Postnma piatam v gotovim Leto LVfl. V llublfafi). v nedeflo. dne 10. marca 1929	St 59 2. fedato *- S o<«
Naročnina
Dnevna lidnlo
za državo SHS
mesečno U Din polletno 130 Din oeloletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din notic 11»Ro itdala
celoletno vJugo-tlovlfl 120 Din, za Inozemstvo M0 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasom 1 stolp, petli-vrslo mali oglasi po 1*56 ln 2 D. veCJI oglasi nad 43 mm vlklne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ pn vccicm □ naroČilu popust
Izide ob 4 zlulra)
rožen pondellke In dneva po prazniku
UreanlSivo /e v Kopltar/evl ulici ti. 0111 Kokoplal se ne vračalo, nelranhtrana pisma ae ae aprelemalo + Uredništva telefon St. 2030, upravniStvo St. 232Š
Znamenje časa
Naš vek ima nekaj grandioznega. Vse stremi za poenotenjem, poenostavljenjem iaa izenačenjem. Društvo narodov zbira v sebi predstavnik© že skoro vsega sveta, in čeprav se ne more imenovati v svojem ustrojstvu idealno, se vendar v njegovem delovanju nakazujejo smernice, ki utegnejo postati sčasoma — ako sveta ne doleti zopet kaka katastrofa — merodajne za vse države. Iste tendence, vežoče najrazličnejše narode in njihov© osobitosti v eno duhovno celoto, vladajo leposlovju in likovnim umetnostim, verstva se zbližujejo in teže za praktičnim sodelovanjem in vesoljnostjo, gospodarsko življenje in tehnika postajajo en sam, ves svet prepre-gajoči mehanizem, ki racionalizuje proizvodnjo, delo, uživanje, sploh vse človeško vnanje delanje in nehanje po istih principih. In ker stroj, čim ogramnejši je in či bolj kompliciran, zahteva v svrho preciznega funkcioniranja enotnega vodstva, si moremo iz tega razlagati preobrat, ki povsod iz meščanske demokracije preteklega stoletja kaž© v nove oblike.
Najgrandioznejši načrt v tej smeri je brez dvoma ustanovitev svetovne banke, kakor si jo je zamislil finančni svet Amerike, ki danes vsemu svetu narekuje svoje metode dela, svoj način mišljenja in organizacijo življenja. Po tej banki, ki ne bi imela samo na čisto pri-vatno-poslovni bazi voditi in urejati nemška reparacijska posojila, ampak tudi Nemčiji, ki more plačati vojno odškodnino samo s presežki svojega izvoza, dajati investicijska posojila in kredile za dvig industrije, ne bi prišla pod eno oblast in vrhovno vodstvo samo Nemčija, nego tudi vse države Evrope sploh. Kajti v delokrog banke bi spadalo tudi poravnavanje ogromnih dolgov, ki jih imajo države iz svetovne vojne medseboj in napram Ameriki. Kdor pa na tak način obvladuje gospodarsko življenje, ta je merodajen tudi za politično življenje in njega razvoj ter smeri. To pa je gospod Pierpont Morgan, ki bi tem potom postal pravi gospodar sveta prav v smislu in stilu onega, ki ga v apokaliptičnih črtah riše Hugh Benson v svojem slovilem romanu.
Če se bo ta načrt, 3 katerim bi skupina ameriških milijarderjev in milijonarjev ter z njimi zvezanih evropskih bančnih koncernov napravila največji posel sveta, izvedel v tem zamišljenem obsegu, je drugo vprašanje; na vsak način je načrt sam na sebi simptomati-čen za današnji svet in smeri njegovega razvoja in se bo končno vsaj v glavnih potezah tudi uresničil. Svet bo vodil takorekoč vrhovni finančni obratovodja; vse gospodarstvo in tehnika mu bo služila; politika in vnanja kultura, pa v veliki meri tudi duševna, bosla hodila po potih, ki se bodo začrtala v materi jelno podlago našega življenja; racionalizacija, mehanizacija in poenotenje sveta se bosta dovrševala z rapidno naglico, če ...
Nihče ne ve, ali in kakšen bo ta če, kajti stopnje zgodovinskega razvoja se ne dajo nikoli z gotovostjo predvideti. Na vsak način ima težnja za »amerikanizacijo« življenja tako svoje svetle kakor svoje temne strani.
Unifikacija sveta je neizogibna in potrebna; gospodarska in tehnična centralizacija ne more samo zelo olajšati življenje, ampak pripravlja pot tudi večji moralni solidarnosti in kulturnemu poenotenju človeštvu vsaj do skrajne meje možnosti. V tem oziru sliči naš čas zelo antičnemu za vlade Octavijana Avgusta. Toda osnova, na kateri se to zbliževanje in centralizovanje vrši, je privatno-ka-pitalislična; velika svetovna banka pomeni tudi ogromne dobičke za nekatere izbrance človeštva, s tem pa gre vzporedno čim večje in širše zasužnjevanje množic, ki se sicer tudi na ta način lahko do izvestne mere dvignejo do večjega materijeinega blagostanja, ostanejo pa kljub temu ali pa ravno radi tega duševno nezadovoljene. Če rastejo zagospodo-valne težnje veleposedujočih, rastejo težnje neposedujcčih ali vsaj odvisnih in nesoodlo-čujočih v še večji meri. Če se bo po volji ameriSkega velekapitala za delj časa ohranil svetovni mir — in Bog daj, da bi se čim dlje! — pa je ohranitev miru med stanovi, duševno zadovoljstvo vsakega posameznika in občestva, njega notranji mJr, problem, ki ga amerikanizacija in racionalizacija gospodarskega in političnega življenja ne bo rešila, kakor ga na drugi strani tudi ni tako zvana proletarska diktatura 9ovjetov. Ta regulator so samo religiozne in etične sile, ki vto iz najgloblje notranjosti duše. Tudi v tem, da se stavlja s toliko močjo in neodložljivoetjo to-le vprašanje, sliči naš čas zadnjim trem stoletjem rimskega imperija.
Uprava le vKopiiarlevi uJ.Si.6 Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.630 tn 19.34» aa lnaetate,SaralevoSi.7503. Zagreb St. 39.011, Praga In Hunat St. 24.797
Vse nacionalistične organizacije razpuščene
Razpust Orjune, Hanao in Srna o
Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Odlok notranjega ministrstva o razpustu nacionalističnih organizacij v državi je pričela danes policijska uprava izvajati. Razpustila je centralo in podružnice vseli organizacij Orjune, Srnao in Hanao. V Belgradu je razpustila te organizacije belgrajska mestna uprava. Prepovedano je
tudi nadaljnje izhajanje vsega tiska teh organizacij.
Split, 9. marca. (Tel. »Slov.«) V Kaštel Novem, v Kaštel Sučurcu in Vranjcu pri Splitu je veliki župan razpustil tamošnje orjunaške organizacijo ter zaplenil njihovo imovino in arhive.
Nobenih redukcij fakultet
Izjava zagrebškega rektorja - Vesti o redukciji fakultet so škodljive
Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Zagrebški vseučiliški rektor dr. Bolobrk je dal glede namena svojega prihoda v Belgrad izjavo, v kateri je med drugim dejal:
Pred šestimi dnevi je zagrebška univerza predložila gotove amandemente. Usoda teh me je zanimala. V časopisju so se pojavile vesti o redukciji fakultet. Profesorji so zahtevali, da se njih položaj izenači s sodniškimi dokiadami, ki stopijo v veljavo 1. aprila. Vse te stvari sem hotel zvedeti. Univerza je predložila mnogo aktov. Hotel sem se poučiti, kaj je z njimi. Prosvetni minister me je dvakrat sprejel. Razpravljala sva o teh vprašanjih. Od njega sem dobil zagotovilo, da se bodo plače univerzitetnih profosorjov izenačile s sodniškimi dokiadami. Finančni minister me je opozoril, naj tega vprašanja za sedaj ne for-siram zaradi težavnega finančnega položaja
države. Amandementi so sprejeti. Vendar sem zadovoljen s proračunom, ker izkazuje celo nekaj poviška.
Zadnja leta se pred začetki semestrov postavlja vprašanje redukcije fakultet. Te vesti so škodljive. Značilno je, da se pojavljajo ravno pred vpisovanjem. Te vesti najdejo pri dijakih, ki se vpisujejo, odziva, naj so ne vpisujejo, oziroma, naj se odvrnejo od domačih fakultet. O tem vprašanju som govoril s pred-sodnikom vlade in Nj. Vel. kraljem. Pooblaščen sem, vso te vesti odločno zanikati: Brez nas, mimo nas se to vprašanje ne bo reševalo.
Dalje sem interveniral zaradi ukinitve gozdarske fakultete ter za dijaški dom in dijaško menzo, ki se nahajata v težavnem položaju. V tem oziru je finančno ministrstvo storilo gotove ukrepe.
Kakšen ho novi srednješolski zakon
Zasebne šole bodo načeloma dovoljene
Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Vesti o srednješolskem zakonu, ki so jih prinesli nekateri slovenski in hrvatski listi, so prezgodnje in netočne. Zakonski načrt srednješolskega zakona se izdeluje na podlagi prejšnjega Gro-lovega načrta. Nova končna stilizacija še ni gotova. Podrobnosti načrta se drže v tajnosti. Na splošno dopušča zakon zasebne šole, vendar je treba med njimi razlikovati. Zakon dopušča tudi strogo konfesionalne šole. Te so najbolj razširjene na Hrvatskem in v Bosni in imajo značaj internih šol. Kakor načrt določa, te šole ne bodo več imele pravice javnosti. Zanje bodo veljali posebni predpisi, tako glede sprejemanja učencev in polaganja izpitov, če naj imajo spričevala javni značaj.
Posebne določbe veljajo za tako zvane lukrativno gole, ki so neke vrste pridobitna podjetja. Tudi za te veljajo posebne določbe o polaganju izpitov.
Novi načrt ima v vidiku zasebne šole. Te so povečini tudi sedaj imele pravico javnosti. Nekatere so pokazale naravnost odlične šolske uspehe. Zato bo ostalo, kolikor smo poučeni, v toliko pri starem, da bodo mogli izpiti in matura na teh šolah dobiti pravico javnosti. Načrt torej načelno določa zasebne šole. Loči jih po namenu. Za vsako vrsto ima posebne določbe. Pripomniti je treba, da je kljub vsemu treba počakali na končno stilizacijo, oziroma uzakonjeno besedilo.
Podpis pogodbe z Grško se zavlekel
Ženeva, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Podpis grško-jugoslovanske prijateljske pogodbe se je nekoliko zavlekel, ker hočeta udeležena ministra prej še urediti nekatera druga vprašanja med Jugoslavijo in Orško. Grški zunanji minister Parapanos potuje nocoj v Pariš in se bo najbrže vrnil v Ženevo v ponedeljek ali torek. V
Vprašanje honhordata
Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu za vere sc bo sestavila komisija, ki bo določila besedilo konkordata. Ministrstvu se je predložilo več tovrstnih pogodb Bavarske, Avstrije, Pruske in drugih sosednih držav. Osebno pa je minister na stališču, da naj 'vori podlago za konkordat srbski konkordat iz leta 1914.
Prodaja špiriia bo
monopolizSrana
Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) V finančnem ministrstvu se je dne 25. februarja rš'.la konferenca tovarnarjev špirita in kmetijskih proizvajalcev špirita. Ker se niso mogli sporazumeti, se je morala konferenca prekiniti. Sedaj je finančno ministrstvo samo rešilo to vprašanje v prid države. Prodaja špirita se bo monopolizirala. Dokler se ne izvrši monopoli-zacija prodaje špirita, se bodo izdali začasni ukrepi.
Prvi realen rudarski proračun
Novi proračun ministrstva za gozdove in rudnike znaša 350 milijonov dinarjev, pri čemur niso všteti izdatki za rudnike. V primeru z lanskim je letošnji višji za 100 milijonov. Dohodki so za okoli 20 odstotkov večji ko izdatki. Zatrjujejo, da je to prvi realen proračun ministrstva tekom zadnjih deset let.
poučenih krogih smatrajo, da se bo pogodba lahko podpisala v Ženevi v sredo ali četrtek.
Vprašanja, ki jih je še rešiti, so starejšega datuma in niso težke narave, vendar pa bi obe stranki radi videli, da bi bila urejena še pred podpisom prijateljske pogodbe.
Vesti o deseiurnthu
prezgodnje
Pred kratkim so poročali nekateri listi, da bo uveden pri nas deseturni delavnik. Kakor pa poročajo sedaj zagrebške »Novosti«, je ta vest mnogo prezgodnja. V ministrstvu za socialno politiko so namreč dopisniku lista izjavili, da je ta vest mnogo prezgodnja, ker se sploh šc ni pričelo delati na tem vprašanju. Šele ko bo urejen ves materijal, ki ga je dala pred kratkim sklicana konferenca v Zagrebu, se bo pričelo razpravljati o vprašanju odpiranja in zapiranja obratovalnic.
Prevedba sodnikov i. aprila
Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Pravosodno ministrstvo živo dela na tem, da se ;od-niki prevedejo po novem zakonu o sodnikih, in sicer do 1. aprila. V ministrstvu jc nadalje končan referat o premestitvi sodnikov in sodnih uradnikov po novem zakonu. Gotova je tudi razmestitev policijskih uradnikov na Hrvatskem in v Vojvodini.
„Riječ" izšla kot tednik
Zagreb, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Danes je po tritedenskem presledku izšel tednik »Ri-ječ«. Urejata ga Ante Kovač in Steva Stoja-novič. »Riječ« bo izhajala kot tedenska revija. Prva številka obsega 24 strani ter prinaša prispevke dr. Kusa Nikolajeva, dr. Bonefačiča iu drugih.
Namen novega živinorejskega zakona
Belgrad, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Kmetij-tijsko ministrstvo je izdalo komunike k zakonu o živinoreji. 0 tem zakonu pravi, da hoče izenačiti vse zakonske odredbe, ki imajo namen povzdigniti živinorejo. Nadalje so v njem vsi sistemi, ki bodo živinoreji pripomogli do povzdige. — Nadalje se ustanavlja enoten sistem licencovnnjo, kastracije in selekcije živine. Ministrstvo ugotavlja, da bo ta zakon služil vsesplošnemu napredku živinoreje.
Neumestna protibolgarska
pisava „Novosti4t
Zagreb, 9. marca. (Tel. »Slov.«) »Novosti« so priobčile v zadnjih dneh na uvodnili mestih več ostrih napadov proti oficielni Bolgariji z ozirom na sestavo bolgarske delega-cije v Ženevi, v kateri se nahajajo baje ljudje, ki jim Jugoslavija ni simpatična. Ti napadi, ki so edini v jugoslovanskem tisku, s« naleteli povsod na obsodbo, posebno 1 ozirom na to, da je po prizadevanju Nj. V. kralja otvorjena meja proti Bolgariji in da se j« s konferenco v Pirotu pričelo delo za jugoslo-vansko-bolgarsko zbliževanje.
Belgrajske vesti
Belgrad, 9. marca.
Zastopnik zunanjega ministra dr. Kosta ICumanudi se jutri vrne iz Ženeve. Kakor smo zvedeli, so pogajanja za pogodbo z Grčijo dokončana. Te dni bosita Kumanudi in grški zunanji minister Karapanos izdala o stanju stvari skupen komunike.
Razbojnike, ki so napadli kavarni pod Avalo, je orožništvo prijelo. Bilo je 9 moških in A. ženske.
Proračun belgrajske občine je finančno ministrstvo odobrilo. Proračun znaša 340 milijonov dinarjev. 4 milijoni so sc prihranili na račun osebnih izdatkov.
Načrt instituta za proučevanje zunanje trgovine je v trgovinskem ministrstvu gotov. V ta namen je fin. ministrstvo odobrilo 1.5 milijona dinarjev. Uradniki, ki se bodo nastavili 1. aprila, bodo spočetka pogodbeni. Institut se bc organiziral kot odsek oddelka za zunanjo trgovino.
V pogajanjih za trgovinsko pogodbo a Španijo je naša vlada predložila španski vladi nov načrt. Pričakuje se, da bo španska vlada v najkrajšem času odgovorila, nakar se bodo pričela pogajanja.
Kmetijsko ministrstvo jc na stališču, da je treba ukiniti uvozno carino na superfosfat. Centrala industrijskih korporacij je pripravila spomenico, v kateri pravi, da izdelujejo domače tovarne superfosfat v toliki meri, da ne zadostuje samo za domače potrebe, ampak ga celo izvažajo v inozemstvo nad polovico produkcije. — Tudi trgovinsko ministrstvo je zato, da ostanejo uvozne tarife za superfosfat.
Za prevoz blaga preko Soluna veljajo izr jemni tarifi, ki bodo približno isti, kot pristaniški. Da se določijo tozadevni predmeti in postaje, za katere veljajo ti tarifi, se bo vršila v železniškem ministrstvu konferenca, ki bo te tarife določila.
Barski nadškof Dobričič je prišel v Belgrad. Interveniral je radi ukinitve plač nekaterim duhovnikom njegove škofije, ker je vlada posegla v vprašanje 12 albanskih duhovnikov, ki so v njegovi škofiji. Bil jc pri ministrstvu 7.2 finance in ministrstvu za vere.
Zagrebške vesti
Zagreb, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Tu se je danes otvorila vinska razstava, ki jo jo priredila Zveza hrvatskih vinogradnikov. Ta razstava je druga t© vrst© v Zagrebu. Dosegla je popoln usp©h. Udeležilo s© je je 70 razstav-ljalcev, povečini iz Dalmacije in Hrvatske. Razstavo je otvoril zvezni predsednik Tukovič. 0 razstavi pa je govoril zvezin tajnik dr. Buč Razstava bo trajala do 11. marca. Nahaja se v prostorih zagrebške borze.
Zagreb, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Jutri sc prično v Zagrebu nogometne tekme za prvenstvo. Tekmovali bodo Železničar—Derby, Hašlc —Šport. Za te tekme je veliko zanimanje, ker se bo na njih pokazalo, kako so se klubi vežbali preko zime. Lansko leto je bil na prvem mestu Hašk, drugi Gradjanski, tretji pa Victoria.
Kako je tolmačiti zakon o javni varnosti?
Pre(l dnevi smo objavili poročilo »Vremena«, kako neka kompetentna oseba tolmači nova dopolnila k zakonu o zaščiti javne varnosti in reda in države. Proti temu tolmačenju pa je nastopil v uvodniku zagrebški »Obzor«. Nočemo se spuščati v oceno tega tolmačenja, pravi »Obzor«, ker očitno nimajo obvesne tile, ker ima samo vlada pravico, da jih tolmači. Priznamo pa, da so nekatera tolmačenja podprta z logičnimi argumenti in sklepi in da najbrže izražajo duh in misel izdanih dopolnil in sprememb.
Baš vsled tega pa se nam zdi čudno tolmačenje čl 5. novega zakona, ko se pravi: »Potemtakem je danes prepovedano ne samo izzivanje plemenske mržnje in prepira, temveč je prepovedano voditi propagando, ki v svojem končnem rezultatu pomeni plemenski separatizem in nestrpnost.«
Katera propaganda je to, ki v svojem skrajnem rezultatu pomeni plemenski separatizem ali nestrpnost, se vprašuje »Obzor«. Kdo je upravičen, da to dožene in na temelju česa? Sploh, kaj je to »v svojem skrajnem rezultatu«? Jasno je, da je vse to čisto nedoločno in nejasno. Še bolj so nejasna izvajanja, da je kaznivo vsako propovedovanje teorije, ki ni v duh* ideje narodnega in državnega edinstva.
Po »Obzorovem« mnenju sploh ni mogoJe identificirati narodnega in državnega edinstva. Državno edinstvo je realnost, mednarodno priznana činjenica, ki je izven vsake debate. Po mnenju »Obzora« pa je narodno edinstvo čisto nekaj drugega To ni odvisno niti od oblike vladavine niti od državnih mej. Nemci iz Avstrije in oni iz rajha so sigurno en narod, pa čeprav žive v dveh državah. Ravno tako se smatrali Srbi pred vojno za en narod in najsi so živeli v raznih državah in pod raznimi dinastijami. Zato je jasno, da je narodno edinstvo produkt zavesti in prepričanja. Od česa pa je to odvisno, je drugo vprašanje, ki nc spada sem.
Nato podaja »Obzor« kratko primero med našo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter kraljevino Velike Britanije. Niti enemu Angležu ali Škotu ne pride nikdar na misel, da bi sebe smatral za nekaj drugega ko za pripadnika angleškega, odnosno škotskega naroda, čeprav oba priznavata, da sta člana britanske nacije ali vsaj državljana britanskega imperija.
Zato je čisto samovoljno tolmačenje, nadaljuje »Obzor«, če bi se hotelo s tem tolmačenj«« reči, da so hrvatski narod, srbski na-<§bd in slovenski narod le teorije, katerih pro-.BOTijadovanje bi bilo nasprotno duhu idej£ naro <|nega edinstva, ker so to tri realne činje-nice, ki so celo priznane s samim sestavom naše države.
Še bolj pa to potrjuje interview, ki ga je dal Nj. Vel. kralj zastopniku »Reuterja« in v katerem pravi:
»Kakor tudi ne činjenica, da Velika Britanija ne dela Vas manjše Angleže ali Škote, tako bodo tudi Hrvati še nadalje Hrvati- Srbi — Srbi, Slovenci — Slovenci, a vsi skupaj bodo ponosni, ker so Jugoslovani...«
Tako »Obzor«, ki na koncu še pripominja, da je bilo v Belgradu vedno mnogo anonimnih »kompetentnih in avtoritativnih osebnosti«, ki so dajale v belgrajskih listih vsa mogoča tolmačenja, zlasti pa so rade tolmačile svoje pojmovanje narodnega edinstva.
*
Naše mnenje je, da v takih važnih stvareh pač niso na mestu nobena »kompetentna« tolmačenja, če so anonimna, ker morejo pač biti kompetentna samo mnenja, ki so podpisana.
Pomorske sile velesil
London, 9. marca. (Tel. »Slov.«) V modri j knjigi, ki jo je izdala angleška admiraliteta, se navaja moč angleške mornarice in drugih velesil s stanjem 1. februarja 1929. Po tej knjigi ima Anglija 16 velikih bojnih ladij, 52 križark, 140 rušilcev, 52 podmornic; Amerika 18 velikih bojnih ladij, 32 križark, 309 rušilcev, 122 podmornic; Japonska 6 velikih ladij, 34 križark, 101 rušilec, 69 podmornic; Francija 9 velikih ladij, 15 križark, 54 rušilcev, 52 podmornic; Italija 4 velike ladje, 14 križark, 65 rušilcev, 45 pod-1 mornic; Rusija 4 velike ladje, 4 križarke. 32 rušilcev, 15 podmornic; Nemčija 8 velikih ladij, 8 križark, 24 rušilcev in nobenih podmornic. Anglija in Japonska imata razen tega še po 4 bojne križarke. Anglija gradi 9 križark in jih namerava graditi še 3. Amerika gradi 8 križark in jih namerava graditi še 15, Francija pa gradi 4 in namerava graditi še 1.
Grčija pri reparacijah oškodovana
London, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Diplomat-Vski dopisnik »Daiiy Telegrapha« graja, da je Grčija pri svojih reparaerjskih dohodkih oškodovana s tem, da dobiva, kakor Romunija, po pogodbi v Spaa samo majhen del nemških reparacij in da je boli udeležena pri plačilih Avstrije. Madjarske in Bolgarske. Avstrija in Madjarska pa uživata sedaj 20 irini moratorij, Bolgarska pa radi potresa 2 letnega, radi česar je razumljivo, da Grčija noče ugoditi bolgarskim zahtevam glede likvidirane bolgarske imovine.
Prvo papeževo potovanje bo v Lurd
Dunaj, 9. marca. (Tel, »Slo«.«) »Neues Wiener Journal« sporoča, da se govori v cerkvenih krogih, da bo papež potoval v neitaU-jansko inozemstvo samo pri zelo izrednih prilikah, ker mu pogosto potovanje brani £e visoka starost. Zaenkrat se misli samo na potovanje v Lurd, kjer bo v prisotnosti vseh evropskih cerkvenih knezov imel zahvalno službo božjo, da jc vatikansko vjetaiitvo končano. Morda bo papež tudi osebno predsedoval evharističnlm kongresom in tako morda v prihodnjih petih do šestih letih prišel tudi na Dunaj. Možno pa je, da se bo £e v bližnjem času uredila brezžična postaja v Vatikanu in da bo imel papež svoje pridige, tako da bo potom radia ves svet lahko poslušal papeževe besede.
Časlilke diplomatov
Rim, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Papež je danes sprejel diplomatski zbor, ki mu je izročil udanostne čestitke za spravo v rimskem vprašanju. Na nagovor doyena, brazilskega poslanika, je odgovoril papež v francoskem jeziku z znamenitim govorom, katerega najvažnejši del je bil posvečen vprašanju, ali bi sv. Stolica morala zahtevati ali mogla pričakovati več garancij, kakor jih je prejela. Dve vrsti jamstva sta: juridično in moralično. Juridično jamstvo pred-
stavlja sredstvo za obrambo proti nasprotniku, toda papež smatra, da nima na svetu nobenega sovražnika m da zaupa trajni dobri volji in lojalnosti Italije, če pa bi jamstva imela pomeniti nekako variištvo, bi jih sv. Stolica še celo ne mogla sprejeti. Pač pa ima na razpolago celo vrsto moraličnih garancij, od katerih je najvažnejša diplomatična, katero predstavlja diplomatski zbor pri sv. Stolici. Nadaljne pomembno jamstvo je odobravanje, s katerim je ves svet sprejel akt sprave, tako da papež lahko reče, da z njim ni samo Italija, temveč ves svet. Papež se baš v tem trenutku, ki pomeni preobrat v zgodovini, hvaležno spominja vseh, ki so dali svojo kri za obrambo sv. Stolice. Zanje moli in bo tudi nadalje zanje molil. Kardinalski kolegij je danes na predlog kardinala-dekana Vanutelli-ja soglasno sklenil, poslati papežu ob priliki sprave z Italijo udanostno spomenico, s katero se izraža zadovoljstvo z doseženo spravo.
Zbor kardinalov
Milan, 9 marca. (Tel. »Slov.«) Sporazumno s papežem je kardinal-dekan Vanutelli danes sklical vse kardinale kurije v palači Dataria, kjer se jim bodo dala važna sporočila. Gre očividno za poročila o izvršitvi določb lateranskih pogodb.
Vsiaši prodirajo še naprej
Amerika podpira odkrito mehiško vlado
Newyork, 9. marca. (Tel. »Slov «) Vstaši prodirajo na severu in severozapadu še dalje proti vladnim četam. Tudi ona skupina vstašev, ki je zavzela Juarez in ki je prisilila vladnega generala Ramosa. da je moral prestopiti mejo Združenih držav, kjer so ga razorožili in internirali, prodira sedaj proti jugu. Komunike vlade pravi, da bo pod osebnim
vrhovnim poveljstvom Callesa poslala proti vstašem veliko vojsko, ki bo največja izza časov Obregonovih bojev proti Villi. Združene države, ki so prepovedale dobavo orožja vsta-šem, so prodale mehiški vladi ves svoj mate-I rijal, ki ga ima vojno ministrstvo Združenih ! držav odveč.
Jugosl. paviljon na dunajskem velesejmu
Posebno odlično zastopana Slovenija
Dunaj, 9. marca. (Tel. iSlov.c) Dunajski pomladanski velesejem, ki se otvori jutri, ima leto szanimivo atrakcijo, ki je že pri današnjem ogledu dunajskih in inozemskih časnikarjev zelo učinkovala. Jugoslovanska prometna pisarna na Dunaju je postavila lasten paviljon, v katerem je razstavila pokrajinske lepote Jugoslavije. Ravnatelj pisarne Katinič in trgovinski ataše v jugoslovanskem poslaništvu Simič se nista 6trašila nobeneg^ truda, da sta na nazoren način z zelo bOjnalo zbirko slik, deloma umetniških od priznanih slikarskih umetnikov, pokazala svetu lepote Jugoslavije.	:•' >
Današnje otvoritve jugoslovanskega paviljona se je udeležil tudi dunajski poslanik Milan Milojevič. Na pozdravni nagovor K a t i n i č a , ki je naglašal važnost tujskega prometa, ne samo kot pridobitne panoge, temveč tudi kot kulturnega sredstva za zbliževanje med narodi, je odgovoril poslanec
Milojevič z govorom, v katerem je izrazil svoje veselje, da more po dveletni ondsotno-sti zopet zastopati svojo domovino na Dunaju. Pritrdil je mnenju, da je tujski promet v gospodarskem življenju držav velikega pomena, da more ustvarjati nove zveze in poglobiti prijateljstva. Posebno je prepričan, da bode tujski promet med Avstrijo in Jugoslavijo, ki je od dneva do dneva večji, nedvomno pomnožil gospodarske stike in ojačil prijateljske odnosa ja>..,
Poudariti je, da. je v razstavi posebno močne zastopana Slovenija s slikami iz Ljubljane, Triglavskega gorovja, Bleda, Dobrne, Rogaške Slatine, Mojstrane in mnogo drugih krajev.. Poslanik Milojevič je v razgovoru z dunajskimi in inozemskimi zastopniki listov naglašal važno vlogo Slovenije, ki jo igra in bo igrala s svojimi pokrajinskimi lepotami v tujskem prometu.
Rothermerove meje za Madjarsko katastrofalne
Budimpešta, 9. marca. (Tel. >Slov.«) V ženskem legitimističnem društvu sv. ogrske krone je imel poslanec grof Jcžef Karolyi govor, v katerem je v imenu legitimistov odklonil Rothermerove meje. češ da so za madjarske agrarce katastrofalne. Ce se pomisli, da bi Madjarska, če bi se ji pridružili obmejni kraji, v katerih kompaktno stanujejo madjsrske manjšine, dobila samo dva milijona novih konsumentov, potem bi moral nastopiti bankerot madjnrskega poljedelstva. Pšenica in koruza bi morala postati cenejša. Niti veliki niti majhni. agrarci ue bi mogli plačevati davkov. Madjarska bi se zadušila v lastni masti, ali pa bi bila prisiljena, skleniti z Avstrijo in Češkoslovaško carinsko unijo. Rotliermerovib mej ni smatrati za idealne niti zemljepisno niti strategično niti promet-no-politično. Po mneuju grofa Karolyi-a bi bil edini ideal v tem, da bi se pod staro dinastijo zopet združile dežele, ki so gospodarsko navezane nase.
Čehoslovaški tisk zadovoljen
Praga, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški listi komentirajo z zadovoljstvom, da je v manjšinski debati v Ženevi zmagalo stališče onih držav, ki so z mirovnimi pogodbami obvezane k varstvu manjšin. Ustanovitev pro-učevalne komisije pomenja kakor piše »Narodni Politika«, toliko, kot končni pogreb v«eh poostritev manjšinskih pogodb. Nemška diplomacija si ima ta poraz, ki je odveč, sama pripisati.
Japonska se utrjuje v Santungu
Moskva, 7. marca. (Ameia.) Japonsko vojno ministrstvo je dovolilo dodatni kredit v i. eiku 2 tn po! milijoni jenov m strntitp šantunske okupacijske vojske za čas od t. 3. do 1. junija. Znani kozaški ataman Semionov zbira dobrovoljce med ruskimi emigranti Se-mjonov je v službi japonskega generala Čanga.
Litva ho podpisala
protokol Litvinova
Kovno, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Litvanska vlada javlja, da bo oficielno pristopila k Li-tvinovovemu protokolu, ker je dosedaj čakala na ratifikacijo po signatarnih državah. Ker je Litvinovov protokol sedaj pravomočen, ni sedaj za Litvo nobene ovire za pristop. Protokol se bo najbrž podpisal tekom prihodnjega tedna v Kovnu.
Nesoglasja v Politbiro-u
Moskva, 7. marca. (Ameia.) Politični biro se v zadnjem času ne sestaja več k rednim sejam. Njegovi člani občujejo s Stalinom le pismeno. Govore, da sta za Stalina le Mihojan in nevarno bolni nar. komisar Ordšonikidze.
Cerkev pridobiva v Rusiji
V več tovarnah v provinci se niso mogla vršiti voljlna zborovanja, ker so bila sklicana v času, ko se je vršila služba božja. Na deželi volijo ljudje v cerkvene svete namenoma le ljudi, ki so od sovjetskih volitev izključeni. Tako nastaja že nasprotje med državnimi in cerkvenimi volivnimi telesi. Vse to jasno dokazuje, da postajo v Rusiji versko življenje vedno močnejše in da pridobiva cerkev na ugledu.
Škof Proudhomme v Ljubljani
Sinoči ob pol 6 je prispel na svojem potovanju preko Zagreba v Ljubljano Josip Henrik Proudhomme, škof v Prince Albert in Sa-scatoon v Kanadi. Na glavnem kolodvoru so ga sprejeli ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič, predsednik društva sv. Rafaela p. Kazimir Za-krajšek in izseljenški nadzornik Fink. Škof Proudhomme ima v svoji škofiji mnogo izseljencev iz naše države, ki jim posveča mnogo skrbi. Radi tega ga je spremljal referent za kanadske izseljence pri izseljeniškem komisa-rijatu v Zagrebu dr. Barac. O polno« je škof nadaljeval pot proti Dunaju. Za ta čas je bil gost ljubljanskega škofa.
Sanacija Brunnerja
Trst, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Na pobudo Italijanske vlade so dovolile italijanske banke inaolventni ■ predilniški tvrdki Brunner moratorij za dva meseca, dočim je neka londonska banka dovolila moratorij desetih dni. Upanje je, da si bo tvrdka s tem pomagala preko težkoč. Kakor se zatrjuje Vašemu dopisniku, so izmišljene vse vesti, da bi tvrdka Brunner potegnila za seboj v težkoče tudi druge tržaške industrijske delniške družbe.
Primorske vesti
Ogenj. Široku Francetu iz Kromberga pr! Gorici je uničil požar stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. — V Trstu je zgorelo v LIoydovem arzenalu 50 vagonov lesa, ki j* bil last družbe same.
Smrt. I. Kavčiču, vulgo Kavčctovemu it Tabra pri Dornbergu, je utonil 6 letni sinček v studencu.
Izpremenjena imena. Odbor za izpreminje-vanje imen na goriški prefekturi je objavil seznam 65 poitalijančenih priimkov.
Krompirja ni. Po vsem Primorskem je ve« liko pomanjkanje krompirja. Ne samo, da j« bil pridelek radi suše izredno pičel, temveč je krompir še ves pomrznil. Ker se bliža čas sajenja, jc cena neverjetno poskočila. Trgovci na drobno prodajajo krompir kar po 120 lil kvintal. Ker je zadružništvo v popolnem -az-sulu, so kmetje povsem odvisni od trgovcev,
Brezposelnost. Ladjedelnice v Tržiču, Trstu in Miljah so reducirale delo. Odpuščen je bil del uradništva in mnogo delavcev. V Miljah, kjer je nekdaj delalo okoli 500 delavcev, je zaposlenih danes komaj 25. Uradne statistike prikazujejo Primorsko kot najbolj brezposelno deželo v Italiji. Delavstvo v ladjedelnicah je bilo še povečini slovenske narodnosti. Ker ni upanja na izboljšanje položaja v ladjedelnicah, ki tvorijo pretežni del primorske industrije, se delavci selijo v Ameriko.
Bolezen v istrL V Juršičih pri Vodnjano je več kot pol vasi zbolelo na influenci. Bolezen se pripisuje tudi pomanjkanju krepke hrane. Ljudje se povečini zdravijo s kuhanim vinom in influcnoo kljubovalno prenašajo.
Drobite vesti
Poraba romunskega posojila. Romunska vlada je sklenila, da bo od inozemskega posojila porabila 5669 milijonov lejev za saniranje prometa, in sicer 4666 milijonov za poplačilo dolgov državnih železnic, 353 milijonov za poplačilo poštnih dolgov, 58 milijonov za nabavo opremnega materijala za pristanišča, 512 milijonov pa za nabave državnih železnic.
češkoslovaški industrijci in trgovinske pogodbe. Včeraj je bil v Tcplicah občni zbor nemške glavne zveze industrijcev na Češkoslovaškem, na katerem so zahtevali, da se odstrani češkoslovaški zakon o varstvu delovnega trga, češ da je glavna ovira za sklepanje trgovinskih pogodb, posebno pa za češkoslovaško-nemško trgovinsko pogodbo.
Pariz, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Sodišče v Lyonu je včeraj odklonilo predlog italijanske vlade za izročitev bivšega italijanskega poslanca Imperatia, ki je pobegnil v Francijo. Obdolžen je, da je proti neki skupini fašistov nastopil z orožjem. Sodišče je presojalo stališče s čisto političnega stališča in to zahtevo odklonilo. Imperati, ki je po poklicu odvetnik, živi v Lyonu kot dekoracijski slikar.
Pariz, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Poslanski klub radikalnih socialistov je po včerajšnjem dogodku v poslanski zbornici zopet sklenil, da bo začel z jačjo opozicijo proti kongrega-cijskcmu zakonu in da bo zato vlagal številne dodatne predloge.
Pariz, 9. marca (Tel. »Slov.«) Proti glavnemu urednika >Quotidiena« Bertrandu in prejšnjemu direktorju Dymayu je preiskovalni sodnik v škandalu »Gazette du Franc« sedaj dvignil obtožbo radi goljufije in kršenja zaupanja.
Milan, 9. marca. (Tel. »Slov.«) V Turinu se vrši danes italijansko-francoska konferenca za zračni promet, na kateri hoče francoski minister za zrakoplovstvb Eynac skleniti z italijanskim državnim podsekretarjem Balbom itali-jansko-francoski dogovor o zračnih progah na ozemlju Sredozemskega morja.
Oslo, 9. marca. (Tel. »Slov.«) Na gradu Oskarhall, na katerem hoče bivati norveški prestolonaslednik Olaf po poroki s švedsko prince-zinjo Marto, so našli z dinamitom napolnjen peklenski stroj. Vžigalna vrvica je že tlela. Najbrže jo je ugasnil veter.
Zastrupljenje. Skrivnostno smrt zdravnika dr. Cimbalova v bolnici v Kutnih horah, ki je bil zastrupljen z večerjo, katero so pripravili v bolnici, sedaj češki listi ne spravljajo več v zvezo s političnimi vzroki, temveč iščejo sedaj krivce v bolnici sami. Ugotovilo se je, da je nekdo odpiral pisma, poslana dr. Cimbalovu in da je izginilo neko pismo, katero je dr. Cimba-lov neposredno pred smrtjo pisal. In dalje, da je izginil njegov dnevnik. »Narodny listi« trdijo, da je bilo zastrupljenje izvršeno iz konkurenčne zavisti. Pri orožništvu je bila vložena ovadba proti neznanim storilcem.
Dunajska vremenska napoved. Na zapadu in jugu malo izprememb, na vzhodnem robu Alp 1k> temperatura nekoliko padla, verjetno pa je, da bo za enkrat še ostalo južno.