Msgr. Marino Qualizza Černetov nagrajenec Svetoivanski Narodni dom »konkurent« Dijaškega doma? Zgodovinski festival napoveduje vojno prej do novice www.primorski.eu Primorski št. 123 (20.751) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 28. MAJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , V Novo Gorico čez Videm in Avstrijo SandorTence Nedeljska televizijska oddaja Report o italijanskih hitrih, počasnih in neobstoječih železnicah je gledalcem nudila klavrno in obenem komično predstavo. Klavrno je bilo videti in slišati podatke in številke o petem koridorju do Kijeva, ki se ne več začenja v Lizboni, žalostne in hkrati smešne pa so izpadle reportaže o povezavah Italije s Francijo, Avstrijo in Slovenijo. Izjema je Švica, a po zaslugi švicarskih železnic. Iz Benetk in iz naše dežele v Avstrijo vozijo le nočni italijan-sko-avstrijski vlaki, za dnevno povezavo pa skrbijo avstrijske železnice. Slednje vozijo nemške in avstrijske turiste na ogled Benetk. Videli smo Goričana, ki je v Novo Gorico pripotoval čez Avstrijo in Slovenijo po znameniti Bohinjski progi, še najbolj značilna pa je zgodba o neobstoječih potniških vlakih med Trstom in Sežano. Slišali smo različna mnenja, še najbolj nonšalantno je izpadel pooblaščeni upravitelj italijanskih železnic Moretti. Novinarju, ki ga je spraševal čemu zaprta železniška meja s Slovenijo, je jezno odvrnil, da je za to kriva italijanska država, ki ne financira več železnice. Oddaja je razkrila površnost in razsipnost italijanskih vlad pri obravnavanju ter financiranju hitre železnice na osi Zahod-Vzhod. Ne gre samo za sporno progo Lyon-Turin, ampak tudi za vse ostalo, od meje s Francijo do naših krajev. Italija pri tem izpade zelo slabo, tudi Slovenija pa ima glede (ne)povezav z Italijo svoje krivde in odgovornosti. ITALIJA - Na občinskih volitvah v Rimu in v več drugih občinah bo potreben drugi krog Rekordna abstinenca, leva sredina v prednosti hud poraz Gibanja 5 zvezd TRST - Konferenca Pripravljajo se na vstop Hrvaške v Evropsko unijo TRST - Hrvaška v Evropski uniji je za podjetja Furlanije-Julijske krajine lahko priložnost, a tudi nevarnost. O tem so včeraj na Pomorski postaji v Trstu razpravljali predstavniki italijanskih in hrvaških institucij, na srečanju, ki ga je organizirala tržaška sekcija združenja trgovcev Confcommercio v sodelovanju z generalnim konzulatom Republike Hrvaške v Trstu. Slišati je bilo, da sta Italija in Hrvaška dobra poslovna partnerja, tukajšnje institucije pa morajo spodbujati investicije. Na 4. strani GORICA - Poslovanje družbe KB1909 Z varčevalnimi ukrepi nad negativni rezultat GORICA - Družba KB1909 je v lanskem letu ustvarila negativni rezultat v višini 9.814 tisoč evrov. Prvič. »Gre za pomenljivo izgubo, prvo v zgodovini družbe KB1909, ki je v vseh teh letih ustvarila vidne rezultate in je okoli sebe vzpostavila gospodarsko realnost, Skupino KB1909, ki zaposluje 396 oseb,« so pojasnili v družbi in v isti sapi napovedali, da si z izrednimi ukrepi prizadevajo za stabilizacijo obstoječih dejavnosti in za ponovni zagon rasti, ciljajo pa tudi na nova tržišča. Na 17. strani RIM, AOSTA - Prvi krog občinskih volitev v Rimu ni prinesel zmagovalca: po sinočnjih podatkih je bil z dobrimi 42 odstotki glasov kandidat leve sredine Ignazio Marino krepko v vodstvu pred dosedanjim desnosredinskim županom Giannijem Alemannom, ki je zbral le dobrih 30 odstotkov. V primerjavi z nedavnimi parlamentarnimi volitvami je krepko nazadovalo Gibanje petih zvezd, prava zmagovalka pa je volilna neudeležba, saj je volilo dvajset odstotkov manj upravičencev kot na prejšnjih občinskih volitvah. V Dolini Aoste pa sta na deželnih volitvah slavili stranki franko-provansalskih avtonomistov. Na 22. strani Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI Tožilec za Janeza Janšo zahteva dve leti zapora Na 2. strani Mavhinje: rešitev centra za Alzheimer Na 5. strani Druga obravnava o pomazanih tablah Na 5. strani GORICA - éStoria Jubilejni festival bodo posvetili svetovni vojni V nedeljo je v Gorici padel zastor nad devetim mednarodnim festivalom éStoria, ki je kljub slabemu vremenu privabil veliko ljubiteljev zgodovine in kulture nasploh. Prireditev, ki je bila posvečena temi razbojni-štva, je sklenilo predavanje Federica Rampinija o sodobnih banditih - nepoštenih bankirjih -, organizatorji pa že razmišljajo o prihodnjem festivalu. Le-ta bo posebno pozornost posvetil prvi svetovni vojni, saj bo leta 2014 potekala stoletnica njenega izbruha. 9771124666007 2 Torek, 28. maja 2013 MNENJA, RUBRIKE / AFERA PATRIA - Zaradi domnevne korupcije pri nakupu finskih oklepnikov Tožilstvo za Janeza Janšo predlaga 24 mesecev zapora LJUBLJANA - Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je na sojenju v zadevi Patria danes za predsednika SDS in nekdanjega predsednika vlade Janeza Janšo predlagal 24 mesecev zapora. Za prvega moža Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krko-viča pa po 22 mesecev zapora. Tožilstvo predlaga za vsakega še po 37.000 evrov stranske denarne kazni. Tožilec je kot olajševalno okoliščino za vse tri omenil njihovo predhodno nekaznovanost. Vendar je izpostavil, da sta Janša in Krkovič v času domnevne storitve kaznivega dejanja opravljala dve izmed najbolj pomembnih funkcij v državi, predvsem Janša, ki je bil predsednik vlade, Krko-vič pa je sodil v vojaški vrh države. »Ti dve funkciji sta bili izrabljeni za ko-rupcijske delikte,« je dejal tožilec. Janši in Krkoviču je priznal njune državotvorne dosežke, a kot pravi, oteževalne okoliščine prevladajo nad olajševalnimi. Vsi trije so namreč svoj položaj, ki so si ga pridobili kot osa-mosvojitelji, politiki ali gospodarstveniki, izkoristili za nečastna dejanja, je nadaljeval Ferlinc. Zato so po tožilčevih besedah vsi trije omadeževali ugled države, kar je zanj tudi »najvažnejša« oteževalna okoliščina. Naštel je nekaj primerov dosedanjih sodb zaradi korupcijskih kaznivih dejanj, med drugim obsodbo Hilde Tovšak v zadevi Čista lopata, in poudaril, da so se vsi ti primeri končali z obsodilno sodbo in izrečenimi zapornimi kaznimi. Spomnil je tudi na obsodilno sodbo avstrijskega sodišča v zadevi Patria, predvsem pa je poudaril, da isto zadevo obravnavata še dve državi, ugledni članici EU, kjer prav tako predpostavljajo, da so bile podkupnine namenjene ljudem v Sloveniji. Janša je v izjavi ob robu sojenja ponovil, da niti en očitek iz obtožnega predloga v zvezi z njim »ni zdržal«, tožilstvo pa da ni ponudilo niti enega dokaza. Ferlinc se mu je v pojasnilu predlagane kazni zdel političen, »približno tako kot vojaški tožilec pred 25 leti«. Osebno žaljiv pa da je bil še bolj kot vojaški tožilec, je dejal Janša. Predlagana kazen se mu zdi popoln absurd. Še bolj pa se mu zdi absurdno, da tožilec govori, kako naj bi ta postopek »bil zgled boja proti korupciji, tožilstvo pa v zadnjih 20 letih ni vložilo niti ene obtožnice zoper tiste, ki so iz-ropali slovenski bančni sistem v 90. letih, niti zoper tiste, ki so Slovenijo potisnili na rob mednarodne finančne pomoči«. Tožilec pa pravi, da so v postopku delovali povsem samostojno. Kot je dejal v zaključnih besedah, pa se je tožilstvo že od samega začetka postopka srečevalo s pritiski ter »enostranskim vrednotenjem dokazov zunaj sodne dvorane«. Po njegovem mnenju je bil cilj - korupcija - določen že na samem začetku, o denarju pa se ni govorilo le na špekulativni ravni, temveč je bil dejansko nakazan. Šlo je za 30-odstotno predplačilo provizije v višini 2,3 milijona evrov, ki je bil z računa podjetja posrednika Patrie Hansa Wolfganga Riedla nakazan na osebni račun Walterja Wolfa, pravi tožilstvo. Da denar ni potoval naprej, ni zasluga obtoženih, temveč avstrijskega bančnega uslužbenca, ki je pri nakazilu posumil na nepravilnosti, zadeva pa se je začela odvijati v smeri kazenskega postopka, je dodal Ferlinc. Obtožba zoper Janeza Janšo je v celoti nedokazana, pa je v zaključnem govoru na sojenju poudaril Janšev odvetnik Franci Matoz. Dokazov za to, da bi prejel obljubo podkupnine, po besedah odvetnika nikoli ni bilo in jih nikoli ne bo. Kdor Janšo pozna, ve, da tega ne bi nikoli storil, je dejal Matoz. Med drugim je še izpostavil, da Janša na osebe na obrambnem ministrstvu, ki so odločale o nakupu oklepnikov, ni imel nikakršnega vpliva. Odločanje je bilo z nastopom njegove vlade namreč v celoti preneseno na obrambno ministrstvo. Tudi sicer pa iz obtožnega akta sploh ne izhaja, da bi Janša imel vpliv na tiste, ki so o projektu odločali. Tožilstvo po oceni Matoza v dokaznem postopku ni navedlo niti enega dokaza o tem, kje, kdaj in na kakšen način naj bi Janša sprejel obljubo nagrade. Poleg Janše, Krkoviča in Črnkoviča sta obtožena tudi Jože Zagožen in Walter Wolf, a sta izločena iz postopka, Zagožen zaradi bolezni, Wolf pa je odšel v Kanado. (STA) Za nekdanjega premierja je tožilec zahteval dve leti zapora arhiv Naftni derivati I I V« I VI* od polnoči dražji LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov so se opolnoči zvišale. Neosvin-čeni 95-oktanski bencin se je podražil za 1,6 centa na 1,479 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 1,9 centa na 1,515 evra, dizelsko gorivo pa za en cent na 1,351 evra za liter. Zvišala se je tudi cena kurilnega olja, in sicer za en cent na 0,978 evra na liter, so sporočili iz Pe-trola. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Konec junija na Dunaju 30. Donauinselfest DUNAJ - Na dunajskem otoku na Donavi bo od 21. do 23. junija potekal jubilejni, 30. Donauinselfesta. Brezplačni festival, ki vsako leto privabi več kot tri milijone obiskovalcev, bo na številnih odrih gostil 2000 izvajalcev najrazličnejših glasbenih zvrsti. Med drugimi bodo na Do-nauinselfestu nastopili italijanski glasbenik Zucchero, irski rocker in nekdanji vodja glasbene zasedbe Reamonn Rea Garvey, popularni švicarski DJ Mike Candys in avstrijski pop glasbenik Wolfgang Ambros. LJUBLJANA - Predstavili delovanje in razvejanost zveze Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu z delegacijo Zveze slovenskih kulturnih društev Ministrica Tina Komel (četrta z desne) s predstavniki Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji uszs SLOVENIJA - HRVAŠKA - Reševanje problema LB v okviru nasledstva Skupno pismo v Basel BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec se je včeraj v Bruslju neformalno srečal s hrvaško kolegico Vesno Pusic, s katero sta se pogovarjala o skupnem pismu, ki naj bi ga poslala v Basel in z njim zagnala reševanje problema Ljubljanske banke v okviru nasledstva. Minister računa na to, da bodo pismo v Basel poslali v prvi polovici junija. »Z ministrico Vesno Pusic sva se neformalno srečala in pogovarjala tudi o pismu za Basel,« je pojasnil Erjavec ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju. S Pusicevo sta se po njegovih besedah dogovorila, da vsebino pisma najprej uskladita strokovnjaka za vprašanje Ljubljanske banke, France Arhar in Zdravko Rogic. Slovenski minister računa na to, da se bosta strokovnjaka slišala naslednji teden. Erjavec je že aprila v Luksemburgu povedal, da sta se s Pusicevo dogovorila, da bosta v Basel in preostalim naslednicam poslala skupno pismo o reševanju problema LB v okviru nasledstva. Ministra Vesna Pusic in Karl Erjavec na srečanju na Bledu arhiv LJUBLJANA - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Ko-mel je prejšnji teden sprejela predstavništvo Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji (ZSKD), ki ga je vodil predsednik Igor Tuta. Ministrico so seznanili z delovanjem ZSKD in predstavili njene dejavnosti. Igor Tuta je ministrici Komelovi in državnemu sekretarju Borisu Jesihu orisal delovanje ljubiteljske mreže pod okriljem ZSKD v treh pokrajinah dežele Furlanije-Julijske krajine od Milj do Trbiža s poudarkom na doprinosu, ki ga dajejo slovenska kulturna društva enotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru zlasti na področju čezmejne-ga sodelovanja. Obenem je nakazal nekaj težav, s katerimi se srečujejo članice pri svojem vsakodnevnem delovanju, zlasti kar zadeva infrastrukture in dostopnost do kulturnih dobrin. Z delovanjem po pokrajinah sta ministrico seznanili tudi deželna podpredsednica Nataša Paulin in pokrajinska predsednica za videmsko pokrajino Luisa Cher, ki je predstavila pomen slovenskih šol in društev za družbeno-ekonomski razvoj teritorija. Pokrajinska predsednica za Tržaško Zivka Persič pa se je v glavnem osredotočila na vseslovenski festival slovenske kulture Slofest, ki ga ZSKD kot nosilka projekta pripravlja septembra v Trstu. Član tržaškega pokrajinskega odbora Martin Lissiach je orisal pomen in vlogo mladih in drugih skupnosti na festivalu. Festival Zveza prireja z namenom, da bi promovirali kulturni, športni in gospodarski potencial slovenskih organizacij, krepili institucionalne stike in spodbujali sodelovanje z večinskimi in manjšinskimi jezikovnimi skupnostmi na širšem pokrajinskem, deželnem in tudi čezmejnem območju, zlasti na področju dejavnosti za mlade. Ministrica je ob koncu srečanja dejala, da si Urad prizadeva podpreti prizadevanja kulturnih delavcev za iskanje rešitev na nekatera odprta vprašanja, ki bi pripomogla k obstoju in nadaljnjemu razvoju slovenskih kulturnih društev. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 28. maja 2013 3 ŠPETER - Podelili 25 Nagrado Dušana Černeta Dobitnik javni in kulturni delavec msgr. Marino Qualizza Nagrajenec zgled odločnosti in vztrajnosti, modernega čedermaštva in izraz globoke duše Benečana ŠPETER - Jubilejno, 25. Nagrado Dušana Černeta je prejel teolog, profesor, odgovorni urednik beneškega štirinajstdnevnika Dom ter javni in kulturni delavec msgr. Marino Qualizza. Predstavniki Knjižnice Dušana Černeta so mu jo izročili v soboto v župnijski dvorani ob cerkvi v Špetru. Msgr. Marino Qualizza je zgled odločnosti in vztrajnosti, je zgled modernega če-dermaštva in izraz globoke duše Benečana, je v slavnostnem nagovoru pred podelitvijo Černetove nagrade izpostavil nekdanji urednik Doma in podpredsednik Sveta slovenskih organizacij za Videmsko Giorgio Banchig. V svojem posegu je predstavil lik in vlogo če-dermacev pred fašizmom, ko so kljubovali italijanskemu liberalnemu nacionalizmu, zaustavil pa se je tudi pri mračnem povojnem dogajanju, ko se je pojem razširil tudi na laike, danes pa so po Banchigevih besedah čeder-maci vsi, ki se razdajajo v kulturi, prosveti in šolstvu. Dokler bodo še take osebnosti kot je Qualizza, bosta v Benečiji še živela slovenski jezik in kultura, je sklenil govor Banchig in za utemeljitev predal besedo Saši Martelancu. Qualizza je v krajšem nagovoru po vročitvi izrazil veliko veselje, da se srebrna Čer-netova nagrada veže tudi na njegovo 25-let-no delovanje v Dreki. Upam, da bodo naši ljudje, še posebno mladi, nadaljevali v delu in ostali na domači zemlji, je poudaril Qualiz-za in izrazil upanje, da bo beneška skupnost še dolgo držala skupaj. Slovesnost se je v župnijski dvorani začela s posegom soustanovitelja Nagrade Dušana Černeta Saše Martelanca, ki je osvetlil Černetov lik in njegovo življenjsko pot. Odlikovali so ga vztrajno delo, globina duha in predanost vrednotam, vsak njegov korak pa so podpirala tri neomajna načela, in sicer slovenstvo, krščanstvo in demokracija. Po njem imenovani sklad so njegovi prijatelji in znanci ustanovili leto dni po njegovi prera-ni smrti, do danes pa je trikrat odlikoval Slovence na Videmskem. Prav prva nagrada je bila leta 1976 podeljena listu Dom, drugo je leta 1979 prejel zbor Planinka iz Ukev, tretjo pa leta 1982 Trinkov koledar. Predsednik knjižnice Dušana Černe-ta Ivo Jevnikar je pobliže spregovoril o knjigi Krožka Virgil Šček Zvestoba vrednotam-Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. Publikacija se dokumentirano loteva tem vezanih na Černeto-vo življenje, ki je šlo skozi velike viharje polpretekle zgodovine. Priznanje je Marinu Qualizzi izročil Saša Martelanc m.m. TOLMIN - Spomnili so se tudi 300-letnice kmečkega punta Furlansko filološko društvo pomlad praznovalo v Posočju TOLMIN - Furlani so včeraj praznovali svoj »praznik pomladi« v Tolminu. Odločitvi, da se ob tej priložnosti podajo v mesto, ki se nahaja izven državnih in svojih etničnih meja, je botrovala želja po obnovitvi in potrditvi zgodovinskih vezi, ki so v teku stoletij tako ali drugače povezovale furlansko in slovensko prebivalstvo. V zeleni objem Zgornje Soške doline so se odpravili člani in prijatelji Furlanskega filo-loškega društva, ki so si zadali cilj, da s svojo »Festo de vierte« priredijo srečanje med Furlani in Slovenci ter se spomnijo 300-letnice kmečkega upora, ki se je predvsem zaradi svojega tragičnega epiloga globoko zapisal v spomin krajevnega in širšega prebivalstva. Dopoldanski del sporeda praznika, ki se je začel z mašo v slovenščini, je potekal ob sončnem vremenu. Dobrodošlico je v kulturnem domu gostom najprej izrekel tolminski župan Uroš Brežan, ki je izpostavil prijateljstvo, ki jih veže, današnje in bodoče sodelovanje, ki bo temeljilo tudi na evropskem turističnem čezmejnem projektu glede ureditve kolesarskih stez, ki bodo povezale Furlanijo, Beneško Slovenijo, Zgornje Posočje, Brda in Kras. Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti je izpostavil poznavanje zgodovine in kulture Posočja ter dejal, da je novi deželni odbor s predsednico Serracchianijevo na čelu, pozoren do dela, ki ga opravlja Filološko društvo. Novi predsednik Filologiche, Federico Vicario je v svojem govoru omenil 10-letnico poteka kongresa organizacije v Ljubljani ter se zavzel za večje sodelovanje med sosednimi narodi, ki naj poteka v znamenju tesnejših odnosov tako z jezikovnimi skupnostmi iz Furlanije Julijske krajine kot s tistimi, ki ne živijo na deželnem ozemlju. O znakih tisočletnih povezav med Furlanijo in Posočjem je prisotnim predaval Silvester Gaberšček. Dogodke o puntu izpred 300 let pa je predstavila Damjana Fortunat Černilogar. Drugi del praznika, ki ga je spremljal dež, je potekal v znamenju nastopa domače folklorne skupine Razor in podelitve nagrad mladim, ki so se izkazali v prevajanju iz grščine, latinščine in angleščine v furlanski jezik. Praznik se je sklenil s skupnim ogledom tolminskega muzeja in razstave o puntu izpred 300 let. (ARC/MCH) Izvoljeno novo vodstvo novinarske zbornice FJK TRST - Po nedeljskem drugem krogu volitev je znan sestav novega vodstva novinarske zbornice Furlanije Julijske krajine za obdobje 2013 - 2016. V njem so za poklicne novinarje Cristiano Degano (izvoljen je bil že v prvem krogu), Breda Pahor, Claudio Cojutti, Giulio Garau, Renato D'Argenio in Andrea Bulgarelli, za publiciste pa Amos D'Antoni, Gianfranco Batti-sti in Roberto Cannalire. V nazornem svetu sta za poklicne novinarje Giuseppe Londo in Mattia Assandri ter Rina Anna Rusconi za publiciste. V državni svet novinarske zbornice sta bila izvoljena Federico Oppelli in Piero Villotta za poklicne časnikarje in Silvano Ber-tossa in Andro Merku za publiciste. Novi deželni svet novinarske zbornice se bo sestal najkasneje v sedmih dneh, na seji pa se bodo dogovorili za razdelitev funkcij. S-prehodi danes po poti miru od Alp do Jadrana KOPER - Ob bližajoči se stoletnici prve svetovne vojne se v krajih, kjer je nekdaj potekala Soška fronta, že vrstijo različni kulturni in izobraževalni dogodki. Zanje v sklopu evropskega čezmejnega projekta Pot miru od Alp do Jadrana skrbita tudi Fundacija Pot miru in Pokrajina Gorica. O tem kako je bojna linija po stotih letih postala vir sodelovanja med sosednjima državama in kako bo zaživel skupni projekt bo govora v današnji oddaji S-prehodi, ki se bo na TV Ko-per-Capodistria začela ob 18. uri. Na ronškem letališču triurna zamuda zaradi strele RONKE - V nedeljo zvečer so morali potniki na ronškem letališču potrpežljivo čakati, v Bruselj (točneje v belgijsko mesto Charleroi) so zaradi tehničnega problema odleteli s triurno zamudo. Zaradi strele, ki je med pristankom v Ronkah udarila v letalo družbe Ryanair, je stekel obvezni varnostni postopek in potniki so morali potovati s nadomestnim letalom, ki je priletelo iz Bologne. Pojav vsekakor sploh ni redek: po podatkih revije Scientific American naj bi vsako letalo v povprečju zadela več kot ena strela na leto, večinoma pa ti dogodki nimajo nobenih posledic. ITALIJA - Oddaja Report tudi o neobstoječi železniški povezavi med Italijo in Slovenijo »Hitra železnica dejansko ena sama prevara« Stališči nasprotnika gradnje nove proge Borisa Legiše iz devinsko-nabrežinske občine in komenskega župana Danijela Božiča RIM - Tako imenovani peti evropski železniški koridor od Lizbone do Kijeva je prava prevara. Takšno klavrno sliko je ponudila nedeljska oddaja Off The Report na tretji televizijski mreži RAI, ki se je ukvarjala tudi z neobstoječimi železniškimi povezavami med Italijo in Slovenijo. Reportov novinar je med drugim intervjuval Borisa Legišo, predstavnika odbora proti hitri železnici v devinsko-nabrežinski občini ter župana Komna Danijela Božiča. Izredni komisar za hitro železnico Benetke-Trst Bortolo Mainardi vidi realistično rešitev edino v posodobitvi obstoječe železnice, da hitra železnica v naših krajih ne bo nikoli zgrajena, je prepričana tudi nova predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Dežela od nekdaj trdi, da je treba tovore s ceste preusmeriti na železnico, hkrati pa je glavni pobudnik tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke. V TV oddaji je najbolj odkrito (in arogantno) deloval pooblaščeni upravitelj italijanskih železnic Mauro Moretti. Novinarjeva vprašanja so ga precej motila, tako da je na koncu celo izja- vil, da bi italijanske železnice stalo manj plačilo taksija iz Trsta do Sežana, kot ponovna vzpostavitev potniške povezave s Slovenijo. Zgodba o neobstoječih vlakih med Opčinami in Sežano je izpadla klavrno in obenem komično. Najboljše se ni odrezal niti turinski župan Piero Fassi-no, velik zagovornik nove hitre železnice med Italijo in Francijo. Klavrno je tudi dejstvo, da morajo avstrijske železnice organizirati in financirati vlake do Benetk, da bi tja vozile nemške in avstrijske turiste. Oddaja je načrtovano hitro železnico na relaciji Turin-Benetke-Trst in naprej v Slovenijo obravnavala le z gospodarskega ter finančnega zornega kota, ki ne vzdrži nobenih resnih ocen. Iz Rima je medtem prišla novica, da je inženirsko podjetje DRI, ki je v 100-odstotni lasti Slovenije, s podjetjem Rete ferroviaria italiana (RFI) ustanovilo Evropsko gospodarsko interesno združenje Trst-Divača (kratica EGIZ). Združenje bo, kot poroča Delo, imelo sedež v Trstu in bo skrbelo za koordinacijo projektiranja in me-nedžmenta proge Trst-Divača. Železniški tiri na openski postaji dejansko že dolga leta samevajo kroma 4 Torek, 28. maja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu GOSPODARSTVO - Na Pomorski postaji konferenca združenja Confcommercio Vstop Hrvaške v EU priložnost in spodbuda Hrvaška je pred vrati Evropske unije, pod skupno streho bo stopila 1. julija. V državah članicah EU so podjetja v stanju pripravljenosti ter proučujejo nove poslovne priložnosti (in tudi nevarnosti) južno od Piranskega zaliva, Sotle in Kolpe. Tako je tudi v Furla-niji-Julijski krajini, kjer prirejajo stanovske organizacije ta čas razne konference. Ena od teh je bila včeraj na Pomorski postaji v Trstu, organiziralo jo je združenje trgovcev Confcommercio. V četrtek bodo o poslovnih priložnostih na Hrvaškem razpravljali na Trgovinski zbornici v Vidmu (vpisovanje poteka še danes). Na Pomorski postaji je javno skupščino združenja Confcommercio Imprese per L'Italia z naslovom »Vzhodni koridor; vstop Hrvaške v Evropsko unijo, nevarnosti in priložnosti za naše ozemlje« povezoval gospodarski novinar Oscar Giannino. Soorganiza-tor je bil generalni konzulat Republike Hrvaške v Trstu, navzoči pa so bili vidni predstavniki politike in institucij. Uvodoma je tržaška občinska odbornica Elena Marchigiani opozorila, da mora biti vstop Hrvaške v EU spodbuda za pospešitev birokratskih postopkov, ki so v Italiji ena glavnih ovir za naložbe. Podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc je pristavil, da morajo biti odnosi med Italijo in Hrvaško bolje strukturirani, po besedah podpredsednika Dežele FJK Sergia Bol-zonella pa bo deželni odbor sprejel ukrepe v prid domačih podjetij ter spodbujal sodelovanje z Zagrebom. Hrvaška je za deželo FJK in Trst z gospodarskega, kulturnega in turističnega vidika med glavnimi partnerji, je poudaril predsednik tržaškega združenja Confcommercio Antonio Paoletti. Na osnovi podatkov zveze Unioncamere predstavlja tržaški terciarni sektor 65% krajevnih gospodarskih dejavnosti in 85% pokrajinskega BDP. Letno proizvaja pet milijard evrov in zaposluje 70.000 ljudi -dve tretjini delovne populacije. Deželno vlado je pozval, naj sprejme nujne ukrepe za spodbujanje investicij, saj potrebuje Trst boljšo davčno politiko, delovna mesta in pomladitev prebivalstva. Okroglo mizo z uglednimi gosti je povezoval Oscar Giannino, gospodarski novinar in nedavni kandidat za predsednika vlade kroma Med okroglo mizo sta Paolo Berizzi (delegacija EU na Hrvaškem) in Damir Grubiša (hrvaški veleposlanik v Italiji) razložila, kako se je Hrvaška med približevanjem EU močno spremenila - na pravnem, gospodarskem in birokratskem področju. Zagreb je moral predvsem veliko investirati v prometne povezave in pristanišča, bližnje države in dežele pa morajo takoj izkoristiti prednosti, ki jih ponuja Hrvaška. Veleposlanik je poudaril tudi vlogo Jadransko-jonske pobude pri strateškem sodelovanju med državami. Predstavnik italijanskega veleposlaništva v Zagrebu Luca Laudiero je omenil 150-člansko združenje italijanskih podjetij, dejavnih na Hrvaškem. Italija je v zadnjih 10 letih prvi partner v uvozno-izvoznih odnosih s Hrvaško (njen delež je 18-odstoten), po investicijah na Hrvaškem pa je na sedmem mestu, sta razložili Ružica Gelo (direktorica hrvaške gospodarske zbornice) in Mirjana Turudic s hrvaške trgovinske zbornice. Pokrajina še brez denarja za dvojezičnost Pokrajinski svet je na včerajšnji seji prisluhnil poročilom predsednice Marie Terese Basse Poropat in odbornikov glede proračunskih sredstev. V poročilih je med drugim izstopalo, da pokrajina še ne razpolaga s finančnim sredstvi za simultano prevajanje na sejah skupščine. Gre za denar za obdobje 2012-2013, ki bi ga morala pokrajinski upravi nakazati dežela. O tem vprašanju je na pokrajinski seji poročala pristojna od-bornica Mariella De Francesco. Problem, s katerim se je včeraj ukvarjal pokrajinski svet, vsekakor presega vprašanje dvojezičnega poslovanja. Zaradi velikih zamud pri prenosih denarja iz deželne v pokrajinske blagajne so namreč pod vprašajem tudi druge aktivnosti pokrajine. V Mieli drevi srečanje o vprašanju evtanazije Radikalci in združenje Luca Co-scioni prirejajo drevi v Mieli (začetek ob 20.30) srečanje o uzakonitvi evtanazije. Govorila bosta Marco Cappato in Valerio Pocar, predvajali bodo video posnetek intervjuja z znanstvenico Margherito Hack. GOSPODARSTVO - Tržaški občinski svet Nobene skupne politične točke o prihodnosti starega pristanišča Tržaški občinski svet se ni uspel politično zediniti o prihodnosti starega pristanišča, ki je zelo negotova. Skupščina je vzela v pretres štiri stališča o tem vprašanju, in sicer leve sredine, z izjemo stranke SEL, ki je predložila svoj dokument, desnosredinske opozicije in Gibanja 5 zvezd. Pomanjkanje kolikor toliko enotnega stališča gotovo šibi mestno upravo župana Roberta Cosolinija predvsem v odnosu do pristaniške oblasti, katere stališča glede starega pristanišča niso ravno v sozvočju z občino. Pristaniška oblast, ki ji predseduje Marina Monassi, je medtem upravičeno zadovoljna s spodbudnim uspehom nedeljske pobude odprtih vrat, ki je privabila v novo pristanišče veliko obiskovalcev. Dosti se govori, piše in razpravlja o starem pristanišču, novo pristanišče pa je skoraj skrito pred očmi javnosti, čeprav predstavlja središče celotnega pristaniškega poslovanja. Obiskovalci in obiskovalke so si v spremstvu zastopnikov pristaniške oblasti in špediterjev ogledali kon-tejnerske ploščadi ter v živo spremljali »sestavljanje« vlaka z zabojniki. Skratka dragocena in poučna pobuda, ki bi jo veljalo ponoviti. Predsednica pristanišča Monassijeva je novo pristanišče označila kot mestni zaklad, ki je še vedno premalo poznan širši tržaški in deželni javnosti. ñ AcegasAps Societá del Gruppo He ra comune di trieste Kam z odpadki? Da bi izboljšali ločeno zbiranje in zajezili pojav divjega odlaganja kosovnih odpadkov ob cestah, bomo v naslednjih sobotah od 9. do 17. ure uredili potujoče zbirne centre na različnih lokacijah. 1. JUNIJ Sedež Civilne zaščite (bivši rekreacijski center) Križ 8. JUNIJ Območje parkirišča ob Rižarni pri Sveti Soboti (dostop z ulice Rio Primario) 15. JUNIJ Območje parkirišča ob krožišču pri Bošketu, sedež Šestega Okraja KOSOVNI ODPADKI pohištvo, žimnice, obešalniki, lestenci, smuči, kovinske police in mreže, lonci, pločevinke, ročke, železni predmeti BELA TEHNIKA IN ELEKTRONIKA hladilniki, pralni stroji, sesalniki, TV-ji, radio sprejemniki, računalniki, grelci vode ZELENI ODRE2 trava, listje, veje, odpadki rastlinskega izvora STEKLENE ŠIPE okensko steklo, ogledala NEVARNI ODPADK laki, barve, neuporabljena topila, uporabljena olja PNEVMATIKE IN SVINČEVI AKUMULATORJI (avtomobilske baterije) NE ITALIJANŠČINA IN NE SLOVENSCINA V Boljuncu napis »no parkiranje« Bralka S.Ž. iz Boljunca nam je poslala gornjo fotografijo »dvojezičnega napisa«, ki ga je podjetje Acegas APS namestilo pred tamkajšnjo italijansko osnovno šolo. Zaradi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju je namreč promet tam oviran, na kar z napisom opozarja servisno podjetje. Vse lepo in prav, napis pa je le na videz dvojezičen, piše naša bralka, ki dodaja: »Če podjetje Acegas APS nima prevajalca, bi lahko koga zaprosilo za prevod, saj takšna "spakedranščina" ni ničemur podobna.« / TRST Četrtek, 30. maja 2013 5 DEVIN-NABREŽINA - Težavna obnova nekdanje policijske kasarne Občina v Mavhinjah »rešila« center za Alzheimerjevo bolezen Nekdanja stavba finančne straže je uradno še vedno na prodaj, a zanjo ni zanimanja Občina Devin-Nabrežina je začela uresničevati center za Alzheimerjevo bolezen, ki ga načrtujejo v nekdanji policijski kasarni v Mavhinjah. Center je vezan na obnovo že dolgo let zapuščene stavbe, ki jo je postavil pod vprašaj t.i. pakt o finančni stabilnosti. Slednji preprečuje javnim upravam, da uporabijo denar za javna dela, čeprav ga že imajo ne samo v proračunu, temveč tudi v blagajni. Kot nam je povedal občinski odbornik Andrej Cunja, je prvotni finančni načrt predvideval le obnovo pritličja nekdanje kasarne. Na dražbi je občina privarčevala približno 30 odstotkov razpoložljivih sredstev, kar ji je omogočilo spremembo okvirnega načrta in s tem delno obnovo tudi prvega nadstropja. To bo pomenilo več razpoložljivih mest za ljudi, ki bolehajo za Alzheimerjevo in druge podobne bolezni, kot je npr. starostna demenca. Edino nevšečnost predstavlja dejstvo, da ne bodo obnovitvena dela v razširjeni obliki dokončana letos, ampak najpozneje do julija 2014, ugotavlja Cunja. Policijska kasarna se nahaja v bližini mavhinjskega trga, delovala je do srede sedemdesetih let prejšnjega stoletja, potem pa je bila zapuščena. Kakih štiri tisoč kvadratnih metrov gradbene in zemljiške površine je dolgo časa samevalo, vse dokler si ni uprava žu- Na arhivskem posnetku (30.6.2011) tedanji podžupan Massimo Romita predstavlja načrt za center za Alzheimerjevo bolezen v Mavhinjah kroma pana Giorgia Reta omislila centra za Alzheimerjevo bolezen, ki ga naši kraji ne premorejo. To bo dnevni center, ki bo lahko sprejemal od 20 do 25 bolnikov, obnova zapuščene kasarne pa je vredna milijon 965 tisoč evrov. Denar je oziroma bo še nakazala deželna uprava, potem je prišlo do finančnih zapletov, ki jih je občina (lastnica stavbe), kot rečeno, sedaj premostila. Odprto ostaja vprašanje celovite obnove prvega nadstropja nekdanje kasarne, kjer naj bi domovala mav-hinjska društva. Slednja so v začetku imela nekaj pomislekov nad namembnostjo opuščene stavbe (načrt je Retova uprava predstavila konec junija 2011). V tako zasnovano obnovo so Mavhinjci privolili, ko jim je župan Ret obljubil prostore za društveno in družabno delovanje. To vprašanje ostaja še naprej odprto. Kot je tudi povsem še popolnoma nejasna prihodnost nekdanje kasarne finančne straže, ki se nahaja ob vhodu v Mavhinje. Njen lastnik je tudi Občina Devin-Nabrežina, ki stavbo prodaja že nekaj let po izklicni ceni 500 tisoč evrov, katerim je treba prišteti stroške za obnovo. Za opuščeno kasarno ni zanimanja, javne uprave in institucije pa si zaradi krize ne morejo privoščiti, da bi stavbi karkoli načrtovale. TRŽAŠKO SODIŠČE - Postopek o mazanju dvojezičnih tabel v Štivanu KARABINJERJI Obtožnica se lahko spremeni Sodnik izločil okoliščino diskriminacije ter oškodovane stranke Timava, SKGZ in SSO, odločitev pa ni nujno dokončna Konoplja v stanovanju Sodnik je iz postopka o mazanju slovenskih napisov na cestnih tablah v Štivanu in okolici zaenkrat izločil oškodovane stranke, hkrati pa dopušča možnost, da jih bo v prihodnjih fazah procesa spet vključil, če bodo pričevanja in dokazi pokazali, da sloni oteževalna okoliščina rasne oz. etnične diskriminacije proti slovenski manjšini na trdnih temeljih. Tako bi lahko strnili včerajšnjo sodnikovo odločitev. Sodnik Marco Casavecc-hia ima na tržaškem sodišču opravka z edinstvenim primerom procesa proti mazačema - to sta 35-letna Andrea Franco iz Tržiča (predsednik tržiške sekcije Lege Nazionale) in Lorenzo Degrassi iz Devina, ki so ju ka-rabinjerji ob odločilni pomoči domačina Davida Perica prijeli v Štivanu 5. aprila lani. Včeraj je bila na vrsti druga obravnava, začetek sojenja pa upočasnjuje dokaj zapleteno proceduralno vprašanje. Franco in Degrassi sta obtožena poškodovanja tuje lastnine z oteževalno okoliščino, da so table javne in da so na javni površini. Na prvi obravnavi je namestnica državnega tožilca dejala, da iz proceduralnih razlogov ne namerava spremeniti obtožnice in vanjo vključiti oteževalne okoliščine etnične diskriminacije, zaradi katere so se kot oškodovane stranke priglasili štivansko društvo Timava ter krovni organizaciji SKGZ in SSO, ki jih zastopata odvetnika Peter Močnik in Marko Jarc. Dežela FJK, ki je lastnica tabel, se ni priglasila, Občina Devin-Nabrežina tudi ne. Namestnica tožilca je takrat povedala, da je preiskovalni sodnik dvakrat zavrnil predlog kazenskega sklepa (neposredne obsodbe) na osnovi diskriminacije, zaradi česar je tožilstvo zahtevalo sojenje in pač ubralo drugo pot. Včeraj pa je v dvorani na poziv odvetnikov Močnika in Jarca nastopil »standardni« tožilec Antonio Miggiani, ki je dejal, da je prišlo do nesporazuma. Sam meni, da v tem primeru lahko govorimo o etnični di- skriminaciji, čeprav je omenjena dvojna zavrnitev med predhodno obravnavo ovira. Sodnik Casavecchia je tako po eni strani izključil to okoliščino in torej oškodovane stranke, po drugi pa napovedal, da bi se lah- ko obtožnica med samim procesom še spremenila: »Če se bo izkazalo, da je prišlo do etnične diskriminacije, bom moral to upoštevati.« Sodnik je zavrnil predlog dogovorjene kazni iz vrst obrambe (odvetnikov Clau-die Marin in Roberta Mantella). Predvidena kazen za poškodovanje tuje lastnine znaša šest mesecev, obramba pa je predlagala poltretji mesec. »Zaenkrat smo šli ven skozi vrata, a v prihodnje se lahko še vrnemo skozi okno,« je komentiral Jarc. Močnik je prepričan, da so dokazi zoper oba obtoženca trdni, saj so karabinjerji v njunem avtomobilu našli razpršilce z barvo, enako tisti na tablah. Prihodnjič (23. septembra) bosta nastopili priči tožilstva: karabinjer Luca Venturin in Šti-vančan David Peric. (af) DZP doo-PRAEsrl 2013 © Goljuf mestnega redarja ni speljal na led V nedeljo je 31-letni romunski državljan G. F. v tržaškem mestnem središču goljufal mimoidoče, med njegovimi morebitnimi žrtvami pa se je znašel tudi mestni redar v civilu in s tem je bilo goljufij konec. Moški je v roki skrival prstan, pred priletnimi osebami pa se je delal, da ga je našel na tleh. Več oseb je vprašal, ali je prstan njihov, nakar jim ga je skušal prodati. Če mu to ni uspelo, jih je vsekakor prosil za miloščino. Popoldne pa je ponudil prstan mestnemu redarju, ki ni bil v službi. Le-ta je zavrnil ponudbo in poklical svoje sodelavce, ki so na nabrežju začeli opazovati predrzneža. Ko so ugotovili, kaj počenja, so ga ustavili in preiskali. V žepu je imel 10 enakih prstanov iz lažnega zlata ter 95 evrov. Ovadili so ga zaradi poskusa goljufije ter zaplenili prstane in denar. Odkrili so tudi, da so moškega zaradi podobnih dejanj že ovadili leta 2007 v Milanu. Šest nezakonitih priseljencev, med njimi 16-letni fant Konec tedna so tržaški mejni policisti na Krasu in v Trstu skupno ustavili šest nezakonitih priseljencev, starih od 16 do 32 let. Šlo je za štiri somalij-ske, eritrejskega ter sudanskega državljana, edinega mladoletnika so pospremili v primeren tržaški sprejemni center. Ostale so odvedli na urad za priseljevanje tržaške kvesture. ' 5 j t Proseški karabinjerji so med hišno preiskavo v nekem stanovanju na območju Kukovca (pri Ulici Campanelle) naleteli na 18 sadik indijske konoplje, visokih od 20 do 120 centimetrov. 37-letna Tržačanka jih je gojila v dveh gredah s primerno razsvetljavo (z ultravijoličnimi svetilkami), namakalnim sistemom, ogrevanjem in gnojili. Karabinjerji so zaplenili 335 gramov vršičkov in listov ter 200 gramov semen konoplje, pa še napravo za mletje listov in 50 papirnatih vrečk za embalažo. Ženska je zdaj v hišnem priporu, ovadili so jo zaradi prepovedane proizvodnje in gojenja droge. Enaka ovadba (vendar na prostosti) je doletela 42-letnega Tržačana, ki je bil med hišno preiskavo v stanovanju. I. Škamperle in I. Mezgec drevi predstavita svojo knjigo Dotiki pokrajine so novo delo pisatelja in filozofa Igorja Škamper-leta, ki je ob tej priložnosti svoje moči združil s talentom fotografa Igorja Mezgeca. Nastala je knjiga, ki združuje lepoto narave - fotografije za publikacijo so nastale na Krasu in v Brkinih - in zgodbo o odnosu, ki že iz pradavnih časov tesno povezuje človeka s prostorom, v katerem živi. Avtorja bosta svojo knjigo predstavila danes ob 17. uri v Tržaški knjigarni. Literarni večer se bo nadaljeval Pri Davidu in Martini v Volčjem Gradu 54 ob zvokih skupine Trobinova od 20. ure dalje. Srečanje posvečeno Mariu Magajni Tržaški fotografski krožek (Circo-lo fotografico triestino) prireja drevi srečanje posvečeno fotografu Mariu Magajni. Začetek ob 19. uri na sedežu krožka v Ul. Zoven-zoni 4 v Trstu. Govorili bodo Andrej Furlan, Sergio Ferrari in Robi Jakomin. Primorci beremo 2013 v knjižnici v Saležu Jutri, v sredo, 29.maja, bodo ob 18.00, v Občinski knjižnici v Sale-žu predstavili pobudo Primorci beremo, ki jo bo predstavila knjižničarka Narodne in študijske knjižnice Ksenija Majovski. Narodna in študijska knjižnica sodeluje pri projektu že štiri leta, letos pa je povabila k sodelovanju tudi knjižnico v Saležu. Projekta se lahko udeležijo vsi člani knjižnice, ki so dopolnili 15.leto starosti. Do 11.novembra bodo lahko izbirali med 51 proznimi deli in 9 pesniškimi zbirkami slovenskih ustvarjalcev. Bralci, ki bodo do zaključka akcije prebrali pet proznih del in eno pesniško zbirko, ki so na seznamu letošnje izvedbe, bodo na zaključni prireditvi prejeli priznanje Primorci beremo. O poteku in izvajanju projekta bo torej tekla beseda jutri v knjižnici v Sa-ležu, ki vabi svoje zveste obiskovalce pa tudi radovedne bralce, da se predstavitve udeležijo, da dopolnijo svojo zbirko prebranih knjig in odkrijejjo svetove slovenske književnosti. Botanik Livio Poldini danes v Zagradcu Priznani biolog in botanik Livio Poldini bo danes ob 19.30 gost v kmečkem turizmu Milič v Zagrad-cu. Govoril bo o kmetijstvu in zaščiti kmetijskih površin. Danes v Hiši kina film japonskega režiserja Ošima V okviru projekta za spoznavanje japonskega jezika in kulture Japan first bodo danes ob 19. uri v Hiši kina na Trgu Duca degli Abruzzi 3 predvajali film japonskega režiserja Nagisa Ošima Okrutna pripoved mladosti. Vstop je prost. Jutri pri naftovodu Siot okoljevarstvena vaja Vodstvo družbe za čezalpski naftovod Siot je sporočilo, da namerava izvesti jutri, 29. maja, okoli 10. ure vajo za preprečevanje onesnaženja ob reki Glinščici, ki se bo začela z aktiviranjem alarmnih siren znotraj območja za rezervoarje družbe Siot. Obvestilo je namenjeno predvsem krajevnemu prebivalstvu, da ne bi prišlo zaradi vaje do nepotrebnega preplaha. 6 Torek, 28. maja 2013 TRST / PEVSKA REVIJA - V soboto je bilo deveto srečanje moških vokalnih skupin v priredbi zbora Lipa Fantje zapeli v Bazovici Nekoč so fantje spontano prepevali na vaškem trgu v prijetnih pomladanskih večerih, nič manj prisrčno pa so zapeli v sobotnem, skoraj zimskem majskem večeru pod streho Športnega centra Zarja v Bazovici, kjer se je odvijala deveta izvedba revije moških vokalnih skupin in zborov Fantje pojejo na vasi. Prireditelji moške vokalne skupine Lipa so si zamislili bogat program z nastopi domačih in gostujočih skupin, s prikazom različnih programskih kot tudi vokalnih pristopov, z neformalnim napovedovanjem novinarja Petra Verča. Žal je zadnji trenutek odpovedal svojo prisotnost štajerski kvartet 4Given, ki je s svojo črnsko duhovno usmeritvijo predstavljal največjo novost in originalno poslastico večera, stari znanci zveste publike revije pa so se zaradi tega potrudili, da bi z dodatnimi pesmimi v živahnem, tudi pop tonu obogatili pevski praznik. V soglasju z naslovom je šlo za večer, katerega so bili moški protagonisti, od pevcev do vsebin programov in samega napovedovalca, ki je nagovoril predvsem moški del publike, ko je na začetku, v humorističnem tonu čestital vsem, ki so izbrali pevski večer namesto tekme lige pravkov v Londonu ali koncerta skupine Green Day na Velikem trgu. Pri publiki revije pa je pevska strast očitno močnejša od nogometne, saj so vsi prišli z željo, da bi Večer je povezoval novinar Peter Verč kroma doživeli prijeten večer s ponarodelimi pesmimi z nostalgičnim pridihom, z vinskimi in prazničnimi motivi, a tudi z modernejšimi zborovskimi izrazi, s katerimi mlajše generacije črpajo iz zabavne literature. Nastopajoči zbori so v skladu z željami in z namenom tega večera iz- brali ravno programe, ki bi zelo primerno zazveneli v sproščenem duhu pod zelenimi krošnjami. Kot prvi so zapeli člani moške skupine Lipa, za katero je zborovodkinja Anastasia Purič izbrala razpoloženjske, sentimentalne, priljubljene skladbe, katerim bi bolj pogumno petje (in dihanje) lahko dalo večji lesk. Nežno in umirjeno so zapeli tudi moški zbora Kraški dom, ki so pod vodstvom Vesne Guštin dosegli homogen zvok in so muzikalično podali program, ki je v moškem tonu govoril o ljubezni do žensk, a tudi do vina, ki je protagonist celega poglavja moške zborovske literature, od slo- venskih zborovskih hitov do »vinsko« prirejenega Mozartovega kanona »O du eselhafter Martin«. Iz okolice svetega Antona so prišli v Bazovico fantje okteta Aljaž, ki se je kot pevska skupina rodil pred štirimi leti v porodnišnici ob rojstvu sina enega od članov in točno na dan, ko je letos zazvenela revija Fantje pojejo na vasi. Zato so člani zbora, prisrčno obudili spomin na tisti večer z romantično uspavanko, pred tem pa so navdušili publiko z izrazito pop in swing obarvanim programom. Simpatični pevci povezane skupine so z odličnim solistom podali priredbo klasične popevke Great Pretender, so dvojezično zapeli uspešnico Volare, so prešli od slovenskih zimzelenčkov do priredbe Gi-bonnijeve Oprosti ali Yazoojeve Only you, ki že spada v redne repertoarje mnogih slovenskih zborov. Pred družabnim zaključkom večera pa so vsi zbori ponovno stopili na oder za skupno izvedbo Zdravljice. Predsednica društva Lipa Tatjana Križmančič je dodala še nekaj vabil na naslednje dogodke, ki bodo popestrili pomladanske (če bo vreme končno prizaneslo) večere v Bazovici: 7. junija bo na sporedu modna revija v organizaciji kle-kljarske skupine, 16. junija pa tradicionalni večer na M'zarju, na katerem bo gostovala pihalna godba Sežana. ROP PETERLINOVA DVORANA - Žalna seja v spomin na Ivanko Hergold Odšla je občutljiva duša, preskromna in predobra za ta svet Z Ivanko Hergold je odšla občutljiva duša, ki je bila preskromna in predobra za ta svet, ki povozi vsakogar, ki se v njem ne znajde. To je bilo med drugim rečeno na včerajšnji žalni seji v Peterlinovi dvorani v spomin na pred kratkim preminulo pisateljico, dramatičarko, esejistko, lektorico in literarno kritičarko, ki je zaznamovala kulturno življenje Slovencev v Italiji. Žalno slovesnost, ki jo je povezovala Nadia Roncelli, so priredili Založništvo tržaškega tiska, založba Mladika in Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, udeležilo pa se je je veliko predstavnikov tukajšnje in osrednje slovenske kulturne srenje, ki so tako želeli počastiti spomin na pokojno Hergoldovo in izraziti sožalje svojcem. O pokojnici je najprej spregovoril urednik Mladike Marij Maver, ki je poudaril njeno sodelovanje z Mladiko ob ponatisu prvega slovenskega tržaškega romana, dela Marice Nadlišek Bartol Fata morgana ter vlogo pri odkritju ruskega strokovnjaka Nikolaia Mikhailova in njegovih del o slovenščini. Maverju se je Her-goldova vtisnila v spomin kot sposobna, tenkočutna in občutljiva, a tudi skromna, nebojevita in morda tudi premalo samozavestna osebnost, ki so jo odlikovale človeška občutljivost, inteligenca in razgledanost. Literatura je bila Ivankin svet, slovenska literarna druščina pa je bila do nje skopa, je med drugim dejal urednik ZTT Ace Mermolja, ki je Hergoldovo označil za krhko in ranljivo osebnost, ki pa je znala biti tudi napadalna in ostra, znala se je navdušiti in to povedati. Ivanki Hergold je treba priznati mesto in vlogo, ki ji pripadata, je dejal Mermolja, ki je poudaril predvsem pokojničin roman Nož in jabolko in dramo Paracels ter opozoril predvsem na avtoričin jezik, saj je Ivanka Hergold obvladovala slovenščino kot malokdo. Poseg Marka Sosiča je izzvenel kot poslednje pismo Hergoldovi, osebi, ki je po njegovih besedah vedela, kako težko je naj- Ivanki Hergold je treba priznati mesto in vlogo, ki ji pripadata, je bilo rečeno na žalni seji kroma ti bistvo človekovih dejanj in doumeti stvari. Sosič je dalje opozoril na to, kako je po-kojnica do konca ohranila kritično refleksijo, in se vprašal, kaj bi si npr. zdaj mislila o nevarnosti zaprtja Tržaške knjigarne: po njegovem prepričanju bi pljunila v odgovor politike, da je danes pač kriza. V imenu Slavističnega društva pa je Marija Pirjevec opozorila, kako je Ivanka Hergold, Korošica (rojena je bila pri Slovenj Gradcu), ki se je bila pred dobrimi štiridesetimi leti preselila v Trst, do konca ostala to, kar jo je najgloblje določalo. Zanimali sta jo zapletena človekova notranjost, osamljenost, v njenih delih najdemo satirično ost in ironijo ter nejasno mejo med realnim in navideznim, slog pa je osredotočen na bistvo. Z nastopom Marije Pirjevec je bilo žalne seje konec, udeleženci so se lahko podpisali v žalno knjigo, na Ivanko Hergold pa bodo odslej opozarjala njena dela. Nekatera od le-teh so bila ob tej priložnosti tudi razstavljena. (iž) GOSPODARSTVO - Zanimivi projekti šol Narodni dom pri Sv. Ivanu tekmec Dijaškega doma? Utrinek iz predstavitvenega videoposnetka dijakov zavoda Zois Kaj pa, če bi svetoivanski Narodni dom postal središče, ki bi ga upravljali dijaki sami in bi nudilo pošolske dejavnosti, razvedrilo, glasbo in tudi menzo ter bi tako postal »konkurent« Dijaškega doma? To je provokativna zamisel, ki jo najdemo v enem od projektov, ki so jih dijaki 4.A razreda smeri za upravo, finance in marketing Tehniškega zavoda Žige Zoisa pripravili v okviru pobude La-tuaideadimpresa®. Pobuda, ki sta jo z namenom širiti med mladimi podjetniško kulturo na dinamičen način priredili združenje industrijcev Confindustria in znanstveni park Area, je prvič potekala na Tržaškem in nasploh v Furlaniji Julijski krajini, k njej pa sta poleg zavoda Zois pristopila še tehniški zavod Da Vinci-Carli-Sandrinelli in klasični licej Petrarca (vsega skupaj petdeset dijakov). Dijaki so se od lanske jeseni na srečanjih s profesorji, podjetniki in raziskovalci pripravljali na oblikovanje projektov. Na koncu je luč sveta zagledalo pet projektov (dijaki so morali pripraviti tako gospodarski načrt kot tudi krajši video-posnetek). Na spletnem glasovanju je zmagal licej Petrarca s projektom Id&a, s katerim so si zamislili oblikovanje mladinskega središča, zelo podobnega tistemu, ki so ga za Narodni dom pripravili dijaki zavoda Zois. Zmagovalca so razglasili včeraj dopoldne na sedežu tržaške Confindustrie, projekt liceja Petrarca pa se bo potegoval za zmago na vse-državni ravni in sodeloval na zaključni prireditvi, ki bo v četrtek v Benetkah, ko bo znan tudi absolutni zmagovalec. Če se povrnemo k zavodu Zois, naj omenimo, da so njegovi dijaki pripravili kar tri projekte: poleg Narodnega doma kot kraja srečevanja mladih so si namreč omislili še službo za pomoč otrokom, učencem, dijakom in starejšim osebam ter mladinski hostel v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. / TRST Četrtek, 30. maja 2013 7 ŠOLE - Medsebojno spoznavanje slovenskih in italijanskih vrstnikov Dijaki iz Doline in Milj na čezmejnem izletu Zadnja dva šolska dneva komaj preteklega tedna so dijaki in dijakinje Nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline preživeli v družbi svojih italijanskih sovrstnikov iz Milj. 1. B razred Nižje srednje šole Giovanni Lucio je namreč v letošnjem šolskem letu nosilec projekta, preko katerega italijanski dijaki in dijakinje spoznavajo jezik in kulturo svojih slovenskih sosedov. V ta namen so se Miljčani povezali s svojimi dolinskimi vrstniki iz prvega razreda, s katerimi so si v spremstvu lastnih profesorjev privoščili poldrugi dan v naravi. Njihov podvig se je pričel v četrtek zjutraj, ko so se s starši zbrali v industrijski coni pri Orehu, od koder so se v spremstvu svojih profesorjev podali na dvodnevni peš izlet do Ocizle in nazaj. Dolinčane je spremljal prof. Primož Sturman, medtem ko so bili Miljčani v družbi profesorjev Valentine Marche-san, Renza Fornasara in Robija Lene. V četrtek dopoldan je dijake in profesorje spremljal tudi didaktični vodič Fabio Tercovich, ki je zaposlen pri deželni gozdni straži. V njegovem spremstvu so si dijaki in profesorji ogledali jezerca pri Orehu, se nato povzpeli na hrib Vinjan, od koder sega pogled na bližjo dolino levega pritoka osapske reke, ki mu Slovenci pravimo Potok, Italijani pa torrente Menarolo. Tu so na pobudo profesorjev dijaki izžrebali pripadnike sedmih didaktičnih skupin, ki so bile mešanega značaja, saj so na slovenskem delu poti Dolinčani precej pomagali Milj-čanom, ki se našega jezika komaj učijo. Z vrha so se izletniki nato spustili v osapsko dolino na Križpot, od koder so se kmalu zatem povzpeli do Prebenega in Socerba. Lep del poti so prehodili vzdolž državne meje. Pri bivšem kmetijskem mejnem prehodu se je od njih poslovil didaktični vodič gozdne straže, dijaki in profesorji pa dolgo niso ostali brez didaktičnega spremstva, saj se jim je že na so-cerbskem gradu, kjer je skupina naredila daljši postanek za kosilo, pridružila mlada etnografinja Jana Jurič iz Ocizle. Ta jih je nato, tudi preko dela tigrovske poti, privedla do mladinskega hotela v Oc-izli, kjer so se izletniki okrepčali ob odličnem pikniku z mesninami na žaru in sladicami in v katerem so tudi prenočili. Po obilnem zajtrku, ki so ga udeleženci delno pripravili tudi s sestavinami, ki so jih sami prejšnji dan nabrali na poti (divjimi šparglji in divjo čebulo), so se kljub slabemu vremenu in občasnemu dežju v spremstvu svoje vo-dičke odpravili po preostanku tigrovske poti, na kateri so, tako kot prejšnji dan, lahko videli potoke, hudournike, slapove, jame in ponore. V kraju Beka so dolinski in miljski dijaki s svojimi profesorji stopili na znamenito Pot prijatejstva med občinama Dolina in Hrpelje-Ko-zina, ki jih je preko Botača pripeljala v Mladi izletniki s svojimi spremljevalci na Socerbu ps Boljunec. Tu jih je v koči Premuda čakalo zadnje okrepčilo, nato je bilo dvodnevnega čezmejnega izleta konec. Dijaki so si obljubili, da bodo med seboj še naprej prijateljevali, njihovi profesorji pa so sklenili, da bodo tudi v naslednjem šolskem letu nadaljevali na poti medsebojnega sodelovanja. P. Š. Včeraj danes Danes, TOREK, 28. maja 2013 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.21 - Luna vzide ob 23.49 in zatone ob 8.54 Jutri, SREDA, 29. maja 2013 MAGDALENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,5 stopinje C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino [12 Lekarne Do sobote, 1. junija 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 271124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Fast & Furious 6«. ARISTON - 17.00, 18.45 »No - I gior-ni dell'arcobaleno«; 20.30, 22.00 »Friu-li Mandi Nepal Namaste«. ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »L'intervallo«. CINECITY - 16.30, 18.40 »Epic«; 17.30 »Epic 3D«; 16.15, 21.45 »La grande bellezza«; 16.15, 19.00, 21.45 »Il grande Gatsby«; 16.30, 17.40, 19.05, 20.40, 21.40 »Fast & Furious 6«; 17.00, 19.15, 21.30 »Effetti collaterali«; 20.00 »Cleopatra«; 20.15, 22.00 »Tropica-lia«. FELLINI - 17.00, 20.30 »Miele«; 18.30, 22.00 »Confessions«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »La grande bellezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 21.45 »A lady in Paris«; 18.20, 20.15 »Viag-gio sola«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.10 »Balkanska bojevnica«; 16.00 »Hipnoti-zer«; 15.40, 17.20, 18.20, 20.00, 21.00 »Hitri in drzni 6«; 18.30 »Iron Man 3«; 18.40 »Klic v sili«; 16.40 »Ljubimci nad oblaki«; 18.50 »Stranski učinki«; 16.50 »Vaje v objemu«; 15.50, 21.15 »Veliki Gatsby 3D«; 20.45 »Zlobni mrtveci«; 21.05 W SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in SNG Drama Ljubljana Osnovni abonmajski program Peter Handke ŠE VEDNO VIHAR Ivica Buljan Danes, 28. maja, 2013 ob 19.30 - red F V veliki dvorani SSG, na tribuni z občinstvom na odru, rezervacija je obvezna Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teateissg.com »Zvezdne steze: V temo«; 18.35 »Zvezdne steze: V temo 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15 »Epic - Il mondo segreto«; 17.45 »Epic - Il mondo segreto 3D«; Dvorana 3: 16.40 »Kiki consegne a domicilio«; 19.30, 22.00 »Il grande Gatsby 3D«; Dvorana 4: 17.55, 20.05, 22.15 »Fast & Furious 6«; 22.00 »Iron Man 3«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.15 »Fast & Furious 6«; Dvorana 2: 17.15, 19.45, 22.15 »La grande bellezza«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Epic«; Dvorana 4: 17.30 »Iron Man 3«; 20.10, 22.00 »Miele«; Dvorana 5: Kinemax d'Autore: 17.40, 20.00, 22.00 »I giorni della vendem-mia«. M Izleti ROMARSKI IZLET V MARIBOR - v soboto, 1. junija, odhod iz Sesljana ob 6.20, iz Križa ob 6.25, s Proseka ob 6.40 in z Opčin ob 6.50. Vpis je še možen do četrtka, 30. maja. Info: 347-9322123 (sestra Angelina). KRU.T obvešča, da so na razpolago še tri mesta za društveni izlet v »Osrčje Istre«, v petek, 31. maja. Kdor se želi pridružiti naj nemudoma pokliče na tel. 040-360072. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, krut.ts@tiscali.it. LETNIKI '44 - Nabrežinci in Križani, organizirajo v soboto, 8. junija, tradicionalni izlet po hrvaški obali. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 040-299220 (Manica), 347-1632273 (Klara) in 339-8161633 (Marjuča). ZA BRATISLAVO in s katamaranom na Dunaj od 14. do 16. junija, je še nekaj prostorov. Pokličite na tel. št.: 340-2741920. DRUŠTVO TIMAVA Medjavas - Štivan organizira v soboto, 15. junija, enodnevni izlet z vodenim ogledom Pule in Nacionalnega Parka Brioni. Vse informacije in prijave na tel. št. 040208380 ali 333-7276934 (Daniela). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v Skandinavijo do Nordkappa od 22. junija, za 11 dni. Vse informacije in prijave na tel. (00386) 41800938 (Ana). SI Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it). OBČINA DOLINA obvešča, da so do petka, 31. maja, odprta vpisovanja za koristenje šolskih kosil in predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2013/14. Obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it in morajo biti predloženi na protokol od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.15 in ob ponedeljkih in sredah, od 14.30 do 16.45. Pojasnila na tel. št. 040-8329 239/281, faks 040-228874 (Urad za izobrazbo in šolske storitve) ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. MALČKI IN VZGOJITELJICI otroškega vrtca »Palčica« Ricmanje vabijo na tradicionalno zaključno prireditev in razstavo ročnih in likovnih izdelkov. V dvorani SKD Slavec v Ri-cmanjih bo v petek, 7. junija, ob 14.30 zaživel 13. Ricmanjski festival, sledilo bo odprtje razstave v galeriji »Babna hiša«. Razstava bo na ogled tudi v soboto med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. Prisrčno vabljeni! Prispevki Ob 1. obletnici smrti inž. Petra Merkuja daruje žena Mirella po 50,00 evrov za Dom, Mladiko, Naš vestnik, Novi glas in Primorski dnevnik. V spomin na bratranca Corrada Švaba darujeta Ida in Drago Purič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Corrada Švaba darujeta Jolanda in Marčelo Soavi 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob Corrada Šva-ba darujeta Viktor in Sara Košuta 50,00 evrov za športno društvo Vesna-Križ. V spomin na Brunota Metelka darujeta Nina in Ivan (Repen 9) 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu in 20,00 evrov za OŠ A. Gradnik na Repentabru. Namesto cvetja na grob Zvonke in Corrada Švaba darujejo prijatelji iz Milj 150,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga. Pokončno in hrabro, tako kot je živel, je odšel Venceslav Legiša (Veno) Vest sporočajo hčerki Lia in Gracja, zet Mario, vnuki Nika, Jaro in Sebastjan. Od njega se bomo poslovili v sredo, 29. maja, od 11.00 do 13.40 v ulici Costa-lunga. Datum in uro žarnega pogreba bomo sporočili naknadno. Vižovlje, 28. maja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Tvoja zgodovina je moja zgodovina! Jaro Ob izgubi dragega Venceslava Legiše izreka iskreno sožalje hčerama in vsem njegovim Smučarski klub Devin Občuten zadnji pozdrav IVANKI HERGOLD. Kajetanu topel objem. Alenka, Pino, Jasmin in Peter 480 Torek, 28. maja 2013 TRST / □ Čestitke V gostilni je zbrala družba se vesela, vse najboljše pesem je zapela. MAURIZIO VISINTIN jih je 50 slavil, v nedeljo ves dan se je z Abrahamom podil. Vse najboljše prisrčno mu želimo Majda, Branko, Carmen, Luciano, Vlasta, David in vsi otroci. SKD Barkovlje čestita gospe ANI PIPAN STAREC ob visokem jubileju in ji želi iz srca lepo praznovanje. Srečna mamica Nicoletta in očka Dimitrij že od sobote občudujeta brhko hčerkico NOEMI in ji uspavanke prepevata. Veseli družinici iskreno čestitajo Maksi, Rosana, Jasna, Živa in Robi. □ Obvestila SKD SLOVENEC Boršt - Zabrežec vabi na poletna glasbena kampusa za otroke od 6. do 14. leta, ki bosta v parku Hribenca v Zabrežcu od 10. do 14. junija in od 17. do 21. junija. Info: Goran Ruzzier 328-3635626, ali goran-ruz@gmail.com MFU - Magna Fraternitas Universalis CEGEN vabi na konferenco v knjigarno Borsatti - Libreria del centro, Ul. Ponchielli 3: »Ženski doprinos kulturi znanosti« danes, 28. maja, ob 17.30. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 28. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. OŠ FRAN MILČINSKI s Katinare vabi na predavanje »Čustvena vzgoja - Pomen čustev za zdravo otrokovo odraščanje« v četrtek, 30. maja, ob 17.30 v šolskih prostorih. Predaval bo psiholog in psihoterapevt Iztok Spe-tič. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od 27. do 31. avgusta v Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja. Informacije na tel. št. 040635626. 49. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: uradno odprtje razstave bo v petek, 31. maja, ob 18.00 na razstaviščnem prostoru. Poleg tega pa bo tudi otvoritev razstave risb osnovnošolcev v občinski stavbi; ob 20.00 ples z ansamblom »Nebojsega«. AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (tel. 040-635627; urnik: 8.0014.00) do petka, 31. maja. NAJPOGOSTEJŠI KOSTNI ZLOMI pri starejših osebah: preventiva in zdravljenje. Konferenco organizira Društvo Noe, v okviru izvedbe območnega načrta 2013/15, v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin Nabrežina, v petek, 31. maja, ob 20. uri, v Kamnarski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini. Predavatelja: dr. Lucio D'Incecco in dr. Roberto De Rosa, specialista ortopeda in travmatologa. Info: tel.: 349-8419497, e-mail: noein-fonoe@yahoo.it SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 31. maja, 7. in 14. junija, od 17.00 do 19.00, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 16.45. Za informacije in prijave tel. 040-220155 (Livio). UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 0402017370. SEKCIJA VZPI ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar Miro vabi v nedeljo, 2. junija, na komemoracijo v spomin na 10 obešenih talcev. Svečanost na Proseški postaji se bo začela ob 11. uri. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 7. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Zaradi pomembnosti občnega zbora računamo na polnoštevilno prisotnost članov. NK KRAS IN FC PRIMORJE v sodelovanju z ZSŠDI organizirata »Športni teden« za dečke in deklice letnikov 2000 - 2007 od 10. do 14. junija, na športnem igrišču na Proseku (Rouna). Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 7. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 0402171044, Roberta 333-2939977, Franco 340-2467782. KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od 9. do 19. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B - tel.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od 10. do 28. junija ciklus za-četniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it. SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Kratkohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040-212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure. PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za poletni center, ki bo od 1. julija do 7. septembra v Bazovici, v sodelovanju z ZSŠDI- jem. Vpišete se lahko v uradu (Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 13.00 in ob sredah od 12.30 do 16.00) ali preko spletne strani www. melanieklein.org. ARTEDEN JUNIOR Umetniške delavnice za osnovnošolske otroke v sklopu Artedna, ki ga prireja SKD Lo-njer-Katinara, se bodo odvijale od ponedeljka, 1., do petka, 5. julija, v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave na tel. 338-4409922 (Emma) ali na em-malina.marinelli@yahoo.it. SKD VIGRED organizira od ponedeljka, 1., do petka 5. julija, v Šempola-ju delavnico (od 8. do 13.30) za otroke, ki obiskujejo v tem šolskem letu vrtec in osnovno šolo. Prijave na taj-nistvo@skdvigred.org - tel. 3803584580. 0 Prireditve SKD V. VODNIK vabi danes, 28. maja, ob 20.30 v Dolino na predstavitev knjige Claudie Cernigoi »La banda Colotti«. Avtorico in knjigo bo v društveni dvorani predstavil prof. Jože Pirjevec. ZTT vabi na predstavitev knjige »Dotiki pokrajine«. Avtorja Igor Škam-perle in Igor Mezgec se bosta z bralci srečala v Tržaški knjigarni danes, 28. maja, ob 17.00. Literarni večer se bo nadaljeval ob 20.00 na Krasu, pri Davidu in Martini, Volčji Grad 54, kjer se bodo pridružili tudi člani skupine Trobinova s krajšim koncertom. GLASBENA MATICA vabi na zaključno akademijo v sredo, 29. maja, (solisti in komorne skupine s poklonom nagrajencem) ob 20.30 v baziliki Sv. Silvestra v Trstu. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi v sredo, 29. maja, ob 18.00 na predstavitev pobude »Primorci beremo«. Projekt bo predstavila Ksenija Majovski. Vabljeni! SEŽANA - KOSOVELOV DOM v sodelovanju s Kulturnim društvom Jožeta Pahorja Sežana - Skupina za izrazni ples Mehki čevlji, vabi v sredo, 29. maja, ob 9. uri na plesno predstavo »Cirkus Copatki«. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v sredo, 29. maja, ob 20. uri na koncert »Na zdravje, Maestro!« ob 80-letnici skladatelja in zborovodje Adija Daneva. Sodelujejo: Glasbena Kambrca in Mladinska skupina Kambrce, MePZ Barkovlje, in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Zborovodja Aleksandra Pertot, napoveduje Ladi Vodopivec, klavirska spremljava Beatrice Zonta in Martina Valentinčič, harmonika Jari Jarc. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 29. maja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. O knjigi »Vse, kar hočem vedeti o tebi«, se bo z avtorjem dr. Luigijem Varanellijem pogovarjala Mateja Erčulj. ZNANSTVENO RAZISKOVALNO SREDIŠČE Univerze na Primorskem, Univerzitetna založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Slovenski raziskovalni inštitut (Slo-ri) vabijo na predstavitev knjige »Hic et nunc aude! Ustanovitev Univerze na Primorskem v času in prostoru« dr. Lucije Čok, ki bo v sredo, 29. maja, ob 17. uri na vrtu Tržaške knjigarne v Ul. Sv. Frančiška 20. O knjigi bosta spregovorila dr. Jože Pirjevec in avtorica dr. Lucija Čok. FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardi-ja in Miloša Zidariča v gostilni v Ga-brovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja. KRIŽ - župnijska skupnost vabi na slovesnost Rešnjega Telesa in Krvi. V četrtek, 30. maja, ob 19.30, v župnijski cerkvi slovesna evharistija; sledi procesija po vaških ulicah (procesija odpade v slučaju neprimernega vremena). SKD PRIMOREC vabi na predstavitev knjige »Orlek in Orlečani« avtorice Iris Birsa v četrtek, 30. maja, ob 20. uri, v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Dogodek bo glasbeno popestril Erik Birsa. Z avtorico se bo pogovarjal Andrej Uroš Biček. SKD SLOVENEC vabi v četrtek, 30. maja, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na otvoritev razstave »Zlata nitka - ročna dela vezilj iz Boršta« ob 20-letnici skupnega vezenja in s sodelovanjem šivilj brške noše pri SKD F. Prešeren. Sodeluje ŽPS Stu ledi. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v četrtek, 30. maja, na otvoritev dveh razstav, in sicer: ob 17. uri v Narodnem domu »Mito Gegič - Očetnjava«, ob 18. uri pa v Tržaški knjigarni »Tina Dobrajc -Nepravljični pravljični svet. ANPI-VZPI Naselje Sv. Sergija: v petek, 31. maja, ob 18. uri bo v Ljudskem domu P. Togliattija - Ul. di Peco 7 -zgodovinar Gorazd Bajc predstavil knjigo »La banda Collotti«. Prisotna bo avtorica Claudia Cernigoi. ANPI-VZPI: Razstava Ko je umrl moj oče- risbe in pričevanja otrok v italijanskih taboriščih je na ogled do 2. junija v Skladišču idej - Magazzino delle Idee (vstop prost). Urnik: torek, sreda, petek 10.00-13.00, četrtek 10.00-13.00 in 15.00-17.00 (31. maja, 1. in 2. junija 10.00-13.00 in 16.0020.00). ŽUPNIJA SV. JERNEJA ap. na Opčinah in MeCPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni koncert Marijinih pesmi, ki bo v župnijski cerkvi na Opčinah v petek, 31. maja. Ob 19.30 bo šmarnična maša, po njej koncert, ki ga bodo oblikovali OPZ Vesla pomlad in prvoob-hajanci pod vodstvom Franca Poha-jača; MDPS Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin Cergol, MPZ Sv. Jernej pod vodstvom Mirka Ferla-na in MeCPZ Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. Prisrčno vabljeni! SKD SLOVENEC vabi na »43. praznik vina«, ki bo od 31. maja, do 2. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu s sledečim sporedom: petek, 31. maja, ples z ansamblom »Venera«, sobota, 1. junija, ples z ansamblom »Gedore«; nedelja, 2. junija, ples z ansamblom »Hram«. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov in delovali bodo dobro založeni kioski s specia-litetami na žaru. UČENCI OŠ I. GRBEC - M.G. Stepan-čič, malčki OV iz Škednja in učitelji vabijo na zaključno prireditev, ki bo v petek, 31. maja, ob 14. uri v Uk-marjevem domu v Škednju. V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tuljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00. V PROSTORIH SKD GRAD OD BANOV bo v petek, 31. maja, ob 20.30 predstavila dr. Sara Carciotti svojo tezo z naslovom: »Preureditev nekdanje vojašnice pri Banih«. Predavanje bo v italijanskem jeziku. Toplo vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na 2. Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa«, ki bo v soboto, 1. junija, ob 18.00 na sedežu Zahodno-kraškega rajonskega sveta na Proseku. Sodelujejo Šolski pihalni orkester Glasbene šole Komen, Mladinski orkester Godbenega društva Prosek in »Tamali« Brkinske godbe 2000. SKP IN SIK vabita v soboto, 1. in v nedeljo, 2. junija, na ljudski praznik v ljudski dom v Podlonjerju. Sobota, 1. junija, od 20. ure rock glasba s skupinami: Le for 2, Tag of war, S.A.ei.C., nedelja, 2. junija, od 19.30 glasba s skupino Wilson trio. SOMPD VESELA POMLAD IN DRUŠTVO FINŽGARJEV vabita na dvojno, glasbeno-gledališko prireditev ob zaključku šolskega leta »Poj, pleši, igraj«, ki bo v soboto, 1. junija, ob 20. uri in v nedeljo, 2. junija, ob 18. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Op-činah. Sobotni program bodo oblikovali MlDPS Vesela pomlad, Tečaj lepe govorice tadijskega odra z igrico Pet Pepelk Žarka Petana in ansambel Uopenska mularija, v nedeljo pa bodo nastopili OPZ Vesela pomlad, otroška dramska skupina Tamara Petaros z igrico Lučke Susič Torta za mamo 5 in čarodejka Nada Carli. BALETNO DRUŠTVO DIVAČA vabi v nedeljo, 2. junija, ob 18. uri v Kosovelov dom v Sežani na Baletno revijo na Krasu »Iz plesa v pravljico«. Vabljeni vsi, ki imate radi umetnost skupaj s svojimi najmlajšimi, ki bodo uživali v čarobnosti baletnih korakov, kostumov in pravljičnih bitij. KONTOVEL - župnijska skupnost vabi na slovesnost tešnjega Telesa in Krvi. V nedeljo, 2. junija, ob 8.30, v župnijski cerkvi slovesna evharistija; sledi procesija po vaških ulicah (procesija odpade v slučaju neprimernega vremena). KRUT vabi na sklop predavanj, ki jih bo vodila Marija Merljak na tematiko »Zdravje je naša odločitev« v ponedeljek, 3. junija, ob 17.30 na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel.040-360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 3. junija, ob 20.00 na prostor pod vrtcem v Šempolaju, na kulturni večer ob zaključku šolskega leta. Sodelujejo vsi društveni odseki in še nekateri prijatelji. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice sdria Onlus vabi na predavanje Pravice težkega bolnika in vloga podpornega upravitelja v ponedeljek, 3. junija, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8, Trst. Predaval bo prof. civilnega prava na tržaški univerzi Paolo Cendon. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSte in Slovenske Prosvete vabi v torek, 4. junija, ob 20. uri v gledališče Miela (Trg Duca degli kbruzzi 3) na celovečerni film Martina Turka »Nahrani me z besedami«. Igralska zasedba Boris Cavazza, Sebastian Cavazza, Jure Henigman, Maša Der-ganc, Miranda Caharija, Iza Veselko, Maurizio Zacchigna. SKD VIGRED vabi v torek, 4. junija, ob 18.00 v Štalco v Šempolaju na pre-miero gledališke predstave »Gledališka supermineštra« (tekst in režija Kim Furlan), nastopila bo tudi mladinska glasbena skupina Vigred »Kraški fenomeni«. ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Claudia Saccarija z naslovom »tadici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni. fP SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonmajski program Avtorski projekt Igorja Pisona H0ZANA TEKOČEMU RAČUNU Režija: Igor Pison Premiera in vse ponovitve v gledališču -Teatrino Basaglia v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, Ul. Weiss 13. v petek, 31. maja ob 20.30 - Red A, v soboto, 1. junija ob 20.30 - Red B, v petek, 7. junija ob 20.30- Reda T in F v soboto, 8. junija ob 20.30- Reda K in B v nedeljo, 9. junija ob 16.00 - Red C (z avtobusnim prevozom za abonente) Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10,-15. in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.: 800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teaterssg.com S Poslovni oglasi VELIKA AKCIJA: PELETI 220eur/T, DRVA NA PALETAH 1X1X1,80 120eur legnaacasa@gmail.com 00386-31770 410 po 16.uri 00386-68143831 334 2200566 0 Mali oglasi DAJEM na razpolago 400 trt in dve zemljišči v Podlonjerju, za pridelavo zelenjave. Tel. 040-576116. DELNO OPREMLJENO STANOVANJE dajemo v najem v Križu. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-220729. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali pomoč ostarelim osebam 24 ur dnevno. Tel. 329-6055490. PODARIMO mlade mucke. Tel. št.: 040-213996 (v popoldanskih urah). RESNA GOSPA srednjih let, z izkušnjami, nudi pomoč družini pri čiščenju, likanju, oskrbi starejših, za največ 8 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo tel. št. 328-9486440. V BOLJUNCU prodam nezazidljivo zemljišče, 1.340 kv.m. Tel. 040280910. H1 Osmice BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Tel št.: 040232223. DAVID IN MILOŠ sta odprla osmico v Repnu pri Branovih. Toplo vabljeni! Tel. 333-4874824. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! OLJKARJI STAREC so odprli osmico, Boljunec 623. OSMICO je Skupek odprl v Kolu-drovci. Toplo vabljeni! Tel. 0402296038. SAVRON ROBERTO je odprl osmico v Zgoniku. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-2511947. V PRAPROTU 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. 349-3857943. Na prestolu Tržaška Slovenka Tea Ugrin je že pri 14 letih postala članska državna prvakinja v gimnastičnem mnogoboju Kratkotrajno veselje Primorja: vodstvo, neodločeni izid, izpad! i ¡¡rar * mr± rz \ - v/ [<»\ k tem UAJf J zajčji bobki ls / _ POGLED Z VEJE • Marij Čukž Simboli niso STRAN 11 Veliki 360° Ivan Kerpan STRAN 16 počitnice. Spet bomo z vami prihodnjo jesen. Mitja Emili v Vallelungi osvojil 2. dirko Trofeje Honda Jutri v Dolini odločitev o finalistu končnice deželne C-lige 1 | 2 | 3 | 41fotografije Športni vikend / 12 TRENERJEVIH 11 Luigi Zurini /16 MNOGO JIM DOLGUJEMO Bojan Pavletič /16 3 VPRAŠANJA Rajko Žeželj /10 TA JE PA DOBRA /MO 1Q Torek, 28. maja 2G13 ŠPORT / LIPKO DELIL BALONČKE KOPER - Maskota košarkarskega evropskega prvenstva v Sloveniji Lipko je 100 dni pred eurobasketom v Celju, Kopru, Ljubljani in na Jesenicah razdelil po 100 balonov. Poleg balonov je Lipko na glavnih trgih vseh štirih mest gostiteljic delil smeh in dobro voljo, mimoidoči pa so mu povedali, da prvenstvo že komaj čakajo. Natančno 100 dni, 14 tednov, 2400 ur, 144.000 minut ali 8.640.000 sekund nas je do eurobasketa ločilo včeraj ob 14.30. Prvenstvo bodo ob tej uri 4. septembra odprle reprezentance Izraela in Velike Britanije, Latvi-je ter Bosne in Hercegovine, Gruzije in Poljske ter Turčije in Finske. LAZIU DRŽAVNI POKAL RIM - Lazio je zmagovalec italijanskega pokala. Z 1:0 je premagalo Romo in se s tem kvalificiralo v evropsko ligo. Na razprodanem olimpijskem stadionu, tekmo si je ogledalo 70.000 gledalcev, je edini gol v 77. minuti dosegel bosanski nogometaš Senad Lulič. V napeti a slabi tekmi, ki jo je varovalo kar 2000 policistov, je glavni sodnik med drugim pokazal osem rumenih kartonov in enega rdečega, avtobus Rome pa so po tekmi napadli njeni jezni navijači. KOLESARSTVO - Sončne in senčne strani letošnjega Gira Nibali, kaj pa tekmeci? TOP Vincenzo Nibali je na dirki Po Italiji startal kot favorit in je to vlogo, s pomočjo ekipe Astana, tudi potrdil. Dosegel je dve zmagi in brez večjih težav odbil vse napade. Po resnici povedano ni jih dosti. Tako je dokazal, da zmaga na Vuelti, leta 2010, ni bila naključna. Isto leto je zmagal tudi na dirki po Sloveniji. Zdaj vsi pričakujejo njegov nastop na Touru (lani je bil tretji), ampak treba bo počakati še eno leto. Kaže, da Tou-ra letos ni v njegovih načrtih. Pet zmag in končna rdeča majica kot najboljši po točkah, to je izkupiček Angleža Marka Cavendisha, ki je letos stisnil zobe v gorskih etapah in zaključil Giro tako kot ga je pričel, z zmago. Tri tretja mesta in eno peto mesto. Luka Mezgec je presegel vsa najbolj rožnata pričakovanja in prav gotovo bomo o njem v prihodnosti še slišali. Med pozitivnimi presenečenji moramo zabeležiti Kolumbijca Rigo-berta Urana in Carlosa Alberta Betan-curja, Poljaka Przemyslawa Niemieca in Rafala Majko, Španca Benatata Intxau-sti Elorriago ter Italijane Maura San-tambrogia, Giacoma Viscontija in Enri-ca Battaglina, ki je dosegel etapno zmago, a je nato padel in je moral odstopiti. Bolj kot v prejšnjih letih se je tokrat izkazal organizacijski stroj Gira d'Italia, ki je moral kljubovati slabemu vremenu, skoraj dan za dnem spreminjati progo in tudi odpovedati eno etapo. To se je do zdaj zgodilo le dvakrat, leta 1969 in 1988. Resnično impresivno si je ogledati, kako vsak dan postavljajo cilj, šotore, ograje, reklamne panoje, oder za nagrajevanje, in še marsikaj. Vse steče kot po tekočem traku in to v najrazličnejših okoliščinah, tudi pod močnim sneženjem na 2.300 metrih nadmorske višine. TAKO TAKO Grega Bole in Robert Vrečer nista izstopala, vendar sta profesionalno Vincenzo Nibali je pri 28 letih prvič osovjil Giro. Leta 2010 je bil najboljši na španski Vuelti kroma opravila nalogo, ki jima je bila dodeljena in pomagala svojima ekipama. Cadel Evans je dosegel tretje mesto, a ni nikoli navdušil ali napadal. Kaj več si je upal Michele Scarponi ,a na koncu se je moral zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom. Več je bilo pričakovati tudi od Hrvata Roberta Kiserlov-skega in Španca Samuela Sanchez. Hrvat ni nikoli izstopal, Španec pa je dosegel drugo mesto na etapi na krono-meter. FLOP Bradley Wiggins in Ryder Hes-jedal sta po lanskih uspehih sodila med glavne favorite, a sta celo predčasno končala dirko. Pravijo, da sta bila fizično prešibka, da bi lahko kljubovala mrzlemu vremenu. Morda pa je bilo enostavno lani njuno srečno leto. Popolnoma je razočaral tudi Nizozemec Robert Gesink, ki so ga nekateri celo uvrščali med favorite. Letošnji Giro bo žal ostal v spominu tudi zaradi dopinške afere, ki je doletela Danila Di Luca. O tej zadevi ne bi dodali ničesar, omenili bi le, da je celo Najboljših deset FORMULA 1 piše Albert Voncina Formula 1 je v nedeljo poskrbela za novo zanimivo zgodbo. Po tridesetih letih je namreč Veliko Nagrado Monaka spet osvojil nek Rosberg tokrat Nico, sicer sin slavnega Kekeja, ki je na najvišjih stopničkah v Monte Carlu stal v letu 1983. Nico je tako dosegel drugo zmago v karieri in to prav na ulicah po katerih se je v otroštvu sprehajal, saj se je že kot mlad deček s kolesom vozil po prestižni progi mo-naške kneževine. Na oder za zmagovalce sta se prebila tudi Red Bullova Sebastian Vettel in Mark Webber, katera sta Lewisa Hamilto-na prelisičila s postankom v boksih. Negativen konec tedna pa so okusili pri Ferrariju. Felipe Massa je v ovinku Sainte Devote kar dvakrat trčil v dveh dneh, Fernando Alonso pa se je moral zadovoljiti z zgolj sedmim mestom, saj je Ferrarijev dirkalnik storil korak nazaj v primerjavi s prejšnjimi dirkami. Za jezo in ogorčenje med dirkači pa je poskrbel Sergio Perez, ki se je ponovno izkazal za preagresivnega in v nekaterih potezah celo norega dirkača. Prav zaradi tega je direktni Kimi Raikkonen po dirki izjavil, da take ljudi bi bilo treba kar preprosto udariti v obraz, Alonso pa upa, da bo FIA prej ali slej kaznovala McLarnovega dirkača, kot je to lani storila z Romainom Gros-jeanom, ki je ponovno v svojem slogu zaključil dirko, in sicer z nesrečo. Pohvalo si zasluži Adrian Sutil, ki je Force Indio popeljal na odlično peto mesto. Sploh pa je najbolj prestižen weekend v Formuli 1 minil v znamenju polemik, saj naj bi zmagoviti Mercedes na skrivaj testiral Pirellijeve gume z letošnjim dirkalnikom, kar je strogo prepovedano. Zaradi tega sta Ferrari in Red Bull dobesedno razjarjeni in verjamemo, da se bo afera v naslednjih tednih še dodatno oplementii-la z novimi informacijami. »Berlusconi obsojen na zaporno kazen. Milanove barve bo torej naposled zamenjal za Juventusove.« (Radijski voditelj Vala 202Nejc Je-mec na facebooku, 26.10.) »Ko sem zmagal v Pekingu, vas je bila ena petina tega, kar vas je danes tukaj.« (Alex Schwazer novinarjem na dan zaslišanja pred protidopinško komisijo, 30.10.) »Žalostno je, da morajo nekateri igralci pobirati krompir na polju, da lahko redno prihajajo na trening.« (Jure Travner o stavki nogometašev Mure 05,1.12.) »Še vedno sem jezna. Tokrat me jezi, ker nimam razloga, da bi se jezila.« (Tina Maze, AP, 27.11.) »Nikoli me niso tolikokrat naenkrat poslali v rit.« (Giovanni Stroppa o 'lepih' izkušnjah na klopi Pescare, Sportweek, 15. 12.) Končni vrstni red: 1. Vincenzo Nibali(Ita/Astana) 84.53:28; 2. Rigoberto Uran Uran (Kol/Sky) + 4:43; 3. Cadel Evans (Avs/BMC Racing) 5:52; 4. Michele Scarponi (Ita/Lampre-Merida) 6:48; 5. Carlos Alberto Betancur Gomez (Kol/AG2R La Mondiale) 7:28; 6. Przemyslaw Niemiec (Pol/Lampre-Merida) 7:43; 7. Rafal Majka (Pol/Saxo-Tinkoff) 8:09; 8. Benat Intxausti Elorriaga (Spa/Movistar) 10:26; 9. Mauro Santambrogio (Ita/Vini Fantini-Selle Italia) 10:32; 10. Domenico Pozzovivo (Ita/AG2R La Mondiale) 10:59 .; 92. Robert Vrečer(Slo/Euskaltel) 2:38:43; 123. Luka Mezgec (Slo/Argos) 3:10:39. Izidi 21. etape: 1. Mark Cavendish (VBr/Omega-Quick Step) 5.30:09; 2. Sacha Modolo (Ita/Bardiani); 3. Elia Viviani (Ita/Cannondale); 4. Giacomo Nizzolo (Ita/RadioShack-Leopard Trek); 5. Luka Mezgec (Slo/Argos-Shimano). Lance Amrstrong v tvitu napisal «Ali si »čisto« zabit?» NERAZUMLJIVO Eden izmed ciljev Gira, je promocija apeninskega polotoka. Preko televizijskih ekranov lahko odkrijemo marsikateri biser Italije. Zato je nerazumljivo, da bo naslednje leto Giro startal z Irske. Pravijo, da tako promovirajo kolesarstvo. Morda je res, vendar prav gotovo se tega ne bodo veselili kolesarji. Na irskih tleh bodo tri etape, takoj po koncu tretje bo treba na letalo in v Italijo, ker bo že naslednjega dne na vrsti etapa. Edvin Bevk TENIS - Najboljši slovenski igralec Grega Žemlja se je uvrstil v 1. krog pariškega Roland Garrosa. S 6:1, 6:4 in 6:1 je premagal Kolumbijca Santiaga Gilarda. Osmi nosilec Jo-Wilfried Tsonga je bil premočen za Aljaža Bedena (6:2, 6:2 in 6:3). KOŠARKA - Polfinale končnice A1-lige, 2. tekma: Roma - Cantu 74:68, stanje 2:0. NBA - Aktualni prvaki Miami Heat so dobili tretjo tekmo finala vzhodne konference proti Indiani Pacers s 114:96 in v seriji na štiri zmage povedli z 2:1. MASSA - Ferrarijev dirkač je po nesreči na dirki v Mont Carlu že zapustil bolnišnico. Poškodb niso ugotovili. NOGOMET - Končana se je 1. slovenska liga: Maribor bo zastopal Slovenijo v kvalifikacijah za ligo prvakov, Olimpija in Domžale pa bosta igrali v evropski ligi. »Odvetnika Nicoloja Ghedinija in zaročenko mojega prijatelja. Naj jo čimprej pusti!« (Jadranov trener Andrea Mura na vprašanje, koga ne bi povabil na svoj rojstni dan, Primorski dnevnik, 11.12.) »V izgovore, da smo zaprt in tih narod, ne verjamem. Ne vem, zakaj smo potem Slovenci najglasnejši pod tušem, ko ni zraven trenerja.« (Odbojkarski trener Luka Slabe, Dnevnik, 19. 2.) »Na vrhunskem nivoju mora trener nuditi tekmovalcem strokovno podporo, ne pa biti gonjač sužnjev.« (Odhajajoči vodja alpske smučarske stroke Vlado Makuc, Dnevnik, 16.3.) »Budal ni treba iskati, javijo se sama.« (Hrvaški komentator Drago Čosič o protisrbskih sloganih med tekmo v Zagrebu, HRT, 22. 3.) »Trener mi je obljubil, da mi časti pivo, če se bom na svetovnem pokalu v Italiji uvrstil med prvih 32, kar mi je tudi uspelo. Očitno za uspeh potrebujem neki cilj, ki me res motivira.« (Slovenski sabljač Jan Bidovec, Ekipa, 17. 5.) vprašanja" Rajko Žeželj je zlasti med mladimi nogometaši zelo znan obraz. Odličen trener je veliko pomagal pri tehnični in taktični rasti številnih generacij tudi zamejskih nogometašev. Za nas je tokrat bolj podrobno komentiral sobotni nemško obarvani finale lige prvakov med Bayernom in Borussio. Je bila tekma res na zelo visoki ravni? Šlo je za vrhunsko tekmo s tipičnim nemškim pristopom. Visok tempo, veliko teka in tudi veliko kvaliteto igralcev. Prvih trideset minut je zelo visok tempo narekovala Borussia Dortmund, ki je imela rahlo prednost na igrišču. Proti koncu tekme pa jim je nekaj zmanjkalo. Domnevam, da je bila sama fizična priprava Bayerna na višjem nivoju in zadnjih 20 minut so enostavno oni mleli nasprotnika. Najbrž bi Bayern, če ne bi dosegel gola v zadnjih minutah, tekmo verjetno zmagal po podaljških, saj gre za najbolje fizično pripravljeno ekipo v Evropi. Ob tem imajo zelo dobre igralce, ki se odlično znajdejo s pristopom, ko je vse usmerjeno na gol. Fizična priprava in nekateri zvezdniki, ki jih Borussia ne premore. Sta to glavna razloga za Bayernovo zmago? Bayern razpolaga z nekaterimi izjemno kakovostnimi igralci, ki so sposobni sami odločiti tekmo in jih Borussia nima. Ni slučaj, da sta tekmo odločila Ribery in Robben. Borussia je imela le Lewandovske-ga, kar je bilo očitno premalo. Poznala se je morda odsotnost Got-zeja. Borussia ima zelo kompaktno ekipo in specifično zelo zanimivo, kar pa je bilo še premalo. Po vsakem finalu, na katerem igrata ekipi iz iste države, je skorajda klasično vprašanje, ali gre za napoved premoči te države na račzn drugih. Se je španska premoč končala? Ni slučaj, da je bil finale »nemški«. Nemci že dve desetletji delajo zelo načrtno. Opravili so poglobljeno analizo dogajanja in stagni-ranja nemškega nogometa. Lotili so se načrtnega dela z mladimi, spremenili so način igre in se odločili za nakup dobrih igralcev, da bi povišali kakovost nemškega prvenstva. Ugotovili so, da morajo spremeniti način igre. Prešli so na consko bra-njenje, opustili so svoj klasični način obrambe. Delo je obrodilo sadove in mslim, da bo v naslednjih nekaj letih prišlo do nemške prevlade, tako na klubski ravni kot na nivoju reprezentanc. K upehom gotovo prispeva tudi ekonomska moč Nemčije. A Nemčija pred leti ni bila v gospodarski krizi, le v nogometni. Zaradi lastne zgrešene politike in lastnega slabega dela. Gospodarstvo torej ni bil ključni problem. V tem momentu svetovne krize je lahko Nemčija v prednosti, ko gre za nakupe. A vprašanje je, če želi to prednost izkoristiti, saj tako Bayern kot Borussia nimata veliko tujih igralcev. Bayern ima veliko igralcev iz lastne mladinske šole. Ob tem je pomemben podatek, da prihaja v ospredje vse več igralcev priseljencev 2. ali 3. generacije. Opredelijo se tudi za nemško reprezentanco, saj imajo nemško državljanstvo. (I.F.) / ŠPORT Četrtek, 30. maja 2013 1 ŠPORTNI PORTRET »Breakdance«, odločilno je bilo gledanje filmov Rudi Fermo (letnik 1996) se je v svoji športni karieri ukvarjal že z nogometom, košarko, namiznim tenisom in rol-kanjem. Pred dvema letoma se je odločil, da se bo preizkusil v plesni zvrsti breakdance, ki se je razvila v 70. letih v ne-wyorškem Bronxu. »To zvrst sem spoznal predvsem na filmih in mi jo je bilo vedno všeč gledati. Nato sem se odločil, da se bom v njej preizkusil. Zdaj se zelo zabavam. Treniram že dve leti v Bowlingu v Devinu in sem se udeležil treh Rudi Fermo tekem,« pravi mladenič iz Križa. Tekme potekajo na različne načine: lahko nastopaš sam ali s svojo skupino koreografijo ali se »bojuješ« proti drugemu plesalcu oziroma proti skupini. Rudi obiskuje 3. razred trgovske smeri na zavodu Zois. Ne ve še, kaj bi rad postal, ko bo odrastel in ni še razmišljal o nadaljnjem študiju na univerzi. Za šolsko klopjo ima najraje angleščino, a se ne uči rad in ne rad preveč zahaja v šolske prostore. (and) ft. ® £ (p HS ... da dekan naših trenerjev Franko Drasič (letnik 1944) vadi naše odbojkarske ekipe že 52 let zapored in je s tem verjetno pravi rekorder ne samo v naši deželi, temveč tudi eden redkih v Italiji. Svojo športno kariero je začel pri Boru leta 1959 s telovadbo in nato z odbojko. Ze leta 1961 se je poskusil kot trener pri Boru, saj je takrat dobil odbojkarsko trenersko izkaznico v Sloveniji, leto pozneje pa v Italiji. V svoji bogati karieri je treniral ekipe skoraj vseh naših društev na Tržaškem: Bora, Krasa, Mebla, Sloge, Brega in Sokola, od italijanskih pa Cervignano. Bil je tudi selektor mladinske deželne reprezentance. Drasič je glavni pobudnik nagrade Šport in šola. (lako) ŠPORTNA GIMNASTIKA - Pogovor s trenerjem Tee Ugrin Diegom Pečarjem » >Druge so se je ustrašile« Po 16 letih se je državni absolutni naslov v gimnastičnem mnogoboju vrnil v Trst. Tokrat je na najvišji stopnički stala tržaška Slovenka Tea Ugrin iz Ferlugov, režiser uspešne zgodbe pa je bil obakrat trener Diego Pecar. Trener Pecar, kateri pomen dajete temu dosežku? Trenutno je Ugrinova najboljša v Italiji. Na prvenstvu je nastopalo samo 24 najboljših vpoklicanih tekmovalk iz cele Italije. Skratka tekmovala je proti reprezentant-kam in ostalim najboljšim, ki so nastopile samo po povabilu. (Za ostale je državno prvenstvo v mesecu decembru, op.a.) Po zmagoslavju v mnogoboju je Ugrinova osvojila še dve kolajni: bron na gredi in zlato na parterju. Ali bi lahko dosegla še kaj več? Na gredi bi lahko zmagala, na dvovi-šinski bradlji pa bi lahko bila druga. Morda je prvi dan nastopala bolj sproščena, vendar kljub temu so bili tudi nastopi v nedeljo zelo dobri. Če se ne motim, so bile letošnji glavni cilj olimpijske igre evropske mladine v Utrechtu, kajne? Tako je. Prepričani smo bili, da bo državno prvenstvo le prehodna postaja, saj nisem vedel, ali bo Tea lahko nastopala z vajami višje težavnostne stopnje. Do oktobra je nove elemente, ki jih je usvojila poleti, že izvajala, zaradi poškodbe pa je novembra in decembra vadila prilagojeno, ne akrobatike ne preskoka. Šele potem smo počasi začeli spet vaditi nove elemente in uspelo nam je, da jih je brez bolečin vse uspela izvajati v vajah. Zakaj ji je tak težavnostni preskok uspel v tako kratkem času? Pri gimnastiki se elementov učiš že v otroštvu, le v vajo jih vključuješ postopoma. Stalno gledamo v prihodnost in torej načrtujemo za naprej, saj se je sicer težko priučiti element iz ničle. Vse je bilo torej že pripravljeno, samo prvič izvedeno v vajah. Med poletnimi pripravami je res veliko napredovala. Ali ste v primerjavi z lani otežili vse vaje? Le preskok je enak lanskemu, sicer pa so težavnosti povsod višje. Ker je lahka, ne uspe izvajati težjih elementov v preskoku, drugje pa izvaja težje vaje. Lani smo bili zadovoljni že z izidom 52,000, tokrat pa je dosegla kar 56,300 točke. To pa ni bilo naključje, saj je tak rezultat ponovila večkrat tudi na treningih. Odsotne pa so bile tri tekmovalke, med drugim Vanessa Ferrari. Ferrari in Mariani bi bili njeni edini konkurenti, Ferrari zaradi izkušenj, Maria-nijeva pa je evropska mladinska prvakinja. Ste torej prvo mesto potihem pričakovali? Zdelo se mi je, da ga je možno doseči, potem ko sem si ogledal na treningu vse ostale konkurentke. Ostali so se Tee kar ustrašili, saj je po zadnji tekmi A1-lige veliko napredovala. Napovedali ste, da so glavni cilj olimpijske igre evropske mladine. Zakaj so tako pomembne za gimnastičarke? Gre v bistvu za pravo evropsko prvenstvo. So kvalitetnejše od Sredozemskih iger, Nekdanja svetovna prvakinja in prva dama italijanske gimnastike Vanessa Ferrari (levo) je med prvimi čestitala svoji naslednici na prestolu v mnogoboju Tei Ugrin in se z njo tudi fotografirala campkmo i"" ¡ttzkbi'lEABtlLCTia e ■ 5 nffiMil Üli AIRTT^Í '' -' ■■-■"■-■ F'. V nedeljo je Ugrinova v Anconi osvojila še zlato na parterju in bron na gredi Po velikem sobotnem zmagoslavju v mnogoboju je Tea Ugrin na absolutnem državnem prvenstvu v športni gimnastiki v Anconi v nedeljo osvojila še dve kolajni. Z izjemnim nastopom je vnovič presenetila in zmagala na parterju z izidom 14,150, poleg drugih je premagala tudi favorizirano tekmovalko (desetnico) vojaške športne ekipe Elisabetto Preziosi. Kolajno, sicer »le« bronasto, je Ugrinova osvojila tudi v svoji paradni disciplini, na gredi, na kateri je startala z najboljšim izidom 14.200 s sobotnega mnogoboja. V nedeljo se je morala zaradi ene napake zadovoljiti z izidom 13,100 točke in 3. mestom, zmagala pa je Preziosijeva (14,250). Na dvovišinski bradlji je bila četrta z izidom 12,950. Od brona jo je ločilo 350 stotink točke. V preskoku ni nastopila. ki so prav tako pod okriljem olimpijskega komiteja, ker nastopajo tudi tekmovalke iz Romunije, Rusije in Ukrajine. Vse boljše tekmovalke, ki so tu nastopale, so bile kasneje tudi na olimpijskih igrah. Kaj bi lahko dosegla Ugrinova? Ne vem, ker ne poznam nasprotnic. S temi točkovanji pa lahko doseže marsikaj, seveda če ne bo dodatnih poškodb. Napovedala pa je, da se želi oddolžiti za 4. mesto, ki ga je dosegla lani na mladinskem EP. Koliko lahko še napreduje? Veliko, predvsem po takem uspehu. Zdaj je pridobila veliko elana. Zelo previdni pa moramo biti pred poškodbami. Kdor počasi gre, daleč pride. Pomembno je, da ne hitimo. Zmagovalka olimpijskih iger je dosegla 59,000točk. Ali jih lahko doseže tudi Ugrinova? Delati moramo še na čistosti elementov, kar lahko poveča točkovanje še za točko in pol. Ko gimnastičarka doseže 57,500 točke, je v mednarodnem merilu že zelo kvalitetna. Ne vem, ali bo kdaj dosegla tako visoko točkovanje. Poskušali bomo, vendar pozorni moramo biti tudi na njen razvoj. Veronika Sossa TEA UGRIN »Stilistka, ki ve kaj hoče« V Ancono je odpotovala sproščena, brez večjih pričakovanj. Tako nam je povedala včeraj Tea Ugrin, ki se je v popoldanskih urah mudila v svojem drugem domu - v telovadnici na ulici Amerigo Vespucci pri Artistici 81. Prav tam kuje svoje uspehe pod vodstvom Diega Pecarja in Terese Macri, s katerima se odlično razume. S Pecarjem vadi preskok, akrobatiko in dvovišinsko bradljo, koreogfrasko plat in gred pa goji s Tereso. »Je stiliska in zelo elegantna, ko nastopa. Po svojem nastopu je usvojila celo občinstvo,« jo hvali trener, ki jo zelo rad tudi opiše. »Dovzetna je, zadržana in resna, hkrati pa zelo simpatično dekle. Včasih je nesigurna, ko pa je prepričana v svoje sposobnosti, je nihče ne ustavi. Je trmasta, ve, kaj hoče, je perfek-cionistka, ko česa ne zmore, pa prosi za pomoč. Je preprosto deklo, zelo občutljiva je, razpoložljiva in požrtvovalna.« Tea, ki bo čez nekaj dni dopolnila 15 let, se je lani okitila s srebrno kolajno na ekipnem evropskem mladinskem prvenstvu, letos pa dodala še absolutni državni naslov v mnogoboju. Kateri ji je bolj pri srcu? »Oba sta pomembna,« se ne prenagli. Ob naslovu v mnogoboju jo je najbolj presenetilo 1. mesto na parterju, več grenkobe pa ji je zapustil nastop na gredi, kjer je bila tretja: »Lahko bi bila druga,«potiho prizna slovenska dijakinja liceja Car-ducci, ki tedensko od ponedeljeka do sobote preživi v telovadnici 30 ur. Uspehi pa ne dovolijo premora. Včeraj si je Tea privoščila edini prosti dan, danes pa bo spet nadaljevala z ustaljenim ritmom. (V.S.) □ Obvestila AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na mail: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (040-635627 - urnik: 8.00 - 14.00) do petka, 31. maja. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata, od 10. junija do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta starosti. Informacije: v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 9.00 do 12.00 ter ob sredah in petkih od 18.00 do 20.00; tel. 040422696, e-mail: info@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it AŠD SK BRDINA organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih v sedežu društva, Repentaborska ul. 38, do jutri od 20. do 21. ure. Informacije: Vanja 335-5476663. ŠD SOVODNJE organizira v sodelovanju z ZSŠDI mladinski nogometni kamp 2013 na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 10.6. do 14.6. od 8.30 do 12.30. Informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3280680499 (Simon Feri), 0039 - 3272354383 (Luka Cijan), 00386 -40607320 (Rok Černe). AŠD SOVODNJE - vabi na Festival nogometa 2013, ki bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah v soboto, 8. junija 2013 ob 17.30 uri. ZSŠDI sklicuje sejo balinarske komisije v petek, 31. maja 2013 ob 20.00 na sedežu Amaterskega športnega društva Primorje. primorski_sport face book ^ primorski_sport y fcujifefeer Žal je Primorje izpadlo, žal mi je. Društvo, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja s svojo slovensko določenostjo povzročilo v nogometu na Tržaškem pravo prekucništvo in pomagalo obrniti ne le na športnem področju sobiva-nje in sprejemanje drugačnosti v znosnejše struge, bo začelo prihodnjo sezono na najnižji tekmovalni ravni. Nič narobe. V športu so porazi in zmage vsakdanja stalnica. Pomembno je, da na črepinjah in ruševinah zraste nov pogled, da odpremo vrata novim možnostim. Kaže, da se bo to zgodilo tudi na Proseku, kjer pravijo, da bodo jedro moštva oblikovale domače mlade sile. Tako je prav. Primorje sodi med simbolne temelje naše športne dejavnosti. Simboli. Veliko krat sem podčrtal njihov pomen. Nekateri slaboumneži, ki ne vedo, o čem govorijo, imajo to za nacionalistične izpade, čeprav z nacionalizmom ni nobene sorodstvene zveze. Skratka. Uglednega podpornika imam celo v slovenskem predsedniku Borutu Pahorju, ki pravi: "Zdi se mi, da POGLED Z VEJE Simboli niso zajčji bobki Marij Čuk smo v zadnjih 20 letih pozornost osredotočili predvsem na materialno blaginjo. Pozabili pa smo, da moramo hkrati - če želimo ostati skupnost -posvečati pozornost tudi simbolom, ki nas povezujejo". Zato predlaga večpa-triotizm, domoljubja. Njegova formula je: afirmacija simbolov + športni uspehi je ponosen narod. Kajti poudarjanje simbolnosti tudi na športnem področju je svetel zgled, ki krepi nacionalno samozavest. Patriotizem ni obsoleten, ampak je še vedno moderen. Podobne stvari danes počnejo tudi veliko večji in uspešni narodi. Tako pra- vi najvišji predstavnik slovenske države in temu se pridružuje tudi olimpijski odbor. Zadeve so jasne in točno zakoličene. Z vabilom, da bi temu namenili vsaj nekaj počitniških minut, zaključujem ta niz pogledov s svoje veje. Časa za misel ali dve bo dovolj, saj nič ne kaže, da bo v prihodnjih tednih pognalo poletje. Žabe se veselijo, polži tudi, moče ne manjka. Močvirje se ne bo posušilo. Kjer je močvirje, so komarji in nadležni mrčes. Čim manj strupenih pikov želim in čim več jasnih pogledov. Kamorkoli. Tudi vase. 12 Torek, 28. maja 2013 KOŠARKA PRAVI MAGNET Derbiji so pravi magnet za košarkarske navdušence in ne samo. Res je tudi, da so ostale ekipe že pred časom zaključile svoje nastope, zato se na tekmah zberejo tudi gledalci drugih taborov. Tako dolinska kot svetoivnaska telovadnica sta bili na zadnjih dveh tekmah nabito polni. Drugo tekmo si je po naših izračunih ogledalo približno 250 gledalcev. Številni so bili tudi najmlajši: pri Boru so otroci sestavili tudi navijaško kuliso s številnimi navijaškimi gesli in jih izobesili na ograjo in steno balona. PLAY-OFF IN PLAY-OUT V državni diviziji C bosta morali Montebelluna in Broetto Padova odigrati v polfinalu še tretjo tekmo v sredo ob 21.00. Odločilno tretjo tekmo bosta igrala tudi San Daniele in UBC v deželni C-ligi (jutri ob 20.45). Medtem je Latisana po dveh tekmah play-outa izpadla v D-ligo. V D-ligi pa bo za napredovanje v deželno C-ligo prav tako potrebna še tretja tekma: po eno zmago so zbrali Monfalcone, Casarsa, Butrio in Fo-gliano. / ZADNJI V SKUPINI Na univerzitetnem državnem košarkarskem prvenstvu, ki se je prejšnji teden končalo v Cassinu, je ekipa tržaške univerze zasedla zadnje mesto v kvalifikacijski skupini. Po porazu proti Bologni in Pavii je v zadnji odločilni tekmi izgubila še proti Genovi (62:67). Tržaške barve so branili jadranovca Borut Ban in Carlo De Petris, ter borovec Miko Madonia - slednji je v petek naposled tudi igral polfinale deželne C-lige. DEŽELNA C-LIGA - Jutri tretja, odločilna tekma polfinala v Dolini ob 20.30 Napeto bo, do konca TOP SCORERJI Jutri ob 20.30 bo v Dolini padla odločitev, kdo bo nastopil v finalu deželne C-li-ge. Prvi dve tekmi sta si bili v bistvu zelo podobni, le protagonisti so si izmenjali vloge: če so prvo zmago povsem zasluženo osvojili bre-žani, saj so ves čas diktirali ritem srečanja, je na drugi tekmi Bor pokazal svoje pravo lice in zasluženo izsilil tretjo tekmo. Popovičevi varovanci so namreč opravili zrelostni izpit: dokazali so, da lahko zmago dosežejo samo, če igrajo skupinsko in čisto vsak prispeva svoje. Tako sta v petek v ospredje predvsem v prvem delu prišla Bole in Sosič, Fumarola in Babich pa sta bila prav tako zanesljiva, odločilen pa je bil doprinos tudi ostalih. Pri Bregu pa so morali zaradi odsotnosti Marca Gri-mladija na igrišče stopiti v spremenjeni postavi: tako je trener vodenje ekipe zaupal 21-letnemu Schillaniju, ki na prvi tekmi ni igral, tokrat pa je bil s 14 točkami najboljši reali-zator Brega. Pohvala pa gre tudi mlajšim igralcem Brega, ki so sicer igrali zaradi sile razmer (Bregova klop je bila kratka tudi zaradi petih dosojenih osebnih napak Goriju in Ci-glianiju ter poškodbe Ferfoglie) in samo ob koncu srečanja, ko je bil zmagovalec že znan, pokazali pa so, da lahko pri Bregu resnično računajo nanje. Tega mnenja je bil tudi trener Jadrana Andrea Mura, ki je med mladimi omenil predvsem nastop Sternada. Nasprotno pa mlajših obrazov nismo videli pri Boru, niti na klopi. »Jasno pa je, da ima Bor več igralcev in zato večjo rotacijo, pri Bregu pa so šteti,« je še dodal Mura. To je bilo očitno že v petek, jutri pa bo prav tako razpoložljivost igralcev pomemben dejavnik. Največ težav ima tačas ravno Breg, ki bo igral kot na prejšnjih tekmah brez Robbe in Marca Gri-maldija, vprašljiv je nastop Kristjana Ferfo-glia, ki si je poškodoval nart, stopalo pa je bilo še včeraj zatečeno, Ciglianija pa boli koleno. Pri Boru Radenski pa so vsi razpoložljivi. Mura se pri napovedih ni prenaglil, dejal je le, kako bo vsaka izmed ekip lahko prišla do zmage: »Na tretji tekmi bodo najbrž odločali predvsem živci in katera od dveh ekip bo vzpostavila svoje prednosti. Če bo Breg miren in bo izkoristil svoje prednosti predvsem v igri ena proti ena, bo prevladal, Bor pa bo boljši, če bo spet igral skupinsko.« (V.S.) primorski_sport facebook ^ primorski_sport y fcuuifefeer Najbolj vroči navijači Bora so se polastili desne strani tribune; zgoraj levo: Gori (Breg) in Fumarola (Bor), v ozadju Cigliani (levo) in Schillani (desno); zgoraj desno: Alberto Grimaldi in Patrik Mattiassich kroma MINIBASKET - Bor in Breg (2) Z žogo v roki Prve košarkarske korake se pri Boru in Bregu uči 58 otrok, 29 pri Sv. Ivanu in 29 v dolinski občini. Obe društvi sta letos nastopali v otroških prvenstvih: starejše skupine v prvenstvu Evviva il minibasket, mlajši pa v prvenstvu Primi canestri, kljub temu pa je vadba dokaj široko zastavljena. Predvsem mlajši osnovnošolski otroci pridobivajo tudi gibalne spretnosti, učijo se elementov športne šole, ne izostaja pa tudi košarka, kjer pa je v ospredju predvsem igra. Pri Boru se tačas soočajo s številčno stisko, saj pretoka otrok med Športno šolo Trst in KK Borom ni več. »Športna šola vse bolj uvaja k atletiki, zato je pri minibasketu otrok po letnikih manj kot nekoč. Ugotavljamo, da je v vsakem letniku približno pet otrok manj,« pravi trenerka Karin Malalan, ki vodi mlajšo skupino z Igorjem De Luiso in Wal-terjem Corbattijem, trenersko ekipo dopolnjujejo še Pier Paolo Brazzani in Marko Meden, ki vodita igralce letnika 2002, na trofeji ZSŠDI pa se je jim je pridružil še Alan Albanese. Eksperimentalno trenirajo dvakrat tedensko tudi otroci letnikov 2006 in 2007 (pod vodstvom Malalanove, De Luise in Corbattija), ki jih je ta-čas samo pet in včasih nastopajo tudi v prvenstvu Primi canestri. Večina dejavnosti poteka na Stadionu 1. Kako bo jutri v Dolini? Denis Salvi, odbornik Brega: Želim si, da bi zmagal Breg. Vendar boljši bo, samo, če bodo fantje igrali s srcem, saj s fizičnega in tehničnega vidika je Bor boljši. Mitja Oblak, bivši igralec: Tretja, odločilna tekma bo zelo izenačena. Če bo Bor znal izkoristiti večje število igralcev in torej večje število menjav, se lahko enakovredno kosa z Bregom. Če bo Breg spet igral kot na prvi tekmi in se bo Bor prilagajal njegovemu ritmu, bodo prevladali domačini. Vsekakor mislim, da je odsotnost Marca Grimaldija precej vplivala na Breg. Roby Paoletič, igralec Kontovela: Na tretji tekmi bo izenačeno. Če bodo bre-žani igrali v popolni postavi kljub odsotnosti Marca Grimaldija, sta si ekipi enakovredni. Tudi igrišče je sicer pomemben faktor. Sumim, da bo Bor v Dolini težko igral v napadu tako kot na drugi tekmi. Igor Škerl, odbornik Sokola: Po tem kar je pokazal Bor na drugi tekmi polfinala, ima dobre možnosti, da bo zmagal še tretjo tekmo. Res je tudi, da Breg v petek sploh ni igral. Mislim, da bo izenačeno. Aljoša Terčon, bivši igralec: Izenačeno bo. Mislim, da bo Bor zmagal, ker ima bolj kompletno ekipo. Breg ima sicer odlične posameznike, še posebej zunanje igralcev, v drugi tekmi pa so igrali nepovezano in bili so preveč živčni. (V.S.) Play-off: Zivic (B) 85, Kos (Br) 53, A. Grimladi (Br) 51, Gori 48, Meden (B) 41, Bole (B) 40, M. Grimaldi (Br) 38, Sosič (B) 34, Crevatin (B) 32, Cigliani (Br) 29, Fumarola (B) 27, Babich (B) 26, Schillani (Br) 22, Madonia (B) 20, Ferfoglia (Br) 17, Semec 8Br) 13, Contento (b) 12, Favretto (B) 7, Sternad (Br) 5, Gelleni (Br) in Crismani (Br) 3, Pertot (B) 2. TOP: prosti meti: Cigliani (Br) 7:7, 2 točki: Schillani (Br) 5:6, 3 točke: Meden (B) 2:3; FLOP: 2 točki: Gori (Br) 0:5, 3 točke: Crevatin (B) in Cigliani (Br) 1:4. 2 maja, le starejši enkrat tedensko trenirajo v Lonjerju. Pri Bregu trenirata dve skupini minibasketa dvakrat tedensko, klub pa jim nudi še brezplačno sobotno vadbo. Tam se zbirajo tudi mali nogometaši in miniodbojkari-ce, gre pa za izključno vadbo mo-torike. Mlajše vodi Tine Kašovec, starejšo skupino pa Tamara Vecc-hiet. Ker gojijo pri Bregu tudi odbojko, se večinoma deklice po splošni telovadni odločijo za slednjo, dečki pa za košarko. Kljub zadovoljivemu številu otrok, pa je razkorak s tržaškimi klubi očiten, ugotavlja Vecchietova. »Tam je otrok veliko 5 krat so v zadnjih desetih letih slovenski klubi nastopali v finalu deželne C-lige. V sezoni 2003/04 je za napredovanje igral Bor Radenska, ki pa mu ni uspelo zmagati, v sezonah 2004/05 in 2007/08 je Jadran igral v finalu in tudi napredoval, nazadnje pa je dvakrat zapored v finalu igral Breg, lani in predlanskim, obakrat pa izgubil. igralca sta v zadnjih desetih letih odigrala že štirikrat finale: Kristjan Ferfoglia in Alen Semec, dvakrat z Jadranom in dvakrat z Bregom. več, zato lahko že pri otrocih izvedejo selekcijo, vse več pa je tudi sodelovanja po šolah,« pravi trenerka, ki sicer poudarja, da se morajo otroci v otroških letih še vedno predvsem igrati in se zabavati. Starejša skupina trenira v dolinski telovadnici, mlajša pa zaradi prostorske stiske v Domiu. BOR Skupina starejših 2002: Federico Bolognese, Matija Terčon, Ziga Elbaji, Martin Čok, Viktor Bremec, Manuel Fontana, Massimo Ferrara, Niko Kovačič, Jakob Kralj, Marko Pieri. Trenerja: Pier Paolo Brazzani in Marko Meden. Mlajša skupina 2003/04/05: Gabriel Buono, Vincenzo Talpo, Giovanni Benvenuto, Damir Terčon, Giovanna Leban, Daniel Verzier, Davide Paiano, Andrej Vrabec, Elisa Sartori, Luka Bellettini, Nataša Vidonis, Cristal Dintignana, Ikhram Merdj. Trenerji: Karin Malalan, Walter Corbatti in Igor De Luisa. Eksperimentalna skupina 2006-2007: Stefano Belletti, Russel Hayadri, Mohammad Merdj, Daniel Clara, Jakob Bremec, Tommaso Talpo. Trenerji: Karin Malalan, Walter Corbatti in Igor De Luisa. BREG Starejši 2002/03/04: Slava Guštin, Miha Sunello, Martina Žerjal, Matteo Buri, Christian Košir, Luka Raseni, Andrej Zobec, Jan Zuppin, Jacopo Bonazza, Aljoša Guštin, Daniel Maurel, Jan Čepar, Andrej Žerjal. Trenerka: Tamara Vecchiet. Mlajša skupina 2005/04; Mattia Žerjal, Luca in Liam Cavarra, Maximilian Vegliach, Jaran Bandi, Walter Sinuello, Luka Coretti, Daniel Ota, Alexander Vegliach, Alan Canciani, Ivan Gulli, Marco DiPierro, Elia Freire Lobamo, Nio Gigante, Aisha in Suari Calligaris. Trener: Tine Krašovec. ODBOJKA Torek, 28. maja 2013 13 CHIONS ZA PRESTOP V B1-LIGO V play-offu B2-lige nadaljujeta svojo pot proti napredovanju v BI -ligo deželna predstavnika Prata pri moških in Chions pri ženskah. Chions, ki v zahtevnem prvenstvu nastopa z zelo mlado ekipo, je v polfinalu dvakrat po tie-brea-ku premagal Volley Club Cesena. Njegov nasprotnik v finalu je še neznan, saj bo zmagovalec polfinalne serije med ekipama iz bližine Lucce in Ancone znan šele po tretji tekmi. Če bo odbojkaricam iz Chionsa uspel veliki met, bomo imeli naslednje leto v ženski B1 -ligi štiri deželne predstavnike, saj sta v njej letos dosegla obstanek tako Ato-mat iz Vidma (6. mesto) kot Porcia (10. mesto), iz B2-lige pa je neposredno napredoval Martignacco. V C-ligo sta izpadla Millenium iz Gradišča in Talmassons. PRATA, SPET NE BO NIČ Odbojkarji Prate (na siki proti Slogi Tabor v Repnu), kot kaže, tudi letos ne bodo napredovali v B1-ligo. V prvi tekmi finala končnice so namreč kar doma z gladkim 3:0 (21, 11, 21) izgubili proti Mi-randoli (Reggio Emilia) in imajo pred povratno tekmo malo možnosti, da bi obrnili izid sebi v prid. Prata, ki je veliko investirala v ekipo, plačuje hud davek poškodbi svojega liderja, Delčeva, za katerega seje sezona že končala. Dokaz več, da ekipe ne bi smele sloneti le na enega igralca. ODBOJKA - Pričakovanja naših društev pred novo sezono v članskih ligah Kaj se kuha v loncu Sestava članskih ekip naših društev, ki bodo v prihodnji sezoni nastopale na državni in deželni ravni, je še zelo nedorečena. Delovanje klubov pogojuje finančna stiska, zelo pa so tudi odvisna od želj, potreb, težav in včasih muh igralcev in igralk. V »fazi gradnje« je tudi članska ekipa Sloge Tabor, še naprej edina, ki bo v prihodnji sezoni nastopala v državni ligi. Bolj kot osvojitev končnega 6. mesta, kar je vsekakor lep dosežek, je za naše društvo velik uspeh ta, da se je v B2-ligi - prvič v zgodovini kluba - obdržala drugo leto zapored, vendar je za ekipo iz naše pokrajine objektivno težko obdržati to raven, saj za razliko od, denimo ekip is Pordenonskega (ni slučaj, da so v deželi FJK v vrhu prav one), ne more črpati igralcev iz z njimi bogato založenega sosednjega Veneta, ne da bi finančno izkrvavelo. Zato, kot pravi prof. Ivan Peterlin, tudi letos poleti ne bo revolucij. Bo pa treba ekipo spet dopolniti, saj sta Vanja Veljak in Danjel Slavec, ki sta se z ekipo najprej delno, nato pa dokončno, razšla že pred koncem letošnjega prvenstva, prosila za izpis-nico, najbrž pa ne bodo mogli računati niti na Kristjana Stoparja (študijski razlogi), čigar izpisnica je sicer v rokah Bibioneja (letos je pri Slogi Tabor igral kot izposojeni igralec). Če Kristjan, eden nosilcev moštva v minuli sezoni, ne bo igral, bo to velika škoda, vendar predstavlja zanj Vasilij Kante ustrezno nadomestitev. Upajo tudi, da bo ostal podajalec Olympie Filip Hlede, sicer bo moral vlogo organizatorja igre prevzeti Ambrož Peterlin, kar odpira vrzeli v sprejemu, ki jih ne bo mogel zapolniti niti verjetni povratek v Repen tolkača Andree Va-tovca. Potrjeni trener Lucio Battisti bo, kot kaže, lahko še naprej računal tudi na izku- Pri Zaletu C bodo obdržali ogrodje lanske ekipe, če bi jim uspelo privabiti še kakšno slovensko igralko, ki igra drugje, pa menijo, da bi se lahko v prihodnji sezoni potegovali za sam vrh kroma šenega Gregorja Jerončiča, ki je že pokazal pripravljenost, da podaljša pogodbo z našim društvom. Sicer bodo ekipo dopolnili z mladimi igralci iz zaledja, prav bi jim po našem mnenju prišel tudi perspektivni igralec Olympie Jernej Terpin, saj enega krilnega tolkača več zelo potrebujejo. Kar zadeva deželne lige najbrž ni naključje, da ima trenutno najmanj težav združena ekipa Zalet C. V slogi je pač moč. Kot nam je povedal koordinator projekta Zalet Peter De Walderstein sta veteranki Sabrina Bukavec in Fanika Starec sicer sporočili, da ne bosta več igrali na tej ravni, toda potrjeni trener Edi Bosich lahko še naprej računa na ogrodje ekipe, ki se je v drugem delu prvenstva (sicer v skupini za obstanek) zelo dobro izkazala. Številčno »anemično« postavo bodo dopolnili z mlajšimi igralkami, ki jih zdaj pre- verjajo na skupnih treningih, »sanje« pa so, da bi privabili vsaj nekatere od igralk naših klubov, ki igrajo drugje. Seznam sploh ni kratek, v njem so vsaj Chiara Fa-zarinc, Katarina Pučnik, Nina Vattovaz in Goričanki Mateja Petejan in Mateja Za-vadlav. Nekatere izmed njih niso lastnice svoje izpisnice, druge pa že. »Če bi k nam prišla vsaj katera izmed njih, bi se po mojem mnenju lahko v tej ligi borili za vrh. Vrata so na stežaj odprta,« je povedal De Walderstein. Druga ekipa projekta Zalet, ki je izpadla iz D-lige, bo svojo pot nadaljevala v 1. diviziji, saj ne more zaprositi za ponovno vključitev v D-ligo , ker je iz nje izpadla že dvakrat zapored (lani kot Kontovel, ki pa je nosilec lige). Pravi »stand by« vlada na Goriškem, kjer pa so se vsa naša društva srečala na skupnem sestanku pod okriljem goriškega dela odbojkarske komisije ZSŠDI (vodi jo Tjaša Corva). Športni vodja Olympie Andrej Vogrič ga je označil za zelo konstruktivnega, pogovarjali pa so se o sodelovanju tako na moškem kot na ženskem ter mladinskem področju. Tako Olympia kot Val (še v sodelovanju s Sočo), ki sta prvenstvo v C-ligi končala tik pod vrhom, bi želela sestaviti vsak svojo konkurenčno ekipo, toda ni izključeno, da bi jih finančna kriza in razum privedla do tega, da bi sestavila skupno ekipo. Tega ni v pogovoru za naš dnevnik izključil niti predsednik OK Val Sandro Corva. Poglavje zase je ženska odbojka. Go-volley bi sicer lahko bil spet vključen v D-ligo, razmišljajo pa o tem, ali je to smiselno. Še najlažje bo do dogovora prišlo na mladinskem področju. A. Koren TROFEJA POKRAJIN Zmaga »slovenske« Gorice Gorica pri moških in Videm pri ženskah sta zmagovalca letošnje Trofeje pokrajin, na kateri je nastopilo tudi več odbojkarjev in odbojkaric naših društev. Moški turnir, ki je namenjen pokrajinskim selekcijam U15, je bil v nedeljo v Pasianu di Pordenone, udeležile pa so se ga samo tri ekipe, saj v Vidmu niso sestavili reprezentance. Predstavniki Trsta, Gorice in Por-denona so se tako pomerili vsak proti vsakemu, vse tri tekme pa so se zaključile po tie-breaku. Najlepše je bilo srečanje med goriškimi od-bojkarji, ki jih je vodil Andrej Vo-grič (na sliki), in reprezentanco Pordenona. Slednja je sicer osvojila uvodni niz, v nadaljevanju pa so prevladali Goričani, med katerimi so bili tudi odbojkar Soče Simon Cotič in odbojkarji OlympieSi-mon Cotič, Giovanni Buttignon, Daniele Franzot, Kristjan Komjanc, Manuel Lupoli, Gabriele Margari-to, Mitja Pahor in Andrea Waschl. Slednji je bil med nagrajevanjem proglašen za najboljšega igralca goriške reprezentance. V tržaški reprezentanci, ki se je morala na koncu zadovoljiti s tretjim mestom, pa so bili tudi slogaši Luis Vattovaz, Peter Jerič, Matej Kalc, ki so vsi še pod starostno mejo te kategorije. V ženski konkurenci pa so 19. maja v Červinjanu v vrstah tržaške reprezentance igrale tudi slogašici Veronika Feri in Nika Počkaj ter Brežanka Chiara Cattaruzza. Trža-čanke so bile na koncu tretje. V pol-finalu so namreč izgubile 3:0 proti vrstnicam iz Vidma, ki so z enakim izidom v finalu odpravile še Pordenon, v drugi tekmi pa so zasluženo premagale Goričanke. Slednje so gladko izgubile tudi pol-finalno tekmo. V goriški reprezentanci je igrala tudi odbojkarica Olympie Veronika Winkler, ki je prejela tudi priznanje za najboljšo igralko svoje ekipe. NAŠ POGOVOR - Trentino Volley in mladi »Za mladinski sektor 10 odstotkov budžeta« Četrtkov nastop mladinske ekipe do 17 let prvoligaša Trentino Volley v goriškem slovenskem športnem centru Mirka Špacapana je bil tudi priložnost za pogovor z generalnim organizatorjem uglednega kluba iz Trenta Riccardom Michielettom. Ne o članski ekipi, ki je tudi letos osvojila naslov državnega prvaka, temveč o tem, kako je prvoligaš organiziran na mladinskem področju. »Največje delo opravimo na našem ozemlju. Verjamemo v socialno vlogo športa, zato iščemo igralce predvsem v naši pokrajini. Pri tem nas podpirajo tudi javne uprave. Tri-dentinska je majhna pokrajina, povrhu hribovita, zato naše delo ni najlažje. Mini odbojke ne gojimo. Mlade hodimo iskat v naše nižje srednje šole. Tja napotimo igralce naše članske ekipe, ki so za mlade pravi magnet. V klub povabimo vse, ki si želijo igrati odbojko, ne glede na njihove sposobnosti. Vpišemo jih v prvenstvo do 13 let. Selekcijo opravimo v ekipah do 15 let, prej ne. Skupno šteje naš sektor zdaj 200 igralcev. Na treninge hodijo sami, za tiste, ki živijo v bolj odda- Riccardo Michielotto in ekipi Olympie in Trentina Ijenih krajih, je na voljo društveni kombi,« je povedal Michieletto. Za vse te igralce skrbi precej številčna skupina trenerjev, pomočnikov, trenerjev za kondicijo in maserjev. Zanimivo je, da je v Trentu letos le osem mladincev, ki prihajajo iz drugih krajev Italije. »Štirje igrajo v ekipi do 17 let, ki je nastopila v Gorici, štirje pa v ekipi do 20 let. Ti eki- pi trenirata štirikrat do petkrat na teden. Mlajši nastopajo tudi v deželni C-ligi, starejši pa v državni B2-ligi (letos so se na končni lestvici uvrstili mesto pred Slogo Tabor, op.ur.). Do njih pridemo tako, da z našimi mladinskimi ekipami vsako leto nastopamo na šestih do osmih turnirjih po državi, kjer odkrivamo talente. Spremljamo tudi reprezentančne selekcije, imamo nekaj svetovalcev. Fantje živijo v stanovanjih, ki jih je najel klub. Imajo mentorja, predvsem zaradi šole, in neko gospo, ki jim pomaga pri praktičnih opravilih. Ne pri vseh, na primer perejo in pomivajo sami,« je še dodal naš sogovornik. Za mladinski odsek porabi Trentino volley približno 10 odstotkov svojega budžeta. To ni majhna vsota, če vemo, da znaša letni proračun kluba več milijonov evrov. Kljub velikim investicijam niso v 13 letih vzgojili niti enega vrhunskega od-bojkarja (vendar je Trentino najboljša ekipa na svetu), »osrečili« pa so mnoge druge klube. »Dva naša igralca sta na klopi naše prve ekipe, kar štirinajst pa jih dopolnjuje "rosterje" drugih ekip A1 in A2-lige, še veliko več jih je športno pot nadaljevalo v nam bližjih klubih v B in C-ligi,« je obrazložil Michieletto. Zaradi hude gospodarske krize bo moral Trentino Volley v prihodnji sezoni znižati svoj proračun kar za 40 odstotkov (!), vendar Michieletto pravi, da bo to šlo predvsem na račun članske ekipe. »Kvečjemu se bomo odpovedali katerim od mladih iz drugih dežel. .Še bolj pa bomo delali na svojem ozemlju,« pravi. Obseg delovanja kluba iz Trenta pravzaprav lahko navdaja s ponosom tudi goriško Olympio, ki se je pretekli četrtek na tekmi med deželne faze s svojo ekipo več kot častno upirala vrstnikom iz Trenta, povrhu aktualnim državnim prvakom do 16 let. A. Koren 1 4 Torek, 28. maja 2013 NOGOMET OKROGLE OBLETNICE SO ZA PRIMORJE VSAKIČ USODNE Primorje je zadnjič igralo v 3. AL v sezoni 1985/86. Zanimiv podatekje Bruno Rupel napisal na spletni strani www.slosport.org (»Zgodba se ponavlja«). Rdeče-beli izpadejo ob okroglih obletnicah proseškega kluba, ki so ga ustanovili leta 1924. Leta 1984 ob 60-letnici izpad iz 2. v 3. AL, 70-letnica (1994) iz promocijske v 1. AL, 80-letnica (2004) iz 1. v 2. AL. Letos čeprav izpad je prišel pred 90-letni-co (2014), sovpada pa s 50. prvenstvom Primorja v amaterskih ligah. Trener, nekdanji nogometaš Primorja Davide Ravalico, je skupno poslal na igrišče kar 29 nogometašev. Že pred koncem prvega dela prvenstva je ekipo zapustilo 9 nogometašev: S. Cok, Pedara, Dollinani, Magnani, Siccardi, Denis Ravalico, Tuccio, Steffe in Martinelli. V prvem delu ekipa ni dosegla dobrih rezultatov, v 15 tekmah je zbrala le 17 točk (5 zmag, 2 neodločena rezultata, 8 porazov, dala 17 in prejela 28 golov). V povratnem se je odrezala še slabše (3 zmage, 5 neodločenih rezultatov, 7 porazov, dala 12 in prejela 23 golov). / SANVITESE BO ŠE IGRALA V D-LIGI V D-ligi je Sanviteseju (na sliki KROMA v Repnu proti Krasu), ki je bil glavni Krasov konkurent za obstanek, uspel veliki met. Furlanska ekipa je z 2:0 v go-steh premagala Cereo in si tako znova izborila mesto v D-ligi. V nižjo ligo je izpadla ekipa iz Veneta. Oba gola sta padla v drugem polčasu. Dosegla sta ju Zambon in Salgher. Na drugi play-out tekmi sta se Gior-gione in Montebelluna razšla z neodločenim izidom 0:0 (na prvi tekmi 1:1). Rešila se je Montebelluna, ki je bila po rednem delu boljša na lestvici. V play-offu D-lige je veronski Virtus Vecomp po streljanju enajstmetrovk s 5:4 (1:1) premagal Santhio. V nedeljo bo na vrsti polfinale. KONČNICA 2. AMATERSKE LIGE - Po 29 letih Primorje izpadlo v najnižjo ligo R. ZUPPIN 3. AL? »Ne vem, ne obljubim« Predsednik Roberto Zuppin se v nedeljo po trikratnem sodnikovem žvižgu bržkone še ni zavedel, da je njegovo Primorje izpadlo v 3. AL. Bil je prezaposlen pri kiosku. Postreči je moral gledalce, ki so čakali pri pultu. Čustveno je nazadovanje kot »bomba« počila zvečer doma. »Bil sem zelo razočaran in potrt. Žal mi je bilo tudi za naše fante, Petra (Emilija op. av.), Erika (Pauleti-ca), Manuela (Zuppina) in druge, ki so najbolj potrudili, da bi do tega ne prišlo. Po prvem polčasu, ko smo igrali odlično, sem pričakoval, da se bomo rešili. Nato običajne napake in padec zbranosti. Po drugi strani je izpad pravičen. Smo si ga zaslužili,« je pošteno priznal Zuppin, ki mu je po tekmi družbo v kiosku delal zgolj Franco Meriggioli. Onadva sta bila skupaj z blagajnikom Husujem edina, ki sta med sezono »držala barako po koncu«, kot je poudaril Zuppin. »Tudi zaradi tega je izpad pravičen. Društvo smo vodili dve oziroma tri osebe. To je nemogoče. Že dolgo se trudimo, da bi privabili še koga. Stalno smo potrebovali pomoč. Nove odbornike pa smo iskali zaman. V vasi očitno ni zanimanja za Primorje. Puhlih govoric po barih in gostilnah je veliko. Zaradi tega si klub zasluži najnižjo ligo. Klubu bi morali šele postaviti nove temelje. Kot pri ustanovitvi, pred 90 leti,« je bil oster Zuppin. Kako naprej? »V kratkem bo občni zbor in mogoče bodo člani zahtevali novega predsednika. Rade volje prepustim mesto komu drugemu (mandat Zuppinu sicer zapade prihodnje leto). Če pa bom nadaljeval, ne obljubim vpisa Primor-ja v 3. AL. To bomo storili le če bodo vsi pripravljeni igrali brez povračila stroškov.« Ali so tudi druge alternative? »Lahko bi se združili s Krasom ali pa se vpisali zgolj v kako ljubiteljsko oziroma veteransko prvenstvo. V tem primeru bi morali več pozornosti posvetiti mladinskemu sektorju, kar je edini način, da se klub obdrži. (jng) PROMOCIJSKA LIGA - Play-off Pet golov za slovo Juventine Nogometaši Primorja na nedeljski tekmi proti ekipi iz Vileša kroma Juventini play-off ne leži! Po visokem porazu v Fagagni so rdeče-beli še bolj okroglo izgubili v Rivignanu in tako klavrno zaključili pot v končnici za napredovanje v elitno ligo. »Dobro smo vedeli, da nam bo v Rivignanu trda predla. Vseeno smo upali, da bomo bolj dostojno končali sezono,« so dejali v taboru Juventine. Rdeče-beli so celo v 4. minuti povedli z beneškim Slovencem Predanom. Nato pa so jih gostitelji, pri katerih igrata nekdanja nogometaša Krasa Gabriele Giacomi in Daniel Tomizza, hudo kaznovali in jim nasuli kar pet golov. OSMIČ - Tolikokrat je Juventini spodletelo napredovanje v play-offu. Prvič in drugič v sezonah 2000/01 in 2001/02 v 1. AL (statistični podatki Bruna Rupla na www.slosport.org), Nedeljska play-out tekma med Pri-morjem in Villessami, na proseški Rou-ni, je bila zelo dobro obiskana. Po prvem polčasu so bili obeti dobri. Primorje je zmagovalo z 2:0 (strelca sta bila Puzzer in Pellaschiar), kiosk je dobro delal. Obrazi navijačev so bili vedri in sproščeni. Rde-če-rumeni so pričakovali, da bodo na soliden način končali zelo slabo sezono. Žal so se ušteli. V drugem polčasu so črni oblaki, ki so se približevali z zahoda, za-temnili Rouno. V 24. in 25. minuti drugega polčasa je bil na vrsti polom. Po odličnem prvem polčasu, ko bi lahko pri-morjaši dosegli še vsaj dva gola, je v začetku drugega dela padla zbranost. Dvajset minut pred koncem so gostje, ki so na prvi tekmi v Vilešu zmagali z 1:0, v eni sami minuti dosegli dva podobna gola. Obakrat so slabo postavljenega Zuppina premagali z lobom. Primorje se ni več pobralo na noge. Reakcije ni bilo. Gostje so se opogumili in zdržali do konca. Na koncu so se veselili zasluženega obstanka. Pri Primorju pa samo sklonjene glave in tudi kaka solza. Kapetan Primorja Peter Emili, eden glavnih stebrov proseške ekipe, je bil po srečanju redkobeseden: »Igralci smo krivi za izpad iz lige. Med sezono se nismo izkazali in v play-outu smo le dokazali, da nismo bili na nivoju« je pred mikrofonom dejal Emili. (jng) ©Zelo slabo v zadnjem delu Na 15 domačih tekmah je Primorje zbralo 19 točk, v gosteh pa 12. Primorje je dalo le 29 golov in jih prejelo kar 51. Preveč. Slabi rezultati so se stopnjevali in dosegli višek v drugem delu prvenstva, ko je Primorje izgubilo proti ekipam, ki so mu bile za petami (Staranzano, Villesse, Mo-raro). V prvih šestih tekmah je ekipa zbrala 6 točk, v preostalih devetih pa le 8 točk. Ekipa očitno ni bila dovolj motivirana in izpad je bil na koncu neizbežen. Primorje - Villesse 2:2 (2:0) Strelca: v 10. Puzzer, 35. Pellaschiar. Primorje: Zuppin, Kovacic, Ferro, Mihic, Emili, Božič, Mescia, Ferluga, Cavallini (Pauletic), Pellaschiar (Udina), Puzzer. Trener: Ravalico. Rivignano - Juventina 5:1 (3:1) Strelec: v 4. Predan Juventina: Sorci, lansig, Beltrame, Zorzut, Sellan, Morsut (Marchi), Markovic, Stabile, Airoldi (Satti), Pantuso (Gulič), Predan. Trener: Murra. 5 sezon je Primorje igralo v 2. AL. Iz 1. AL je izpadlo po prvenstvu 2007/08, ko je moštvo skušal v drugem delu rešiti trener Nevio Bidussi. Play-off PROMOCIJSKA LIGA Rivignano 1 1 0 0 5:1 3 Pro Fagagna 1 1 0 0 3:0 3 Juventina 2 0 0 2 1:8 0 PRIHODNJI KROG (2. 6.) Rivignano - Pro Fagagna ELITNA LIGA - Play-off Triestina na Južno Tirolsko le z rahlo prednostjo Triestina bo prihodnjo nedeljo odšla na Južno Tirolsko z rahlo prednostjo. Costantinijevi varovanci so na Roccu St. Martin premagali z 2:1, kar pomeni, da bodo imeli v gosteh na razpolago dva možna izida: zmago ali neodločen izidi. V primeru poraza bo seveda vse odvisno od števila prejetih in doseženih golov, saj veljajo klasična pravila evropskih pokalov. Nedeljska tekma ni bila na kdove kako visoki ravni. Trener domačih Costan-tini je presenetil z izključitvijo Franciosi-ja iz začetne postave. Tehnično najboljši igralec Triestine preveč solira. Bomo videli, ali ga bo izključitev iz postave pripeljala do bolj smotrnega in ekipi koristnega načina igranja. Triestina je tekmo začela napadalno in uvodne minute so kazale na gladko zmago domačih, saj je bila obramba gostov zelo ranljiva. V sedemnajstih minutah si je Triestina priigrala vsaj štiri nevarne priložnosti za zadetek, a po vrsti Da Ros, Cipracca, San Giovanni in Di Carlo Cuttone so zamudili bolj ali manj ugodne priložnosti. V 31. minuti tega ni storil Araboni, ko je sod- nik dosodil 11-metrovko zaradi igranja z roko branilca gostov. Nato so se domači igralci umirili. Preveč je bilo napak in sistem igranja je postajal vse bolj obramben. Gostje niso bili nevarni, vendar po petnajstih minutah nadaljevanja je Hasler naivno zrušil nasprotnika in (končno) zelo soliden sodnik je bil primoran znova pokazati na belo točko. Lep gol Cardina v 70. minuti igralcem Triestine omogoča, da se bolj umirjeni podajo na nedeljsko gostovanje. A finale sploh ni v žepu. Na drugem polfinalu sta se Finale Ligure in Pro Dronero iz Piemonta razšla pri izidu 0:0, kar pomeni, da bo tudi nasprotnik Triestine (ali St:Martina) znan šele čez teden dni. (I.F.) nato v sezonah 2003/04 in 2003/04 v promocijski ligi, nakar v zadnjih štirih sezonah zaporedoma od 2009/10 do letos vedno v promocijski ligi. NAPREDOVANJE BO - Za prvo mesto v skupini bo torej odločilna nedeljska tekma med Rivignanom in Fa-gagno. Ker se je Sanvitese rešil v D-li-gi, bo iz play-offa v elitno ligo napredovala ena ekipa. Zmagovalki skupin bosta torej igrali še dodatno tekmo. V drugi skupini bo odločilna nedeljska tekma med Tricesimom in Cordenon-som. Obe ekipi imata po tri točke. (jng) ODSTOP Centrone nič več pri Krasu, se pa ne umika Domenico Centrone ni več častni predsednik Krasa. »Po tolikih letih sem se umaknil, čeprav bom ostal še naprej zelo zvest navijač Krasa, ki mu želim, da si že v prihodnji sezoni vrne v D-ligo,« je dejal Centrone, ki je bil tudi 20 let predsednik repenskega kluba (od leta 2010 je častni predsednik, predsednik je Goran Kocman). »Prav je, da se mlajši bolj aktivno vključijo v klub in prevzamejo pomembnejše funkcije,« je še dodal Centrone, ki je še dodal, da se ne umika od amaterskega nogometa. »Nekaj načrtujem, ampak projekt še ni definiran,« je potrdil. Pokal Vesna: gostitelji so premagali Zarjo Prvi pokal Vesna je osvojila domača kriška enajsterica, ki je v sinočnjem finalu z 2:1 premagala bazovsko Zarjo. Za plave sta gol v drugem polčasu dosegla Jar Martini in Daniel Bubnich. Častni gol je za Zarjo zadel Bernobi v zadnji minuti srečanja. Organizatorji so nagradili tudi najboljše posameznike. Za najboljšega igralca je bil imenovan Marko Kočič (Zarja), najboljši vratar pa je bil Edvin Carli (Vesna). / ŠPORT Četrtek, 30. maja 2013 15 ŠPORTNI PORTRET V odbojki želi stopiti po stopinjah svojega očeta Gaja Braini (letnik 1995) je doma iz Štandreža, stanuje pa v Podgori. Obiskuje 4. razred družboslovnega liceja Gregorčič v Gorici. »Izbrala sem to šolo, ker bi se rada v bodočnosti ukvarjala z otroki. Rada bi postala vzgojiteljica in bi rada vzgajala otroke v otroških jaslih ali vrtcu. Mogoče se bom vpisala na pedagoško fakulteto, nisem pa o tem še prepričana,« pravi Gaja, ki ima najraje slovenščino in nemščino. 18-letnica igra odbojko, odkar je obiskovala 5. razred Gaja Braini osnovne šole. Prej je igrala pri Valu, nato pri Soči, sedaj pa se je spet vrnila k Valu in igra v 1. diviziji. V ekipi je center: »Izbrala sem ta šport, ker bi rada šla po sledeh očeta Da-nieleja, ki še vedno igra.« Gaja se je v svoji športni karieri ukvarjala tudi z nogometom, plavanjem in smučanjem. »S svojo ekipo bi rada napredovala v višjo ligo in bi rada imela več časa, da bi spet začela plavati.« V prostem času pomaga profesorju Samuelu Brajniku pri otroški telovadbi in mikrovolleyu. (and) ft. ® £ (p HE ... da bo čez nekaj dni (16. junija) dopolnila 44 let Arianna Bogatec (letnik 1969), ena izmed naših najboljših, če ne najboljša športnica vseh časov. Naša jadralka se je z italijansko jadralno reprezentanco v razredu europa udeležila dveh olimpijskih iger, leta 1992 v Barceloni (8. mesto) in leta 1996 v Atlanti (12.). Z jadranjem je začela pri petih letih pri TPK Sirena in klubu ostala zvesta skozi vso svojo izjemno bogato kariero. Krstni nastop v italijanski članski reprezentanci je opravila leta 1985 na svetovnem prvenstvu v Tonsbergu na Norveškem (16. mesto). Poleg OI je nastopila še na evropskih in svetovnih prvenstvih, v Italiji v razredu europa ni imela enakovredne konkurence. Agonistično kariero je sklenila leta 2000. (lako) Obvestila MOTOCIKLIZEM - Prva zmaga Prosečana na Trofeji Honda Emili pokazal zobe Diego Giugovaz, izkušeni 40 let star motociklist iz Milana, ki ima za sabo v karieri tudi 13 nastopov na dirkah svetovnega prvenstva v razredu do 250 ccm, je bil lani premočen zmagovalec državne Trofeje Honda za dirkalnike s 600 ccm prostornine. Z veliko prednostjo pred zasledovalci je osvojil prvih pet dirk prvenstva, le na zadnji, ko je imel končno zmago že v žepu, je zmago prepustil drugim. V nedeljo v Vallelungi pri Rimu je že na drugi dirki letošnje sezone spoznal, da bo tokrat najbrž drugače. Nočna mora zanj je postal Prosečan Mitja Emili, novinec v tem razredu, vendar prav tako izkušen in hiter »fighter« motociklističnih stez, ki mu samo pomanjkanje finančnih sredstev onemogoča, da bi se preizkušal v še močnejših razredih. Emili, ki je bil najhitrejši že na sobotnih kvalifikacijah, je dobro startal tudi na dirki, vendar ga je Giugovaz prehitel v 5. krogu 4,110 km dolge proge. »Verjetno je mislil, da že vozim na meji svojih zmogljivosti, zato se je pognal v vodstvo, vendar sem se mu prilepil in mu bil stalno za petami« je pojasnil Emili. Giugovaz je pod pritiskom naredil v 10. krogu napako in padel ter tako prepustil Emiliju prosto pod do zmage, saj se preostali tekmovalci nikoli niso vključili v boj za zmago. Emili in Giugovaz sta bila namreč edina, ki sta na dirki dosegla čas pod 1:43 minute (144 km povprečne hitrosti), Emili pa najvišjo hitrost 237 km na uro. »Mislim, da je njegova napaka posledica tega, da lani nikoli ni bil vajen voziti pod pritiskom,« je povedal Emili, ki je bil s svojim nastopom seveda zelo zadovoljen. »Vedel sem, da smo kompetitivni, nisem pa mislil, da bom že na drugi dirki tako enakovreden Giugovazu,« je k temu še dodal Emili. Naslednja od petih dirk letošnjega prvenstva bo 16. junija v Misanu. (ak) Vrstni red dirke v Vallelungi: 1. Mitja Emili 20:47,713; 2. Emanuele Vigliano 6,134; 3. Paolo Gentile 16:992; 4. Tiziano Ami-cucci 18.326; 5. Emanuele Pusceddu 18:855. Skupno: 1. Emili 45 točk; 2. Giugovaz 27, 3. Pusceddu 27, 4. Vigliano 27, 5. Gentile 25, 6. Amicucci 23, itd. Mitja Emili s člani svojega moštva Šah: Na vrhu končnih lestvic sami učenci in dijaki slovenskih šol V nedeljo je v organizaciji vodilne šole šolske mreže Žige Zoisa na sedežu tržaškega društva SST 1904 potekal zadnji (sedmi po vrsti) šahovski turnir za posameznike vseh tržaških šol. Nastopilo je 23 dijakov in učencev tržaških šol. Na koncu so organizatorji razdelili nagrade, ki so jih prispevali Zadružna kraška banka (boni za šahovske tečaje in knjige), nabrežinsko podjetje Gramar (obrtniško izdelana marmornata šahovnica) umetnika Adriano Stoch in Edi Žerjal (vsak s tremi slikami). Med osnovnošolci je Sebastjan Pieri (Černigoj) s polnim izkupičkom (6/6) že petič letos osvojil prvo mesto pred Sašo Kobalom (Doberdob) in Alessandrom Bla-sijem (Morpurgo), ki sta zbrala vsak po 4,5 točke. Četrta je bila Martina Gruden (1.maj 1945, 4/6). Med srednješolci je Filippo Camana (Dante, 5/6) tokrat bil boljši od Mateja Grudna (Sv,Ciril in Metod, 4,5/6) in Lejle Juretič (Kosovel, 4/6). V višješolski konkurenci je Enrico Genzo (Stefan, 5,5/6) zmagal že petič v tej sezoni. Končni zmagovalci so bili Sebastjan Pieri (osnovne šole in absolutno), Matej Gruden (srednje šole) in Enrico Genzo (višje šole). Na posebni lestvici deklet pa je po predvidevanju slavila Lejla Juretič. Končne lestvice Osnovne šole: Sebastjan Pieri 132, Giovanni Marchesich 88, Boštjan Petaros 62 Jakob Tavčar 46 , Stefano Taucer 41, Alessio Tosolini 31 itn. Srednje šole: Matej Gruden 120, Filippo Camana 118, Lejla Juretič 83, Antonio Murano 87, Elia Riccobon 41, Lorenzo Obersnel 38, Mateja Tavčar 28 itn. Višje šole: Enrico Genzo 128, Alberto Jurissevich 96, Massimiliano Santinel-lo 88, Gabrijel Žetko 59, Liam Visentin 52, Ajlin Visentin 28 itn. Marko Oblak ATLETIKA EP: Ruzzier zmagal tudi na 30 km Naš najboljši atlet Fabio Ruz-zier je na evropskem prvenstvu v hitri hoji za veterane v čeških Razdvanicah v kategoriji M60 petkovi zmagi na razdalji 10 km dodal še nedeljsko na 30 km. V slabih vremenskih razmerah (v mrazu, dežju in vetru) je s konkurenco v svoji starostni kategoriji (13 tekmecev) opravil pravzaprav z levo roko, zmagal pa v času 2 ur 50 minut 49 sekund. Vrstni red je bil enak petkovemu: drugi je bil štiri leta starejši Britanec John Hall (+12,18 minute), tretji pa od Ruz-zierja nekaj mesecev mlajši Ukrajinec Pavlo Zhyrkov (+13,47). »Na cilju sem bil razmeroma spočit. Mislim, da bi bil lahko za kakih 5 minut hitrejši, vendar mi pač ni bilo treba ničesar tvegati. Prilepil sem se Nemcu Prielerju iz mlajše kategorije M55, na koncu sem ga tudi pustil za sabo. V njegovi kategoriji bi bil drugi. Med deset let mlajšimi nasprotniki (M50) pa bi bil tretji, sicer sem se med 80 nastopajoči uvrstil na končno 10. mesto, tako kot v petek, ko pa nas je na krajši progi nastopilo 135. Poleg tega sem v nedeljo imel v zadnjih 2 kilometrih tretji absolutno najboljši čas (nastopajo tudi 35 let stari atleti), kar kaže, da sem imel na koncu še veliko moči,« je povedal Ruzzier. Razdvanice mu ležijo na koži, saj je tu leta 1993 osvojil svoj prvi veteranski celinski naslov, takrat še med štiridesetletniki, zmagal pa je tudi deset let kasneje in prejšnji konec tedna. »Ta češki kraj je gostitelji prvenstva vsakih deset let. Sem edini, ki je tu zmagal trikrat zapored,« je ponosen na svoj uspeh neuničljivi lonjerski 60 let star atlet. Skupno je na veteranskih EP osvojil 16 naslovov prvaka. (ak) BALINANJE Uspela turnirja BK Mak BK Mak je v prejšnjih dneh, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, priredil dva zanimiva mednarodna balinarska turnirja. V soboto, 18. maja se je na štan-dreškem balinišču odvijal ženski turnir. Na jutranji otvoritvi turnirja je udeleženke pozdravila podpredsednica ZSŠDI Loredana Prinčič. Sodelovalo je šest ekip, ki so jih organizatorji razdelili v dve predtekmovalni skupini. V dopoldanskem času so ekipe igrale skupinski del tekmovanja, po premoru za kosilo pa so se pomerile še v finalih za končno razvrstitev in v tekmovanju v bližanju krog. Ob drugem mestu domače ekipe Maka je turnir osvojila ekipa iz Vrtojba, tretji je bil Kanal, četrte Sovodnje, peti Solkan in šesta Vipava. Turnir so letos poimenovali po preminuli članici Almiri Kerpan. V soboto 25. maja je bil na vrsti že 23. moški mednarodni balinarski turnir z udeležbo enajstih ekip iz FJK in Slovenije. Zaradi slabega vremena se je turnir odvijal na pokritem balinišču v Gradišču ob Soči. Po jutranjih izločilnih bojih je v popoldanskih finalih turnir osvojila ekipa iz Gradišča. Oba turnirja sta predstavljala lepo priložnost za druženje članov različnih balinarskih društev iz obeh strani bivše meje in sta bila dobra promocija za balinarski šport nasploh. (IT) Na sliki: udeleženke ženskega turnirja AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka 17. junija do petka ,21. junija 2013 in druga izmena do ponedeljka, 24. junija do petka 28.junija 2013. Info: Erik Piccini - 340/4685153, e-mail: poletkosarka@libero.it ŠPORTNO DRUŠTVO SOKOL prireja v sredo, 29. maja zaključno akademijo za vse otroke in mladince / mladinke, ki vadijo pri društvu. Srečanje se bo pričelo ob 18.00 in bo potekalo v nabrežinski telovadnici. Vabljeni starši in ostali sorodniki ! AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata 4. turnir prijateljstva, v soboto, 15. junija za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 16. junija za kategorijo malih cicibanov. Turnir se bo odvijal na nogometnem igrišču v Doberdobu. Zaključil se bo s tekmo staršev in trenerjev. V nedeljo bodo nastopile mažoretke iz Doberdoba. AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata »MAGIC FOOTBALL« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil prof. Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti. Odvijal se bo od torka, 2. junija do vključno sobote 6. junija od 8 do 13 ure, na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 340 2477933 (prof.D.Frandolič),339 3853924 (Emanuela) ali erimic65@tiscali.it NK KRAS REPEN in FC PRIMORJE v sodelovanju z ZSŠDI organizirata ŠPORTNI TEDEN za dečke in deklice letnikov 2000 - 2007 od 10.6.2013 do 14.6.2013 na športnem igrišču na Proseku (Rouna). Poleg nogometnih veščin, se bodo otroci preizkušali v najrazličnejših športnih panogah. Poskrbljeno bo za jutranjo in popoldansko malico ter kosilo. Urnik: 8.15 -17.00. Vpis najkasneje do petka 7.6.2013. Za prijave in informacije: tajništvo 040 2171044 / Roberta 333 2939977 / Franco 340 2467782. JK ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem, ki znajo plavati. Vpisi in info v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10.00 do 13.00, ob sobotah od 16.00 do 18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. AŠD SOKOL po pokrovilteljstvom ZSŠDI, organizira kamp igrajmo minivoley! za otroke od letnika 2002 do letnika 2006, v nabrežinski telovadnici od 10. junija 2013 do 14. junija od 8.30 do 13.00 ure. Info in vpisnine v telovadnici 040200941, Lajris 3488850427 ali Cirila 3355313253. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. JK ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 5-dnevne tečaje jadranja za srednješolce na jadralnih deskah ter na jadrnicah tipa open bic in FIV 555. Vpisovanje in informacije v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858, e-mail:info@yccupa.org.org in na spletni strani www.yccupa.org. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA organizira od 10. do 28. junija ciklus začetniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it. AŠD MLADINA - Rolkarska sekcija vabi na predstavitev rolkarske panoge vse otroke, ki si želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas vsak torek ob 17. uri pri restavraciji Pettirosso v Križu. Za informacije pokličite na tel. št.: 3474742793. primorski_sport face book 4 1 6 Torek, 28. maja 2013 ŠPORT VELIKI 360 STOPINJ - Ivan Kerpan Kraj in datum rojstva: Trst 22. 3. 1990 Kraj bivanja: Križ Študij, služba: študent fa- KDO SE/H kultete za gradbeno in-ženirstvo Stan: zaseden Šport je v življenju Ivana Kerpana prava stalnica. Trener alpskega smučanja še vedno ni opustil tekmovanj, saj se včasih še vedno rad poda med vratca (v sezoni 2011 je bil zamejski smučarski prvak). Ob smučanju se v poletnih mesecih mudi na nogometnih igriščih, je bivši igralec rokometa, opravil pa je tudi tečaj samoobrambe. Zelo aktiven je tudi v društvu Wilde Boars, ki goji softair, v vlogi predsednika. V njem se združujejo zamejci, ki so pred kratkim organizirali tudi prvi softair turnir. Impulziven ali preudaren? Impulziven. • Strog ali popustljiv? Popustljiv. • Družaben ali sramežljiv? Družaben. • Sanjač ali konkreten? Konkreten. • Delaven ali len? Delaven. • Altruist ali egoist? Egoist. • Osvajaš ali se pustiš osvajati? Bi se rad pustil osvajati. s e E p e e :S C Gledališče ali kino? Kino. Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Men's health, Rai2, Supernatural • Spletna stran: facebook • Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: Da Vin-cijeva šifra, Vndima (Iztok Mlakar), Matrix, Alamut. • Dnevne informacije črpam od Primorski dnevnik, oddaje Rai, novice Msn. • Facebook ali twitter? Facebook, da, večkrat dnevno, ga uporabljam, da sem v stiku s prijatelji • Kaj poslušaš v avtu, ko se pelješ na univerzo, v službo ali na trening? Jugoslovanske rok pesmi •B}9lUO>[OI odtîp O>[sÍ9IUBZ piAouB}sn :iQSSZ BZ Sojpajj 9 O}9}T|BA:>[ O>[OSTA OUAT}B|9J pž op 9Í ••• up 'mijsim tijjiods ma>js.íamBz o • nuimods a ouqssod jb}so 9Í tuj pj 'B>[poS op TU 0}BZ 'n>[Z9SOp UJ9U}Jods UT9>[TpA UT9>[BSA qO UJTSnpABU 9S ABjdBZABjd B/JIStipABU íjOq feu ai am oaiz a ijb ax o¿ % 'pdj Sujdop '9ÍuBAodn>[pod bz >[ojza os t>[ 'ts9J9}ut tujubu^ t>[T]9a 9jd BJJOds UBXJS Bumax % '9ZB]/V aulx BZ mBÍlABfJ % 'B}3UJoSoU BS9>[STJ9UJB 03|BJST jiq puj iq 'Bjjods bSbíoas jBjqzi iq au a;j 9 n^TujojdsBu nurssfeujouj pojd jpn} sbS -BUJZ Bp 'OUZOUJ 9Í JB>[ '9SA T}Tp9JBU ÍBSA T|B T}bSbUJZ OUZBA 9Í Bp 'UJT|ST]/V '»T} -BAOppOS 9Í OUZBA« TABjd T>[ 'UTOjpj Z 9S UTBÍUTJ}S 'Tq9S nUJ9UJ T3S pojd Tprn :jo>[ ujTSnjp pojd siuBAornjp} ujssApsjd Tusujod tut }Jodg ¿jjods luamod im jaK Športna panoga: smučanje Vloga: trener, tekmovalec, odbornik Matično društvo: AŠD Mladina Sedanje društvo: AŠD Mladina Na igrišču/telovadnici sem 3- krat na e v j den. b e r vp 3 R- 1 e o< e o a œ ~ cn a pr ro v a ^ b li T. T T n o ebde d r r k o g- o ž t i o r S e i T r i »-s > o j p o ara e§ t • t S v o e o g . z a o • P v č m a j o j ko itt Ji v aa a ^OdsNir^ Najljubša jed: pica Najljubša pijača: čaj/špric Druga država, v kateri bi rad živel: Nemčija Priljubljeni kraj/ izlet: Pag Triglav? (Si že bil/a na najvišjem slovenskem vrhu?) Še ne. / TRENERJEVIH 11 N Nogometni trener Luigi Zurini je letos popeljal San Giovanni v promocijsko ligo. Na 11 vprašanj je odgovarjal po naročilu Roberta Furlanica. Kdo je najboljši nogometaš, s katerim ste kdaj brcali? Omenil bi Slovenca Paola Gregoriča. Saj je vaš časopis prav pred kratkim pisal o njem. Kmalu bo dopolnil 50 let. Kdo je najboljši nogometaš, kar ste jih kdaj trenirali? Da ne bo zamer med letošnjimi, izberem Andreo Steinerja iz časov Costalunge. Katerega tržaškega kolego najbolj cenite? Trenerja San Luigija Marzia Potassa, a tudi Davorja Vituliča, ki je letos imel mladince Krasa. Kdo je bil vaš otroški športni idol? Maradona. Kaj drugega v tistih časih ... Kdo je vaš najljubši pisatelj? Brez dvoma Wilbur Smith. Rojen sem v Južnoafriški republiki, tam imam dva brata ... Na čigav avtogram ste najbolj ponosni? Dal mi ga je Franco Baresi. Navijam za Milan, zato je to zame višek. Kdo je vaš najljubši komik? Všeč mi je trio Aldo-Giovanni-Giacomo. Tudi sinu med drugim. S kom greste najraje na pivo? Z vsemi svojimi igralci, a če to prebere predsednik ... No, saj ne bo. Torej z mojo ekipo. S kom ne bi šli niti na kavo? Z Mourinhom. Niti če ponudi on. Povejte ime Slovenca, ki vam je še posebej simpatičen. Smučarka Tina Maze mi je simpatična in zelo cenim njene napore. Športna priloga se poslavlja, zato je tudi te rubrike konec. Vseeno vas vprašamo, komu bi prepustili besedo. Želel sem si, da bi poklicali kondicij-skega trenerja Ivana Horjaka. Zapušča naše društvo in mi je res žal. Med drugim je Slovenec in svojčas je bil dober nogometaš. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV CELICA ZA NESPOLNO RAZMNOŽEVANJE FOTO LAKO UMRLI ITAL. ŠPORTNI REPORTER (ENRICO) POL ŽARE VEČJE JEZERO GOBA, KI RASTE POD ZEMLJO; GOMOLJIKA — FURL. BOKSAR (PRIMO) FR. TENISAČ (YANNICK) FINSKI RALLY VOZNIK VATANEN VZDEVEK RADKA POLIČA INDUSTRIJSKA RASTLINA OMEJEN ČLOVEK PREDSEDNIK ZDA MALIK, PODOBA BOGA TRAVNIK OB VODI PREBIVALEC AZIJ. DRŽAVE KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ ALDO RUPEL REKA V LOMBARDIJI TERMALNO ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI FORMAT NA KONCU Švicarska SMUČ. HESS SLOVENSKI KARIKATURIST (HINKO) KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL VAJA V KARATEJU OSEBNO MOŠKO IME UGASEL OGNJENIK OŽINA NA MALAKI BIVALIŠČE UMRLIH V SLOVANSKI MITOLOGIJI NAŠA RADIJSKA NOVINARKA PERTOT KRAJ VZHODNO OD ŽALCA, ... VAS ČLOVEK VELIKIH OČI HRV. NAFTNI KONCERN MORENO ARGENTIN ROBERT REDFORD NEKDANJA BURMA VZDEVEK ŽELJKA RAŽ-NATOVIČA KURIR NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA ZNAČAJ, ETOS, MORALA SLOVARČEK - KRA = ožina na Malaki • MAAR = ugasel ognjenik • OLONA = reka v Lombardiji • ORINO = občina v Lombardiji, pri Vareseju Mnogo jim dolgujem(o)... Bojan Pavletič Končujem to letošnjo rubriko s kratkim prispevkom, ki ga posvečam Bojanu Pavletiču (rojen 1928, umrl 2007), «očetu našega modernega športa». Zanj bi lahko rubriko poimenovali v «vse mu dolgu-jem(o)» in ne samo «mnogo». O Pavleti-ču je bilo ogromno napisanega in rečene-ga. Sam sem mu, tudi v našem dnevniku, namenil veliko člankov s samimi laskavimi ocenami. Tokrat bi se omejil le na leta sedemdeset, ko sva bila kolega v športni redakciji našega dnevnika. Ko sva tudi do dve-treh ur ponoči čakala na metiranje in nato na pregled odtisa športne strani, sva kramljala o marsičem, marsikatero uro pa sva posvetila temi, ki je še danes, žal, presneto aktualna: «Kaj in kako s Stadionom prvega maja v Trstu?» Oba sva se strinjala, da je bil Stadion neprecenljive važnosti ne samo za našo športno dejavnost, temveč za vso slovensko skupnost, tako v mestu kot za naše občine in vasi v tržaški pokrajini ter celo v deželi. Oba sva tudi ugotavljala, da se Stadion nahaja le nekaj sto metrov od slovenskih nižjih in višjih srednjih šol ter bi zato lahko postal center vse naše mladine. «Poleg telovadnice bi lahko v novem športnem centru zgradili tudi jedilnico, čitalnico, knjižnico za našo študenterijo,» je o Stadionu «sanjaril» Pavletič. Sam pa sem, po krajši izkušnji v kolidžu v Connecticutu, podkrepil njegovo idejo, da bi lahko na Stadionu zgradili še bazen, kinodvorano, zunanja igrišča za tenis, mali nogomet, košarko in odbojko... Pavletič pa si je celo zamišljal, da bi v Bošketu zgradili letalnico za smučarske skoke. Ne vem, če se je šalil ali je bilo to plod njegovega vi-zionarstva, saj je bil v tistih in naslednjih letih pionir številnih in uspelih pobud, kot so Slovenske športne igre, STEDO, DOSP itd. Sedaj pa, ko gledam, kako Stadion 1. maja počasi in žalostno «umira», se močno bojim, da bo celotna struktura razpadla, in to le nekaj let po imenovanju velike dvorane prav po Bojanu Pavletiču, najzaslužnejšemu možu za razvoj našega športa. Kaj šele letalnica... Zares žalostno. (lako) Torek, 28. maja 2013 1 "J ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Poslovanje družbe KB1909 v lanskem letu Prvič negativen rezultat »Ukrepi se obrestujejo« Družba KB1909 s sedežem v Gorici je v lanskem letu ustvarila negativni rezultat v višini 9.814 tisoč evrov. Prvič. »Gre za pomenljivo izgubo, prvo v zgodovini družbe KB1909, ki je v vseh teh letih ustvarila vidne rezultate in je okrog sebe vzpostavila gospodarsko realnost, Skupino KB1909, katere promet znaša danes 114.153 tisoč evrov in ki zaposluje 396 oseb,« so pojasnili v družbi in v isti sapi napovedali, da si z izrednimi ukrepi prizadevajo za stabilizacijo obstoječih dejavnosti in za ponovni zagon rasti, ciljajo pa tudi na nova tržišča. Podatek o izgubi je izšel iz letnega poročila družbe KB1909 in konsolidiranega računovodskega izkaza Skupine KB1909 za lansko leto, ki ju je nadzorni svet družbe na svoji redni seji v četrtek obravnaval in sprejel. Ekonomski rezultat z dne 31. decembra 2012 - navajajo v družbi - so pogojevale finančne izgube, ki izhajajo iz odtujitve pomembnega deleža vrednostnih papirjev. Ti so bili kvalificirani kot razpoložljivi za prodajo, kar je privedlo do tega, da je morala družba izrabiti rezervo v čistem kapitalu in v poslovnem izidu pripo-znati razliko med dejansko prodajno vrednostjo in nabavno vrednostjo vrednotnic za skupni znesek -6.730 tisoč evrov. Glavno poslovno področje matične družbe, ki ga predstavlja upravljanje naložb, izkazuje rezultat v vrednosti 943 tisoč evrov dividend iz družb skupine. Skupno vrednost naložb v družbe so povečali s 30 milijonov evrov v letu 2011 na 33 milijonov evrov v lanskem letu. Družba KB1909 je lani nadaljevala tudi optimizacijo portfelja poslovnih področij s prodajo tistih dejavnosti, ki niso strateške; sem sodi lanska odtujitev celotnega nepremičninskega sektorja. »Leto 2012 je zaznamoval hud upad gospodarske dejavnosti in hkrati restriktivna kreditna politika, ki je močno vplivala na poslovni izid leta. Odtujitev vrednotnic je bila potrebna za kritje nepričakovanih likvidnostnih potreb, ki so bile v letu 2012 glede na predvidevanja višje zaradi zamud pri izterjatvi financiranj, in to v splošnem okvirju kreditne zaostritve. Finančne izgube tega leta so bile izredne in neobičajne tako v smislu potreb kot tudi oslabitev in jih je treba vsekakor obravnavati v kontekstu izrazito hude ekonomske krize tega obdobja,« je poslovni izid komentiral predsednik uprave, Boris Peric, medtem ko je predsednik nadzornega sveta, Karlo Devetak, Sedež KB1909 v Gorici (levo) in predsednik uprave Boris Peric bumbaca podčrtal, da ima družba stabilen kapital. De-vetak je tudi izrazil prepričanje, da »se nadaljuje izvajanje strategije višanja donosnosti odvisnih družb in njihove okrepitve. Načrt predvideva tudi znižanje stroškov za družbe skupine in pomembno zmanjšanje finančne izpostavljenosti predvsem matične družbe, zato da bo ob koncu letošnjega poslovnega leta izpostavljenost nižja od vrednosti čistega kapitala«. »Po izrabi izredne rezerve, ki je nastala na podlagi dobičkov iz prejšnjih let in smo jo uporabili za kritje izgube v lanskem letu, je ostal čisti kapital družbe nespremenjen v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom in bo znašal, glede na predvidevanja za letošnje leto, 34,9 milijonov evrov, kar predstavlja v primerjavi z letom 2012 porast približno 1,6 milijona evrov. Nespremenjena ostaja tudi referenčna nakupna vrednost delnic KB1909 (3,88 evra), ki jo bodo predlagali v potrditev delničarjem na redni skupščini v juniju. Stabilnost cene del- nic odraža našo obvezo, da se vrednost, ki je bila ustvarjena v vseh teh letih rasti, ohrani tudi v času hude ekonomske krize,« De-vetakovemu nizanju podatkov pritrjuje Peric in o krizi dodaja: »Kako naj bi je ne čutili? Ker nastopamo v glavnem na italijanskem in slovenskem tržišču, čutimo krizo obeh tržišč. Pomaga pa nam dobra kapitalizacija družbe in odvisnih družb. Poleg tega postopoma zapiramo razne vire financiranja. Obveznice, ki zapadajo, plačujemo in zmanjšujemo finančno izpostavljenost pri bankah. Naš cilj je do konca leta odplačati do 20 milijonov evrov dolgov. Že lani smo prodali družbo, ki se je ukvarjala z nepremičninami. KB Invest torej ni več del skupine, imamo le še nekatere terjatve, ki so vezane na gradbišča. Prodajamo pa tudi nekatere manjše participacije - v višini kakih štirih milijonov evrov - večinoma na slovenskem trgu.« Proces zmanjševanja stroškov je oplazil tudi zaposlene. Njihovo število so namreč APrimorski ~ dnevnik TRŽIČ - Z junijem Občina uvaja »socialne « »sklestili« za skoraj deset odstotkov. »Lani smo imeli okrog 450 zaposlenih, danes jih je 396. Pri osebju smo posegli v vseh sektorjih in na vseh ravneh, v nekaterih primerih tudi med vodilnimi kadri, s čimer bomo privarčevali 700 tisoč evrov. Stroške smo dalje zmanjšali na področju oglaševanja in v vseh dejavnostih, ki niso neposredno vezane na poslovanje. Sem sodijo tudi spon-zorizacije, ki jih bo letos za 60-70 odstotkov manj,« navaja Peric, ki pa predvsem poudarja, da so obeti svetlejši: »Razmere se izboljšujejo. Pozitivne rezultate beležimo na področju kave, kjer smo zelo ostro posegli. Ukrepi se že obrestujejo. Verjamemo v projekt kave, ki obsega 40 odstotkov našega globalnega prometa: skupina Cogeco zaposluje več kot sto ljudi in ima preko 50 milijonov evrov prihodka od prodaje. Zna se tudi zgoditi - kot že v minulih letih -, da se bodo na tržišču pojavile priložnosti, ki bodo prinesle izredne dohodke. To nam je uspelo v letih od 2007 do 2010, lani žal ne, kar je prispevalo k negativnemu rezultatu. Naj še povem, da se tudi nekatera naša podjetja usmerjajo v tujino. Iščejo nova tržišča.« Poročilo za lansko leto bodo predstavili na skupščini delničarjev 24. junija, ko bo predstavljeno tudi poročilo o poslovanju v prvih šestih mesecih letos. »Prvi podatki o letošnjem poslovanju družb skupine kažejo na izboljšanje. Zato računamo, da bo že letos naša konsolidirana bilanca na ničli ali celo pozitivna,« ocenjuje predsednik uprave Boris Peric. pogrebe Občina Tržič želi priskočiti na pomoč družinam v stiski tudi v najtežjih trenutkih. Zato je občinska uprava razmislila o uvedbi tako imenovanih »socialnih pogrebov«, s katerimi bo priskočila na pomoč družinam pokojnikov, ki nimajo druge poti. V času hude gospodarske krize se namreč vse bolj pogosto dogaja, da občani nimajo dovolj denarja, da bi lahko krili stroške za »običajni« pogreb - povprečni strošek pogreba po ocenah zveze za zaščito potrošnikov Adoc presega 5000 evrov -, pobuda občine Tržič pa jim bo omogočila, da se bodo lahko kljub gmotnim težavam na dostojanstven način poslovili od svojih najdražjih. Za »socialni pogreb« bodo revnejše tržiške družine lahko zaprosile od prvega junija dalje, ko bo stopil v veljavo nov pravilnik. Cena bo 1.150 evrov, vanjo pa so vključeni tudi izkop in priprava groba ter davki. Poenostavljen bo tudi birokratski postopek. »Ugotovili smo, da obstaja tudi v naši občini potreba po uvedbi socialnih pogrebov, s katerimi bomo lahko tudi revnim družinam zagotovili dostojanstveno storitev v tako hudem trenutku, kot je smrt sorodnika. Da bi se izognili dodatnim birokratskim zapletom, smo določili eno samo tarifo,« je povedal tržiški občinski odbornik Paolo Frittitta in dodal, da tudi ostalih tarif za pogrebne in pokopališke storitve niso povišali, ampak so jih samo prilagodili inflaciji. »Kljub temu, da se občina sooča s hudimi proračunskimi rezi, smo sklenili, da teh tarif ne bomo višali. Da bi družine čim manj obremenjevali, smo že lani uvedli tudi možnost plačevanja na obroke pokopaliških storitev in pogrebnih prevozov,« je poudaril odbornik Frit-titta. Ne nazadnje, je izpostavil pristojni upravitelj, je občina Tržič znižala ceno pogrebnih prevozov, ki so daljši od 100 kilometrov, s 3,50 evra na kilometer na 0,50 evra na kilometer. Gasilci so včeraj sredi dopoldneva intervenirali v Ulici Garibaldi, v središču Gorice. S strešnega roba cerkvice Brezmadežne je namreč padlo nekaj kosov ometa in ogrozilo mimoidoče; da bi zagotovili varnost pešcev in kolesarjev, je gasilec s pomočjo lestve dosegel streho in odstranil krušljive dele ometa. Na pločniku so nato pustili znamenji, ki opozarjata na nevarnost. TRŽIČ - Dela se nadaljujejo s pospeškom Korzo bo obnovljen še pred koncem julija Obnovitvena dela na Korzu Popolo v Tržiču se nadaljujejo s pospeškom, pravijo na občini. Na območju pred tamkajšnjim županstvom so delavci že položili porfirne kocke in odstranili pregrade, obnovitvena dela prvega odseka Korza Popolo pa so v polnem teku, čeprav je bilo vreme v zadnjih tednih delavcem pogosto nenaklonjeno. Če se bo gradbeno podjetje držalo časovnega načrta, se bodo dela zaključila pred koncem julija, čeprav so zaradi obnavljanja vodovoda v Ulici San Francesco gradbišče odprli v zamudi. Gradbišče ni povzročalo trgovinam Korza Popolo večjih nevšečnosti, saj so pločniki prehodni za pešce. Gradbišče v Tržiču bonaventura 1 8 Torek, 28. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Organizatorji festivala eStoria že razmišljajo o prihodnji prireditvi Poslovili so se od banditov, že napovedujejo prvo vojno eSTORIA - Uskoško gusarstvo Stopali so na prste Benetkam in Dunaju V Ljudskem vrtu je v nedeljo padel za-stor nad devetim festivalom zgodovine eStoria, ki bo gotovo ostal v spominu zaradi slabega vremena, ki je ponagajalo organizatorjem in obiskovalcem, a tudi - in predvsem - zaradi kakovostnega programa, spletenega okrog teme banditov. Ko ugasnejo žarometi, je čas za obračune: pri združenju eStoria so zadovoljni, saj ocenjujejo, da se je kljub ploham in mrazu udeležilo prireditve kakih 30 tisoč obiskovalcev, pohvalne besede pa so za družino Ossola in sodelavce imeli tudi številni prestižni gostje, kar ni od muh. Ponoven uspeh kulturnega maratona spodbuja vodstvo združenja eStoria, da že razmišlja o prihodnji prireditvi. »Leta 2014 prav gotovo ne bomo mogli spregledati stoletnice pomembnega dogodka, kot je bil izbruh prve svetovne vojne,« je povedal Adriano Ossola, vodja festivala, ki so ga ob javnih ustanovah podprli zasebni pokrovitelji in odbor »Prijatelji festivala eStoria«. BANDITI NEKOČ IN DANES Na festivalu, ki je bil posvečen raz-bojništvu, ni mogel manjkati pravi bandit. Zato so ob Vallanzascovem pajdašu Santi-nu Stefaniniju, ki je festival obiskal v soboto, v Gorico povabili Graziana Mesino, sar-dinskega bandita, ki je znan predvsem po tem, da mu je vsaj devetkrat uspelo pobegniti iz zapora in da je leta 1992 sodeloval pri izpustitvi Farouka Kassama. Tistih dni se je spominjal s Pinom Scaccio, prijateljem in novinarjem prve mreže RAI, ki je prvi poročal o izpustitvi dečka. Informacijo mu je posredoval ravno Mesina, ki meni, da bi se brez njegove pomoči deček nikoli ne vrnil domov. Govor je bil o revnem okolju, iz katerega Mesina izhaja, pa tudi o umoru in ugrabitvah, zaradi katerih je presedel za rešetkami dober del življenja. Gost je poudaril, da ni z ugrabljenci nikoli slabo ravnal -»z nekaterimi smo še danes v stiku« -, v šotoru pa je kar zavreščalo, ko je zatrdil, da je »človek, kot vsi ostali«. Marsikdo je komentiral, da je Mesina »vsaj plačal z zaporom«, kar pa ne velja za sodobne bandite s kravatami, katerim je bilo posvečeno sklepno srečanje festivala. O bankirjih in špekulacijah se je z direktorjem časnika Il Piccolo Paolom Possamaiem pogovarjal Federico Rampini, dopisnik dnevnika La Repub-blica iz New Yorka, ki meni, da bi nas pred ekonomsko katastrofo lahko rešili razkosanje velikih bank, omejevanje špekulacij in stroge kazni za neodgovorne finančnike. ARABSKE POMLADI NI KONEC Zapleteno dogajanje na šahovnici Bližnjega vzhoda pa je skušal pojasniti Gilles Kepel, francoski politolog in velik poznavalec islamskega sveta, ki ga je v štirih desetletjih prepotoval podolgem in počez. »Med arabsko pomladjo so narodi, ki so dolgo živeli v primežu postkolonialnih režimov, končno spoznali svobodo govora. Ne glede na razvoj postopka tranzicije in težave, do katerih prihaja, ni poti nazaj. Čeprav imamo na Zahodu lahko občutek, da se je arabska pomlad že nagnila v jesen, nikakor ni tako,« je povedal Kepel, ki je dober del pogovora z izvedencem za vojaške zadeve Gianandreo Gaianijem posvetil spopadom v Siriji, kjer so razmere še bolj zapletene, kot bi lahko izgledale na prvi pogled. »Na začetku je bila vstaja v Siriji podobna tunizijski ali egiptovski. Hoteli so strmoglaviti Asadov režim, zahtevali so svobodo in pravice. Kasneje pa je revolucija postala talka razdora med sunitsko večino in manjšinami ter je hkrati pridobila razsežnosti, ki presegajo sirske meje. Sirija je poligon za merjenje moči med velesilami, saj imamo na eni strani rusko-iran-ski blok, na drugi pa nenavadno druščino, kjer najdemo Saudovo Arabijo in Katar, a tudi Turčijo, Izrael in zahodne države. V igri je nadzor nad Perzijskim zalivom.« (Ale) Protagonist festivala je bil tudi Graziano Mesina, »upokojeni« bandit bumbaca Uskok eSTORIA Zamolčane »Sanje v Carzanu« V okviru festivala eStoria je potekalo tudi eno od vzporednih predavanj na dvorišču kavarne Qubik v KB centru. Marco Cim-mino, po rodu iz Bergama, in Lui-gi Sardi sta se pogovarjala o »Sanjah v Carzanu«. Poetičen naslov se nanaša na izdajo Mariborčana Ljudevita Pivka, avstroogrskega častnika, ki je vse pripravil in uredil, da bi lahko italijanska kraljeva vojska na fronti v Val-sugani leta 1917 prodrla skozi cesarske jarke in bunkerje ter premagala Conra-dovo armado še pred Kobaridom, kar bi spre- Ljudevit Pivko menilo potek prve svetovne vojne. O tem je zgodovinopisje dolgo časa molčalo, verjetno zaradi zadrege na obeh straneh: na avstrijski, ki bi morala priznati, da je imela v svojih vrstah filojugoslovanske saboterje, in na italijanski, ki bi se morala opravičevati svoji javnosti, da ni izrabila izredne priložnosti, ki ji je bila ponujena na zlatem krožniku. Marco Cimmini je prisotno goriško publiko tudi postavil pred ogledalo nevednosti in nezanima-nja za osebnosti in dogajanja, ki so se pojavljala in se glede drugih vidikov še pojavljajo na kilometre razdalje čez mejo v državi, o kateri ne vedo tako rekoč ničesar. (ar) eSTORIA - Igralka in izgnanka Tudi Nora Gregor je bila »bandit« Tudi goriška igralka Nora Gregor je bila »bandit« - izobčenka, smo slišali v nedeljskem programu festivala. Doletela jo je usoda avstro-nemške skupnosti, ki ji je s koncem prve svetovne vojne postala Gorica sovražna, s priključitvijo Avstrije k Tretjemu rajhu je bila z družino izgnana, bila je grešni kozel za neuspeh Renoirovega filma »Pravilo igre«, ves drugi povojni čas jo je Avstrija prezirala zaradi moževih grehov in svojih neporavnanih dolgov s preteklostjo, celih 60 let jo je ignoriralo tudi njeno rodno mesto - Gorica, v južnoameriškem izgnanstvu ostaja njen grob. Zgodovinski festival je Nori Gregor priznal status »bandita-izobčenke« na pobudo društva likovnih umetnikov Prologo, ki so sugestije Norine zgodbe upodobili v dvajsetih grafičnih listih. Ob Umetnostni kritik Fulvio Dell'Agnese in dramska avtorica Neda Rusjan Bric med festivalskim dogodkom sredi goriškega Korza bumbaca predsedniku društva Francu Spanoju, umetnostnem kritiku Fulviu DellAgnese-ju in časnikarju Igorju Devetaku je dogodek sredi Verdijevega korza zaznamoval slovenski nagovor dramske avtorice in igralke Nede Rusjan Bric, ki bo Nori Gregor posvetila gledališko predstavo: »Pri svojem delu se vedno obračam v zgodovino, ki pa me zanima izključno iz vidika današnjega časa - kako vpliva na naš svet in nam pomaga razumeti, kam gremo in kam naj gremo. Zanima me "banditizem" Nore Gregor, ženske, ki je bila nenehno pregnana. To nam postavlja vprašanja o nacionalizmih, rasizmih, ki so se že dogajali pred prvo in drugo svetovno vojno, ko je bila tako kot danes gospodarska kriza. Nikoli se ničesar ne naučimo iz zgodovine. To bo glavna tema predstave.« Kaj vemo o Uskokih? Na splošno vsekakor več, kot smo lahko slišali med podajanjem na petkovem srečanju v okviru manifestacije eStoria v Ljudskem vrtu. Trije zgodovinarji, zgodovinarka in povezovalec Ric-cardo Caimmi, Mimmo Franzinelli, Paolo Preto, Stevka Šmitran in Alessandro Marzo Magno so se namreč osredotočili le na senj-ske Uskoke v časovnem obdobju med letoma 1537 in 1612. Se pravi na Uskoke, ki so delali še največ preglavic Benetkam in njeni prevladi na Jadranu. Po zmagi na Kosovem polju v 14. stoletju so se Turki pričeli širiti na Balkanski polotok, kar je povzročilo postopno premikanja množic slovanskega porekla in krščanske vere. Silile so proti jugu in leta 1537 je v Senju padla zadnja avstrijska utrdba. Padlo je tudi okrog 4.000 branilcev. Za prišleke ni bilo na novih ozemljih dovolj hrane in drugih sredstev za preživetje. Odločili so se za napade na pomorski promet. Na 12 do 15 metrov dolgih čolnih in zaradi odličnega poznavanja dalmatinske obale z otoki, uvalami in čermi so bili uspešni v boju z izkušenimi pomorščaki, kakršni so bili beneški mornarji. Toda na ta način je novo uskoško (ker so »vskočili« v nova ozemlja in pogosto preskakovali razne meje) prebivalstvo prišlo navzkriž ne le z Benetkami, temveč tudi z Avstrijo in Dubrovnikom. Živelo je na cesarskem ozemlju, zato pa povzročalo nevšečnosti v odnosih med Sere-nissimo in Dunajem. Takšno stanje ni moglo trajati v nedogled, zato je klasično obdobje uskoške-ga gusarstva trajalo le okrog osem desetletij. Nato je dogovor med Benetkami in Dunajem onemogočil njihov življenjski slog, ki jim je dovoljeval, z izsiljevanjem odkupnin za zajeto blago ali imenitne ladijske potnike, nabirati dovolj sredstev, da so se preživljali. Da mora biti pojem uskoške pojavnosti širši od zgolj gusarstva, dokazuje naslednje poimenovanje: kar opredeljujemo na Goriškem kot Gradiščanske vojne, pojmujejo v beneškem zgodovinopisju kot »La Guerra degli uscocchi«. Se pravi, da so povsem pravilno imeli tudi kopenske hrvaške »krajišnike« (Vojna krajina) za Uskoke. Kra-jišniki so bili tudi tisti, ki so zatrli Tolminski punt (op. kronista). Pod šotorom smo slišali marsikaj tudi o podtalni, specialni vojni med Benetkami in Senjem: vohunili so eni in drugi, morili so eni in drugi, podkupovale pa samo Benetke in nekateri podatki postavljajo samodejno vprašanje, ali so bili večji banditi Uskoki ali pripadniki Beneške republike. Tej so pogosto »ponagajali« tudi prebivalci, ki so živeli ob izlivu Neretve. V dogajanje so posegali tudi Albanci, Korzičani in Neapelj. Skratka prav lepa godlja za prevlado na Jadranu. Povsem brez veze smo slišali tudi razlago, naj bi DAnnunzio po zavzetju Reke uporabil uskoško taktiko in strategijo v sporih z italijansko Kraljevo vojsko. Za slovenske Goričane (ni jih bilo prisotnih za število prstov na eni roki, kar velja tudi za ostala predavanja) pa ni bilo nobeno razodetje informacija, da je neki v Benetkah usmrčeni Uskok po priimku Ferletič imensko povezan s taščo povezovalca srečanja, doma iz Mirna. Slednji očitno ne ve, da je v Dolu celo zaselek Ferletiči in da je v naših krajih nešteto priimkov, ki izvirajo iz hrvaške Vojne krajine in Gorskega kotarja. To, da so števerjan-ski in drugi Korsiči potomci že omenjenih Korzičanov v vojaški službi Serenissime, pa bo treba še malo preveriti. (ar) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 28. maja 2013 19 AJDOVŠČINA-BRNIK - Matevž Lenarčič preletel Severni tečaj »Znanstvena fantastika, ki ji naši konkurenti niti ne bodo hoteli verjeti« Pilot in fotograf Matevž Lenarčič je včeraj s pristankom na ljubljanskem letališču uspešno končal prelet Severnega tečaja s Pipistrelovim ultralahkim letalom Virus SW. Kot je povedal, je polet spremljalo več težav, kot je pričakoval, zato je tudi trajal dlje, a da je pomembno, da sta z letalom varno in v »enem kosu« prispela domov. Lenarčiča je na letališču pričakala ekipa projekta GreenLight WorldFlight -North Pole in sponzorji. Direktor ajdovskega Pipistrela Ivo Boscarol je ob tem dejal, da je »Matevž dokazal, da je s Pipistre-lovim Virusom zelo dober tandem in da s pravo ekipo lahko postavlja meje vsakokrat višje«. Kot je še poudaril, je Lenarčič v tako ekstremnih razmerah letel tudi zato, da Pipistrel ugotovi, kaj je v takšnih pogojih lahko z letalom narobe. Gre za pogoje, ki jih pač doma ne morejo preizkusiti. Pojasnil je, da so imeli na repu letala tesnilo, ki ga lepilo pri 40 stopinjah pod ničlo ni več držalo. V prihodnje bodo zato tudi Pipi-strelova letala opremljena z drugačnim tesnilom oz. z drugačnim lepilom, da se to ne bi ponovilo. Ko pa so primerno tesnilo Lenarčiču priskrbeli, je namreč ta čez Atlantik letel z »neverjetno hitrostjo«, je poudaril Boscarol. Povprečna hitrost je bila tako nekaj čez 300 kilometrov na uro, povprečna poraba pa nekaj več kot šest litrov goriva na 100 kilometrov. »To je znanstvena fantastika, ki ji naši konkurenti verjetno niti ne bodo hoteli verjeti,« je povedal. Lenarčič je povedal, da je Severni tečaj bolj topel, kot si je predstavljal. Pod Severnim tečajem je tako bistveno hladneje kot na njem in tudi led se na tečaju hitre- je topi, kar kaže na to, da se na Arktiki dejansko »nekaj dogaja«. Arktika je namreč pokazatelj podnebnih sprememb, ki se tam bistveno bolj poznajo kot drugje. Sicer pa je kot največjo težavo letenja v takšnem mrazu izpostavil letenje v oblakih, in sicer zaradi nabiranja ledu na krilih. To je bil tudi ključen vzrok, da so čakali na primerno vreme, zaradi česar se je projekt tudi nekoliko zavlekel. Spozorji so izrazili navdušenje nad Le-narčičevim dosežkom. Predstavnik Aerosola Griša Močnik je pojasnil, da je Lenarčič med svojim poletom meril črni ogljik, ki je ime za del saj, prav saje pa so drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb. Meritve na krajih, kjer meritev doslej ni bilo ali pa jih je bilo zelo malo, so po njegovih besedah pokazale presenetljivo ve- Matevž Lenarčič ob pristanku like koncentracije saj na mestih, kjer virov zanje ni, ampak gre za onesnažen zrak, ki ga je prineslo od drugod. Lenarčičev polet, ki je potekal v več etapah, je v največji meri krojilo vreme. Večkrat je bil primoran čakati na ugodne vremenske razmere, da bi lahko nadaljeval pot. Tako se je na ljubljansko leta- foto pipistrel lišče, kje je 22. aprila svojo odpravo tudi začel, vrnil po dobrem mesecu dni. Letel je iz Ljubljane do Tromsa, prek Svalbarda in Arktike do Kanade, od koder se je čez Atlantski ocean podal na Irsko in naprej do Nantesa v Franciji, od koder je poletel proti domu. GORIŠKA - Poslanska skupina Socialnih demokratov Na meji z zamejci Na programu včerajšnjega delovnega obiska na Goriškem poslanske skupine Socialnih demokratov (SD) je bilo tudi srečanje s predstavniki Slovencev iz Italije na skupnem trgu pred novogoriško železniško postajo in ogled tamkajšnjega muzeja državne meje. Udeležili so se ga pokrajinski predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Livio Semolič, občinski svetnik in hkrati predsednik slovenske konzulte pri goriški pokrajini David Peterin ter ravnatelj Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. »V muzej smo prišli prav z namenom, da se srečamo z našimi zamejci. Mislim, da je prav, da poslanci poznajo temperaturo sodelovanja tukaj ob meji, kako je bilo pred leti in kako si želimo, da bi bilo tudi v bodoče. Vsi smo polni upanja za spremembe na boljše,« je za Primorski dnevnik povedal poslanec in nekdanji no-vogoriški župan Mirko Brulc. Igor Komel je v pogovoru s parlamentarci izpostavil predvsem nelahko situacijo slovenskih kulturnih ustanov v Italiji in poudaril, da krizo plačujejo ravno uslužbenci. Kakšno pomoč si lahko torej predstavniki slovenske manjšine v Italiji obetajo, smo na Brulca naslovili vprašanje. »V komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu si vedno prizadevamo, da bi zamejci dobili ustrezno veljavo, ne le moralno, temveč tudi finančno pomoč, saj vemo, kakšne težave so s Primorskim dnevnikom in z drugimi časopisi. Pritiski do italijanskega parlamenta so vedno koristni in potrebni,« je bil njegov odgovor. »Na pomoč Slovenije še vedno računamo in kot slovenska manjšina jo tudi dobimo, za kar smo vam hvaležni. Upamo pa, da ne bo več treba politične pomoči, da bomo tako Italija in Slovenija kot manjšina čisto normalno sodelovali v korist tega celotnega prostora,« je poudaril Semolič in se obenem zahvalil Brulcu, »našemu velikemu prijatelju in človeku, ki nam je bil vedno ob strani in smo dobili v njem vedno veliko oporo«. Semolič je SD-jevim parlamentarcem še predstavil pomen skupne promocije goriškega in novogoriškega prostora in obenem poudaril, da mesti nimata skupne publikacije, nimata skupne promocije. »Manjka torej osnovno orodje, da bi se skupni prostor promoviral kot nekaj enotnega in enkratnega. Ne smemo pozabiti, da tu je upravna meja med dvema mestoma, državama in svetovoma - slovanskim in latinskim. V Evropi ni drugih takih primerov. Zato moramo biti spretni, da promoviramo to en-kratnost in promoviramo povezavo ne med dvema mestoma, temveč med dvema svetovoma, ki sta sedaj skupaj v EU. Mislim, da Na trgu (zgoraj) in v muzeju imamo veliko neizkoriščenega potenciala -turističnega, gastronomskega ... Morali bi biti samozavestnejši, da bi se zavedali bogastva tega prostora, mi kot manjšina pa bi tudi morali biti bolj samozavestni in se zavedati, da smo ne več manjšina v enem prostoru, temveč smo dvojna večina - slovenska in italijanska.« (km) foto km. VIPOLZE-ZEMONO Uspeh požela v Italiji Nagrado za najboljšo etiketo je na enogastronomskem srečanju Alpe Adria v kraju Rezzonico Foscari di Mira v bližini Benetk osvojila steklenica vinarja Uroša Jakončiča iz Vipolž v Goriških Brdih, kulinarične kritike pa je z inovativnostjo navdušil Tomaž Kavčič iz Zemona. Club Magnar Ben je prvič organiziral mednarodni dogodek »Best of Alpe Adria - Restaurants, Wines and Food Exhibition«. Tridnevni preplet številnih degusta-cij, delavnic in predavanj s priznanimi kuharskimi mojstri, gostinci, pridelovalci vin, novinarji in kritiki so zaključili s podelitvijo nagrad najboljšim v regiji. Nagrada za najboljšo etiketo vinske steklenice je po zaslugi vinarja Uroša Jakončiča iz vinske hiše Iaquin in studia Botas iz Ljubljane prišla v Slovenijo. Jakončič je tudi edini Slovenec, ki je prejel nagrado v kategoriji vin, medtem ko je Tomaž Kavčič iz restavracije Pri Lojzetu iz dvorca Zemono prejel nagrado za najbolj kreativno in inova-tivno kuhinjo v regiji. (km) GORIŠKA - Ministričina napoved Za delodajalce olajšave pri zaposlovanju mladih Skupaj s poslansko skupino Socialnih demokratov se je na Goriškem včeraj mudila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Anja Kopač Mrak. Glede rdečih številk, v katerih se je znašla goriška regija - lani je zabeležila najslabši rezultat v gospodarstvu -, je povedala: »Pomembno je predvsem, da se v letošnjem letu zaustavi padanje - negativni trend, ki se vleče od 2012 dalje. Regija se sooča s podobnimi problemi kot ostala Slovenija, brezposelnost mladih narašča, in to je eden izmed problemov, s katerimi se moramo bolj aktivno soočiti. S prvim julijem načrtujemo oprostitev plačila prispevkov delodajalcu, če bo zaposlil brezposelno osebo, staro do 29 let.« Nasploh pa bodo podprli ohranitev vsakega delovnega mesta ter ohranitev zdravih delovnih jeder v tistih podjetjih, ki so v stečaju ali likvidacijskem postopku. Ministrica se je včeraj srečala z vodstvom šempetrske Letrike, kjer si je ogledala razvojni oddelek, obiskala je Varstveno delovni center Stara Gora in se seznanila z nadaljevanjem investicije v novogoriški VDC, o aktualnem stanju na Goriškem pa se je se- Anja Kopač Mrak znanila na Centru za socialno delo. »Glede investicije v VDC - skupaj z občino smo se dogovorili, da bo občina šla z investicijo v naprej, da bo letos zagotovila 40 odstotkov potrebnih sredstev, država pa bo potem naslednje leto v okviru danih možnosti zagotovila preostanek,« je napovedala ministrica. V Letriki se je seznanila z usmeritvami družbe in vlaganju v razvoj. »Veliko je vlaganj v višjo dodano vrednost, kar je rešitev za našo državo,« je ugotavljala po obisku v Šempetru. »Na centru za socialno delo mi je bilo zagotovljeno, da je stvar obvladljiva,« je dejala. (km) GORICA - Pojasnilo občine s polemiko Za grajsko vzpenjačo štiri milijoni evrov Zaradi odkritja obzidja in protipotresnih norm stroški višji od predvidenega Vzpenjača na goriški grad je ponovno predmet polemik. Zadnjo je zanetil načelnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Giuseppe Cingolani, ki je v prejšnjih dneh v tiskovnem sporočilu napisal, da bo povezava med Travnikom in grajskim naseljem, ki bi jo morali v bodoče uporabljati predvsem turisti, stala preko 9.500.000 evrov. Cingolani je sicer pravilno ugotavljal, kot je pred časom že poročal Primorski dnevnik, da bodo stroški za vzpenjačo višji od predvidenega, med stroške vzpenjače pa je vključil tudi denar za obnovo Travnika, predora Bombi in gradnjo stopnišča, ki vodi od dvora Bombi na grad. Župana Ettoreja Romolija je Cin-golanijevo tiskovno sporočilo izredno razjezilo. »Cingolani je še enkrat dokazal, da ni zmožen voditi največje opozicijske stranke. Tokrat ga je polomil na celi črti s stroški javnih del, kar mu je uspelo kljub temu, da je cele dopoldneve "zasliševal" občinske funkcionarje,« pravi Romoli in poudarja, da bo vzpenjača skupno stala nekaj manj kot štiri milijone evrov. »Cin-golaniju je dovolj, da napada župana, žal pa s širjenjem neresničnih novic še bolj oddaljuje občane od institucij,« pravi župan. Dejstvo pa je, da bodo stroški za vzpenjačo, ki ima v mestu še vedno veliko nasprotnikov, višji od predvidenega. Zaradi odkritja ostankov antičnega zidu, ki ga je zaščitilo spomeniško varstvo, prilagoditve projekta novi protipotresni zakonodaji in zaradi potrebe po izvedbi nekaterih drugih del, ki niso bila v načrtu, bo morala občina prispevek 950.000 evrov, ki ga je dežela FJK namenila za nakup treh dvigal, delno ali v celoti uporabiti za kritje teh dodatnih stroškov. To pomeni, da bo treba za nakup dvigal poiskati dodaten denar, saj bo drugače vzpenjača neuporabna. 20 Torek, 28. maja 2013 GORIŠKI PROSTOR / Občni zbor v Sovodnjah Kulturno društvo Sovodnje prireja nocoj redni občni zbor, ki je tokrat ne-volilnega značaja; z začetkom ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu bo potekal v sovodenjskem Kulturnem domu. Predstavili bodo poročilo o delovanju in smernice za novo sezono; prisotni bodo lahko poravnali članarine za letošnje leto. Adriane Monzani ni več Odšla je psihologinja Adriana Monzani. Za njo žalujejo tudi kolegi in vodstvo goriškega zdravstvenega podjetja, pri katerem je bila dolgo let zaposlena in cenjena. V zadnjih letih je bila odgovorna za Posebne projekte, pred tem pa je petnajst let let svoje kariere posvetila družinski posvetovalnici. V Fari iščejo delavce Občina Fara išče delavca, ki ju bo zaposlila za obdobje šestih mesecev. Skrbela bosta za urejanje zelenic, čiščenje cest, ipd. Kandidati morajo biti brezposelni vsaj osem mesecev, pogoj je tudi bivališče v občini Fara; do 3. junija se lahko zglasijo v uradu za zaposlovanje goriške pokrajine v Ulici Al-fieri v Gorici. Nehrujev doprsni kip Na dvorišču gradu Dobrovo bo danes ob 13. uri slovesno odkritje doprsnega kipa predsednika vlade republike Indije Jawaharlala Nehruja. Kip bosta odkrila župan občine Franc Mužič in predsednica spodnjega doma indijskega parlamenta Meira Kumar. Rottova umetnost Goriškemu umetniku Antoniu Rotti bo posvečeno srečanje, ki ga danes ob 17.30 na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici prireja državna knjižnica iz Gorice. O umetniku, ki ga v Gorici malokdo pozna, bo spregovorila umetnostna kritičarka Eliana Mogorovich. Na ogled bosta tudi dve njegovi sliki. Traviata in Tosca v kinu V goriškem in tržiškem Kinemaxu bosta drevi in prihodnji torek na ogled operi. V Gorici drevi ob 20.15 na ogled Tosca Giacoma Puccinija, ki bo 4. junija na sporedu v tržiškem Kinemaxu. Istega dne bo v Gorici na ogled Tra-viata Giuseppeja Verdija. Koncert na Kostanjevici Danes ob 20. uri bo v okviru glasbenega cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška v dvorani samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico koncert, na katerem bosta nastopila Dario Savron na tolkalih in Lina Uinskyte na violini. (km) ŠTEVERJAN - Dvodnevni dogodek Likof na vaškem trgu in z bogato ponudbo Osmi Likof bo tudi letos promovi-ral lokalne pridelke s seminarji, predavanji in tematskimi degustacijami. Predstavitev števerjanske pobude je včeraj potekala na županstvu briške občine, kjer sta navzoče pozdravila podpredsednik šte-verjanske Vinoteke, Fabjan Koršič, in županja Franka Padovan. Zanimanje za enogastronomsko prireditev, v katero vključujejo vse gospodarske, kulturne in družbene dejavnike v občini, raste tako med obiskovalci kot tudi med domačini, ki jo soustvarjajo. Letošnji praznik bo v celoti potekal na najvišji točki Števerjana, na glavnem vaškem trgu, ki je bil obnovljen in je zato vabljiv tudi za goste. Zasnova in režija Likofa je bila letos zaupana Jasmin Kovic. Mlada režiserka je navedla program, ki bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. junija, razgibal dogajanje na šte-verjanskem griču. S posebnim zadovolj- stvom je Kovičeva ugotovila, da je letos k pobudi pristopilo veliko mladih, kar bo prireditvi dalo kar precej svežine in novega elana. V nadaljevanju je nanizala dogodke, ki se bodo vrstili kot po tekočem traku in bodo gostu nudili raznovrstne zanimivosti. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili zgodovinskim temam, pa temam, ki zadevajo kulturno dediščino Števerjana in ostalih Brd, zvrstilo se bo tudi nekaj strokovnih predavanj o vinogradništvu, o pridelovanju češenj in oljk, ki so v zadnjih letih ponovno osvojile briške griče. Na voljo bodo tudi otroški kotički, kot novost pa predstavljajo gastronomske dogodke, ki jih bodo prispevali domače gostinski lokali in turistične kmetije. Gostom bodo po starih receptih ponudili domače specialite-te. Strokovna predavanja bodo vodili predavatelji z obeh strani državne meje; vsi posegi bodo simultano prevedeni. Franka Padovan (z leve), Claudio Fabbro in Jasmin Kovic foto vip V predstavitev so se vključili tudi enolog Claudio Fabbro, ki z Likofom sodeluje že od vsega začetka, ter Stefano Co-sma, tudi odličen poznavalec kmetijskih in vinogradniških dejavnosti na širšem območju naše dežele in obmejnih območij Slovenije. Prisoten je bil tudi predsednik števerjanskega združenja Pro Loco, Michele Formentini, ki je prisotne spomnil, da letos poteka 50 let od ustanovitve ceste vina in češenj, ki je povezovala in še pove- zuje območja goriških Brd. Za to priložnost je Formentini sestavil tudi knjižico s časopisnimi članki, ki so spremljali ustanovitev in razvoj te znane vinske poti. Na koncu je še iznesel prijetno zamisel, da bi morali obiskovalci Števerjana plačati za krasen razgled, ki se jim nudi. Kaj tako lepega in pristnega redkokje doživiš, je še pristavil. Z zadnjo trditvijo so se strinjali vsi prisotni, prav gotovo pa tudi bralci našega dnevnika. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. J Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane, da se udeležijo Revije upokojenskih pevskih zborov Severne Primorske, ki bo v Šolskem centru v Tolminu v petek, 7. junija, ob 18. uri. Nastopil bo tudi društveni ŽePZ. Odhod z avtobusom bo najprej iz Doberdoba ob 15. uri, nato s postanki v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču, v Pod-gori in pri vagi. Prijave čim prej po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-532092 (Emil D.). SNOVANJA 2013: v sredo, 29. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici bodo nastopili na koncertu z naslovom »Glasbeni mozaik« izbrani solisti in komorne skupine Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, glasbenega društva iz Fare in glasbene šole Fondazione musicale »Citta di Gorizia«. Mi Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.20 »Epic«. Dvorana 2: »Festa dell'Opera« 20.15 »Tosca«. Dvorana 3: 17.45 - 21.00 »Il grande Gatsby«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Fast & Furious 6«. Dvorana 2: 17.15 - 19.45 - 22.15 »La grande bellezza«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Epic«. Dvorana 4: 17.30 »Iron Man 3«; 20.10 - 22.00 »Miele«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »I giorni della ven- demmia«. H Šolske vesti POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev bodo od 27. do 31. avgusta na Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja; informacije po tel. 040-635626. 10. POLETNA ŠPORTNA ŠOLA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 17. junija do 19. julija (5 tedenskih izmen) od 8.30 do 15.00. Ponuja dinamičen in zabaven športni program: kajakaštvo, tenis, kolesarjenje, pohodništvo, plavanje in jadranje, rafting in atletiko, vsak dan... nekje drugje! Veliko bo ekskurzij, izletov, predvsem pa sproščene zabave; informacije in vpisovanje v Dijaškem domu, po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. KOTALKARSKI KAMP AKŠD VIPAVA bo potekal prva dva tedna po zaključku šole (1. teden: 10.06. - 14.06. in 2. teden: 17.06. - 21.06.) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure (z malico) in je namenjem otrokom osnovne šole. V petek, 21. junija, bo potekala plesna delavnica z Jelko Bogatec (nujna najava po tel. 333-9353134 -Elena), sprejemajo največ 20 otrok. KOŠARKARSKI KAMP za fante in dekleta od 6. do 11. leta starosti bo potekal v organizaciji ŠZ Dom in Dijaškega doma od 17. junija do 12. julija (4 tedenske izmene). Ponuja, poleg košarke, še vrsto dodatnih športnih dejavnosti, tekmovanj in srečanj, ekskurzij in izletov. Kamp vodita državna trenerja Andrej Vremec in Jan Za-vrtanik. Informacije v telovadnici Kulturnega doma ali v Dijaškem domu (tel. 0481-533495 in www.dija-skidom.it), do zasedbe razpoložjivih mest. Cena je zelo ugodna. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA, za otroke od 4. do 11. leta starosti, bo potekalo od 17. junija do 19. julija in od 26. avgusta do 6. septembra (priprava na šolo), z dvema urnikoma: do 13.00 ali do 16.00. Središče, z naslovom »Narava je zabava«, ponuja zabavne delavnice, eko programe, igre v naravi, obisk kmetij in naravnih rezervatov (morski v Mira-maru, ob izlivu Soče, Strunjan...), izlete na morje in z vlakom. Iz Romjana in Doberdoba je poskrbljeno za prevoz. Poskrbimo skupaj za zabavo in zdravje otrok! Naj otroci energijo porabijo za aktivno in ustvarjalno preživljanje poletnih počitnic; informacije in vpisovanja (po tednih) po tel. 0481-533495 do zasedbe mest. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2013 za otroke od 3. leta dalje bo potekalo od 10. junija do 3. avgusta od 7.30 do 13.30 oz. 15.30 v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici v organizaciji AŠZ Olympia in Skupnosti družin Sončnica iz Gorice; predvpis s popustom do 7. junija. Na programu igre, animacija, risanje, ročni izdelki, izleti, kopanje v bazenu, veliko športa in zabave; informacije in vpisovanje vsak dan v jutranjih in večernih urah po tel. 335-5952551 (Damijana). POLETNOSTI 2013: Mladinski dom prireja med 3. in 7. junijem Pripravo na malo maturo za tretješolce; med 10. in 21. junijem Poletne izzive za pe-tošolce in srednješolce (z videodelav-nico, izleti, adrenalinskimi pustolovščinami,...); med 24. in 28. junijem Zeleni teden za srednješolce; med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka Šola za šalo za osnovnošolce in Srednja na štartu za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj Vstop v srednjo šolo, za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. OSNOVNA ŠOLA ALOJZ GRADNIK in otroški vrtec Kekec iz Števerjana vabita na zaključno prireditev, ki bo v prostorih osnovne šole v Števerjanu v torek, 4. junija, ob 15. uri. Ob tej priložnosti bodo predstavili brošuro, ki je izšla ob 30-letnici poimenovanja osnovne šole. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp »Magic Football« po Coerverjevi metodi, ki ga bo vodil Darjo Frandolič. Prijavijo se lahko deklice in dečki od 5. do 14. leta starosti in bo potekal od torka, 2., do vključno sobote, 6. julija, od 8. do 13. ure na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 340-2477933 (D. Frandolič), 3393853924 (Emanuela) ali na eri-mic65@tiscali.it. & Izleti KRUT obvešča, da so na razpolago še tri mesta za društveni izlet v »Osrčje Istre« v petek, 31. maja. Kdor se želi pridružiti naj nemudoma pokliče po tel. 040-360072; informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-NJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. SPDG organizira v nedeljo, 2. junija, izlet na Mali Karman (Monte Cuarnan, 1373 m). Tura je nezahtevna, primerna za vse planince, ki radi hodijo v hribe. Zbirališče ob 6.45 na parkirišču pri Rdeči hiši, odhod ob 7. uri; informacije po tel. 338-3550948 (Mitja). □ Obvestila SKŠD KRAS DOL-POLJANE sklicuje v petek, 31. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu volilni občni zbor na sedežu na Palkišču. Priložnost bodo izkoristili za obnovo oz. vpis članarin. AŠZ OLYMPIA vabi v »Olympia Cirkus« v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da nocojšnji torkov večer v gradu Kromberk z Brankom Marušičem odpade. V KULTURNEM CENTRU DANICA NA VRHU bo v sodelovanju z osnovno šolo na Vrhu v sredo, 29. maja, ob 12.30 predstavitev vodnika »Zgodovinsko arheološki park Brestovec. Učne poti«. V DOMU ANDREJA BUDALA v Štan-drežu bo v četrtek, 30. maja, brezplačna predstavitev sprostilne tehnike zvočne masaže s himalajskimi posodami; udeleženci, naj oblečejo udobna oblačila, s seboj naj prinesejo blazinico, odejico in steklenico vode. V ORGANIZACIJI SEKCIJE VZPI-AN-PI Z VRHA bodo v četrtek, 30. maja, ob 20.30 v dvorani kulturnega centra Danica na Vrhu predvajali dokumentarec o partizanski kurirki Ondini Pe-teani. Mali oglasi V ULICI ROCCA V GORICI v mirni lokaciji blizu centra oddamo v najem trem študentkam/om klimatizirano stanovanje v prvem nadstropju manjšega bloka; popolnoma opremljeno, kuhinja, večji dnevni prostor, spalnica, soba, kopalnica, pokrita terasa, kletni prostor in parkirno mesto na privatnem dvorišču. Ugodna cena po dogovoru; tel. 339-7806548 ali 00386-31411697. Pogrebi DANES V DOBERDOBU: 13.00, Valentino (Zdravko) Marušič (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Gina Mattiazzi vd. Fabris (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Maria Nicola Bozzero vd. Vitale (iz Trsta) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Mirno je zaspal naš dragi mož in oče Marušič Zdravko Žalostno vest sporočajo žena z otroci in vnuki Pogrebno podjetje Sartori Ob izgubi dragega očeta Zdravka izrekamo sodelavki Luciji in svojcem iskreno sožalje. Neučno in učno osebje ter ravnateljica šole Gregorčič-Trubar Ob izgubi dragega Zdravka Marušiča izrekamo iskreno sožalje celi njegovi družini vsi pri AŠZ Mladost Ravnateljica, učno in neučno osebje večstopenjske šole Doberdob izrekajo ob smrti dragega očeta iskreno sožalje Loredani in Luciji Marušič ter ostalim sorodnikom. / KULTURA Torek, 28. maja 2013 21 TRST - Ameriški pop pank bend v soboto privabil na Veliki trg trinajsttisočglavo množico Green Day navdušil Ameriški pop pank bend Green Day je v soboto zvečer navdušil tržaško publiko. Trinajsttisočglava množica je na Velikem trgu čakala več ur pod dežjem, malo po deveti uri pa so na oder stopili pevec in kitarist Billie Joe Armstrong, basist Mike Dirnt in bobnar Tre Cool. Glasbeni »big event«, ki sta ga priredili Live Nation in Azalea Promotion v sodelovanju z Deželo FJK ter Občino Trst, je v Trst privabil veliko ljudi tudi iz Avstrije, Hrvaške in bližnje Slovenije. Večurno čakanje pod dežjem pa so Billie Joe in njegovi nagradili kar z dvemi urami dolgim koncertom. Green Day, ki so v Trstu nastopili v sklopu daljše evropske glasbene turneje »99 Revolutions«, so v več kot dveh urah zaigrali skoraj trideset komadov. Na ogromnem odru so najprej zaigrali ravno pesem, ki daje ime turneji, 99 Revolutions in ki je prisotna na zadnji plošči ¡Tre!. Sledilo je več komadov iz trilogije ¡Uno!, ¡Dos!, ¡Tre!, ni pa manjkalo starejših uspešnic, kar je seveda razveselilo starejše oboževalce ameriškega benda. Ko je na Velikem trgu zadonela legendarna Basket Case so zaplesali celo uslužbenci Rdeča križa. Pevec in lider benda Billie Joe Armstrong je očitno premostil hude težave z alkoholom in mamili, poleg že omenjenih članov benda pa so na odru stali še trije glasbeniki, med pesmijo Minority pa je na oder stopil še harmonikaš! Pevec in kitarist Billie Joe Armstrong, basist Mike Dirnt in bobnar Tre Cool na tržaškem koncertu simone diluca Šov ameriškega benda so obogatile tudi številne barvane luči, Billie Joe pa je s posebno pištolo streljal majčke na publiko (eno celo v okno bližnjega hotela). Na enkrat je iz publike poklical fanta na oder, ta pa je namesto njega zapel star komad Longview, kar je seveda presenetilo vse prisotne. Srečnež je zapel celo pesem in se nato vrgel iz odra na publiko. Nastop se je nato nadaljeval s serijo novejših komadov, proti koncu pa so spet prišle na vrsto starejše uspešnice, kot že omenjena Basket Case, She, Welcome to Paradise, When I come around in celo izredna Hitc- hin' a Ride iz plošče Nimrod. Sledila je predstavitev benda in ostalih glasbenikov, po krajši pavzi pa so Billie Joe in ostali zaigrali še pesmi American Idiot (publika spremljala z vnetim petjem), Jesus of Suburbia in zaključno Brutal Love. R.D. Nagrada Trio di Trieste Letos poteka Mednarodno tekmovanje Trio di Trieste nekoliko drugače: šestnajst ansamblov-triov in kvartetov iz devetnajstih držav je bilo sprejetih na preizkušnje, ki jih je v nedeljo, 26.maja, ocenjevala žirija. Mlade glasbenike so presojali mednarodno priznani mojstri: pianist Sijavuš Gadjiev, čelist Miloš Mlejnik (podpredsednik), pianist Johannes Kropfitsch, nadzornik opernega gledališča Verdi Claudio Orazi ter Fedra Florit, umetniški vodja tekmovanja, ki je bilo letos posvečeno nedavno preminulemu pianistu Dariu De Rosi. V finale, ki bo v Trstu od 5. do 7. septembra, se bosta žiriji pridružila Bruno Canino kot predsednik in francoski mojster Gerard Poulet, za najvišje nagrade pa se bodo potegovali sledeči ansambli (šest triov in trije kvarteti): Munich Artis Trio (Ukrajina-Slo-venija), Ton Trio iz Nemčije, Trio Are-ti (Ukrajina-Turčija), Trio Eclettica (Italija), Trio Früchstück (Avstrija-Nizo-zemska), Trio L (Bolgarija-Francija), v kategoriji kvarteta s klavirjem pa Ensemble Taras (Češka in Slovaška), Et Arsis Piano Quartett (Albanija, Poljska, Japonska, Nizozemska) ter Flex Ensemble (Bolgarija, Litva, Španija. Vsak ansambel bo igral šest različnih skladb za skupno dve uri glasbe, zmagovalci pa bodo deležni denarne nagrade, ki letos znaša 9000 Evrov, posneli bodo tudi CD in DVD, njihov nastop pa bo 8.septembra predvajala spletna televizijska mreža Limen Music. Katja Kralj POGOVOR - Letošnja dobitnica nagrade vilenica, poljska pisateljica Olga Tokarczuk Mit je naša programska oprema Letošnja dobitnica nagrade vilenica, poljska pisateljica Olga Tokarczuk, ne sodi med tiste, ki bi se zaprli v kabinet ter ustvarjali umetnost, ne glede na to, kaj se dogaja zunaj. Angažirana pisateljica med drugim opozarja na zgovornost mitov, še posebej se ji zdita aktualna lika Narcisa in Hermesa. Pisateljica v poljski prozi po besedah članice vi-leniške žirije in prevajalke Jane Unuk izstopa po strasti in veselju do ustvarjanja novih svetov. V svojih delih, s katerimi se uvršča v sam vrh moderne poljske proze, Tokarczukova obravnava sodobne teme, veliko se posveča tudi sanjam kot delu resničnosti. V slovenskem prevodu so dostopne naslednje knjige: Pravek in drugi časi, Dnevna hiša, nočna hiša in Beguni. Na festival Vilenica, na katerem bo prejela še eno v vrsti uglednih mednarodnih nagrad, prihaja septembra. Za vašo generacijo pravijo, da jo določa izrazit individualizem, odlepljen od poprejšnje kolektivne, družbeno angažirane literature. Se vam ne zdi, da je literatura nenazadnje vedno angažirana, četudi na prvo žogo ne govori o velikih, družbeno-an-gažiranih temah, temveč osebnih, intimnih? Dolgo je trajalo, preden so ljudje v postkomu-nističnih državah spoznali, da "politika" niso samo problemi, ki se odvijajo na mednarodnem prizorišču, in disputi znotraj strank, na katere sami nimajo veliko vpliva. Šlo je namreč tudi za to - da ljudje ne bi imeli vpliva in da se za ta vpliv ne bi potegovali. Pri nas se je temu reklo "notranja emigracija". Vi politiko razumete drugače...? Politika, kot jo razumem sama, je nekaj zelo banalnega - to je celota našega družbenega življenja in njegove organiziranosti. Od odlaganja smeti in nakupovanja v trgovini do alternativne energije in starševskih dopustov za očete. To je obenem nekoliko širša vizija, ki sega v prihodnost - o tem, kako naj živimo etično in dobro, kaj je pomembno, kako podpirati slabotnejše. Nekoč, ko je bilo izvajanje politike domena vladarjev in kraljev, so ljudje postavljali ta vprašanja v sferi religije. Danes, ko vpliv religije ni več tako močan, demokracija pa je kljub vsemu večja, to poglavje ni več tako potrebno. Politika je naš odnos do sveta. Pred tako razumljeno politiko je težko pobegniti, prodira skozi vse, celo če si avtistični individualist. Po izobrazbi ste psihoanalitičarka, blizu vam je Carl Jung. Se vam zdi, da v današnjem trenutku, ki temelji na mimobežnosti, ljudje prepogosto pozabljajo na moč mitov. Kakšna je po vašem mnenju njihova ključna vloga v vsakdanjem življenju? Olga Tokarczuk arhiv Na mit ne moremo tako zlahka pozabiti, ker mit ni zunaj nas - prej bi rekla, da prav mit tvori in oblikuje našo duševnost. To je - če uporabim izraz s področja tehnike - naša programska oprema. V teh hitrih, tekočih časih se preprosto pojavlja v drugi obliki - v kinu, v računalniških igrah, v zgodbah slavnih osebnosti. Toda res je, da nekateri miti bledijo, drugi pa postajajo izrazitejši, polni energije. Sočasno z emancipacijo žensk se v kulturi razločneje zarisujejo miti, ki doslej niso bili pretirano prisotni - o ženski bojevnici, junakinji, ki druge rešuje pred zlom. To lahko lepo vidimo v popularni kulturi. Kateri miti, poleg omenjenih heroin, so po vašem opažanju danes najbolj določujoči, nad katerimi bi se veljalo zamisliti? Eden od mitov, ki prevladujejo in s katerimi smo še vedno v notranji konfrontaciji, je mit o Narcisu -o vase, v svoj videz in ego zaljubljenem, nikoli starajočem se večnem dečku/deklici, ki vse podreja svojim potrebam in vidi svet skozi prizmo lastnega jaza. In še nekaj popolnoma novega: homo mercu-rius po latinskem imenu Hermesa, boga komunikacije in trgovanja. Že ko se je rodil, je pobegnil iz zibelke in bratu Apolonu ukradel čredo krav. Potem mu je za odkupnino dal liro. To je nov tip človeka, kon- centriran na hitro komunikacijo, trgovanje, dobiček, pogosto pridobljen na "kreativen", se pravi ne povsem pošten način. Ima tudi stopala s krili, ki mu omogočajo, da hitro zdrsne po površini, ne da bi se ob čemerkoli posebej ustavil. Ta Hermesov aspekt je vse opaznejši. Toda z miti je tako, da nikoli niso enostranski, in nasprotja se v njih dopolnjujejo. Hermes - to so tudi veliki znanstveni izumi, izboljševanje načina komunikacije, to je komunikacijski, globalni svet. Mislim, da živimo v Hermesovih časih. Zdi se, na podlagi vašega pisanja, da ste ves čas v iskanju transcendence. V kom ali čem j o prepoznavate, če sploh? Nisem religiozna v običajnem pomenu te besede. Ne pripadam nobeni cerkvi. Toda vseeno se mi zdi, da je religioznost kot hrepenenje po trans-cendenci nekaj prirojenega, instinktivnega ne glede na kulturo, starost ali vzgojo. Ta potreba se ne nahaja samo v verskih idejah, ampak nasploh v idejah, ki vsebujejo vizije boljšega sveta in večje človeške sreče; se pravi, v nekem smislu odrešenja od napak tega sveta, v katerem živimo. Svojemu življenju bi radi podelili smisel, ki ni nujno tak, da bi se nazadnje znašli v nebesih. V vašem romanu Beguni pozornost posvečate tudi nenehnim selitvam, nenazadnje sodob- nih popotnikov. Se vam zdi, da sta željo po odkrivanju novih svetov mestoma prekrila nemir, ne-vrotičnost urbanega človeka, ki ne pozna obstanka, ki se ne zna osredotočiti? Ta nemir je obstajal od nekdaj, prav on je ljudi gnal k zemljepisnim odkritjem in v križarske vojne. Ljudje potujejo tudi zato, da bi izstopili iz sebe, onkraj občutenja lastne običajne izkušnje. To je star, splošno razširjen narkotik: biti tam, kjer nisi. In v tem neprestanem gibanju je nekaj polnega groze - razkriva nam naše lastne meje. Temu se najbrž reče življenje? Močno podpirate Stranko zelenih, vaša pripadnost "stvari" se kaže tudi v vašem opusu. Kako močna in vplivna je ta stranka na Poljskem? Stranka zelenih ni v poljskem parlamentu, a vseeno deluje zelo konkretno in otipljivo. Dvomim, da bo na naslednjih volitvah prišla v parlament. Razporeditev na političnem prizorišču je že leta enaka. Na osrednjem slovenskem gledališkem festivalu Borštnikovo srečanje je gostovala tudi predstava III Furije poljskega gledališča Modrzejew-skiej. Po predstavi so ustvarjalci dejali, da se z ne-reflektirano in potlačeno zgodovino, prepredeno z antisemitizmom, ukvarjajo le umetniški krogi -mlajše generacije, drugi ne. Sodobna Poljska naj bi bila pod diktatom kapitalizma in skorumpira-ne katoliške cerkve. Kako vi vidite stanje stvari v sodobni Poljski? V tem je veliko resnice. Zdi se mi, da na Poljskem poteka "odpraševanje zgodovine" in preverjanje kolektivnih mitov. Gledališče kot umetnost, ki hitro reagira in je trenutna, je pri tem prišlo najdlje. V poljskem gledališču se dogaja veliko zanimivega in ljudje so spet začeli zahajati vanj. V neki meri opravlja vlogo časopisa, ki komentira resničnost. V gledališče greš v petek zvečer, da nekako sodeluješ v diskurzu na temo tega, kar se godi v kolektivni zavesti in nezavednem. Ta vloga gledališča mi je zelo všeč. Na Poljskem so Jude nekako nadomestili homoseksualci. Proti njim je naperjena nekakšna besna napadalnost. To kaže samo, kako živa je tendenca h grajenju lastne kolektivne istovetnosti z vzpostavljanjem razlik do nečesa tujega, Drugega. Hkrati se poljska družba zelo laicizira. Cerkev izgublja vplive in morda prav zato, da bi jih obdržala, privzema precej skrajne, obupane oblike, kot so denimo križarska vojna proti metodi in vitro ali uvajanje izpitov iz religije pri maturi. Alenka Vesenjak (STA) 22 Torek, 28. maja 2013 ITALIJA, SVET ITALIJA - Občinske volitve v prestolnici in drugih mestih V Rimu bo potreben drugi krog Leva sredina vodi, poraz Grilla Močan padec volilne udeležbe RIM, AOSTA - Za izvolitev rimskega župana bo treba najbrž počakati na drugi krog volitev, saj prvi krog, ki je potekal v nedeljo in včeraj, ni prinesel zmagovalca, čeprav je bil sinoči, ko so prešteli glasove s 1375 volišč na skupnih 2600, kandidat leve sredine Ignazio Marino z dobrimi 42 odstotki v krepki prednosti nad kandidatom desne sredine in dosedanjim županom Giannijem Alemannom, ki je dotlej zbral dobrih 30 odstotkov glasov. Razočaranje je doživelo Gibanje petih zvezd, saj je njegov županski kandidat Marcello De Vito zbral komaj dobrih 12 odstotkov, kandidat občanskih list Alfio Marchini dobrih devet odstotkov, kandidat skrajne levice Sandro Medici pa le nekaj nad dva odstotka, medtem ko ostalim (na rimskih volitvah je tekmovalo 19 županskih kandidatov) ni preostalo drugega, kot da si razdelijo drobtinice, saj so prejeli zanemarljivo število glasov. Marino je ob včerajšnjih vesteh o delnih izidih volitev že govoril o potrebi po spremembah za ponovni preporod Rima in je ponudil roko Gibanju petih zvezd, medtem ko je Alemanno izjavil, da je vse še odprto, sam pa se bo boril do konca. Pravi zmagovalec letošnjih občinskih volitev, ki so poleg prestolnice potekale še v petnajstih občinah, ki so glavna mesta svojih pokrajin ter v več sto manjših občinah, pa je bil padec volilne udeležbe, ki je bila na splošno 62-odstotna, v Rimu pa kar 52-odstotna, kar pomeni, da je v primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami padla za dvajset odstotkov. Pomemben politični podatek pa predstavlja tudi močan upad glasov za Gibanje petih zvezd v primerjavi s parlamentarnimi volitvami, ki so potekale le pred nekaj meseci. Takrat je gibanje Beppeja Grilla v Rimu prejelo preko 27 odstotkov glasov, tokrat pa - vsaj do si-nočnjih poznih večernih ur - ni doseglo trinajstih odstotkov. Bolnikom po kapi bolje s pomočjo matičnih celic GLASGOW - Nekaj bolnikov, ki jih je močno prizadela kap, je po vnosu matičnih celic v poškodovani del možganov pokazalo znake izboljšanja. Zdravniki, ki v Veliki Britaniji vodijo poskusno zdravljenje, so nad rezultati presenečeni, a poudarjajo, da je še prezgodaj, da bi zmerno okrevanje bolnikov pripisali posegu. Klinična raziskava bolnišnice v Glasgowu vključuje pet starejših bolnikov, njen namen pa je ugotoviti varnost postopka, med katerim v poškodovani del možganov vnesejo matične celice. Gre za eno prvih raziskav uporabe matičnih celic na bolnikih na svetu, piše britanski BBC. Zaenkrat rezultati postopka niso razkrili nobenih škodljivih učinkov, pri več kot polovici bolnikov pa so zdravniki celo zaznali izboljšanje. Med drugim naj bi nekaj bolnikov po več letih popolne paralize lahko premikalo prste, drugi pa lahko spet samostojno hodijo po hiši. V Dolini Aoste zmaga avtonomistov Če so v številnih italijanskih občinah potekale občinske volitve, pa so v Dolini Aoste v nedeljo bile deželne volitve, na katerih so se, čeprav razdeljeni, uveljavili krajevni avtonomisti, ki so nastopili zlasti v okviru dveh manjšinskih strank franko-provansalske skupnosti - zgodovinske Union Valdotaine in Union Valdotaine Progressiste: prva je prejela dobrih 33 odstotkov, druga pa dobrih 19 odstotkov, močan padec pa je doživelo Gibanje petih zvezd, ki je na nedavnih parlamentarnih volitvah prejelo preko 18 odstotkov, tokrat pa se je ustavilo pri dobrih šestih odstotkih. Padec je doživelo tudi desnosredinsko Ljudstvo svobode, ki je na prejšnjih deželnih volitvah prejelo dobrih deset odstotkov, tokrat pa le dobre štiri odstotke. Rahlo nazadovanje so zabeležili tudi v Demokratski stranki, ki je prejela dobrih osem odstotkov, medtem ko jih je bila na prejšnjih volitvah zbrala preko devet odstotkov. UV in UVP bosta v novem deželnem parlamentu imeli dvajset od skupno 35 svetnikov. Ignazio Marino je sinoči imel krepko prednost pred Giannijem Alemannom ansa PALERMO - V sodni dvorani-bunkerju Začetek procesa o domnevnem dogovarjanju med mafijci in visokimi predstavniki države PALERMO - V tako imenovani dvorani-bunker palermskega sodišča se je včeraj začelo sojenje v primeru domnevnega dogovarjanja med visokimi državnimi uradniki in mafijskimi šefi v 90. letih minulega stoletja. Na zatožni klopi sta med drugim nekdanji notranji minister Nicola Mancino in tedanji mafijski voditelj Toto Riina, kot priča pa naj bi nastopil tudi predsednik Giorgio Na-politano.Tožilstvo trdi, da so se visoki državni uradniki po umorih dveh pomembnih protimafijskih sodnikov, Giu-seppa Falconeja in Paola Borsellina, leta 1992 začeli skrivaj pogajati z mafijo. Med drugim naj bi pristali na manj sojenj in znižanje zapornih kazni v zameno za končanje napadov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nicola Mancino ansa Poleg Mancina so med obtoženci tudi tesen zaveznik bivšega premiera Silvia Berlusconija, Marcello Dell'Ultri, ki je že bil obsojen zaradi povezav z mafijo, tri- je nekdanji policijski načelniki ter štirje zaprti mafijski šefi. Kot priča naj bi med drugim nastopil Napolitano, ki je bil v letih 19921994, ko naj bi potekali pogovori med mafijo in politiki, predsednik poslanske zbornice. O primeru je govoril z Man-cinom po telefonu konec leta 2011 in v začetku leta 2012. Njune pogovore je ujela policija, vendar so bili prepisi posnetkov uničeni, ker Napolitano kot predsednik uživa imuniteto pred sodnim pregonom. Po navedbah tožilca Nina Di Mat-tea so pogajanja »prepričala mafijo, da se bombni napadi splačajo«, mafija pa je po tem spremenila taktiko tako, da tarče napadov niso bili več politiki, »temveč tisti, ki so poskusili blokirati pogajanja«. Za po- BERLIN - Kitajski premier Li Keqiang na obisku pri Merklovi V ospredju gospodarska vprašanja in človekove pravice BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel in kitajski premier Li Keqiang, ki se mudi na obisku v Berlinu, sta se v včerajšnjih pogovorih dotaknila tako gospodarskih vprašanj kot tudi vprašanja spoštovanja človekovih pravic. Merklova je na srečanju izpostavila tudi primer kitajskega umetnika in kritika režima Ai Weiweija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.Kot je pojasnil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert, je nemška vlada zadovoljna s pripravljenostjo kitajske vlade na nadaljevanje intenzivnega dialoga o človekovih pravicah in računa na izboljšanje stanja na področju človekovih pravic v državi pod novim premierom. Li je sicer z Merklovo ob zajtrku nadaljeval pogovore, ki sta jih začela že v nedeljo. Takrat sta se voditelja vlad zavzela za zaključek trgovinskih sporov med EU in Pekingom ter izpostavila, da bodo protekcioni-stični ukrepi škodovali obema stranema. Merklova je obljubila, da se bo Nemčija v prihodnjih šestih mesecih zavzela za čim več razprav o tem, kako bi lahko rešili spor glede kitajskih telekomunikacijskih proizvodov in solarnih panelov. V začetku junija naj bi namreč unija močno obdavčila kitajske solarne panele, saj jim očita Največji del obiska kitajske politične delegacije se je osredotočil na gospodarsko sodelovanje. ansa dampinške cene. Nemčija se pri tem vprašanju zavzema za pogajanja. Li, ki je v Nemčijo, daleč največjo evropsko trgovinsko partnerico Kitajske prispel že v soboto, je poudaril, da Kitajska »odločno« zavrača načrte EU tako glede preverjanja proizvodov na področju telekomunikacij kot tudi glede uvedbe davkov na solarne panele. Po njegovem mnenju bi s tem ne le ogrozili delovna mesta na Kitajskem in močno prizadeli celotno branžo, pač pa bi bilo to tudi v nasprotju z interesi evropskih podjetij, potrošnikov in industrije. gajanja je namreč med drugim izvedel tožilec Paolo Borsellino in za svoje ugotovitve plačal z življenjem. Nekdanji predsednik senata Nicola Mancino je včeraj izjavil, da ima zaupanje v sodstvo in upa, da bo njegov primer kmalu izločen i procesa. »Vedno sem se boril proti mafiji, ne morem biti na istem procesu, na katerem je obtožena mafija«, se je pritožil Mancino in napovedal, da bo do njegovi odvertniki postavili zahtevo, da se njegov primer izloči iz tega procesa. Dodal je, da on ne predstavlja države, temveč je nekdanji minister za notranje zadeve. Obtožen je lažnega pričevanja. Na zatožni klopi deset obtožencev: mafijski šefi Toto Riina, Leoluca Bagarella in Antonio Cina, poleg bivšega predsednika senata Mancina je še senator Marcello DelTUtri, bivši vrh obveščevalcev Ros Antonio Subrannni, Mario Mori in Giuseppe De Donno, mafijski skesanec Giovanni Brusca in sodelavec preiskovalcev Massimo Cinacimino. Slednji je obtožen zunanjega sodelovanja z mafijsko združbo in obrekovanja nekdanjega šefa policije Giannija De Gennara. ZLATO (999,99 %%) za kg 34.631,94 € +201,18 SOD NAFTE (159 litrov) J % 102,64 $ +0,12 Tudi sicer se največji del obiska kitajske politične delegacije osredo-toča na gospodarsko sodelovanje. Li se je ob delovnem kosilu včeraj sestal z nemškim gospodarskim ministrom Philippom Roslerjem in izpostavil prepričanje, da sta Nemčija in Kitajska lahko sanjski par pri osvajanju novih trgov. Li je obljubil, da bo Kitajska še naprej izvajala reforme in se odpirala navzven. Priznal je, da njegova država za nadaljnji razvoj potrebuje tudi sodelovanje s tujino, in izrazil upanje, da bo njegova država pritegnila še več tujih podjetij. (STA) EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. maja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 27.5. 24.5. ameriški dolar 1,2939 1,2939 japonski jen 130,59 131,25 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,968 25,993 danska krona 7,4531 7,4539 britanski funt 0,85560 0,85695 madžarski forint 289,23 290,40 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7013 0,7003 poljski zlot 4,1935 4,1982 romunski lev 4,3443 4,3550 švedska krona 8,5964 8,5980 švicarski frank 1,2452 1,2466 norveška krona 7,5480 7,5285 hrvaška kuna 7,5620 7,5685 ruski rubel 40,5950 40,5360 turška lira 2,3871 2,3913 avstralski dolar 1,3405 1,3369 braziljski real 2,6542 2,6470 kanadski dolar 1,3357 1,3369 kitajski juan 7,9201 7,9341 indijska rupija 71,9100 72,1300 južnoafriški rand 12,4424 12,3724 / RADIO IN TV SPORED Torek, 28. maja 2013 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Ver-detto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 La partita del cuore 2013 23.30 Dnevnik - Kratke vesti 23.35 Aktualno: Porta a porta Rai Due 22.50 Nad.: The Good Wife 23.50 . gratis! ^ Rai Tre 21.05 Bailare 23.20 Report Cult u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. maja 2013) Vodoravno: Maribor, apoteka, amare-la, Rosario, nedeljivost, ot, Iron, Esino, psar, Niva, Al, Jao, Ra, K. A., NK, Einstein, Fran Saleški, Elsa, FIA, epik, Ana-mit, Martin Jevnikar, alka, orientalist, Ret, Aiken, tonaža, rin, Ines, NAMA, E. M., T. G., Stu, interes, zor, Laura Pausini, telebani, trirema, šal, ano, ANAS; na sliki: Fran Saleški Finžgar. cije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nad.: My Life 16.55 Film: La legge del capestro (vestern, '56) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta co-lonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Il buio nell'anima (triler, 07, i. J. Foster) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 15.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greggio) 21.10 Benvenuti a tavola 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insie-me 11.00 Rubrika: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nad.: Senza Traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.35 Dnevnik C/ Italia 1 7.00 Nan.: Zeke e Luther 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.25 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.20 Nan.: Life bites - Pillole di vita 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI -New York 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.00 Ponderosa 15.50 Film: Un'altra occasione 17.20 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Celi, mio marito! 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.10 Film: Una notte da ieoni 2 (kom., ZDA, '11, i. B. Cooper) 23.15 Film: Libera uscita (kom., ZDA, '11, i. O. Wilson) La 7 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.25 18.45 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 16.30 Nad.: Suor Therese 18.10 Nad.: The District 19.05 Nan.: NYPD Blue 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: La libreria del mistero (ZDA, '03) ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Il caffe dello sport (T Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 Studio Kriškraš 10.35 Kulturni brlog 10.40 Zgodbe iz školjke 11.15 Hiša eksperimentov 11.35 Pod klobukom 12.20 Umetnost igre 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Studio City (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.30 Risanke in igrane serije 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Dok. odd.: Roška pripoveduje 21.00 Roška 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.35 Intervju Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.40 Dobra ura 12.00 Dobro jutro 15.20 19.05, 23.15 Točka 17.00 Glasnik 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Dok. serija: Na poti 18.35 Slovenski vodni krog 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto 20.30 Film: Naši baletni umetniki 21.30 Operne arije 21.40 Film: Le Havre (T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.55 Sporočamo 6.05 0.00 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.10 10.40, 21.30 Žarišče 7.5011.55, 17.50, 19.40, 21.45 Kronika 8.00 9.30, 10.30, 15.30 Poročila 8.25 15.20, 18.45, 19.25, 21.25 Beseda volilcev 9.35 Tedenski pregled 11.05 Tednik 12.05 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.00 Svet v besedi in sliki 16.15 Satirično oko 16.35 20.40 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 20.00 23.05 Aktualno 20.40 Na tretjem... 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Mediteran 16.15 Artevisione 16.45 „Meridiani" 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 23.50 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Pogovor z... 21.15 Boben 22.20 Biker explorer 22.50 Istra in... 23.20 Festival Vocine nuove 2013 Tv Primorka 8.00 19.30, 22.30 Dnevnik TV Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 ŠKL 20.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 20.30 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 23.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.30 Serija: Biser 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja 9.20 18.05 Nad.: Larina izbira 10.40 16.55 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Serija: Nepremagljivi dvo-jec 13.0017.00, 22.00 Novice 14.00 Serija: Pod eno streho 15.00 Nad.: Peklenske mačke 15.55 Nad.: Srčna strast 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Mentalist 22.30 Nan.: Dvojnica 23.25 Nad.: Alcatraz Kanal A 6.55 Risanke 8.30 13.45 Nan.: Frasier 8.55 Nan.: Will in Grace 9.25 Serija: Šola za pare 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Faktor strahu 14.10 Nan.: Ji-mova družina 14.40 Film: Norčije z Dickom in Jane 16.3018.00, 19.45 Svet 17.05 Nan.: Na kraju zločina 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Ameriški kickboksar 21.40 Film: Pogled v prihodnost 23.25 Film: Najboljša ekipa RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 V novi dan; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Boris Kolar: Iqball hotel - 18. nad.; 18.00 Iz naših arhivov, sledi Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Ep- _ T k 28 j VREDNO OGLEDA HM Torek, 28. maja - Lm Raimovie, ob 21.10 Nuovo cinema Paradiso Italija 1988 Režija: Giuseppe Tornatore Igrata: Ohilippe Noiret in Salvatore Lo Cascio Tornatorejev film, ki mu je uspelo predvsem to, da je poleg italijanskih gledalcev znal pritegniti tudi tuje občinstvo, bo čez par mesecev star že dvajset let. Ganljiva zgodba o prijateljstvu med starejšim upraviteljem siciljske po-deželjske kinodvorane in dečkom, očaranim od sveta gibljivih sličic, si je leto kasneje prislužila tudi oscar- jevo nagrado za najboljši tuji film. Dober celovečerec, ki je za krajsi čas oživel uspešnost italijanske filmske tradicije in za nekatere pomenil tudi njen ponovni preporod. Je pa res, da je film odkril igralski talent: Luigija Lo Ca-scia, danes enega najboljših italijanskih mladih igralcev, ki je takrat nastopil v vlogi malega dečka. pur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 12.30, 15.30 Radijski Dnevnik; 8.05 Horoskop; 8.35 Euroregija News; 9.35 Pregled prireditev; 10.35 Melodična Apulija; 11.00 V manjšini; 11.35 Glasbena lestvica; 13.00 Dorothy in Alice; 13.35 Sedaj glasba; 14.00 Athenin dnevnik; 14.35 My Radio. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kornika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.20 Val012, predstavitev izvajalca: Valter; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Na sceni; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Me-digra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elek-troakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 26. maja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 980 990 Obsežno ciklonsko območje, ki se trenutno nahaja nad Severnim Atlantikom se bliža Evropi. V torek bo nad Francijo in med sredo in četrkom bodo proti severni Italji začeli dotekati vlažni in nestabilni tokovi. Ob koncu tedna se bo ciklonsko območje zadrževalo nad Alpami. v_A Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme; na obalnem območju, kjer bo pihal zmeren južni do jugozahodni veter bo več sončnega vremena, več oblakov pa bo v hribovitem svetu. Tam bodo zlasti popoldne možne posamezne plohe in nevihte, ki pa niso povsem izključene tudi ponekod v nižinskem pasu. Danes bo v severovzhodni Sloveniji sončno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Sprva bodo manjše krajevne padavine, deloma plohe predvsem v hribovitih krajih zahodne Slovenije, sredi dneva in popoldne pa še ponekod drugod. Količina padavin bo majhna. Pihal bo jugozahodnik. Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost, ki bo gostejša dopoldne v hribih. Ob morju se bo delno razjasnilo. Pojavljale se bodo tudi nevihte, lahko z močnimi padavinami, ki bodo pogostejše v hribih. Ponekod bodo padavine lahko obilne. Ob morju bo pihal zmeren južni veter, občasno okrepljen. Jutri dopoldne se bo oblačnost od zahoda povečala. Že zjutraj bo na zahodu začelo deževati, padavine, deloma plohe pa se bodo proti poldnevu razširile nad osrednjo in deloma nad vzhodno Slovenijo. Pihal bo južni do jugozahodni veter, ki bo popoldne slabel. 2000 m...........-2 2500 m...........-5 2864 m...........-6 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 8 in v gorah do 8,5. Končno dve akustični rešitvi, ki na skoraj neviden način pripomorejo k boljšemu sluhu: Phonak Virto nano in Phonak Audeo Q Imeli smo veliko ambicijo. Želeli smo ti, da bi boljše slišal s pomočjo napredne tehnologije, ne da bi te kdo opazil. Z nanotehnologijo UQuest smo našo željo uresničili in ti danes lahko nudimo takojšnji učinek ter zadovoljstvo. Inovacija za sluh! Udobno: prilagodi se na optimalen način! Phonak Virto nano Sluhovod Ulica Massimo d'Azeglio 2 - Tel.: 040 638 775 cannes - Zaključno dejanje z nagradami Zlata palma za Adelino življenje Gre za film francoskega režiserja tunizijskega rodu Abdellatifa Kechicheja, govori pa o istospolni ljubezni med najstnico in nadarjeno slikarko CANNES - Po zlato palmo na oder Grand Theatra Lumiere je tu-nizijski režiser Abdellatif Kechiche stopil v družbi obeh protagonistk, de-vetnajstletne Adele Exarchopoulos in sedemindvajsetletne Lee Seydoux. V resnici ni moglo biti drugače, saj si je njegov film La vie dAdele (Adelino življenje), kot je poudaril tudi predsednik letošnje žirije Spielberg, najprestižnejšo nagrado francoskega festivala zagotovil tudi zaradi njunega nastopa. Zgodba, ki se brez vsakega tabuja loteva ženske ljubezenske zveze, je postavljena v Lille na sever Francije, kjer Adele zaključuje višjo šolo, ko ji postane jasno, da ji je veliko prijetnejše v ženski kot pa v moški družbi. V gejevskem lokalu spozna Leo, s katero se spusti v strastno ljubezensko zvezo. Francosko - tunizijski avtor se je v tri ure trajajočem filmu lotil najstništva, predvsem pa odkrivanja in sprejemanja drugačnosti. Nagrada Kechicheju, ki jo je posvetil, kot je sam povedal » lepi francoski mladini, ki sem jo spoznal v mesecih, ko sem snemal film in ki me je pravzaprav naučila, kaj pomeni svoboda in skupno življenje. Nagrado pa posvečam tudi drugi čudoviti mladini, tisti, ki se je udeležila tunizijske revolucije in se borila za svobodo življenja a tudi ljubezni«, pa je navidezno nehote pridobila tudi politični pomen. Izbira žirije, ki ji je poveljeval Steven Spielberg in v kateri so sedeli še Nicole Kidman, Ang Lee, Chri- Najboljši film letošnjega festivala je bil film La vie d'Adele Abdellatifa Kechicheja (v sredini), zasluge za zlato palmo pa imata tudi igralki Adele Exarchopoulos (desno) in Lea Seydoux (levo) ansa stoph Waltz, Daniel Auteuil, Cristian Mungiu, Vidya Balan, Naomi Kawa-se in Lynne Ramsay je namreč padla v za Francijo nadvse pomembnem trenutku, ko je predsednik Francois Hollande podpisal zakon o istospol-nih porokah, kar je prav v nedeljo, še pred podelitvijo nagrade privedlo do velike protestne demonstracije po pariških ulicah. Sicer pa je 66. izvedba, ki se bo gotovo zapisala v zgodovino kot fe- stival čustev in težavnih, drznih, bolečih a tudi uspešnih zvez, podelila posebni Grand Prix delu Inside Lle-wyn Davis bratov Ethana in Joela Coena, ki pripoveduje o talentiranem glasbeniku, ki zaradi neznosnega značaja in nesrečnih življenjskih okoliščin ne uspe tako, kot bi si želel.Nje-gov lik je povzet po resnični zgodbi Davea Van Roka, prijatelja Boba Dy-lana in Jonija Mitchella, katerih usoda in uspeh sta našla drugačno pot. Nagrado za najboljšo režijo je letos dobil Mehikancu Amatu Es-calanteju, enemu osrednjih sodelavcev bolj poznanega Carlosa Rey-gadasa (ki je lani prav tako dobil nagrado za režijo) za zelo turobno zgodbo o Heliju. Najboljša igralka Cannesa 2013 je Bérénice Bejo za interpretacijo v filmu Le Passé (Preteklost) iranskega režiserja in oskarjevega nagrajenca Asghara Farhadija. Nagrado za najboljšo moško vlogo pa je prejel Bruce Dern za mojstrsko interpretacijo starega očeta v Nebraski Alexandra Payneja. Nagrado žirije je prejel Japonec Hirokazu Koreeda za film Soshite Chichi ni naru (Kakršen oče, takšen sin), nagrado za najboljši scenarij pa sodobni western made in China A Touch of Sin kitajskega režiserja Jia Zhang-keja. V sklopu Un certain regard je zmagal v Parizu živeči kamboški režiser Rithy Pahn. Njegov L'image manquante (Izgubljena slika), ki pripoveduje o izgubljenih slikah in podobah, ki jih v času Rdečih Kmerov in Pol Pota uradna propaganda ni prikazovala, bo prav gotovo ostala v spominu kot najbolj prisrčen film letošnje izvedbe. Prav dejstvo, da je zmagal v pomembnem sklopu, daje upati, da ga bodo v prihodnjih mesecih predvajali tudi pri nas. Veliki poraženec letošnje izvedbe ostaja Paolo Sorrentino s filmom La grande bellezza. Njegova zgodba o sladkem življenju, pa čeprav z dokaj grenkim priokusom, v sodobnem Rimu ni prepričala ocenjevalcev. V tolažbo pa mu vseeno ostaja podatek, da je njegov film po zelo dobrem sprejemu tujih kritikov, ki so ga v Cannesu pozitivno ocenili, odlično sprejelo tudi italijansko občinstvo. Pretekli konec tedna si ga je v Italiji v 430 dvoranah ogledalo 356.172 gledalcev, ki so za to plačali skupaj dva milijona 300 tisoč evrov. (Iga)