P osamezne Številke« Navadne Din l‘-> ob nedeljah Din 2*—• .TABOR* bh>i> w«k nedelje is pr.znilcov, ob 18. vrt « datumom naalednjeffa dne ter Stane mesečno po poiti D 18;;-. M mo. aematvo D 26—. doetnvljeu M dom O 10"—» na Jakončiče D18-—» uMeratf po dojmroru. Naroča ae pri riproeJ .TABORA*. MARIBOR. Jurčič«« ulica ster. 4 'PoSfthi^ plačana'v <9dfovini\ iena "tianainle SSev; 1 Din TABOR Pasamezne StevDkei Navadne Din Iv-ob nedeljah Din 2*—% UREDNIŠTVO « nahaja »I .. bora, Jurčičeva uL št. 4* L ■»)* etropie. Telefon interurb- H. 27 — Špdjonka, ki se prizjiava krivim. Po 'dolgeml odmoru je beograjsko sodišče zo-fPet pričelo razpravo ,proti špijonki Dani lici Androlič. Ona se je po 6-mesečnem ^eaporu zastrupila in tedaj se je govori 'VB S BO r(T MariBdru,'Mne ii^uniTja'I92i 99 M je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime „Sehicht" in na znamko „JeIen"! Naša gledališka pu- n\ blika. v 'Geslo: Le.po 'domače, le po domače! I, Menda nikjer na svetu se publika v teatru /fiesipočuti tako domače kakor pri nas v Mariboru. Mi gremo v gledališče popolnoma brez priprave kakor v kavarno, cirkus . . . JV gledališču pa se čudimo, da nani navzlic trudu režije in igralcev nečesa manjka: vsi to občutimo, manjka nam namreč oni milje, ki ga tako blagodejno občutimo, kadar smo ,v gledališču kje drugje. Mi se niti ne zavedamo, da smo mi, publika, tisti, ki ustvar-Ifeio mille, razpoložene, pričakovanje, ki jc umno potrebno, pred uživanjem vsake umetnine, I Gledališka uprava še že vse leto bori frtotr taki malomarnosti publike1: Najprej je Javila, da je vstop v gledališče po začetku ^predstave prepovedan; nato se je zatekla k policiji In na lepakih razglasila, da policija prepoveduje, da bi nosila publika dežnike in ■D&hce fl), klobuke In zimske suknje k pred-jriavam, pa vse ni nič pomagalo; in zatekla k zadnjemu sredstvu, kajti stala je pred : ali zamera pri publiki ali sramo- lo, da j- t- storila zaradi predolgega, preiskovalnega zapora. Ko je sedaj zapustila. bolnico, se ni več vrnila na policijo, ampak šla na sodišče, kjer je izjavila, da, se je zastrupila iz povsem1 drugih razlogov. Na policijo so najnreč dan na dan prihajali policijski nameščenci v imenu špijonskih tovarišev ter ji prigovarjali, kaj naj izpove. To jo je razkačilo in ker tega ni mogla več prenašati, se je zastrupila. Pravi, da je znano, da so policijski organi, ko je bila ona premeščena iz Zagreba v Beograd, izjavljali, da na celi stvari ničesar ni in da so celo stvar iztaknili vojaški preiskovalni sodniki. Medtem trdi Androličeva, da v resnici obstoja »pijonska afera, toda policija je imela polno razlogov, da stvar prikrije. Zdaj ko je ona pri mestnem sodišču, sc bo že izkazalo, kaj pravzaprav je. Ona trdi, da se bodo na razpravi čule interesantne stvari tako o upravniku policijo, kakor o poedinih njegovih organih. Pravi, da bo odkrila vse, kar se je delalo. »Jaz sem! kriva in tudi špijonaža je bila ta, a zdaj naj se me sodi,, pa maga-ri na smrt!« — Znižanje stanja češkolovaške ar made. Češkoslovaški parlament je spre jel zakon, glasom: katerega se zniža mi rovno stanje češkoslovaške armade od 150 na l2o tiseč mož. Predlog opozicije za znižanje na 90 tisoč je bil odklonjen — Prctifašistovski poslanec skrivnost no izginil. V Rimu vzbuja veliko senza cijo zadeva socijalističnega poslanca Metteossija. V torek popoldne je zapustil svoje stanovanje, in se do danes ni več vrnil. Po izpovedi žene je nameraval od iti v zbornico, kjer je bil priglašen kot govornik v proračunski debati. NeOcate re osebe izpovedujejo, da so videli ob istem1 času v bližini njegovega stanova nja čakati avtomobil. Kmalu na to je bilo slišati klicanje moškega na pomoč, Avtomobil je nato naglo odpeljal. Sum se, da so se fašisti hoteli iznebiti nevarne ga nasprotnika in so ga kratkomalo »odstranili«. — Nov atentat v Bukarešti. V poslopju finančnega ministrstva v Bukarešti je pred par dnevi izbruhnil nenadoma požar. Uničena je streha in več sob gornjega nadstropja. Policija je mnenja, da gre za atentat in je pod sumom storil stva aretirala nekega madžarskega po danika. — Panazijsko gibanje proti evropski kulturi. Preko Londona poročajo, da se je indijski pesnik Rabindranat Tagore postavil na čelo panazijskemu gib in ju V Tokiju je bilo veliko manifestnem zborovanje, na katerem je govoril tudi Tagore o kulturi azijatslkih narodov ter pozival Kse parode velike Azije, da se združijo v enotno fronto proti evropski kulturi. Azijatski narodi naj končno postanejo samostojni in naj se osamosvoje od kulturnih vplivov Evrope. Proti evropski kulturi mamona naj se postavi azijska kultura duha. Ustanovljen Je bil poseben odbor vodilnih mož Azije, ki imajo povsod začeti akcijo za ustanovitev enotne fronte azijskih narodov. naših form. Odločila se jc za prvo: prosila je publiko, naj se vsaj za predstave Jjudo-žestvenikov bolje, dostojneje obleče. Če bi ne stal Maribor tako lepo v senci bližnjega m daljnega sveta, bi bila to taka sramota za naše mesto, da bi ji ne bilo kmalu več primere! Pa, hvala Bogu, pri nas teče življenje še naprej po domače in naša publika se niti ne zaveda — zaslužene klofute! Je res neverjetno, kaj vse je mogoče pri nas. Ljudje sede v zimskih suknjah ves večer tako, da mu je sedež premajhen. Kožuh milostljive je položen preko kolen, da se mu morajo ogibati noge levega- in desnega soseda; pa še oni sosed na prednjem sedežu sc ne sme naslanjati, kajti za hrbtom sta obešena na njegovo stolico dežnik in palica. Za božjo voljo, ali je mogoče tako otovorjenemu posvečati res vso pažnjo predstavi na odru, ali mu je mogoče uživati umetnost? Pa pride poletje in z njim toplota tudi v gledališče. Publika ne nosi več zimskih tovorov, zato pa puščajo gospodje doma tudi telovnike, oblačijo srajce z odprtimi ovratniki in spredaj odprtino doli do Bože mili! Tako ne bi šli na obisk niti k svojemu prijatelju, komaj v gostilno. In kar je najhuje: niso to ljudje, ki pridejo slučajno v Talijin bram, to so sami odlični ljudje, rav- Kongres invalidov. Udruženjc vojnih invalidov kraljevine SHS je sklicalo letos svoj kongres v Ljubljani na dan 15. junija tl. Dospeli bodo delegati iz cele države, ki jih bo okoli 150, da bodo kot zastopniki včlanjenih vojnih žrtev sklenili in podali nadaljnc direktive enotnemu vprašanju vojnih žrtev. To vprašanje se nahaja pri nas v zelo nc-povoljnem stanju. Posamezne pomoči, ki bi jih morala država nuditi, ostajajo pozabljene in so vojne žrtve sploh odvisne od poljubne milosti, ker čakajo zaman že 6. leto na svoj stalni zakon, ki ga vse vlade odrivajo. V vrstah invalidov, vdov in sirot vlada žalostna beda in so takorckoč danes brez vsake pomoči in poplnoma brezpravne. Mesto, da bi sc sprejel socijalcn invalidski zakon, se nudijo vojnim žrtvam same koncesije, ki brez vsakih vzrokov in utemeljitve odrekajo pravico zaščite na zelo krivične načine. Manjkajo pa sredstva in kritja za pokojnine, zdravstvo, redukcijo in vse pomoči. .’ Ničesar ne dobivajo dahes vojne žrtve tako, da v naši državi sploh ni mogoče govoriti o kakem tozadevnem vprašanju. Obenem z opuščanjem socijalne politike sc misli likvidirati tudi popolnoma vprašanje vojnih žrtev. Proti takemu postopanju se ima boriti U druženje vojnih invalidov, ki je postalo eno' ten predstavnik vojnih žrtev v celi državi in važen činitelj v njihovem pravu. Letošnji ljubljanski kongres ima namen razmotrivat! posamezne točke in izvajati pritisk na vlado, da pravično regulira invalidsko vprašanje. Šest let je že preteklo, a rešitve ni, ker ni prave volje nuditi vojnim žrtvam uspešne pomoči. Treba jc najti izhod iz današnjega mizernega položaja. To hočejo storiti delegati na kongresu. Kongres bo velika manifestacija udruženih vojnih žrtev za svoje pravice. Apeliramo na javnost, da po svojih močeh podpira akcijo vojnih žrtev za njihovo pravično stvar. — Ljubljana naj sprejme delegate, bivše bojevnike za svobodo naroda, častno in dostojno. Želimo veliko uspeha kongresu in invalidski stanovski borbi. UVI Izvršilni odbor, Ljubljana. hudo zamerili, če bi jih kdo opozoril, da jc drugod drugače. In obnašanje publike! Tam hoče šepetati sonoren glas, vsa publika pet metrov okoli začne sikati, drugi dela medklice, nekateri razbijajo in imenujejo to Ijubeznjiv aplavz. Take so naše .prilike, zato ni pravega razpoloženja v našem gledališču — po krivdi publike. Pa mi poreče kdo: saj gledališče Narodno gledališče. d ra Carmen. Premiera v soboto 14. tm. v tuk. gledališču. Če si ogledamo repertoire prošlega stoletja po vseh svetovnih gledališčih, razvi* dimo, da je ta Bizetova opera poleg Wag-nerjevth opernih del dosegla največje število vprizoritev. Zaslužila si je to. Saj je po vsebini kot glasbi mojstrsko delo. Potek dejanja je vedno zanimiv in napet. Nikdar dolgočasen. Slika nam življenje in strašen konec ciganke Carmen. Po žilah ji teče vroča španska kri, ki jo meče iz objema v objem takih mož, ki znajo — ljubiti. Kakor strasno ljubi, tako tudi — še enkrat zasovraži — strastno in neizprosno sovraži. Divja mačka v človeški podobi. — Ta njen značaj pridobi na razmahu s tem, da doživlja vse to v Španiji, bajni deželi posvetnega bleska, bikoborb v cirkusih, krvne osvete, tihotapcev, a vsega tega v taki obliki in meri, da vzbuja grozo in prisili človeške živce v vročično vibriranje. Vse te različne faze prehodi ta ciganka Carmen v štirih dejanjih istoimenske opere, Pojavi se kot delavka v tovarni cigaret, kjer v prepiru z nožem zabode eno svojih tovarišic, A mesto, da pride v zasluženo dosmrtno ječo, premami ravno onega sergean-ta in njegovega oficirja, ki bi jo morala odvesti v zapor. Postane njih ljubica t namenom, da jima pobegne, kar se ji tudi posreči. — Zateče se k tihotapcem. Srečamo jo v brlogu teh zloglasnih banditov. Ljubi na vse strani, a nikjer stalno. Ker iščejo možje s katerimi občuje, le njeno lepo mačje telo, n! prepirov med njimi. Danes ta, jutri oni! A živi eden, ki mu ni zastrupila le telesa, temveč tudi — dušo. In ravno ko se ji odpira pot v močno ljubezen slavnega bikoborca1 Escamilla v bogastvo in sijaj — ji postane ta eden — in to je skromni a iskreno ljubeči sergeante Jose — grozna a pravična usoda. In pesem je končana . , > • To jc kratek obris tega mojstrskega dela, ki vsebuje poleg tega še nešteto drugih za-pletljajcv in dramatskih scen — a predvsem krasno glasbo i " 'J lW ? • Mariborska vprizoritev je zasedena z našimi najboljšimi opernimi močmi. Režijo vodi g. Kurt Bachniann, priznan pri režiji »Čar-daške kneginje«. Ker jc uprava gledališča nabavila kostume in nekaj novih kulis, bo tudi zunanja oprema kar najdostojnejša. Muzikal-, ni del vodi g. ravn. Mitrovič. Svlra popolni operni orkester, pomnožen in izpopolnjen s harfo. ‘ . • •• 1 ..-■■ ■ I. ■II. ■ 1 lil—■umu % mifcn ■ . Dopisi. Sv. Barbara ▼ Halozah. Ker Je odstopil dozdajni župan jr. Štnmbergrer, solo M četrtek izvolili za župana ar. Rakuša ml. vendar ni kraj," kjer bi razkazovale damc4.pih ne pojenja niti v letnih mesecih. Končno svoje briljante, gospodje zlate verižice, črne suknje in sveže obrite obraze , , Morda imate prav, pa pomislimo: tudi kmečko dekle obleče najlep,šo jopico in si priveže naj-čistejsi predpasnik, ko gre v cerkev; in tega ne stori vedno radi fanta: saj olepša tudi mati svoje otročičke, ko jih pripelje v cerkev. I ako zahteva kraj in bogoslužje. AH pa ni najvišje bogoslužje, ko se vdaja človek umetnosti, posebno še gledališki umetnosti, ki je nastala naravnost iz bogoslužja. — Zato jc prošnja gledališke uprave več ko u-pravičena, je kričeč memento za publiko, na| ne ubija sama tega, kar ji nudijo umetnost in umetniki. Ne moremo pa preko teh misli brez vprašanja, kako da se je vgnezdila ravno pri nas taka domačnost v gledališču? AH ie res naša publika tako vneta za gledališče, božji dan od zore do mraka in tam opravila vse telesne potrebe celega dne? Gledališka blagajna prav resno dvomi o tem. Zato moramo vzroke iskati drugje! Prvi in glavni vzrok je, da je gledališče v zimskih mesecih premalo toplo, tako da pu-, blika prav rada ostane v svojih suknjah,' vsaj oh pričetku predstave. Poleg tega silno,' rleče, kadarkoli jc odprt zadaj vhod; ta pre-j &J>1 .M ,frak,Q£, atenska. M jejpres^ri* X- .teatru ,xcs .večje bi še mislil, da tudi garderoba n? tako srečno: nameščena, da bi publika z veseljem odlagala svršnike in klobuke i. dr., kajti ob koncu predstave odnese val odhajajočega ob-1 činstva vsakogar, da se oblači šele komaj! zunaj na cesti. V kolikor h! se dalo tema) odpomoči, je seveda drugo vprašanje. Goto-; vo jc le, da tiči v stavbi našega gledališča^ glavna krivda za ponašanje naše publike, da ne čuti v sebi tiste nevsakdanjosti, tiste' koprneče sile, ki jo dajejo druge gledališka dvorane že same po sebi. Kakor uam je hudo, da se je gledališka u-, prava čutila primorano grajati nas javno, vendar moramo priznati upravičenost, kajti druga sramota bi bila hujša od prve. Skrbi-, mo pa, da ne bo več prigovorov v tem po- : gledu, kajti odi tega bo imela korist le publika sama v "Čistejšem, uživanju in občutjtf • Dr, R- ^ ivraTiborn, 'dne 14. Junija I3Z1-Vi—1—---------------—------- —--------—— Mariborske vest!. ■Maribor, 13. junija 1924. Smetanova proslava. Ves kulturni svet so spominja letos velikega skladatelja Smetane in praznuje stoletnico njegovega rojstva s koncerti in opernimi predstavami. Njegovemu duiku so klanjajo vsi narodi, kjer se ceni prava umetnost; tako so slavili to najbolj češko glasbjn ne samo Francozi, Amerikanci, Italijani, temveč tudi Nemci in Avstrijci. Tembolj se navdušujemo mi Jugoslovani, katerim, jo češka umetnost toliko bližja, in tudi pri nas'so sc žc vršila slavi ja. V Mariboru je-Narodno gledališče Smetano pokazalo kot dramatika. Glasbena Matica si je stavila, nalogo, da pokaže druga, dela v koncerbu, ki se vrši.kot slavnostna, matineja to nedeljo dno 15. trn. v G-blzovi' dvorani ob JO. uri predpoldne. Priljubljena operna pevka gona Vladimirova bo zapela, p.rijo iz. IIubičke in nekaj pesmi iz zbirke »Večerni pisno«. Ga. Bra.ndl-Pelikanova bo svirala.solo »Skočna« nar geslih, ge. Finžgarjeva bo igrala dva 'češka plesa na ‘■glasovirju. Poleg teh umetnic, ki že' s svojim imdpcini jamčijo za največji umetniški užitek, nastopata 'tudi ženski zbor ter ‘orkester Glasbene • Matice pod vodstvom neumornega divi-'; gen ta g. ravn. Topiča. Slišali bomo :.Mo-1 ja zvezda« ‘in -Priletele lastovice« za ženski zbor; večji del koncerta pa je. prevzel orkester, ki proizvaja prvi in zadnji del velike simfonične skladb" 'Ma vi a st« Glasbena Malica pokaže s te-th' programom; da si jc švosla svoji'nalogi ’ m da je napela vse svoje sile, da ob tako slavnostnem 'trenutku nastopa primerno svojimi vzvišenim ciljem. Mariborčani So lahko ponosni, da jo tudi v našem mestu izvedljivo večje muzikalno slav-Ije. Zato je pa tudi dolžnost vsega občinstva, da poseli matinejo, ker stroški za tako prireditev so velikanski — pa tudi , moralno zadoščenje dati prirediteljem', ki, so sc toliko časa mučili, je dolžnost občinstva. -—n— m' Himen. V Soboto dne 7. tm. sta se • poročila v tuk. stolni cerkvi gdč, Marija Babič, hčerka okr. tajnika v Mariboru z g. majorjem Metodom Rakuša, ter nevestin brat g. .Franjo Babič, bančni uradnik, z gdč. Marijo Nekrep, hčerko hišnega posestnika in stavbenega podjetnika v Mariboru. Želimo cbilo sreče! oj! Demokratska stranka ih mariborsko gledališče. Eksdkutiva mariborske in ljubljanske oblastne organizacijo demokratske stranke je v svoji seji dne TU t m. v Celju razpravljala o vprašan ju. ma-riborskega narodnega gledališča, ki stoji pred zatvoritvo ter je po soglasnem sklepu odposlala na ministra prosvete g. Pribičevica, ministra financ g. Stojadi-noviča in oriiu. preds. g. Pušica slcdoco brzojavko; Mariborsko gledališče se mora zatvoriti' radi neizplačan ja celo zaprošeno državno subvencije. To je zelo nevarno za državno nacijonalno avtoriteto na severni ntojj. Prosimo takojšnjega sigurnega rešenja izrednih kreditov v fernislu prošnje gledališko uprave. mi K vprašanju našega Narodnega gledališča. Polož.aj našega gledališča je še vedno tako nejasen, da ne vemo, ali in kodaj so bo začela prihodnja sezona. Gledal iški krogi delajo z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi na to, da ostane gledališče kot naša, prva kulturna irfstmu-' cija v sedanjem obsegu in pa sedanji višini. Odločitev leži v rokah ministrstva Prosvete v Beogradu. Kakor znano, je bila državna subvencija znižana, in ker j® budžet že veljaven’, .ie povišan je subvencije Za sedaj izključeno. Mogočo pa da b0 rniništrstVo prosvete s prfvo-Ijonjemi ministrskega sveta podelilo kak znatnejši znesek iz posebnih fondov, —-KaJkor izvemo, je sedanji prosvetni minister g. Pribičevič naklonjen ma-i ribor.skenm gledališču, zato je upati, da bo sedanja akcija uspela. Tla bi se -bolj podprlo in pospošil0 akcijo za nujno pomoč Mariborskemu gledališču, jo bilo na 'sestanku Prijateljev našega gledališča, fci se .ie vršil v sredo, soglasno sklenjeno, 'odposlati posebno deputacijo h kralju .na Bled. Na sestanku ro navzoči, razpravljali tfldt o repertoarja prihodnje l 'sezone in o drugih gledaliških zadevah »TS O repertoarju drame in opere bomo prinesli obsežnejše poročilo po zaključku sedanjo sezone. Pripominjamo le še to, da je gledališka kriza tem1 nevarnejša, ker jo sedaj čas za sklepanje novih angažmajev. Ker pa je gledališče v negotovem^ položaju, se jo bati, da bodo naš oder zapustile uglednejše moči. Zadnji čas jo tedaj, da sc merodajni krogi odločijo za takojšnjo pomoč mariborskemu gledališču'. m Ljudska univerza. Radi nastalih o-vir se v tej sezoni še nameravani večer rndiotelefonije ne mjore vršiti ter se preloži na jesen, Tedaj se ta sezona predavanj zaključuje. Naj.lepša hvala gre vsem gg- predavateljem, ki so požrtvovalno pomagali za prelevit ljudske izobrazbe. Natančni pregled o delovanju Ljud. univ. v pretekli sezoni prinesemo ob priliki. Prihodnja sezona predavanj Začne v drugi polovici meseca septembra —- Odbor Ljud. univ. m1 Zcpet novosti v Ljudski knjižnici. Zadnji čas prihajajo v Ljudsko knjižnico vsak teden dragocene literarne novosti, ki jih knjižnica kupuje antjkvarično po nizkih cenah. Obisk Pa je kljub letnemu času vedno tako velik, da je stalno dve tretjin! knjig zunaj; Vendar so vsled stalnih prirastkov vse omare sedaj tako polne, da novih knjig ni mogoče več urejati. Knjižnica je zato naročila ta teden tri nove večje omare. Ta. neprestani razmah knjižnice je pač zelo razveseljiv pojav za kulturno življenje v Mariboru. m Tujci v Mariboru. Dne 13. junija je bilo prijavljenih v Mariboru 70 tujcev. Po hotelih so stanovali: »Meran« 18, Pri-vntbotel 4, Zamorec« 17, »črni orel« 15, Halbwidl 5, »Domovina« 6, Zlati konj« 3 in »Zlati lev« 1. m Za vas, kjer se sprehajalo prašički im promenadi smatra menda Maribor nemška kamnoseška obrt v Gregorčičevi ulici, kjer jo začela sedaj kar na prostem razbijati po svojih nagrobnih kamnih. Prebivalci bližnjih ulic morajo imeti cel dan zaprta okna in še slišijo od jutra do večera neprestano razbijanj© kladiv7. Co že morajo biti takšne delavnice sredi mosta, bi lahko bili nemški lastniki ali lastnice vsaj toliko taktne, da bi pustile razbijati v zaprtem' prostoru, ki je v ta namen postavljen, ampak za enkrat samo za oči obrtne oblasti, katero prosimo, da napravi red. m Gluhonema begunka. Dne 11. t. m. se je pripeljala v Maribor s koroškim vlakom neka 12—14 letna deklica. Ugo-gotovilo se jc, da se jc vozila od Vuzenice’ do Maribora brez voznega listka in brez vsakih dokumentov. Na policiji s® je izdajala za gluhonemo. Oddana je bila v dečji dom1, kjer je začela z otroki v nemščini zmedeno govoriti. Govori o Beljaku, o neki nesreči, omenja povodenj in požar, vendar pa ni mogoče zvedeti nič gotovega. Dekle je svoji starosti primerno normalno razvito, ima pristrižene lase konsianjove barve, je bolj suhe postave in oblečeno v modro, belopikasto obleko. Komur bi bilo o dekletu kaj znanega, naj to sporoči policiji ali vodstvu dečjega doma. m Graški buršakj v Mariboru, Včeraj je prijela policija pred poslopjem1 Zadružno gospodarske banke tri sumljive ‘mladeniče, ki so sc potikali krog poslopja, Na policiji so se izkazali z dijaškimi legitimacijami in znaki buršnkov. Pri-- zijali so, .da se že več dni potikajo po ,mestni okolje! in osrečujejo razne kraje s svojo navzočnostjo in nemško agitacijo, Oddani so bili okrajnemu glavarstvu, ■ker so prekoračili mejo brez potnih listin. 'Med temi je sprejela policija iz Gradca obvestilo, da gre za tri nadebudne fantiče, ki so v strahu pred maturo pobegnili od domu. m. Tatvina. Šivilja Terezija L. na Koroški 'cesti 19 jo prijavila, da ji jc bilo dne JO. tm. med 13. in 14. uro ukradeno iz nezaklenjene kuhinjo par čevljev. O storilcu ni nobenega sledu. m Brezsrčna mati. Na Meljski cesti stanu je neka ločena žena, ki ima pri sebi “Metnega sinčka. Basi jo sama, razpolaga z IfPim stanovanjem. Otrok pa ji j© oči-vidno v breme in g-a na vse načine zlo-stavlja. Tako je včeraj gotovo imela »nujen« opravek, j>r; katerem’ bi ji bil delal otrok na petje. V svoji brezsrčnosti je šla in zvezala otroku roke na hrbet ter ga položna na balkon, kjer se je o-troJc zvijal in «.s©sra J%iS8, O TL*j usmilile drugo stranke in prijavile' zadevo policiji. Brezsrčno mater so prijavili državnemu pravdništvu in preskrbljeno bo, da pride otrok v boljše roke. mi Policijske prijave. Od četrtka do petka je sprejela policija .10 prijav, in sicer 1 aretacijo, 1 tatvino, 1 nevarno grožnjo, 1 radi nagle vožnje, 1 radi ko-lesarenja po pešpotih, 1 radi slabe vzgoje otrok, 1 najdbo, 2 izgubi in 1 nezgodo., mi K avtomobila je padel včeraj popoldne na Koroški cesti nek Simon Renat, slikar, stanujoč v Mariboru. Mudil se je v Kamnici, kjer je naprosil Tavčarjevega šoferja; naj ga vzame na avtomobil in popelje v mesto. Tamu je to dovolil. M.ožakar pa je med polomi zadremal in padel z avtomobila. Pri padcu .ie dobil težke poškodbe tako, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. m Občinstvu v vednost. Hoteč ustreči vsestransko izraženi žeJji potujočega občinstva, je vodstvo kavarne »Evropa« nasproti glavnemu kolodvoru ukrenilo, da bo odprta vsak dan že pred odhodom prvih jutranjih vlakov. Preskrbljeno je, da se bodo dobila topla okrepčila in se cenjeno občinstvo za t<^ opozarja ter vljudno vabi, da se te ugodnosti čimbolj poslužuje. V ostalem! opozarjamo na oigl a s. m Jazz Band — originalna amerikan-ska godba in petje; izvaja družba zamorcev »Wellmont« od 1. junija v klub baru. Poleg tega. plesne zvezde Clare Burghard, Ice Teje in Mari Clar. 771 Kultura in umetnost x Ratni album 19J4—1918 na. 250 straneh s 1500'slikami, ki ga izda v kratkem! podpolkovnik v penziji Andra Popovič v Beogradu, bo živa panorama svetovne vojne in priporočamo, da ga naroči. Cena mu bo 3fi0 D in se lahko plača v treh obrokih. Naroča se ali pri Francosko-sr.pski banki ali Englesko-‘Trgovinski banki, ali pri Praškom' kreditnom zavodu ali pri Poštan&ki štedionici, vse v Beogradu (vedno pod naslovom' Andra Popovič). x Kresničice. Ivarafiat. Za male in velike otroke. Iz češčine prevedel dr. Ir. Bradač. Založila Učiteljska tiskarna. Učiteljska, tiskarna nam je dala baš, ko začno letati in svetiti, kresnice, prekrasno mladinsko knjigo, ki je izšla v češčini že v številnih izdajah, pri raznih založnikih, ilustrirana in neilustrirana. Ni ga Čeha, ki bi ne bil čita.1 te knjige, ki bi se je ne spominjal z največjimi veseljem ini s hvaležnostjo za prijetne ure, ki jih je preživel ob njej. »Kresničice« so lep romanček iz življenja kresnic, pisan s toliko ljubeznijo in nežnostjo, da očara otroško dušo in gane odraslega čitatc-Ija. Kako krasno slika rodbinsko življenje, rodbinsko slogo in srečo! Mičnosti prizorov ni. mogoče opisati s kratkimi besedami. Zato vzemi vsakdo knjigo samo v roke in uživaj! Pohvaliti moramo požrtvovalnost Učiteljske tiskarne, ki je dala knjigi prekrasno, lahko rečemo, doslej najlepšo opremo. Knjigo krasi neti roj slik in sličic domačega, umetnika, ki je utisnil Kresničicaml pristen slovenski značaj. Pozdravljamo »Kresnice« ne le za lo, v°r so pomnožile število dobrih mladinskih knjig, ki jih pri nas ia-ko pogrešamo, amprlk tudi zato, ker so ena najlepših mladinskih knjig, kar jih imamo. Upamo, da tudi pri nas no bo družine, ki ne bi imela »Kresnice«. x 125-letnica rojstva velikega, ruskega pesnika Puškina je bila 8. tm. Najlepše njegovo delo je povest • »Evgenij Onjo-gin«. Puškina poznajo v vseli svetovnih jezikih. , i iv •>'. |. Orjuna. Službene rb.iave Or.iuno Maribor. Interesenti za ekonomsko Orjuno se opozarjajo na sestanek, ki se vrši v soboto dne 21. junija 1924 v Narodnem' 'domu ob 20. uri. Poroča delegat iz Ljubl jane. — Pridite vsi, ki, se zanimate za to našo važno gospodarsko organizacijo! Člani, ki so nameravajo udeležiti Vidovdanske Proslavo v Ljubljani, sc pozivajo, da prijavijo udeležbo v tajništvu ob običajnih urah. Udeležba članstva v krojih obvez-•9»i Vožnia polovična. Zdravo. Tajnik, •smttr «c\ ‘ ' r'~ 1 ■■ ) Sokolstvo. o Načelstvo Kola jahačev vabi vsa ; brate, da se udeleže slavnosti razvitja j prapora sokolskega društva pri Sv. Le-j nartu v nedeljo 15. tiri. Zbirališče točno, ob pol 6. uri v Narodnem domu. Kroj! po predpisu za jahače. Bratje, ki se nameravajo udeležiti, naj prijavijo svojo udeležbo načelniku br. Novaku v Narodnem domu. Zdravo! o Zlet naraščaja in članstva v Sv. Le* nart. Naraščajevega zleta.in razvitja prapora v Št. Lenartu se udeleži tudi' članstvo mariborskega sokolskega, društva v nedeljo dne 15. junija. Zbirališč« naraščaja kakor tudi članstva, ki se udeleži zleta pe§, v kroju in brez njega, je pred Narodnim' domom'. Odhod ob 5. uri. Ono članstvo, ki se hoče peljati z avtomobilom; pa se mora zbrati ob 7. uri pred kolodvorom', odkoder 'se potem' skuipno odpeljemo v št. Lenart. Gena vožnji bo od 15—20 D. Bratje in 'Sestre! Da naše bratsko društvo moralično čim! bolj podpremo in mu damo večjo vzpodbudo k nadaljnemu delu na, meji v bivšem velikem' nemčurskem gnezdu, je naša dolžnost, da se tega zleta in razvitja lame« njega. društvenega prapora bdele- j žimo v čim' večjem številu. Držite se točno gori navedenih ur. Da borno ceno avtu skalkulirali, se mora vsakdo od udeležencev javiti v društveni pisarni v petek od 6.-7. ure. Zdravo! o Sokolski okrožni zlet v Rogatcu. Društva celjskega sokolskega okrožja prirode dne 6. julija, tl. okrožni zlet V Rogatcu. Spored: Sprejem na kolodvoru ob 9.29 zjutraj in pohod na trg; pozdrav j na trgu; ob 10. uri skušnje članstva in! naraščaja za popoldansko telovadbo; ob--3. uri javna telovadba; po telovadbi ljudi: ska veselica ob sviranju mariborske vo-s jaške godbe. Odhod zbdnjega vlaka Rogatca ob 18.02. Po potrebi tudi pose-j bon vlak. Drugi vlak odpelje iz Rogatca! zjutraj ob 5.02. Vabimo iskrem vse članstvo in prijatelje »Sokola«, da se udelež« tega zleta v kar največjeml številu. Zdra- j vo! . , ii. .. i ■ ■ i ': • • |J Film: ' Mestni kino. III. epoha. velezanTmv* pustolovščine »Zlata lobanja« in Biceflj »Sence, ki govore« V 5 Činih, 'se predvajal v petek, soboto, nedeljo in pondeljefc. |j Soort : Kolesarski klub »Penin« vabi vs® svoje člane na izlet v Št. IIj, ki se vrši vij nedeljo dne 15. tm. Odhod točno ob T&J uri iz Nar. doma. — Odbor. j j : Ljubljana : Maribor. V četrtek 19ie trn. se odigra v Mariboru medmestna re-j prezentanena tekma Ljubljana k on trat Maribor. Vendar se .ie povzpelo do tegaJ da se ta leta 192Q opuščena tekmovanja, ki so za razvoj našega nogometa vele-4 važna, zopet vpeljejo! j jj : Tekmovanje preko binkoštnih ’ prazw nikov v Mariboru. SK Svoboda je 0 pewj mlajenim' simpatičnim moštvom pod leg-: la rezervi Rapida v nedeljski predtekmi) z 3 :4. Tekmovanje z Klubom! privatnih* nastavljencev je prvo moštvo. Rapidalj dobilo z 2 : 6. V pondeljek je prerntatgala* rezerva ISSK Maribor Privatne nastavni Ijence z 3 : 0. Omenimo pri temi, da .jat vzelo moštvo Nastavljencev v svojo sre«] do igralca, ki jo kot športnik le v najJ slabšem spominu izza m;nulih let ter tu-; di pri tern nastopu jasno dok »zal, da n# more biit v resno oporo niti enI resuS športni skupini. Da se je moralo v, a*« ščite športno organizacije pritegniti- poJ linijske organe, priča o hajtežjenfi kr8e*j n ju športnih običajev, kar j iti' zazna-mjnfc* jftnfo izza preobrata. Sodnik g. Sdham1 ritsch zadovoljiv. Ob pol 18. uri je nastopil Maribor proti Rapidn k trening«! tekmi, katera bi naj v prvi vrsti služil*! kot resna vaja za finalno prvenstveni* tekmo Maribora v Ljubljani, v drug* vrsti pa deloma nadomestila opuščeni rnzpored tekmovanj z graškim' SturmbrrCj Rapid pa je pretvoril namenjeno tekmoll v očito borbo za rezultat (posebno drugi! polčas), kar je vplivalo malo razburljiv* no ipak snlo mu hvaležni — pokazal nami. je šibkost Maribora v vsej veličin!« Vkljub rahli premoči, v drugem! polčasu! colo popolne premoči Maribora, go s* >T3X?B75 »< V. Mai'ib"oru,!aua li’lamla'102? ■vrata prvaka rečFno prebijala! — V n&-Ideljo nastopi Maribor \| konkurenčni boj xa prvenstvo Slovenije ter se lahko mirno zaveda, da je štiri mesece letošnje sezone zelo slabo izrabil, da, celo nazadoval od prvih letošnjih nastopov, žal pa je tangirana s temi dejstvi v glavnem u-prava odseka, ki še do danes nima izbranega moštva ter je kot merodajni instanci bržkone imponira občutna pomanjkljivost v moštvu. Zahtevali bi pac lahko trdnejšo skupino od nagoni. odseka ISSK Maribor, ki se še posebno krasi, g prvenstvom okrožja, da celo drugim Ihestom Slovenije. — Rezultat tekme 5 :1 (2:1) za Rapid. Sodnik g. Šepee, Goali so padli iz samih prodorov! : JDS. Seja ek^ekutive mariborske in ljubljanske oblastne organizacije JDS se je Vršila v četrtek 12. tm. v Celju ob polnoštevilni udeležbi obojestranskih delegatov pod predsedstvom dr. Žerjava in dr. Lipolda. Razpravljalo se je o važnih tekočih zadevali, zlasti o položaju z ozirom na dogodke v Trbovljah, o občinskih volitvah, o šolskih vprašanjih, vprašanju bolnic, vprašanju mariborskega, celjskega iri ptujskega gledališča, o vprašanju gasilnih društev, o zadevah ■Prekmurja ter o vprašanju koalicije naprednih elementov pri raznih volitvah. Seja je trajala od 3. do 7. ure pop. ter so se storili X Vseh vprašanjih soglasni 'sklepi. »r; Ptujske vesti. Deška meščanska šola v Ptuju priredi Sne 17. in 18. tm. v zvezi z zaključitvijo Šolskega leta 1923-24 razstavo pismenih idel iz vseh predmetov. Občinstvo vljudno vabimo, naj si ogleda razstavo v III. razredu, Panonska ulica št, 5. — Ravnateljstvo. ' f M*!*! ■' bi Porotno sodišče. * \ Zopet detomor. Radi detomora se jo zagovarjala danes pred poroto 25-letna Katarina Mada-rae, služkinja v Petešovcih. Dne 3. apr. tl. je piorodila deto moškega spola. Da bi zakrila sramoto, jo dete po porodu vrgla v stranišče, kjer »o ga našli pri izpraz-mjevanju greznice in tako prišli na zlo- čin. Sprva se je zagovarjala, da je porodila na stranišču, pozneje pa je zagovor izpremlenila, da je porodila v sobi in da ne ve, kaj je napravila z otrokom, ker je bila vsa zmedena. Tekom1 preiskave je priznala, da je porodila v sobi. Bila je sama. Dete je padlo na tla, je malo zajokalo, nato pa utihnilo. Misleč, da je otrok mrteV, ga je vrgla v stranišče. Izvedeniško roročilo pravi, da je bil o-trok' ob1 porodu živ in je umrl še le, ko ga je vrgla v greznico. j Obsojeua je bila na 3 leta ječe. :*r'i!?jij ; ig: Maribor, 13. junija. Napad na orožnike v Prekmurju. Danes je pričela pred mariborsko poroto razprava zoper 32 obtožencev iz Gor. Bistrice v Prekmurju radi znanega napada na orožnike avgusta meseca lanskega leta. O napadu smo tudi mi obširneje poročali. V preiskovalnem zaporu so bili pridržani Jurij Borovič, posestnik, Rudolf Kreslin, delavec in Štefan Tkalec, delavec, dočim je bilo ostalih 29 obdolžencev po dovršeni preiskavi izpuščenih na svobodo. Danes je bila prečitana 12 strani obsegajoča obtožnica, ki slika dejanje takole: Dne 26. Avgusta je prišla Ana An-tolini iz Gornje Bistrice v gostilno Sam'. Bauerja v Orenšovcih in tamkaj slučajno navzočemu orožniku Josipu Postružniku povedala, da hodi iz kaznilnice pobegli kaznjenec Janoš Balažič na lvlev posestnika Kuzme v Gor. Bistrici spat in da bi ga tam lahko ujeli. Orožnik Postružnik se je v to svrho dogovoril s svojima tovarišema Alojzijem' Severjem in Antonom Krampom', da gredo še isto noč, preoblečeni v civilno obleko in oboroženi z vojaškimi samokresi v Gornjo Bistrico zasledovat ubežnika. Krog 22. ure so dospeli preoblečeni o-rožniki do križišča cest malo nad vasjo, kjer so se 'dkrili in čakali do polnoči, nakar so se podali v vas. Zamenjali pa so Kuzmanovo hišo v Kreslinovo in tako prišli mesto na Kuzmovo, na Kreslinovo dvorišče. Najprej so hoteli preiskati gospodarsko poslopje. Orožnika Sever in Kramp sta se postavila na stražo, Postružnik pa je zlezel po lestvici na senik. Ko j« bil že tako visoko, da je videl v notranjost, je posvetil z električno svetilko ter opazil na 'šenu neko osebo. Opozoril je svoja tovariša, češ, ga že imamo. Mislil je seveda Balažiča. V tem trenot-ku sta. Spodaj stoječa, orožnika slišala skok človeka na zadnji strani Senika. Ivakor se je dognalo, sta bila to Horvat Štefan ml. in Rudolf Kreslin, ki sta spala na seniku. Skoraj v istem trenutku so od vseh strani pridrveli vaščani in s koli napadli orožnike, tako, da sta se Sever in Kramp vsled udarcev takoj onesvestila. Josip Postružnik pa je dobil tako težke poškodbe na glavi, da je še istega dne u-mrl. A to še napadlacem ni zadostovalo. Zvezali so težko ranjene orožnike z vrvmi, jih gnali zvezane kot živino skozi celo vas k županu in jih med potom‘suvali in pretepali. Zupan pa, mesto da bi bil s svojo avtoriteto zaščitil orožnike, je pcslal svojega sina v vas po voz, na katerem so potem zvezane orožnike peljali v Doljno Lendavo. Umirajočega Postružnika so naložili na voz, dočim so Severja in Krumpa privezali k vozu in pognali konje v dir. Še le na okrajnem glavarstvu v Dolini Lendavi so orožnike rešili in jih oddali v bolnico, dočim je Postružnik že med potom umrl. Obdolženci deloma priznavajo svoje dejanje, izgovarjajo pa se, da niso vedeli, da so bili to orožniki, temveč so mislili, da imajo opraviti s tatovi in' vlomilci. To trditev pobijajo zaslišane priče, ki izpovedujejo, da so nekateri izmed obdolžencev pri napadu zmerjali <•- jž-nike, češ, pi*ej ste vi nas gonili, sedaj pa bomo mi vas. Torej so vedeli, da so imeli opravka z orožniki. Državni pravdnih jih obtožuje organiziranega napada. Sklepa to iz tega, ker se je napad izvršil tako nepričakovano, da še niso mogli niti braniti. Da so bili že prej dogovorjeni, bi bilo sklepati tudi z tega, da So se ob pol 2. uri zjutraj, ko vendar vse spl, v tako velikem številu naglo zbral> Med prvimi so bili vaščani, ki 'stanujejo daleč od kraja napada, iz česar sledi, da so bili pripravljeni in so čakali kje v bližini. Državni pravdnik tudi sumi, da je Silo obvestilo Ane Antolinove sanlo past, v katero so hoteli zvabiti orožnike. Obtožnica zaključuje, da so obdolženci storili dejanje dogovorno, namenoma iif iz rrirž-nje do našega uradništva, ki jo je osebi to opažati pri prekmurskem! prebivalstvu, O potoku razprave bomo poročali obširneje. ' Izpred sodišča. Tat koles. Dne 10. oktobra 1923. popoldan je bilo ukradeno trgovcu Ivanu Pregradu v i/j liu xixjčl *»ivjiotvauiuva cesta št. 28 kolo v vrednosti 9600 K. Te tatvine je osumljen 251etni, v Oradetf pristojen trgovski pomočnik Fridrih Pirš. Pirš je prišel iskat dne 10. oktobr? 1923 v hišo Aleksandrova cesta 28 svojega znanca Rudolfa Janžeka ter šel skozi' hodnik, kjer se je nahajalo Pregradovo kolo. Dognalo se je, da se je istega dne peljal po Cankarjevi ulici s kolesom iD sicer s tako naglico, da je skoraj povozil neko zensko; lastnega kolesa pa ni posedoval. Pirš je bil pred okrožnim sodi* ščem obsojen na 6 mesecev težko ječe. ----- Primorske vest!. Smrtna kosa. Dne 11. tm. je umrla v Trstu zdravnica dr. Nada Slaviikova, hčerka voditelja tržaških Slovencev dr, Edvarda Slavika. Bila je med jugoslov, prebivalstvom splošno priljubljena. Gospodarstvo. g Živinski seiem v Mariboru. Dne 19 junija se je prignalo: 15 konjev, ll bikov, 134 volov, 388 krav, 9 telet in 1 oveni Skupaj 558 komadov. Povprečne cene zs različne živalsko vrste so bile sledeče} debeli voli 1 kg žive teže 13.50—13.75 Din* poldebeli voli 13-13.25, plemenski voli 12-12.25, biki za klanje 10—10.50, klavne krave debele 10.75—11.25, plemenske krave 8.50—9, krave za klobasarjo 6.25—7.75, molzne krave 7.75—8, breje krave 7.75—' 8, mlada živina 650—12. Mesne cene; Volovsko meso I. vrste 1 kg 25—27 Din. II 22—24. Meso od bikov krav telic 1 kg 19— 21 Din. Telečje meso L vrste 25—28. D. 19—24. Svinjsko meso sveže 1 kg 22.50— 35 Din. i| !■