zmožno obeh deželnih jezikov, iz boljše hiše, pošteno, sprejme takoj trgovina z obleko in mešanim blagom v Ljubljani. Ponudbe 1330 na upravo lista. 3—1
Mladenič, kateri bi želel stopiti v službo za
naj se zglasi pri Ivanu Papler, organistu 1451 na Igu pri Ljubljani. 3-1
V
512

za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Spitalsha) ulica 5.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
Dobro idoča
odda se na račun. Na dobrem prostoru, z vso opravo. Gostilno zelo radi obiskujejo tujci, ki pri dejo na poletni oddih. — V za četku zadošča kavcija K 500'— Prednost imajo neomožene ženske ali pa vdove. Nastopi sc ta-1452 3—1 koj. Naslov pove uprava lista
Telečjopečenko
po izredno nizki ceni:
I.	ursfe f M M wirariets
II.	„	„
III.	„ \ „ 30 „
prodaja u SssSslienf dreuoredi
1471 mri mhilgimgiri ss«in<siM o_
m u jgiaaibaaMMjtiaii.RaB DIIUBUURI —
mafija Lanfižar.
G. in Ur. fregatni poročnik v m.
JRlojzij Joljanec
e. kr. pristati, in mora. zdravstv. odposlanik
Jlna tfoljanec, 3*avločie
poročena.
1485
Split
21. mala 1910.
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči .Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 3~ hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo.	i 3348
: la slabokrvne in prebolel :
je zdravniško priporočano MflBM^P
črno dalmatinsko vino najboljše sredstvo 4 stcklcnice ( 5 kg) franko K 4-—
BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
Sprejmem več spretnih
ključavničarskih
pomočnikov
proti dobri plači in sicer takoj.
Ivan Rebek
ključavničarski mojster v Celju.
Iz proste roke se proda:
hiša (vila) v Kamniku
Zapricc št. 2, z lepim sadnim vrtom, vrtom za zelenjavo, v najlepšem kraju, krasna lega, proti vetru zavarovano, v bližini lepili smrekovih gozdov, 2 miiiuti od kolodvora, v neposredni bližini farne cerkve, zelo pripraven, miren kraj za g. penzijonista. Več sc izve pri lastniku Franjo Vidic. 1402 6 1
Javna zahvala.
Podružnici zavarovalnice za življenje „Janus"
v Gradcu, Janushof.
Zahvaljujem se Vam za izplačilo kapitala, za katerega je bil na doživetje le malo časa zavarovan moj soprog, in bom zavarovalnico najtopleje priporočila vsem onim, ki potrebujejo zavarovanja na življenje.
Radoljica, dne 19. maja 1910.
Marija Vovk,
vdova trgov, vrtnarja, Radoljica, Kranjsko.
1482 t-t
1474 3-1
Nc. VIII
214/10 1
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji lastnika na prodaj po
javni dražbi
Pozor! Pozor!
Najboljši in najce~ nejši dobavni vir za nove 1355 i
hrastove sode
vseh vrst in velikosti je prva hrvaška tovarna za sode v Novski, katera ima svoje lastne hrasto-
Ive gozde. Edino zastopstvo in zaloga za Kranjsko, Koroško in Štajersko pri tvrdki
M. Rosner & Co.
v Ljubljani poleg pivovarne Union, prej Kosler.
Ceniki na razpolago!
sledeče parcele kat.obč. Dravljc, za katere so sc ustanovile pristavljene izklicne cene in sicer: parcela štev. 188/1 v izmeri 1 ha, 18 a, 04 m* za . . 14.164'— K, parcela štev. 189/1 v izmeri — ha, 32 a, 44 m2 za . . 3892 — K, parcela štev. 192 v izmeri 2 ha, 20 a, 47 m2 za . . . 26.456'— K. Te parcele leže ob celovški državni cesti v bližini deželne Kmetijske drevcsnice in so pripravne za stavbišča zlasti tovarne in vile z lepim razgledom na snežnike. Dražba se bo vršila dne
3. junija 1910, ob 10. uri dopoldne
na licu mesta, to je na parcclah.
Ponudbe pod izklicno ceno sc ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbcno izkupilo jc založiti v sodno shrambo.
Dražbcnc pogoje jc mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču, soba št. 37.
C. kr. okrajna sadnija v Ljubljani, odd, VIII.,
dne 19. maia 1910.
Lesna trgovina v Ljubljani
išče
veščega dvoslavnega knjigovodstva. Znanje laš-čine daje prednost. Vstop takoj. Ponudbe na poštni predal št. 21. i«i t-t
Noua uila
1478 6-1
v slovenskem delu Koroške, pol ure od želez-nične postaje, 5 minut izven večje vasi tik ceste in gozda z vodovodom, obsegajoča b lepih sob, 4 kuhinje 3 shrambe, se za ceno 12.000 kron takoj proda. Nadaljna pojasnila daje Janez; Vospernik pošta Podravlje, Koroško.
Pozor
Kolesarji! L
Mesto K 110- — samo po K SO- —, z »Torpedo" prostim tekom po K 95-- prodajam za reklamo nova prvovrstna ..štajerska gra-ška kolesa". Modeli UHO z triletnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K 5--, 6--, 7'-; cevi po K 3'50, 4'-, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in lranko! Tovarniška zaloga voznih koles in šivalnih strojev
R. Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23-111.
Domača pilita industrija na stroje
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 11.
izdeluje vsakovrstne nogovice, jopice, otročje
oblekice itd. podpletuje stare nogovice iz najfinejše in trpežne pavole, volne ali svile po naročilu in najnižji ceni; pri poštnih po-šiljatvah naj se blagovoli priložiti natančen naslov.	1264 i
pod Rožnikom pri Ljubljani s senčnatimi prostori se proda s poslopji, šupo, cvctlič-njaki (primerno posebno za gostilničarje ali zasebnike) kvadratni seženj po 5 K. Vpraša naj se pri Herzmanskem, Ljubljana, Gradišče 1410 3-1*
Inteligentna gospodična ali gospa ozir. vdova ki zna tudi šivati otročje obleke in pe« rilo se sprejme proti dobri plači kot
iz§oiik!!ka
k štirim otrokom ki so stari 4-S let, dve deklici in dva dečka.	1483 V slučaju da jc samostojna in ima svoje opravo je na razpolago v hiši zasebno proste stanovanje obstoječe iz dveh sob in pritiklin Biti mora trdnega zdravja značajna krščanska oseba. Naslov pove uprava lista.
Prodam poceni okoli	1476 !
30 kompletnih, dobro
radi prezidave hiše na Emonski cesti štev. 2. IVAN JELflCIN, Ljubljana.
Iščem
urarskep
1475 2-1
:nika
nc pod 22 let starega za mala in velika dela proti dobremu plačilu.
Franc Čuden, urar, Ljubljana.
na Miklošičevi cesti 24. !. nadstropje, obstoječe iz 4 oziroma 5 sob, elegantne kopalnice, obilnimi pritiklinami ter električno napeljavo, odda se v najem s 1. avgustom t. i,
Pojasnila v odvetniški pisarni dr. Kri-sper, istotam. 1473 3-1

z dvema sobama se odda za avgust-
termin v Ilirski ulici štev. 22. JLdolf Hauptmann.	1458 3—1
JCajboljše
avirje
in harmonije
iz prvovrstnih tu in inozemskih tvornic izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za-dajta edino le narod, tvrdka
učitelj Glasb. Matice, in zapriseženi strokovnjak
dežel, sodišča
v Ljubljani
Gradišče št.ll
az Skeznik
Velika najrazno-
vrstnejia Izbira. 0godna nmm
"	10 letno jamsue.
3668
rz

™.....mm nisi
za pomladansko in poletno sezono 1910.
==h Kupon =
3'iO metr. dolg, za kompietno" moško obleko
suknjo, liiuče, telovnik zadostno, stane le
Kupon za (rrto salonsko obleko I< 20'-tiidi blago za površnike, luristovske obleke, svileni kaingarn itd.. poSilja po tovarniški ceni kot reelpa in solidna, < obroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vrnrri -rnctnni in tratim

1	kupon 7 kron
1	kupon 10 kron
1	kupon 12 kron
1	kupon
1	kupon
5 kron 17 kron
1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron kakor

Vzorci zastonj In lranko.
Vsled direktnega naročil;: blaqa pri vrdkl Siegel-Imhof iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled vel kega blagovncjn prometa vedno največju liliira povsem Sv\vloga Dlni^a. 5'mine, najnižje cene. Tudi najmanjša naroČila se izvrže najskrbneje, natančno po vzorcu 'ild
sc m
;'J
Največja in najstarejša
a®

Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolani dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
St. 740
1406 1
Za mestno občino Punat s sedežem v Puntu sc razpisuje mesto
Letna plača znaša K 3000, poleg tega ima zdravnik prosto stanovanje. Za zdravljenje bolnikov pobirajo takse, fiksirane v §§ 10 in 30 organiškega pravilnika.
Za zdravljenje bolnikov izven okrožja 2 km od bivališča pripada zdravniku pristojbina 54 vin od km (sem in tje) za pešpota in 40 vin. od km za vozna pota.
Zahteva se usposobljenost iz vsega zdravilstva, avstrijsko državljanstvo in znanje hrvatskeoa jezika. — Zdravnik ima tudi lahko lastno lekarno, ako mu to dovoli politiška oblast.
Ko postane občinski zdravnik definitiven, ima pravico do pokojnine za sebe, vdovo in sirote v smislu zakona z dne 12. avg. 1907, št. 12 drž. zak.
Drugi pogoji so razvidni iz organiškega pravilnika v tem uradu.
Pravilno opremljene prošnje sprejema podpisano do 30. junija 1910. Nastop službe 1. avgusta 1910. Glavarstvo občine Punat, dne 11. maja 1910
F. Orlič,
načelnik.
emeso
1469
po nizki ceni:
L vrste kilogram 1 K 70 vinarjev H- »> „ 1 K 60 vinarjev III. „ „ 1 K 50 vinarjev prodaja samo od najboljših telet.
.» Hi
Kdor prodaja ceneje, nima finih telet.
Priložnostni nakup!
pristna zelo lepa jelenova brada z lepini obročem, 14 cm dolga, z lepo staro-srebrno cevko in jelenjim znakom
samo K 4- — .
Redka priložnost, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad
Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
pr»we wste
Točiroa p«» strežba
cesie -
31 52-1
1435
Femchel,
Dnnaj, IX. Altmilttergasse 3/310.
Hotel „pri Maliču",
b x ' * " ~ '
SJ
V
p)
i zraven glavne pošte y
p Spored od sobote 21. maja do torka 24. niaja 1310.
g) 1. Mi-carem, sredpostni izpi-evod v - Parizu. (Po naravi.) 2. Po maturi. (Komična, umetniška, proj.) 3. Dolžnost in vest. (Drama.) 4. Lucernsko jezero. (Po naravi.) 5. Prodajalka vijolic. (Drama.) 6. Hazgovor
na življenje in smrt. (Smešno.) [ti" Sodatek k večerni predstavi ob 8. uri. "aaj
d
7.	Sankanje. (Športna slika po naravi.
8.	Aretacija s prehranjevanjem. (Smešno.)
9.	Razpor med očetom in sinom. (Draina.
10. Luka ima dopust. (Smešno.)
Vsak torek in petek od (j. do 10. sodeluje si. »Slovenska Filharmonija«.
Priporoča se udano ravnate,jStvo. (3
poelir, frgsjssgc z urami Ser za-prisežeui ssitimfskii cenilec.
3.
A-od najvišjim pokroviteljstvom Aj. ces. in krai,'. Apostolskega Veličanstva cesarja FERN JOSIP JU.
prva mednarodna
maj—oktober.
Lov ia njega obrat, industrija ln obrt, umetnost in umetna obrt, poljedelstvo. Stalna razstava avtomobilov.
Začasne prireditve:
Ha/stava konj — zastava kuncev is. pe-rotnine — razstava lovskih trofej — razstava lovskih fanfar - tekmovanje 1229 golobov-pismonoš itd. 10—1
Luna park, kinematografi, lovski dicranii itd.
glavni dobitek
lOO.OOO-
Razstavna loterija, k
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specljalist flmrf.-	stavbni ln umetni
v tej stroki lliliMS i I1SCK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
Prplzpalanle
—— II ■Hillll« —B——t —
kot prosta obrt, kakor tucli
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem sc lahko prične takoj. Jamči sc za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseli pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak sc pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira sc samo na resne ponudbe. — Ponudbe pod šifro „Sp3rltllOSeil
l«tc r2-A<UK'?ii »g IIHIIHflJin	»STU	KT	mII A	.
i !>>.<	» 0.1" a.	luni aillitlM JM • ««» »117'U SUIUVKO«, IW MIM I.|. jO— t
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da ima gumi)eue garniture svetovne tvrdke, najfinejše blago, v veliki izbiri in za vsakovrstne
VOZOVE
v zalogi
I. Ban, mm, Dunaisha cesta 31.
Istotam vedno v zalogi vozovi najrazličnejših vrst. Tozadevna naročila izvršujejo se točno, solidno in po
najnižjih cenah. __1450 3-1
J
Jioticesija
gostilniške obrti v £iubljatii
se odda v tiajem. — "Veljavna je za vse pijače. — 14„ Kje, pove upravništvo.
ki žele zastopati znano banko in se baviti s prodajo zakonito dovoljenih srečk, dobe z visoko provizijo stalen in pošten zalužek, mesečno 200 do 500 kron. — Ponudbe je pošiljati na naslov
„Neue Fortuna", BudapeštaV^Bdrse Postfach 38.
J^esna zenitna ponudba.
Zaradi potrebne pomoči pri obrti se Selim seznaniti in poročiti s krščanskim mladeničem, ki lma veselje do obrti in je je tudi nekoliko jre navajen. Želela bi sc tudi vsaj potrebna is-obrasba in nekoliko podoben jnačaj. Stara sem 25 let, krepke postave, dobrega srca in mirnega, krščanskega snačaja. Prevzamem v kratkem obrt, sato bi si želela vsaj nekaj denarja. Ponudbe samo do 30. maja pod besedo ,Zakonska zadovoljnos?, poste restante glavna pošta, Ljubljana.
1429 4-1
dzsc^zzsczsczsz^^
Pošteno dekle
18 let, želi v Ljubljani s 1. julijem pri boljši majhni družini službo. — Pisma se prosijo na Amalijo Ločnlk v Velikovcn, Koroško.	1470 1-1
sprejme v svojo trgovino z mešanim blagom Oton Iloman v Radovljici.
eTSTN,
15
fff)
8
© /p
Meti Schuster
Ljubljana
Stritarjeva ulica 7
priporoča
i .novosti ■ konfekcije
za dame in deklice, bluz, modnega blaga za dame in gospode, delena cefira, platna in batista.
Najboljše belo blago različne garniture in E3 vsakovrstne (□] D preproge. D J
0
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
Solidno blago. ow Nizke cene. m
1
!
J
Žnpmm uradom ob priliki ka-nonične vizitacijc:
Missale Romanum
najnovejše izdaje s proprijem za katerokoli škofijo v sledečih oblikah.
o) oblika male četvorke za podružnice in kapelo velikost 30X22 cm trpežna vezava z rdečo obrezo K 26-—, najfinejše izredno trpežno niarokinusnje z zlato obrezo K 32-—.
b)	oblika četvorke za manjšo župne cerkve in podružnico velikost 311/2X221/2 fino l-deče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo IC 42 —.
c)	oblika velike čelvorke velikost 34X24 cm trpežno vezan z rdečo obrezo K 40--^, najfinejše izredno trpežno niarokinusnje z zlato obrezo K 47 —.
Prednosti tega misala
zelo velik razločen tisk, fin papir, priročna oblika, tanka in lahka knjiga.
d)	oblika male pole velikost 36 X 25 cm fino
rdeče usnje na platnicah bogati zlati utisi z zlato obrezo K 52-80. Dobč se tudi fiuejše vezave.	______
Kanontable pod celuloidom.
Praktična novost.
Cene nekaterih garnitur:
glavna tabla 24X17 cm K 4 80 27X18 cm „ 5'90 30 X 22 cm IV10 28X1» cm „ 5'40 Večje kanontable v raznih slogih in izvršitvah se dobe od 8 kron do 25 kron. Cene se razumejo za popolno garnituro, t. j.
ta glavno in obe postranski tabli.
Prednosti kanontabel pod celuloidom: so zelo trpežne, jim ne škoduje ne solnce in ne vlaga so lahke in praktične, imajo lahko čitljiv, razločen tisek, zavzamejo malo prostora in se lahko umivajo ali drugače snažijo, se rabijo brez okvirja in šip in so nalepljene na prav trdo lepenko, da se ne morejo zviti.
Preces anteet post Missani pro opportunitate sa-cerdotis dicendae. Accedunt hymni, litaniae, aliaeque preces etc. V obliki četvorke za zakristijo z velikim tiskom. Vezano K 3-84.
Ritus benedlctlonls et imposltionis prlmarli la-pldls pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae, vezano K 3-12.
Rituale Romanum. (Velikost 13«/jX® '"') ša-griu zlatu obreza K 6-—.
Rituale Romanum. (Velikost 23X14Va cm), ša-grin zlata obreza K 12-96.
Dannerbauer, Praktisches Geschaltsbuch fiir den Kurat — Klerus Osterreichs. Vezano 30 K.
Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Rešnje Telo.
Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila «Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostljo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Hammerle, Ecce Panls Angelorum! oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vor-trage fiir Priestereserzitien K 336.
Lintel — Finster, das eucharistische Triduum. Ein Hilfsbuch fur die Predigt tiber die tagliche Kommunion K 1-50.
Diessel, das grfiOte Denkmal der gdttlichen Liebe. Predigten und Betrachtungen iiber das hochheilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 1008.
Slattler, Manna ln der Wiiste oder das Ge-heimnis der lieiligsten Eucharistie in Vor-tragen dargestcllt 2 zvezka K 4-32.
Chaignon, der Seelenfrlede eine Frucht der An-dacht zum allerhl. Altarssakramente und der Hingabe an die gottliche Vorsehung, vez. K 4-80.
Stleglltz, Ausgefiihrte Katechesen II. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60.
Bernbeck, Katechetlsche Sklzzen zunachst fur die ungeteilte und zweiteilige Landschule vezano K 4-32.
Schwlllinsky — Gill, Anleitung zum Erstbelcht, Erstkommunion und Flrmungsunterlcht K 150.
Nagelschmitt, Die Feler der ersten hI. Kommunion der Kinder Predigten, Anreden und Skiz-zen K 3-84.
Mullendorll, Plus X. als Forderer der Verehrung des ailerheiiigsten Sacramentes 30 v.
Protzner, Die iiftere und tagliche Kommunion
der Kinder namentlich in geistlichen Erzieh-ungsanstalten und an Klosterschulen. 72 v.
So^ngen. Das Llebesmahl des Herrn. Kommu-mon-Andachten, vezano K 1-98.
Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches tlbungs und Gobetbiichlein fiir Erstkommunikanten zugleich zur \viederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64.
Wacker. Geschichten fiir Neukommunikanten fiir die Zeit vor und nach der ersten hI. Kommunion, vezano K 2-16.
Schwarzmann, Bereitet den Weg des Herrn, Erzahlungen fur Erstkommunikanten, vezano K 2-40.
Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski list o sv.
Rešujem telesu 20 vin.
Pohl, Zum schdnsten Tag des Lebens. Erzahlungen fur Erstkommunikanten, vezano K 1-80.
Albers, Slehe dein Konig kommt zu dir! Erzahlungen fur die Erstkommunikanten, vezano K 2.88.
Arndt, der helllge Stanislaus Kostka K 1-80.
Meschler, Leben des hI. AIoyslus von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32.
Meschler, Der gitttliche Heiland. Ein Lebens-bild der studierenden Jugend gewidmet, vezano K 7-80.
Schmltt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommu-•nikanten-TJnterrichtes, vezan K 4-56.
Leitgeb, Das groBe Liebesmahl heiliger Scelen. 31 Erwagungen und Gebete vor und nach der hI. Kommunion fiir Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50.
Walter, Das Allerheiligste Sakrament, das wahre Brot der Seele, vezano K 3-—.
Wiseman — Faber, die heilige Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wege Gottes, vezano K 2-40.
Louvignl, das verborgene Leben mit Christo in Gott, vezano K 1-50.
StiegUtz, Reumotlve ftir die Kinderbelcht. K 1 20. vezano K 1-80.
Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbereitung auf die erste hI. Kommunion 80 v.
Za mesec junij.
Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2 40.
Hurter, Entvvurfe zu Herz-Jesu-Predigten. K 1 10.
Hattler, Wlnke, Themen und Skizzen zu Herz. Jesu-Predigten. K 180.
Beck, Das hI. Herz Jesu und die Manner. 78 v.
Hattlcr, Die 9 Liebesdienste zu Ehren des gdttl. Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60.
Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, vez. K 2 50.
Hattler, Der Geist des Herzens Jesu, geoffcnburt in den hi. Evangelien, vezano K 2 40.
Leitgeb, Dns dem heil. Herzen Jesu gcweihte Jahr. Betrachtungen zu Ehren des hI. Herzens .Tcsu fur Ordonsper.soneu und irommo \Yelt-leute, vezano K 330.
Seebock, Kleines Herz Jesu Brsvier, Tagzciten fur jeden Tag der VVochc, vezano K 1-—.
Hattler, Stillleben im Herzen Jesu. K 216.
Druge važne novosti.
Ender Anton. Skizzen fiir Prediglen und Vor-trape. Broširano K 7'—.
Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkveno govornike ob raznih prilikah.
Vstaja škenderbegovn. Zgodovinska povest, bro-širaua 50 viu., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenici: sc zaveda svojega pokoljenja, se postavi nn celo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silno zanimiva.
Deutl llermann, Exempelbucli liir Predigt. Schule
und Ilaus. Eine Sammlung auago\vahlter Bei-spiele vorwiegend der neueren Zcit, uber saru-tliche Lehren des kath. Katcchismus. K 4-80. Hickmanns geographisch-staUstischer Taschen-atlas von Osterreich-TJngarn. Vezano K 5 —. Podaja nam popolno najnovejšo Statistiko naše države in precizno dovršene zemljevide v priročni žepni obliki.
Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem I. zvezek. Obramba vere K 1'—. Ne lo mladeniči temveč vsi slovenci naj či-tajo lo zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti našo svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori.
Boneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3'20, vezano K 4-30. Ta povest je za probujo narodne zavesti izredne važnosti, popisuje nam pokristjanjenjo polabskih Slovanov, onega naroda, ki seje naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svojo korist.
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu. Trije Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr.Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vernovc spise prestaviti v slovenščino jc srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo genitalnemu pisatelju Sirom sveta z napeto pozornostjo in sc lio pri tem izredno izobrazilo, ker ruvrio spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki družijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom.
Vse te knjige se dobe tudi o „KiM Ilirijo" prej Karol Flor
JtaUnri želijo ^obrv, po evn* tn ig*netslJiiKrpotovali na/obm.r»
cSiirior^tfibietetZa.
m S^ub^tmi %folt>6vs>nsk* uliem2&.
Ustanovljeno 1862.	Telefon 3t. 584
tat Najstarejša tovarna peči] in štedilnikov
Rudolf Gehurth, Dunaj
c"iSnuL™1 V". Kaiserstrasse 71, vogal Burggasse. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih štedilnikov, malih Štedilnikov, peči za kopalnice in za likalnice. 594 12-1
Vseh vrst kurilnih in trpežnih petij
Peči in kamini za plin.
Ceniki zastonj in franko.
dobro vpeljana se išče v najem v prometnem kraju na deželi ali v trgu. Naslov pove upravništvo.	1397' 1
Delniška glavnica:
50 milijonov kron
Rezervni in varnostni zaklad:
14 milijonov kron
nn«.n«
Centrala v Pragi.
j Ustanovljena 1.1868. l...j..jj>.i.......BBBniEB
Podružnice v: Brnu,
Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomucu,
Pardubicah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrengasse 12
Bančni prostori:
VlaS.HIcoIo30
v TRSTU
Telefon št. 2157
Menjalnica:
Via Huova 29
izvršuje vse bančne posle obrestufe vloge na vložne knjižice po 4% na tekočem računu po dogovoru.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize ln valute. Daje pred« ujme na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbne in carinske kredite. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgnbi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemsklh in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležnje s svojim kapitalom na dobrih in napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslov c Živnostenska Trst.
Ponudba.
Na prodaj za tovarne, zavode, odgojišča itd:
skupina hiš z dooriičem in vrtom,
med dvema ulicama v Ljubljani. Pripravno posebno za tovarno pohištva, za velemizarstvo, (elektrika jc vpeljana), za zaloge usnja, za kletarstvo z vinom ali špiritom, (obširne kleti); tudi za tiskarne, zavode itd.; dosedaj pivovarniška restavracija, poprej hotel, 1641 m2 plošccvine, bruto dohodek od 207.000 K (po 4 V2 °/o); kupnina 129.000 proti 30.000 K predplačila v gotovini, ostalo sc pusti naloženo za 4 3/4°/o.
Ponudbe do srede avgusta t. 1. sprejema Roman Treo stavbeni mojster v Ljubljani, Nova ulica 5.
Za ogled sc oglasiti pri hišniku, Sv. Petra cesta št. 47.
Do sedaj oglašcnc ponudbe so bile leta 1907:100.000 K; — leta 1908:112.000 K — leta 1909:124.000 K.
JOSIP STUPICA
jermena? In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakot tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
□□□uaaaaaaaaoaLiaaaauaaaaaaoiMaaa
Zasebniki, Trgovci, Krošnjarii,
naj ne zamude ugodne prilike za naročilev
nkoo
naravnost iz tkalnice.
Posebna ponudba:
TO ni lepcya sort. cefira za srajcc — flanelc in ostank.
oksforda.............K 16-—
40ni I« ostank. oksforda, runih, tkanine \a
kannfasa in li; ostank. modrega blaga . K 17'— 10 m I a vel. rumburške tkanine, 1 a oksforda
angl. cefira, kreas. platna......K 19-—
Vsi dolgi ostanki, izbrani, brez napake, ftko blago ne npaja, ga vzamem nazaj, povrnem poštnino In istotako denar, torej nlkak rlziko. Kdor enkrat naroČi, naroči zopet. Vsakemu zavoju vzorcev priložim vzorce tkanine In bombaževine. Dalje sc odda: i tucat I u belili robcev z atlas, robom . . K 1-30
'18/100 široke brisaCe samo......K —-34
Brisače za kozarce, komad......K —'20
Heil namizni prti........• K 1-30
150/200 cm zajamčeno platnene rjuhe brez
šiva, vsaka konkurenca izključena, samo K 2-20 Iz močnega platna, ista velikost, samo . K 1-98 Najboljša ln najcenejša nakupovalnlca za kro-
Snjarje in razprodajalce. Razpošilja sc po povzetju, kompl. zavoj 5 kg po5tnine prosto v vse kraje.
Prva liermanm. razpošiljalnica tkanin M. Brick
Hennanmžstec št. 1, Češko.
□
Ul
ta a a a
a □
a
a
□
o g
e?
a □
ta
D
a a
a
□
mm IZPELJAV H
vseh [oslovnili transakcij. - izdajanje čekov, nakaznic in
TT	V W WX W ir. w m m
JttilUl i IVA II Fl^Lill
za vsa fllavna in stranska mesta tw- in inozemstva.
C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
. « inn^Tm / OSREDNJA MENJHLNICfl:
DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pndrii^nipo' Badan, Čeika Kamnica. CeSka Lipa, Brno, Gablon; a, N, firaslil?, Krakov, Litomcrice. Moravski rillll IIZIUIB. zumberg, Kiidiing, Novi Jlfiln, Pl?en, Praga, Libcrce, Dunajsko Novomesto, Cvitava.
NHKUP IN PRODilJH
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev' akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., L t d.
9nmn\i5mn nrnti isAuhi nri flrnhaniih crnftlt in urortrt naniriDV
,n tiUTUlUIUII|C piuit IUSUUI |||| uiuuuii|iu uibbii »i nuuu. |mpui*>
" Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
Zavod za pohištvo in dekoracije

Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Najcenejše
610 52-1
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Josip fIdmar w Ljubljani
Molijo SIJ. stari m su. Prešernova ulica tli
3634
Popravila točno in ceno. 52
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga naffinejših
===== barv —
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tnbah, pastelne barve. Raznobarvnakreda. Zlato ln raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alnmlalnm v listih. Štampllijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
= Najnovejši =
slikarski vzoroi ln papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične ===== prstene in rudninske barve. =====
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje == ln hišne posestnike itd., priporoča-
Hdolf Hauptmann
prva kranjska tovarna olfnalili barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kleja.
Prodaja najboljšega mizarskega =====
isr Uma
===== po najnižji oeni,
karbollneja
■ samo boljše vrste, --—
alabastra ln stukaturnega za podo-365	barje In zidarje.	52—1
"Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike.
Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
Telefon št. 97
921
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencevl
Fr. Iglic
Ljubljana, Mestni trg It li
priporoča največjo zalogo krasnih
IISI.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence!
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanovljena leta 1888.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
ALOJZIJ ME CA J, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpeznejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok. qotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega Izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane ln župnišča znaten popust.	1222
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Hraeriko je s parniki
Jeveroaemskega Lloyda" ,___* „
I _ a BREMEHH
MEW¥0RK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kroaprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: r. helm der GroBe. n :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.--
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za pamike gori navedi denega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
Edvard Tavčar-ju, v Kolodvorskih ulicah It. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, ftriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
2048 1
Moforje"'«;
mline in stiskalnice
za Jrozdle In sadje.
Železne blagajne,
stavbene potrebščine
T,«*/.0 žeieznino ::
dobavlja po najnižjih	q .
cenah slovenska vele- •btUpiCS trgovina z železnino » Jujubljant, Jftarije 3*rexije cesta Sti». 1.

Klobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faQonah in velikih izberah priporoča m 52-1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja elfi
u
s
cr
I
a—»
10
Stambilije
vseli vrst za urade, društva trgovce Itd.
Anton Cernc
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki iranko.
ovarna
F. L. P.
za cev
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:
Znamka F. L. P.
Znamka F. L. P.
fHO <57 t
»Straža" na Dunaju.
Binkoštni večer, ki ga je priredila s prijaznim sodelovanjem slov. katol. akad. društva »Danice« dunajska »Straža« svojim članom, je bil zelo zabaven in je dobro uspel. Vrsta pevskih in tamburaških točk se je uprizarjala v splošno zadovoljnost. Svoj višek pa je dosegel zabavni večer, ko je stopil na oder kanci. prof. č. g. Breitenberger ter v navduševalnem, vsebine polnem govoru povdarjal pomen dunajske »Straže«, ki se ga zavedamo zlasti sedaj, ko se je v Ljubljani ustanovilo obrambno društvo »Slovenska Straža«. »Tudi naša Straža«, je izvajal govornik ob splošni pozornosti, »ima namen braniti narodnost, braniti pa tudi vero naših očetov in zvestobo vladarski hiši; saj je ustanovljena na podlagi starega gesla našega narodnega škofa Slomška: Vse za vero, dom, cesarja! Da pokažemo svojo solidarnost ljubljanski »Straži«, predlaga govornik, da ji zberemo za birmansko darilo 20 kron ter poživlja gdčne. stražanke, naj prevzamejo pobiranje. Viharno odobravanje je sledilo temu pozivu in še precl zaključkom zabavnega večera je g. Breitenberger naznanil, da je nabranih 40 K. Čast našim dičnim gospodičnam in vrlim Stra-žanom. G. Breitenberger ju čestitamo na tej ideji. — Prav pohvaliti moramo igravce enodejanske veseloigre »Vinska bratca«. Svojo nalogo so izborno rešili. Igra sama nekaterim ni ugajala; pogrešali so pristnega domačega humorja, ki ga prestava iz nemškega seveda ne more dati. Pijanski prizori so odurni in delajo mučen vtis. — Prijetno iznenadenje tega večera pa so bili fini kupleti društvenega pevovodje in organista g. phil. Ivana Gi-udna, ki jih je sam mojstrsko prednašal. To je bilo res domače in nad tem smo imeli svoje veselje. — Ker je vrsta večjih prireditev »Stražinih« s tem zaključena, se je predsednik g. Razbergar zahvalil vsem, ki so pri društvenem delu kaj pripomogli. Služba božja in društveni Večeri se vrše seveda tudi zanaprej, tudi o velikih počitnicah. »Straža« je s svojim letošnjim delom lahko zadovoljna. Zahvala za to gre pred vsem sedanjemu odboru, zlasti predsedniku g. Razbergerju in našim vrlim gg. »Da-ničarjem«. Na mnogobrojno svidenje v jeseni!
Sn Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s Cunard Line =
H 5« 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonia, 17.maja,
Carpathia, 7. junija 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 28. maja, 18. junija 1910, Mauretania, 21. maja, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Hndrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork Ill.razr. K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
Perje za postelje in puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Avstrijske špecijalitete 1. vr. so svet. znani
N Arjevi šumeči lini HM
Pristni samo s to varstveno znamko
Dobe se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. — Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna vporaba več kot 60 milijonov komadov. Klairon, najboljša delikatesa sveta. Bouchčes & la Heine. - Peppermint-Lozen-Ges. Vse vrste čokolade za mleko in za kuhanje iz-borne kakovosti priporoča: Prva češka akcijska družba tovarn, za orient. sladkor in čokoladne izdelke Kral.Vinogradi, p. H.MHRŠNEH. Glavna zaloga na Dunaju. Josip Katz VI. Tlicobaldgnsse 4,

Nihče naj ne zamudi priti m
»
Po tovarniških cenah se prodajajo zaradi opustitve naše tovarniške zaloge
9 KMmtsmš
Govorilni aparati od K 15*00 naprej. Plošče, ki so doslej veljale K 4—, sedaj K 2*00 in K 2*50. Orkestrioni od K 300 naprej.
^ '	1442 5 1
jana, Sodnijska ulica 3 mmuumm
Josip Droll, zastopnik tvrdke:
F. Machinek & sinovi, Danaj- Ltpsko - Praga - Brno.
/ ^if^u-Ksaa.
\ ...-••►.v,*r
Hinc 89U9; zlata Kolajna, najvišja odlika.
1294 3-1
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Rm Heumarkt Kr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
D KO DOBILI
na nasičen par in vroči par
od 10 —800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni In zanesljivi obratni stroji za vse indusf. tn poljedelske obrale.
modm trgovini pgf gf Jfgfff Mljaaa, Stari tm 18
• •
dobite
po že znano najnižjih cenah
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, I" kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov, in čepic, dalje čepic za dame itd., itd., itd.
St. 8921,
2841 3-1
na 364.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 11. junija t. L ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda Cerknica-Rakek."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razventega je dodati kot vadij še 5 o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled ob uradnih urah v deželnem stavbnem uradu, kjer se tudi oddajo za znesek 8-— K.
Deželni odbor kranjski.
r
s&Htičssi
Poskusite pa se boste prepričali, da je najboljše in najuspešnejše sredstvo proti vsakovrstni golazni in mrčesju
Buhačeo prah
Ivana Plenkoviča iz Jelše, Dalmacija,
ki je bil nagrajen s prvimi odlikami na velikih svetovnih razstavah, kot: Grand prix Pariz 1900, častna diploma z zlato medaljo v Kielu 1894, diploma zlate svetinje na Dunaju 1894, diploma zlate svetinje v Trstu 1898, diploma velike svetinje v Pragi 1896, diploma z veliko svetinjo v Zagrebu 1891. itd.
1325
r

se proda iz proste roke. Posestvo meri 64 oralov, vse arondirano, polovico je gozda, iz kojega se da še mnogo denarja dobiti za les. Zemlja kakor poslopja so v najboljšem stanu, hlev obokan in beto-niran, hiša enonadstropna, voda v hlevu. Na tem posestvu se redi lahko do 20 glav živine. Oddaljeno je 30 minut od železniške postaje, 20 minut od farne cerkve in šole Žitapolje (Maria-Rain) na Koroškem in eno uro od Celovca. Proda se pod ugodnimi pogoji, da se le ena tretjina cele kupnine takoj plača. Eventuelno se tudi zameni. Dalje so
naprodaj 3 hiše v Kranju,
koji je že mnogo let trgovina na najbolj prometnem kraju, pripravna za manjšo trgovino. Ta hiša se da eventuelno tudi v najem. Druga je zunaj mesta ob državni cesti z lepim vrtom za zelenjavo, pripravna za kakega upokojenca. V obeh hišah je vodovod. Tretja v stranski ulici, dvonadstropna z lepim vrtom in razgledom. Več o vsem tem se poizve pri
L. Rebolju, v Kranju, Glavni trg.
XXXXXXXXXXXXXXXX
Sitarska in žimarska zadruga
v Stražišču pri Kranju
priporoča sl. zavodom, občinstvu in gospo* ::: dom tapetnikom vsakovrstno :::
V •	w •
Ceniki in vzorci so na razpolago
Zastopstvo za Ljubljano ima g. I. Cerne,
tapetnik na Dunajski cesti. (Prodajalna mi-947 zarske zadruge v Št. Vidu. io— l
XKKXKXXXXXHXKXXX
za domačo rabo ali za trgovsko vrtnarstvo okolu 2000 s cvet- _ ličnjaki v mestu, Kar- š lovska cesta štev. 2 w se odda v najem s i : 1. novembrom 1910. :
i ./ t Vi? ■■■
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani, Prešernova mL 44.
Prireja pogrebe osi najpreprostejše slo naielegantaejše vrste v odprtih kakor tudi v s icrlstalom zaprtih vozovih,
Ima bogato zalogo vseb potrebščin za mrliče, kakor: kov! naste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon S!. 297. cvetlice. najnižje cehu. p^
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
Turk in brata Rojina.
1842
Ustanovljeno leta
1842
Slikarja napisov Stavb. In pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Sdi6nfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.
__I—L-J.1UI-1. .L.	— i 11 1311 Iii.il! II
Tovarna in prodaja oljnatih barv. firneža in laka
IRHIfl ESERL, LHIl
Prodajalna ln kamptelr: MIKLOŠIČEVI! CESTA ŠTEV. 6
Telefon 154. Delavnica: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefon 154.
1842	Ustanovi/eno leta	1842
Zaloga CopiCev za pleskarje slikarje in zidarje, Stedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
PrlporoCava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
flj
M U
s
K
Najcenejša vožnja v Ameriko.
oblastveno koncesilonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
SI43 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
£s
i
S
i
SISSSiBSSSSSfe&IBSSSIlggSSSS
S
S
r
a
s
ss
s
s
£š S
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847. £§
J J.
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 5091 52-1 Najsolidnejše blago.
RS
S S
Fotografski umetni zavod
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto-M grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
"_Vsa dela se Izvršujejo točna tudi v največji množini —
Gospadarsko društvo
lenim, pošta Pazi«. Ostra),
posreduje brezplačno pri prodaji
„♦ _ svojih udov. Cena je nizka. Vino V lil d. jc bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 1)
Več vrst sodov ima naprodaj H. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
OS g r. Is g a g g g g LI
Dunajska cesta St 13 poleg »Figooca"
sc priporoča preCastiti duhovšCinl in cerkvenim predstojnlStvom kakor p. n. obCinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva ln slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 314052-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Veletrgovina z železnino
Peter nflaliiič, Celje |g
priporoča se za nabaoo oseb predmiefoo zeiezninske stroke.
1 i
Vedno in v vsaki množini |e
Zarezano strešno opeko prve vrste, z
trpefnost skogi pet Sef
M nje
fz lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Iflčn pri Ljubljani, dalje štabni
čega kamenoloma v Podpeči, pri
za zidanje iz doma-
Knez
I
*-mm a EM S ^mmm i

Slaščičarna P. KIRBISCH
Ljubljana, Kongresni trg št. 8
priporoča izursfni, usah dan sveži
sladoled in ledeno
.............m...........iiiiinmiimiM^^^^.^ ........ »M
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz Črnega, zelenega granita, flabradorjja in belega karar-skega, Kraškega in več drugih marmorjeu; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkuena in stau-blnska dela. Preskrbujem slike za na spomenike pa Jaka nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okuire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po Jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	710 (20—l)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.

r
učinkuje vsled svoje velike množine zdravilne soli že pri majhni vporabi Vs do 1/4 litra kot odvajalno sredstvo, in je preizkušena kot najizbornejše učinkujoče
......................... :-: zdraoiino sredsiso :-:
Glavna zaloga za Kranjsko:
j A. Šarabon, Ljubljana, i
pri slabi prebavi, kroničnem kalenju čreves, motenju jeter, bolečinah v haemorroidah, debelosti, nevralgiji in pri ženskih boleznih. 1392 13—1
*
i %
V zadružnem delu in slogi je moč!
KJ O
s
>F™\
•M
o
P"«
tfl
a
T3
a
4)
s
S
U
V ca N
1417
Naznanilo.
Načelstvo „Prve kranjske tovarne sodavice in mineralnih voda reg. zadruga z o. p. v Ljubljani" tem potom p. n. občinstvu kakor sploh vsem odjemalcem vljudno naznanja, da se je podjetje preselilo v lastne
prostore	^	27.
poprej gostilna ..Kranjski biser".
Načelstvo zgoraj imenovane Zadruge se uljudno priporoča vsem članom kakor nečlanom, da tudi v zanaprej ostanejo zvesti odjemalci
sodavice raznih brezalkoholnih izdelkov, sadnih sokov, ogh kisline itd,
kakor dosedaj.
Zadruga hoče tudi nadalje nuditi svojim odjemalcem le-to, kar je najboljše in najpopolnejše v tej stroki ter po primerno nizki ceni.
Cenjeni tukajšni naročniki se lahko kakor dosedaj poslužujejo pri naročilih telefona št. 174.
V ljubljanski okolici ustanovila je zadruga dve zalogi in sicer pri g. fl. Mežanu na Igu in g. Ivan Kancu vulgo Gorjancu, Pod smreko pri Brezovici. V teh dveh zalogah dobivajo vsi cenj, odjemalci zadružne izdelke po isti ceni kakor pri zadrugi sami.
Z zadružnim pozdravom se priporoča
Načelstvo.
!SJ P
a ■-t
s »
a
a
m.
53
o
03 ***
O
o
rs<
V zadružnem delu in slogi je moč!
Termalno in močvirno kopališče
W
Postaja Zabok in postajališče Zagorske železnice ..Stubičke Toplice'
Sezona traja od 1. maja do 30. oktobra.
Termalni vrelci 53" C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, ischijl, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, cksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekonvalcscente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenje s svitlobo.
Sobe od K 1 — nadalje. Pojasnila in prospekste daje kopališka uprava v Stubičkili Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Inteiurbanska telefonska postaja.

•vT^

mm^mmmmmmmmmifimm"»"i"'''1 mmi«'-■.'humni1.,,<\ iimi«-,r .........*<,•*«•
.......................
Telefon 237.
Betonsko podjetje.
Telefon 237.
Toornica umetnega kamenja in marmorga
ZAJEC § HOR
m
Izdelovanje kamnoseških del iz ..umetnega kamenja" kakor- stopiljice, postamente, balustrade, ornamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mušlje, cementne cevi itd.
Prevzemanje kanalizacij in fundamentov za stroje v Izvršitev. Umetni marmor (Carrahjth patent) za obhajilne mize, oltarje, prevlako
stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah. Xylolith kamenales je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in zasebne stavbe. Zelo prilagoden za pisarne, hodnike, sobe; tiha hoja, topel, brez špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv,
v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Projektiranje in izvršitev železobetonskih stavb; stropov, mostov, rezervar-jev (sodov za vino) in celih tovarn po inženirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja.	771
I Ljubljana, Urniajslta cesta 73.
Nc
155/10
1
Razglas.
1436 3 1
Dne 23. majnika 1.1. ob 11. uri dopoldne vršila se bode
javna prostovoljna dražba
hiše gosp. Riharda Schober v Ljubljani, Dunajska ccsta št 6, v no-< tarski pisarni podpisanega sodnega poverjenika, Sodnijska ulica št. 2 v I. nadstropju.
Izklicna cena znaša 110.000 K, pod katero se hiša ne proda. Pogoje, zemljiškoknjižni izpisek in posestni list upogledati je v pisarni podpisanega sodnega komisarja, Sodnijska ulica št. 2, I. nadstropje Tam se dajejo zaželjena pojasnila.
V Lj ubljani, dne 14. majnika 1910.
I. P/antan,
c. kr. notar kot sodni. komisar.
NajboSjša in naisSgnrnejSa prilika za Sfedenje!
Denarni promet tio 31. dec. 1909 čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica K 503.575-98
Slanje vlog dne 31. marca 1910 čez 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti liotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo
*1flRljm TRS-	pjj
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do A ========= 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
O
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice sc najkulantneje eskomplujejo
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belcc, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, lireg pri Borovnici, karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija kolari stolni dekan v Ljubljani. Ivop. Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Lcskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«, Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	l
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
fiossarssa zarezanfils strežnico® ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
w m>
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	«80
Streha popolnoma vama pred nevihtami!
:> 02T SST Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krlfje streh sedanjosti. -^(j « Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.	Spretni zastopniki se ISCeJo.

trpežne, apnene
a^adne barve
postavno zavarovane
50 vrstan oti 24 v kg
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane. 1166 (3—1)
EM\-\0m barve, Si k
potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. flntiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, še nepobarvane fagade, lesene zdradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, otroški za m^ 5 vin. Cenik in prospekte zastonj in poštnine prosto.
CARL HROHSTE1HER, Dunaj lil, Hauntstrasse 120.
IfcšjT" Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana.
cflfied 50 recepti
Boš gotovo našla marsikatero, po RaleriR Bodo &eRatete te Bi in tvoj* cent izBorno dišale. tSlciroci si Rudar s Ro Rnjigo pri „c£rvi RranjsRi tovarni lestenin v oftir. cBistrioi. UDoBišjo zastonj.
637
3-1
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
iiiimiiiiiiiiui Obstoji 2a nad 38 let. iimminiNnn
Nofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfove ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd, sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpoštunajio postrežbo, prosi, da sa pri 2403 D*n,č|lll> |2TI1" ozlrat' 08 P"® domačo tndko, 25.)
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjasjesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkoene in pohištvene oprane, spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno žioo in ngašeno se dobi pri
:: Ljubljana:: f Kolodirorsha
mojstra
=■ ::: ulica
•••i •••01
Irgouiis^ s špece-
Uubljana
_ Trgovina z moko in —1 deželnimi pridelki.
Ljubljana
prozama za kavo, mlm za dišave
z električnim obratom.
Ha drebno in debele!
1060
Ealoga vsakovrstnih semen.
KONGRESNI TRG 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsak d c 1 a v n i k od 8. do	w 11 01 b r e z o d b i t k a, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
12. ure dopoldne in jih obrestuje	--= PO ** |2 |o čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
mlnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v Vl2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v te d e n s k i h, ozir. m e s e i n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menicc
Dr. Fr. DolSak l r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat K. Kalan 1. r.,
predsednik.
KONGRESNI TRG 19
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.
Izdajatelj: Dr.. Ignacij Žitnik,
'Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.