/Primorskim
OOfc “ 1 '"'•d JWvC82_
čpad-u ..	i^) _
l *F» POSIfA^r. ANA V GOTO VN I 500 LIR Spedlzione ki abbonamento postile 45X Alt 2, conra ZMi, hgge G82S6 - HUt d Theok
SREDA, 28. JANUARJA 1998
Kaj se skriva m zgodbo o gatah?
Bojan Brezigar
Človek res ne ve, ali bi se jokal ali smejal: dejstvo, da je usoda prvega moža Prve in edine velesile na svetu odvisna od okoliščin, ki so povezane z njegovimi ljubezenskimi Prigodami in nezgodami in ne z njegovim političnim delom, je zares na meji med tragičnim in komičnim in daje jasen vtis dokaj nenavadne miselnosti, ki je v ZDA očitno večinska.
Prav to dejstvo, in ne resnični ali namišljeni oralni odnos gospodične Levin-sky z gospodom Clintonom, daje človeku misliti, bi tudi vzbuja zaskrbljenost- Trditev, da ne gre za to, ampak za dejstvo, da je Clinton lagal, vse še zaostruje.
Nihče se, na primer, ni v Ameriki razburjal zaradi s katerimi so oblasti krmile državljane vse od konca druge svetovne vojne: nihče ni vedel za tisoče težkih ranjencev v korejski vnjni, ki so jih pred javnostjo skrili v Groenlandijo; nihče ni vedel za tajne atomske poskuse, ki so verjetno terjali veliko število življenj; nihče ni vedel Za kazenske ekspedicije marincev v raznih drža-vah Latinske Amerike in drugih delih sveta. Prav jako se ni nihče razburjal, ker so davkoplačevalci za odkrivanje spolnih strasti Predsednika plačali mno-8° vec, kot so vložiti v pre-pfj-Cevanjc atentatov, kakršna sta bila na primer jTC v New Yorku in vladna palača v Oklaho-nd. Seveda, da ne govori-j110 0 tem, kaj se je dogaja-” v fujini: kako je bilo z kdadiom, kako z umorom .da Mora, kako z bomb-[d^m atentati v velikih ita-bjansldh mestih, kako z le-alom nad Ustico? In še bi lahko naštevati.
Zaradi vsega tega se v ‘bnerild ni zgražal nihče, m noben predsednik ni bil faradi tega prisiljen k odstopu.
Iz filma o Richardu Ipionu mi je ostal v spo-^dnu samo stavek, v kate-F6® predsednik pravi, da Je končal vojno v Vietna-®u in da je odprl vrata Ki-Pa mora sedaj od-sj0Piti- Morda je moral odstopiti prav zaradi tega. j®el je srečo, kajti s Ken-edyjem se je končalo drugače.
Kaj pa Clinton? Kaj, če z**Vso to zgodbo skriva ) drugega, na primer od-°®\s Palestinci ali pa ®°rda kake predsedniko-a namere v zvezi s Kubo, kakor zelo aktualna te-a. Res je namreč malo erjetno, da bi samo zgod-
prah.^313^1 ^8™!® ves ta
ZDA / USPEŠEN TELEVIZIJSKI INTERVJU PREDSEDNIKOVE ŽENE
»Sexygote« je za Hillary Clinton zarota republikanske desnice
Hillar/ za sedaj prepričala, kar je pozitivno vplivalo celo na newyorško borzo
NEW YORK - Za ženo ameriškega predsednika Clintona Hillary je spolni Škandal, s katerim poskušajo politično uničiti njenega moža, zarota ameriške desnice, tako da bo moral nekdo plačati, ko bo resnica prišla na dan. Glavna Clintonova zaveznica je včeraj branila svojega moža, ki ga obtožujejo, da jo je varal z 21-letno pripravnico in da je dekle naščuval, naj laže pod prisego. Prva ameriška dama je spregovorila le nekaj ur pred Clintonovim pomembnim govorom o položaju v državi. Njen intervju je bil kot kaže uspešen, saj je prepričal celo investitorje na Wall Streetu, kjer je borzni indeks poskočil, dolar pa se je okrepil.
Na 11. strani
EVRO / ITALIJI SPODLETEL POSKUS, DA BI POPRA VllARAČUNE Z ZLATOM
Odločitev Eurostata ničesar ne spreminja
Delež javnega primanjkljaja na bruto domači proizvod ostaja pod predpisanimi 3%
BRUSELJ - Evropski urad za statistiko (Eurostat) je včeraj po pričakovanju zavrnil namero Rima, da bi prihodek od transakcije z zlatom med Italijanskim menjalnim uradom (UIC) in Banko Italije šteli za znižanje deleža javnega primanjkljaja na bruto domači proizvod. Gre za 3.685 milijard lir, kolikor je država vnovčila v obliki davka na ceno, ki jo je Banka Italije plačala uradu UIC za 540 ton zlatih palic. Odločitev sicer ne spreminja položaja Italije glede uvedbe evra, saj je delež deficita na BDP še vedno pod predpisanimi 3%: znaša namreč 2, 85%, z »zlato operacijo« pa bi se bil znižal na 2, 7%. Italijansko zakladništvo vztraja, da je bila transakcija realna, šef Eurostata pa odgovarja, da veljajo za vse članice enaka pravila.
Na 2. strani
Teniški turnir v Avstraliji ostal brez glavnega favorita
MELBOURNE - Prvi teniški igralec sveta Američan Pete Sampras • je na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije v Melbournu v četrtfinalu presenetljivo izgubil in tako ne bo mogel bani ti lanskega naslova. Premagal ga je Slovak Karol Kučera (na stiki), dvajseti na lestvici ATP. Po izpadu Samprasa je že jasno, da bo turnir dobil tenisač, ki ni še nikoli zmagal na enem izmed štirih preizkušnjah za grand slam. V polfinale se je uvrstil tudi Čeh Korda, med ženskami pa Američanki Davenport in Martinez.
Na 14. strani
Ul. Mazzini 43	TRST center “IL GIULIA”
Bodite z nami tudi v novem letu! Naročite se na
Kraški park: vloga KGS ni v dvomu
TRST- Občinski svet je sprejel okvirne smernice za določitev področij bodočega Kraškega parka, pri katerem bo imela glavno besedo Kraška goska skupnost. Skupščina je z glasovi Illyjeve koalicije in Stranke komunistične prenove zavrnila zahtevo desnice, da se gorsko skupnost izloči iz načrtovanja in upravljanja parka, češ da za to nima tehničnih pogojev.
Na G.strani
Kam vodi naveza IUy-videmski rektor?
TRST - Za junijske deželne volitve je že v teku volilna kampanja. Najbolj aktivna je v teh dneh napovedana volilna naveza med tržaškim županom Illyjem in furlanskimi avtonomisti, ki jih vodi rektor videmske univerze Strassoldo. II-ly in Strassoldo namreč snujeta volilno zavezništvo, ki po mnenju nekaterih celo ogroža enot-
nostFJK-	Na S.strani
Azbestne iglice škodljive desetletja
TRST - Tržaška pokrajina namerava urediti pri Križu odlagališče za azbest. Gre za nevarno operacijo, saj azbestni prah povzroča raka na plevri. Prav zaradi tega so že pred leti prepovedali uporabo azbesta, sedaj pa ne vedo, kam z odpadki. Pogovor z dr. Zdenkom Floridanom z oddelka za torakalno kirurgijo na katinarski bolnišnici o škodljivosti azbestnega praha in o možnostih dekontaminacije.
Na 6. strani
Nomismi raziskava o tržaški trgovini
O »zdravstvenem stanju« tržaške trgovine bomo najbrž bolj poučeni do sredine leta, saj bo pred koncem julija nared strokovna raziskava, ki jo je na to temo naročila tržaška občinska uprava inštitutu Nomisma iz Bologne, ki je podobno študijo opravil za vso državo. Confcommercio je . kritično ocenila pobudo občinske uprave in še posebej izbiro izvajalca tega raziskovalnega pro-
jekta-	Na 6. strani
Gorica: več dijakov na nižji srednji šoli
GORICA - V prvih razredih slovenske nižje srednje šole bo v prihodnjem šolskem letu občutno več dijakov kot letos. Novih vpisov bo kar za polovico več v primerjavi s številom dijakov, ki letos zapuščajo šolo. Slednji so za nadaljevanje študija večinoma izbrali industrijski zavod in klasični licej.
Bogat spored Miljskega pusta
V prostorih kulturnega središča G. Millo so včeraj predstavili javnosti program letošnjega 45. jubilejnega Miljskega pusta. Kot se za okrogle obletnice spodobi, bo letošnja miljska pustna manifestacija še posebno razkošna in privlačna in bo zado-bila celo mednarodne zazsežnosti, saj se je bodo udeležili gostje iz pobratenega kraja Obervellach v Avstriji.
Na 7. strani
EVRO / PO PRIČAKOVANJU, ČEPRAV RIM UGOVARJA
MILAN / UGRABITEV ALESSANDRE SGARELLA
Eurostat zavrnil učinek transakcije z zlatom
Delež deficita na BDP se tako za lani zviša na 2,85%
Banditi zahtevali rekordno odkupnino
Še nobene novice o usodi podjetnika Soffiantinija, ki je bil ugrabljen pri Brescii
BRUSELJ - Delež italijanskega javnega primanjkljaja na bruto domači proizvod v lanskem letu se je sicer zvišal, vendar so se v zameno zmanjšali sumi, da je Rim uresničil sanacijo javnih financ s triki, ki naj bi jih potiho omogočil sam evropski statistični urad Eurostat. To je v glavnih obrisih rezultat včerajšnje, sicer predvidene odločitve Eurosta-ta, da ne prizna j avnoproračunske-ga učinka transakcije z zlatom, ki sta jo izvedla italijanski menjalni urad UIC in Banka Italije. Te operacije Italija ne bo mogla šteti pri ugotavljanju višine svojega deficita.
V igri je bilo vknjiženje veC kot 3.000 milijard lir, kar je 0,15 odstotka bruto domačega proizvoda, kolikor je novembra lani vnovčila davCna uprava kot davek na vsoto 7.600 milijard lir, ki jo je realiziral urad UIC z vrnitvijo 540 ton zlata Banki Italije. Operacija je v bistvu končala poglavje, ki se je odprlo leta 1974 z emergenčnim posojilom Nemčije, ki ga je Italija zajamčila z
zlatimi palicami. Te so se iz Banke Italije preselile v Nemčijo prek menjalnega urada, kamor so se po odplačilu dolga tudi vrnile in tam ostale do lani.
Za Italijo je doslej krožila številka 2,7 odstotka kot delež deficita na BDP, zdaj pa se govori o 2,85 odstotka, je včeraj komentiral generalni direktor Eurostata Yves Franchet in tako potrdil, da odločitev evropskega statističnega urada ne bi smela prejudicirati izpolnitve maastrichtskega merila o največ 3-odstotnem deležu javnega primanjkljaja na BDP. Franchet je tudi priznal, da je bila presoja težka, saj so bili v ozadju poskusi političnega pritiska za tak ali drugačen sklep, na koncu pa je bila sprejeta povsem neodvisna odločitev. Proces odločanja je tako transparenten in predvideva toliko previdnosti in posvetovanja z vsemi Članicami, da je neprebojen za politične pritiske, je zagotovil šef Eurostata. Franchet ni povedal, od kod so pri-
šli domnevni pritiski, vendar je na dlani, da se je Italija znašla v manjšini, z dvanajstimi državami proti in le z dvema - Avstrijo in Grčijo -na svoji strani.
Izpiti pa se s tem še niso končali. V prvih dneh februarja bo prišla delegacija Eurostata v Rim (kot tudi v druge evropske prestolnice), kjer bo opravila zadnja preverjanja pred 28. februarjem, ko bodo vse države Članice poslale v Bruselj svoje dokončne javnobilanCne podatke, na osnovi katerih bo padla odločitev o sodelovanju pri evru. Franchet je vsekakor zagotovil, da za Italijo ne vidi posebnih problemov, čeprav je znano, da bo zadnja beseda pripadla Eurostatovim tehnikom.
V Rimu so padec na Eurostato-vem izpitu o zlatu sicer pričakovali, vendar zakladno ministrstvo vztraja, da je bila operacija realna. Franchet pa je na to vztrajanje elegantno odvrnil, da veljajo paC za vseh petnajst Članic Evropske unije popolnoma enaka pravila.
MILAN - Ugrabitelji so baje zahtevali rekordno odkupnino 50 milijard lir, da bi osvobodili podjetnico Alessandro Sga-rella. Novica je pronicni-la skozi zid molka, ki že dalj Časa ovija primer podjetnice, ki je bila ugrabljena pred nekaj tedni, ko je parkirala avtomobil pred svojim domom v milanski Četrti San Siro.
Preiskovalci, katere je o izginotju ženske obvestil mož, so potrebovali nekaj dni, preden so ugotovili, da gre za resnično ugrabitev. Sedaj pa preverjajo, ali je zahteva neznanih ugrabiteljev verodostojna.
Kaže, da je pred nekaj dnevi neznanec, ki je govoril brez vsakršnega narečnega naglasa, poklical uradnika podjetja Ital-
sempione in mu sporočil, da ugrabitelji zahtevajo 50 milijard lir. Dodal naj bi tudi nekaj podrobnosti, ki so družino prepričali, da bi zahteva lahko bila verodostojna. Preiskovalci pa so kljub temu zelo previdni, saj se je prav ob primeru Sgarelle poijavilo veliko »šakalov«, ki so se skušali okoristiti z ugrabitvijo.
Zahtevana odkupnina je za Italijo rekordna.
Medtem ko milanski preiskovalci skušajo razvozlati primer Alessan-dre Sgarelle, je tožilstvo v Brescii, ki raziskuje ugrabitev podjetnika Soffiantinija, nekoliko sprostilo obroč, s katerim je obkrožilo družino ugrabljenega podjetnika. Sef tožilstva Andrea
NOVICE
RIM / SENATORJEVO PISMO MANCINU IN VIOLANTEJU
Micromega: minister Berlinguer študentom
RIM - Revija Micromega objavlja članek, v katerem minister za šolstvo Luigi Berlinguer predlaga, da bi novembra uvedli enotedenske počitnice, istočasno pa graja študente, Ceš da so zasedbe šol vselej protizakonite. Po ministrovem mnenju je od srede septembra do decembrskih praznikov predolgo obdobje, zato predlaga, da bi novembra uvedli kratko pavzo. Tako bi lahko z organizacijskega vidika vnesli nekakšno korekturo, saj so tudi po njegovi oceni nekateri zelo otipljivi razlogi za protest študentov. Vendar pa protest ne bi smel prerasti v zasedbo poslopij, ker s tem študentje nasilno prekinejo delovanje javne službe. Se slabše je po njegovem, ko zasedbo oklice manjšina študentov posameznega zavoda in ko med zasedbo pride do škode. Kljub vsemu pa je poseg policije možen le v izrednih primerih. Študenti z ministrovim izvajanjem ne soglašajo, saj so zasedbe, je dejal glasnik združenja UDS VValter Schepis, priložnosti za osebno in za rast študentskega gibanja. Za predstavnika druge organizacije, Azione studentesca, France-sca Lollobrigido pa so zasedbe edino orožje študentov.
Di Pietro in Berlusconi sta si spet v laseh
Bivši sodnik dolži predsednika Fl, da na svojem domu skrivaj snema izjave sogovornikov
RIM - Kolegi pazite. Ce zahajate k Berlusconiju na dom, lahko prisluškuje vašim pogovorom. To je opozorilo, ki ga je senator Antonio Di Pietro naslovil parlamentarcem s pismom predsednikoma senata in poslanske zbornice Nicoli Mancinu in Lucianu Violanteju.
Di Pietro, ki poudarja, da je hotel samo posvariti kolege, je pismu priložil pričevanje uslužbenca Mediaseta Roberta Gasparottija, ki je priznal, da je kmalu po najdbi prisluškovalne naprave v Berlusconijevem uradu, v stanovanjih predsednika Forza Itaha namestil tehnološko sicer nezahtevno napravo, s katero je lahko snemal pogovore med predsednikom FI in njegovimi gosti. Najbolj zanimive pogovore je v soglasju z Berlusconijem tudi ohranil.
Med pogovori, ki jih je posnel, je bil tudi tisti med predsednikom Forza Italia in inženirjem Antonio D’Adamom, bivšim Di Pietrovim prijateljem, ki se je prelevil v nasprotnika in obtoževalca bivšega sodnika. Med drugim D’Adamo dolži Di Pietra, da je v preiskavah večkrat prezrl kazniva dejanja svojih prijateljev, seveda v zameno za ustrezna darila.
Senator Oljke je v pismu predsednikoma poslanske zbornice in senata med drugim poudaril, da bi »morah oceniti, ah jev skladu z zakonom vohuniti za uslužbenci in snemati pogovore parlamentarcev, ne da bi bili prizadeti o tem obveščeni«.
Na Di Pietrovo obtožbo je Berlusconi ostro odgovoril, da gre samo za poskus obrekovanja in blatenja. Do-
dal je, da so drugi vohnih za njim in da se je samo branil.
Tudi pri drugih parlamentarcih Di Pietrova obtožba ni imela velikega odziva. Tajnik SKP Fausto Bertinotti je dejal, da se ukvarja s pomembnejšimi zadevami in da se ne misli iti policista, Alfredo Biondi (Kartel svoboščin) pa je dodal, da je Di Pietro zgrešil naslov, ko se je obrnil na Man-cina in Violanteja. Samo Rocco Butti-glione je menil, da se je Berlusconi »branil zelo nerodno«. Dodal pa je, da je zadeva odraz »slabih Časov, v katerih živimo«.
Gasparotti je kaseto z magnetofonskim posnetkom pogovora med Berlusconijem in D’Adamom izročil bre-scianskemu tožilstvu, prav ta posnetek pa je inženirja prepričal, da se izpove preiskovalcem.
Tarquini je dejal, da soglaša s kolegom protima-fijskega tožilstva Pierlui-gijem Vigno, ki je menil, da »v izrednih primerih sodnik lahko tudi dovoli plačilo odkupnine«. Pred nekaj dnevi so Sof-fiantinijevi ugrabitelji poslali odgovornemu uredniku televizijskega dnevnika TG5 Enricu Mentani kuverto, v kateri sta bila del Soffiantini-jevega uhlja, in ugra-bljenCevo pismo. Podjetnik je med drugim zapisal, da mu ugrabitelji ne dajejo več zdravila, ki mu je nujno potrebno.
Tožilstvo v Brescii je skušalo nekajkrat prehiteti družino, vendar poskusi, da bi osvobodili ugrabljenega podjetnika, so se izjalovili in zahtevali tudi življenje policijskega inšpektorja. Policija je res zajela nekaj ugrabiteljev, skrivališča, kjer je podjetnik v jetniš-tvu, pa ni odkrila.
Medtem ko Soffianti-nijeva družina skuša spet navezatio stike z ugrabitelji, se je včeraj v zadevo vmešal sardinski podjetnik Nichi Grauso, ki je agencijam povedal, da je pripravljen osebno jamčiti izplačilo odkupnine. Grauso je pred nedavnim posredoval tudi v primeru Silvie Melis in omogočil družini, da je plačala odkupnino.
Grauso je povedal, da se o predlogu ni dogovoril z družino. »Hotel sem nekaj narediti, da bi prispeval k osvoboditvi podjetnika,« je poudaril Grauso in dejal, da je stanje tako napeto, da bi vsaka neprevidnost lahko imela tragične posledice.
Moby Prince ni zgorel zaradi eksplozije bombe
LIVORNO - Sodnik Germana Lamberti je spod-bil hipotezo o bombi in v razsodbi procesa o tragediji potnikov trajekta zapisal, da so »neverjetni in protislovni« zaključki o prisotnosti bombe na krovu. Kar pomeni, da sta po njegovi presoji za nesrečo, v kateri je umrlo 140 oseb, krivi nepazljivost posadke in nenadna megla, vplivalo pa je še nekaj drugih neverjetnih okoliščin. Zato so na procesu oprostili Valentina Rollo, Častnika na tankerju, v katerega se je zaletel trajekt, Gianlui-gija Spartana, radio-telegrafista, Angela Cedra in Lorenza Checcaccija, Častnika luške kapitanerije.
»Dragi tovariš!«
VARAZZE (Savona) - Prosih so ga, da bi spregovoril na pogrebu Gian Guida Panuccija, tajnika Združenja Pertini, vendar se je 80-letni prijatelj zmotil in je spregovoril ob odprtem grobu 65-le-tnega Maria Borghija, somišljenika Nacionalnega zavezništva. Govor je zaCel z »dragi tovariš« in s tem zmedel zbrane, ki pa njegovega govora niso želeli prekiniti, ker so doumeli, da gre za pomoto. Borghija so pokopali malo za Panuccijem, vendar brez prijateljevega pozdrava.
Di Maggio: Andreotti in Riina sta se srečala
RIM - Nikoli nisem nikogar po nedolžnem obtoževal, zato potrjujem svoje prejšnje izjave o srečanju s poljubom med Totojem Ritno in Giuliom Andreottijem. Tako je v zastraženi sodni dvorani rimskega zapora Rebibbia javnemu tožilcu Guidu Lo Forteju včeraj zatrdil Balduccio Di Maggio. Vprašanje so mu namreč ponovno zastavih, ker je glede njegovega sodelovanja s sodniki prišlo do polemik, češ da krivo priča.
SODIŠČE / PRED VOJAŠKIMI SODNIKI
RAI / KRIZA NA VRHU
Prizivni proces proti Piiebkeju
Koroška: Schubernig naj bi bil navzoč pri Ardeatinskih jamah
RIM - Včeraj se je pred vojaškim sodiščem zaCel prizivni proces proti Eric-hu Priebkeju in Karlu Hassu, esesovcema, ki sta bila na prvostopenjskem procesu obsojena, ker sta sodelovala pri poboju 335 nedolžnih talcev v Ardeatinskih jamah pri Rimu. Obtožencev pa vCeraj ni bilo na spregled.
Odvetniki so predsedniku vojaškega prizivnega sodišča predstavili zdravniški potrdili, iz katerih naj bi izhajalo, da se zaradi bolezni oziroma slabosti ne moreta udeležiti sodnih obravnav. Sodni zbor je po kratkem posvetovanju odredil nov zdravniški pregled. Pri-ebkeja sta tako na njegovem domu obiskala polkovnik kardiolog in major psihiater. Ugotovila sta, da je njegovo zdravstveno stanje kljub starosti zadovoljivo. Esesovec bi se torej lahko udeležil procesa. SodišCe je zato odločilo, da mu bo sodilo
v	odsotnosti. Podobno odločitev je sprejelo tudi za Karla Hassa. Priebkeje-
vi	odvetniki so po krajši prekinitvi napovedali, da se bo Priebke vendarle udeležil prizivnega procesa. Predsednik sodišča je ob tej napovedi spet prekinil obravnavo in jo preložil na Četrtek. Takrat naj bi se dejansko začela drugostopenjsko sojenje nacistu, ki je bil obsojen za sodelovanje pri pokolu v Ardeatinskih jamah na 15 let zapora.
Ce se je proces v Rimu zavlekel, pa je bilo s Koroške mogoCe izvedeti nekaj novosti o 83-letnemu nekdanjemu esesov-skemu poročniku Wil-helmu Schubernigu iz kraja Šentvid ob Glini, ki naj bi marca 1944 sodeloval pri poboju nedolžnih talcev v Ardeatinskih jamah. Celovško tožilstvo je včeraj po tednih molka konCno spregovorilo. Schubernig naj bi bil na dan pokola res
prisoten pri Ardeatinskih jamah. Po izjavah tožilca Friedricha Bo-rotschnika bi moral preskrbeti eksploziv, s katerim naj bi razstrelili Ar-deatinske jame, da bi zasuli trupla. Tako naj bi bil svojCas zatrdil Karl Hass, drugi obtoženec na italijanskem procesu proti Priebkeju. Celovški tožilec je vsekakor potrdil, da bodo Schubernigu sodili v Avstriji (seveda, Ce ga bodo obtožili sodelovanja pri pokolu), in da ga ne bodo izročili drugim državam, ker avstrijski zakon tega ne predvideva. V Italiji so namreč v nekaterih krogih že zahtevali izročitev esesov-ca. Odvetnik nekdanjega nacističnega Častnika Hans Herwig Toriser je medtem izjavil medijem, da je Schubernigovo zdravstveno stanje slabo in da se bo šele čez nekaj dni srečal z njim, da bi se skupno domenila za obrambno strategijo.
Odstopili še zadnji članici upravnega sveta Rai
RIM - Včeraj sta odstopili še zadnji Članici Raieve-ga upravnega sveta, Fiorenza Mursia in Federica Oh-vares, ki sta se pridružili ostalim elanom in samemu predsedniku Raia Sicilianu. Letošnjega januarja ne bodo pozabili tako kmalu na Raiu: v prvem mesecu leta so doživeli pravi polom gledanosti in so jih Fini-vestove mreže prehitele pri glavnem nedeljskem programu, pri osrednjem večernem dnevniku in pri najodmevnejši oddaji zadnjih Časov (soočanju ministra za zdravstvo Bindi s prof. Di Bello), obenem pa se je razsul upravni svet, ki je vodil javno radiotelevizijsko službo pod predsedstvom Enza Siciliana, ki je s svojim odstopom izzval odstop ostalih elanov upravnega sveta.
Kritike na račun javne radiotelevizijske službe letijo z vseh strani, velika pa je tudi zaskrbljenost, $e zlasti znotraj samega Raia. Novinarska sindikata Usi-grai in Singrai menita, da bi morali Cimprej imenovati nov upravni odbor in mu dati pristojnosti in ugledi ki lahko zagotovijo novo uspešno rast javne radiotelevizije.
Glede na dejstvo, da zaradi krize in pomanjkanja vodstva ustanove ni možno, da bi čakali na prenovitev zakonodaje in uvedbo novega sistema imenovanja, bo spet na predsednikih senata in poslanske zbornice Mancinu in Violanteju, da imenujeta novi upravni svet. Kaže, da se bosta med prvimi posvetovala z Mauriziom Costanzom, ki mu gre skupaj z En-ricom Mentano velik del zaslug, da je Canale 5 v bistvu zabeležil uspeh nad zbirokratiziranim in počasnim Raiem. Medtem so radikalni aktivisti, ki so ze veC tednov zahtevali prenovitev Raia, prenehali z gladovno stavko.
ZS0*1
%
Naveza llly-Furiani je takoj razgibala
volilno kampanjo
jj
TRST - Volilna kampanja traja po zakonu trideset dni, kampanja za junijske deželne volitve, ki se je že začela, bo, sicer neformalno, trajala šest mesecev. Nenavadni vrvež je vezan predvsem na proporčni volilni zakon, ki ne spodbuja predhodnih sporazumov in koalicij, a pušča strankam svobodo in proste roke za povolilne dogovore. S tega vidika predstavlja nova volilna zakonodaja FJK korak nazaj v primerjavi z zakoni, s katerimi volimo župane in parlamentarce.
Volilna kampanja se je začela tako zgodaj v glavnem iz dveh razlogov: zaradi znanih dogajanj v zvezi z ohranitvijo posebnega deželnega statuta m zaradi napovedane volilne naveze med tržaškim županom Riccar-dom Illyjem in furlanskimi avtonomisti (če jih tako lahko imenujemo), ki jih vodi rektor videmske univerze Marzio Strassol-do. Do danes še »virtualna« naveza Illy-Strassol-do si je takoj ob nastanku Priborila glavno pozornost v tem volilnem soo-Cenju in gele sedaj se v razpravo počasi vključujejo tradicionalne stranke.
Zamisel, ki jo imajo v glavi Illy in nekateri vpli-^m furlanski kulturni, gospodarski in verski krogi, izhaja iz ideje o tako imenovanem »četrtem polu«. Slednji (nekaka Illyjeva občanska lista na deželni ravni) pa bi imel smisel le v večinskem volilnem sistemu, ko bi bilo tako zavezništvo najbrž odločilno za oblikovanje večinskih koalicij. Z volilnim zakonom, ki sili stranke k
samostojnemu nastopu, bi bila taka volilna koalicija jalova in v bistvu nekoristna, zato je treba poiskati drage ustreznejše rešitve.
Kaj se bo z tega rodilo, če se sploh bo, je v tem trenutku težko napovedovati. Tržaški župan in videmski rektor razmišljata o skupnem volilnem simbolu, brez katerega ne moreta računati na dosego 4,5 odstnega volilnega praga in torej na t.i. volilne ostanke. Skupni simbol torej in najbrž dva dokaj strogo ločena volilna programa, a z dvema skupnima imenovalcema: ostra kritika na račun tra-
dicionalnim strankam in upravna avtonomija za Trst in Videm. Zdi se paradoks, a se združujejo ljudje in družbene sile, ki zagovarjajo tržaške oziroma furlanske značilnosti. Nekateri menijo, da bi njihov morebitni volilni uspeh razklal FJK, drugi pa so nasprotno prepričani, da bi večja avtonomija (in razdalja) med Trstom in Vidmom utrdila deželno enotnost.
Stvari pa niso tako enostavne ali čmobele, kot bi kazalo na prvi pogled.
Illy je že dalj časa kritičen do Dežele (spomnimo se na spor o novem trža-
škem regulacijskem načrtu), s takim volilnim zakonom - pravi župan - je deželni svet predhodno obsojen na politično nestabilnost. Illy ima tudi velike pomisleke nad tem, kako Dežela in zlasti njen predsednik Giancar-lo Cruder vodita bitko za ohranitev upravne avtonomije. Podobne kritike prihajajo tudi iz Furlanije, le da tam imajo, poleg politične in gospodarske, tudi kulturno in, kot rečeno, celo versko razsežnost. Vloga videmske nadškofije (zlasti direktorja tednika Vita Cattolica Duilia Corgnalija) je vse
prej kot postranska in obrobna, da ne govorimo o založniku Carlu Melzi-ju, ki je lastnik Piccola in Messaggera Veneta, večinski delničar Telefriuli in manjšinski delničar zasebne tržaške TV postaje Telequattro. Kako bodo v primeru volilne naveze Illy-Strassoldo poročali ti vplivni deželni mediji je res zanimivo vprašanje, s katerim (kot je npr. že zahtevala SKP) bi se moral ukvarjati garant za založniške dejavnosti.
Priprave na snovanje tega svojstvenega zavezništva se prepletajo tudi z oblikovanjem t.i. »kata-
lonske stranke« beneškega župana Massima Cac-ciarija in podjetnika. Maria Carrara. Cacciari in Illy sta prijatelja, politično gledano pa se ne razume »kdo koga snubi« in za kakšne cilje. Beneški župan lahko računa na volilni konsenz le v pordenon-ski pokrajini, ki je zemljepisno in družbeno gledano podobna Venetu, na Videmskem in Tržaškem pa tvega katastrofo. Tudi ne vidimo (vedno politično gledano), kaj imata sploh skupnega Illy in Cacciari ter zlasti Cacciari in Stassoldo.
Sandor Tence
Sedež deželnega sveta, ki ga bodo M.junija obnovili. Volitve bodo potekale na osnovi nove zakonodaje.
SKP in ML s svojima simboloma KajpaSSk?
TRST - Na junijskih volitvah se bo Stranka komunistične prenove predstavila s svojim simbolom, kar bo skoraj gotovo naredila tudi DSL, čeprav obstaja še nekaj možnosti, da se bo Hrast vključil v morebitno volilno zavezništvo Oljke. To pa se bo zelo težko zgodilo, saj proporčna volilna zakonodaja nudi več možnosti za uveljavitev strankam, kot pa koalicijam oziroma širšim volilnim zavezništvom.
Vprašanje je, kaj bo naredila Slovenska skupnosti. Njeni voditelji se o tem še nočejo jasno izreči in poudarjajo le, da so v teku razgovori in da je stranka doslej vzela v pretres razne možnosti. Tržaška Ljudska stranka je prejšnji teden predlagala skupno levosredinsko listo s SSk, socialisti in še z nekaterimi dragimi gibanji, za prodor na volitvah pa je potreben skupni simbol za vsa volilna okrožja.
V nekem intervjuju je Massimo Cacciari pred dnevi napovedal možnost zavezništev med »katalonsko« stranko in avtonomističnimi gibanji, med katere je izrecno omenil južnotirolsko SVP in Union Valdotai-ne, s katerima SSk, kot znano, vzdržuje zelo dobre odnose.
BRUSELJ / ZAMENJAL JE RENZA TRAVANUTA
Isidoro Gottardo v novem Odboru regij
V okviru tega odbora predstavniki krajevnih oblasti vplivajo na politiko Evropske unije
BRUSELJ - Svet Evropske unije 1® v ponedeljek imenoval novi Udbor regij, skupščino predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti v , ; To bo drugi mandat tega pred štirimi leti ustanovljenega organa, Šteje 222 članov iz 15 držav EU. Novi odbor bo začel svoj man dat 18- februarja v Bruslju in bo seveda Najprej izvolil predsednika in
Predsedstvo.
Ve 80 predlagale seznam č toorajo biti vsi izvoljeni pr
Ai dfi*pl	<-> 1 i	J-VV-S1 -*
pripada vsaja i odvisno od števila prebiva k®)večje države, Italija, Fra ’ka Britanija in Nemčija
ov: ne vet je predsedniko odbornikov dežel, sedem Pa prav toliko pokrajin ( ® ^ °^.a predsednika avt Pokrajin Trenta in Bočna J 0sem pa je županov, urlanije - Julijske krajir ovena Odbopru regij dv; nika. To sta deželni od odnose z EU in s tujino Is:
tardo in pordenonski župan Alfredo Pasini. Isidoro Gottardo je bil prej predstavnik Furlanije - Julijske krajine v Svetu evropskih regij, kjer se je med dragim ukvarjal tudi s problematiko manjšin, in je njegovo imenovanje tudi možnost za nadaljevanje dela, ki ga je opravljal v tej neformalni organizaciji, kjer je bil med dragim tudi predsednik komisije za manjšinska vprašanja. V prejšnjem mandatu pa je našo deželo zastopal v Odbora regij deželni svetovalec DSL Renzo Travanut, ki je bil pred štirimi leti predsednik deželne vlade in je bil v tem svojstvu tudi imenovan v ta evropski posvetovalni organ.
Odbor regij je nastal na osnovi Maastrichtske pogodbe z namenom, da se tudi na evropski ravni poudari vloga dežel in krajevnih uprav. Z ustanovitvijo tega odbora je bila tako uzakonjena obveza, da tudi predstavniki krajevnih uprav izrazijo mnenje o tistih ukrepih Evropske unije, ki neposredno zadevajo dejavnost teh ustanov. Po ratifikaciji Amsterdamske pogodbe pa se bo posvetovalna vloga tega organa povečala, saj bo prevzel posvetovalno vlogo tudi za sklepe, ki jih sprejema Evropski parlament in ne več samo
za sklepe Evropske komisije in Sveta Evropske unije.
Oclbor regij se na plenarnem zasedanju sestaja petkrat ali šestkrat letno v Bruslju. V prvem mandatu, ki se bo formalno končal 31. januarja letos, je odobril skupno 184 mnenj.
Na osnovi Amsterdamske pogodbe bo novi odbor izražal mnenja o številnih sektorjih dejavnosti Evropske unije: medtem ko je doslej razpravljal le o ekonomski in socialni koheziji, o čezevropskih infrastrukturnih povezavah, o zdravstvu, o šolstvu in o kulturi, bodo v prihodnje na njegovem dnevnem redu tudi zaposlovanje, socialne zadeve, okolje, poklicno izobraževanje in prevozi. Sicer pa Odbor na lastn o pobudo lahko izraža mnenje o dragih vprašanjih, ki zadevajo dejavnost krajevnih uprav, na primer o kmetijstvu in o prostorskem načrtovanju. Tako se počasi tudi na evropski ravni uveljavlja načelo vključevanja krajevnih oblasti v postopek odločanja; gre sicer za začetek, vendar, kot radi poudarjajo v Bruslju, za stalno uresničevanje politike, ki teži k približevanju evropskih inštitucij prebivalstvu.
Novi volilni zakon, Slovenci in statut
TRST - Kot smo že poročali, je Prodijeva vlada konec prejšnjega tedna odobrila novo volilno zakonodajo FJK, s katero bomo 14.junija obnovili deželni svet. Člen št. 10 novega zakona določa tudi nekatere norme za kandidate slovenske narodnosti (podpise za vložitev kandidatur itd.), za točne predpise o tem pa naj bi deželna skupščina odobrila posebni zakon. To obvezo so vključili v volilni zakon na predlog Miloša Budina, potem ko je skupščina (odločilni so bili glasovi desnice in Lige) zavrnila in tako praktično izničila vse njegove predloge o olajšani izvolitvi slovenskih kandidatov.
Posebni zakon za izvolitev Slovencev torej, ki pa ni od muh. Priprave na volitve že trkajo na vrata in je ze-
lo težko, da bi deželnemu svetu uspelo pravočasno odobriti tak normativ, za katerega bi v vsakem primeru imela zadnjo besedo rimska vlada. Vprašanje je, ali bi tak zakon bil v skladu z deželnim statutom, ki ne določa posebnih norm za izvolitev Slovencev, za njegovo revizijo, ki je sicer že v teku, pa je treba ustavni zakon (dvojno branje senata in poslanske zbornice).
Pri tem pa se pojavlja še drugo vprašanje. Deželni svet mora v skladu s pravilnikom počakati najmanj šest mesecev za ponovno obravnavo členov (in argumentov), s katerimi se je že ukvarjal in jih je zavrnil. Svetovalci so, kot znano, zavrnili vse predloge, ki sta jih v zvezi s slovenskim vprašanjem, vložili DSL (Budin) in Stranka
komunistične prenove (prvi podpisnik Roberto Antonaz).
Obstaja še možnost odobritve predloga o zajamčeni izvolitvi slovenskega svetovalca, ki so ga predložili svetovalci »Forza Italia«. Mimo političnih aspektov zadeve (nekateri so mnenja, da gre le za politično provokacijo Berlusconijeve stranke) se tudi tukaj postavlja problem revizije posebnega statuta. Predlog Ferruccia Sara in somišljenikov namreč ne pojasnjuje (gre za naključje?), kdo od redno izvoljenih svetovalcev bi v primeru zajamčene izvolitve svetovalca slovenske narodnosti prepustil mandat tako izvoljenemu Slovencu. Razen, če »Forza Italia« ne meni, da bi deželni svet po novem štel 61 in ne 60 svetovalcev...
O G L ED AL O
Dvojnost sveta med moralo in močjo
Ace Mermoua
Z obiskom papeža je prišla Kuba v naše domove. Televizijski in novinarski filtri so mnogokrat površni in vzpodbujajo vkalupljene poglede. Papežev obisk je bil nedvomno ovit z močno simboliko in njegovo srečanje s Castrom je vzbudilo vtis, da se zaključuje neko obdobje in odpira novo, ki je sicer negotovo. Janez Pavel H. je papež, ki je doživel padec berlinskega zidu in verjetno pripomogel, da se je majavo drevo zrušilo. Neracionalno pa bi bilo misliti, da je en sam človek, čeprav na čelu rimskokatoliške cerkve, zrušil nek sistem. Velike osebnosti so vedno bolj simbolične ikone, konec skrajno kompleksne piramide. Papež pa je vendarle izšel iz bitke z realnim socializmom kot zmagovalec, vendar kakšna je bila njegova zmaga? Lahko z gotovostjo trdim, da se je v nekdanjih realkomunistiCnih državah uveljavilo krščanstvo s svojimi vrednotami in svojo moralo? Lahko trdim, da je na ruševinah komunizma zavladala duhovnost? Zdi se, da so se po trdi »temi« komunizma zasvetile neonske luči veleblagovnic in McDonaldov, ne pa ponotranjenji sij vere. Tega dejstva cerkev ne more prezreti. Zato ni slučajna trajna papeževa kritika kapitalizma, ki naglašuje skrajni individualizem in potrošništvo. Cerkev in Marx sta si danes blizu v eni točki, ki ostaja veljavna v kritiki popredmetenja dela in človeka. Vse je naprodaj, predmeti in čustva, blago in človek. Kdo ve, če je napočil čas bolj duhovnega življenja. Vprašanje je močno odmevalo na Kubi.
Papež je prišel na otok zato, da bi izpostavil vprašanje osebne in verske svobode. Med srečanji in nagovori je bil do marsilčesa kritičen, vendar je svojo kritiko pazljivo razčlenil. Zahteval je versko in osebno svobodo, obenem pa je kritiziral ameriški embargo. Naglasil je vrsto verskih vrednot, začenši z družino, ni pa zamolčal socialne solidarnosti in niti ne nekaterih pozitivnih kubanskih stvarnosti, kot sta šolstvo in zdravstvo. V večini južnoameriških držav je množica otrok brez šole in ljudje živijo v skrajni revščini, ki sploh ne predvideva zdravstvenih uslug. Ob papeževem prihodu je Castro naštel vrsto krivic, ki jih je v zgodovini doživelo kubansko ljudstvo. Res ni opravil samokritike, vendar bi mu pri naštevanju krivic težko osporavali. Problem pa ni le v preteklosti, ampak predvsem v prihodnosti. Kuba ni Poljska ali Češka. Je le otok, ki pomeni posebnost v južnoameriški stvarnosti. Cerkev je v tej stvarnosti močno prisotna in se srečuje z bolečo vrsto krivic, zaostalosti, socialnih razlik itd. ZDA in kapitalistični svet obtožujeta Castra, kot zadnjega trinoga v Južni Ameriki, prikrivata pa dramatično stvarnost, ki jo povzroča divji kapitalizem. Skratka, cerkev ne more iz boleče dileme stvarnosti, ki po eni strani naglašuje osebno svobodo, po drugi pa jo tepta z grobimi socialnimi krivicami. Glede na bodočnost Kube lahko izgubita tako Castro kot papež. Castro zato, ker je verjetno, da bo po njegovi smrti, če že ne prej, na otoku umrl revolucionarni sen. Papež zato, ker se bo v imenu osebne svobode Kuba lahko spremenila v turistični otok z igralnicami in bordeli. Oba priletna poglavarja se tega zavedata. Vprašljivo je, če bosta lahko cerkev in Castro izpeljala spremembo, ki ne bo dramatična. Dejstvo je na primer, da so kubanski izseljenci polni revanšističnih namenov, vendar ni jasno, kaj predlagajo mimo načelne svobode in pluralizma.
ZDA so danes edina svetovna velesila, ki pa očitno doživlja krizo, ki je identitetna in moralna. To dokazujejo prav v trenutku, ko želijo osvobajati majhen karibski otoček.
Ko je prišel na Kubo papež, so na otok prileteli najpomembnejši ameri-
ški novinarji in televizijski komentatorji. Prav tako naglo pa so se vrnili, ker je v ZDA eksplodiral škandal v zvezi s Clintonovimi ljubimkami. Podobe, ki smo jih sprejemali po TV ekranih in članke, ki smo jih brali v časopisih, so nam lahko dajali povsem protislovne in prav nič razveseljive informacije o svetu. Kuba je prišla v naše domove z besedami o resnično pomembnih zadevah, kot so vera, svoboda, socialna pravičnost itd. Iz ZDA pa nam prihaja telenovela, ki je za nas nerazumljiva in tragikomična. Po eni strani smo prisostvovali maši, po drugi smo poslušali novice o ljubimkah, o predsednikovi spermi na krilu, o registriranih pogovorih dekleta, ki prijateljici izdaja predsednikove ljubimske vrline. Kakšno bodočnost lahko zagotavlja velesila, ki se primarno ukvarja s predsednikovimi skoki čez plot? Človek bi lahko razumel puritansko strogost, vendar, ali niso ZDA dežela, ki zasipa svetovno tržišče z množično kulturo, ki prekipeva od nasilja, skokov čez plot in spodnjih hlač? Niso morda ZDA pobudnik najrazličnejših tra-zgresivnih mod ter dežela s številnimi umori, kriminalom, mamili in spolnimi perverzijami? Clintonova afera izdaja dramatično dvojnost družbe, ki ji zmanjkuje notranje kohezije. Podoba, ki jo te dni dobivamo, je obraz psihičnega bolnika. Shizofrenija je očitna. Po eni strani se med spodnjim perilom odigravajo titanski interesi. Po drugi taista družba uveljavlja življenje, ki nagrajuje skrajni individualizem, uspeh za vsako ceno, potrošništvo, kaznuje pa družino, neuspešne ljudi, bolne in šibke. Predsednika obtožuje prevare in nagrajuje filmske zvezdnike, ki utelešajo najbolj merci-ficirano spolnost. Zgraža se nad prešuštvom in ga obenem prodaja kot donosno blago. Je to lahko novi pastir za Južno Ameriko in Kubo? Kam naj popelje takšen pastir nerazviti in manj razviti svet?
Kdor verjame v božjo previdnost in znamenja, je lahko v teh dneh videl čudno sozvočje. Na Kubi je papež oznanjeval vero in upanje, ki predpostavlja trud in življenje na osnovi jasnih moralnih pravil. Protigralec Castro je utelešal poslednji konček utopije socialnega odrešenja, ki je v svoji globoki protislovnosti zaznamoval usodo milijonov ljudi. V istih dneh se je odigravala resnica moči, ki sta jo kibernetika in medijska mreža poplitvi-li na raven hipnega seksa ter postmoderne »teološke« diskusije o tem, če pomeni oralno občevanje zakonsko prevaro ali ne.
Na žalost je naš svet vedno bolj podvržen zakonom moči. Ce je Ameriški predsednik potipal tajnico po bedrih, se bo stresel globalni borzni trg, špekulanti bodo požgali milijarde dolarjev, svetovna politična scena bo doživela pretres. Ce pade Kuba in postane bordel, se ne bo to nič poznalo, kot se v naših žepih in zavesti nič ali malo pozna, če milijoni ljudi nimajo najosnovnejših preživetvenih sredstev. Takšno stanje ne uvaja v plemenito, svobodno in etično polno bodočnost. Pred temi dejstvi smo navadni ljudje nemočni. Toliko bolj, ker mediji uveljavljajo misli in podobe, ki so v službi moči in ne etike. Papežev obisk na Kubi sem spremljal na ekranih italijanske televizije. Razen redke izjeme so novinarji ponavaljali shemo papeža, ki se kot zmagovit borec za svobodo podaja na Kubo zato, da bi jo odrešil poslednjega koščka komunizma in ji odprl vrata v svoboden in razvit svet. Takšni so pač kalupi »najboljših« televizijskih novinarjev. Svet, v katerem naj bi vstopil mali otoček, se žal v tem trenutku ukvarja s spodnjim delom telesa svojega vodje in verjetno nima časa za odrešenje drugih.
LJUBLJANA / ŠOLSTVO
Letos že 21. tekmovanje za Cankarjevo priznanje
Med novinarsko konferenco predstavili Strokovnik
LJUBLJANA - Zavod Republike Slovenije za šolstvo je na ponedelj-skovi redni tiskovni konferenci predstavil organizacijo, način in vsebino tekmovanja v znanju materinščine za letošnja Cankarjeva priznanja. Letošnje tekmovanje bo že 21. po vrsti, vodijo in usmerjajo pa ga pri Slavističnem društvu Slovenije.
Tekmovanje bo letos prvič potekalo na štirih stopnjah, saj naj bi se na posebni stopnji pomerili tudi dijaki poklicnih šol. Sicer pa se na prvi zahtevnostni stopnji med seboj merijo učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol, na višjih pa srednješolci oziroma gimnazijci. Tekmovanje bo kot vedno organizirano na šolski in
državni ravni - šolska bodo potekala 4. februarja s pričetkom ob 15. uri, najboljši pa se bodo uvrstili na državno tekmovanje, ki bo 21. marca ob 9. uri, je povedal vodja sekcije za pripravo tekmovanja Vladimir Pirc.
Po približnih ocenah naj bi se šolskega tekmovanja letos udeležilo okoli 8000 učencev in dijakov. Tako kot vsako leto naj bi tudi letos številčno prevladovali osnovnošolci, saj se tekmovanja udeležujejo skoraj vse slovenske osnovne šole, pa tudi nekaj šol s slovenskim programom iz zamejstva. Tekmovanje bo potekalo v dveh delih: prvi bo preizkus znanja objektivnega tipa, drugi pa pisna naloga. Posebna pozornost bo le-
tos posvečena pisatelju Cirilu Kosmaču - na 1. stopnji zbirki novel V gaju življenja, na 2. Tanta-druju in drugim novelam, na 3. poetiki Prazna ptičnica in Pomladni dan, na 4. pa novelam Pot v Tolmin, Baladi o trobenti in oblaku ter Tantadruju.
Najboljši bodo tako kot vsako leto dobili zlata, srebrna in bronasta Cankarjeva priznanja, prvič pa bodo zaključne prireditve potekale po regijah, saj se na tekmovanju dobro odreže toliko tekmovalcev, da je težko najti dovolj velik prostor za državno podelitev, je povedal Zoltan Jan, predsednik Slavističnega društva. Jan je še poudaril veliko motivacijo za tekmovanje, dobra udele-
žba na njem je kriterij za štipendijo za nadarjene, želijo pa si, da bi bila tudi selektivni kriterij za vpis na univerzo.
Svetovalka zavoda Cvetka Bizjak pa je predstavila vodnik, rokovnik in katalog, poimenovan Strokovnik, ki predstavlja zavodovo celovito ponudbo strokovnega izpopolnjevanja. Namenjen je vsem strokovnim delavcem za pomoč pri njihovem strokovnem razvoju in ni omejen le na ponudbo seminarjev in drugih oblik strokovnega izpopolnjevanja, temveč je v njem predstavljeno tudi delo na področju učbenikov, svetovalnih storitev, inovacijskih projektov, mednarodnega sodelovanja, založbe ter študijskih skupin. (STA)
LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA ZNANSTVENE FUNDACIJE
SZF in raziskovalna dejavnost v zamejstvu
Kmalu bodo lahko za štipendije kandidirali tudi Slovenci iz Italije in Madžarske
LJUBLJANA - Slovenska znanstvena fundacija (SZF) je lani na pobudo Prežihove ustanove ustanovila sklad podpore raziskovalni dejavnosti Slovencev v zamejstvu. »Oboji se zavedamo pomena denarnih sredstev za ohranjanje in poživljanje raziskav, še zlasti v družboslovju in humanistiki, povezanih s slovenstvom, Slovenci, slovenskim jezikom, kulturo in podobnim, »je na včerajšnji novinarski konferenci dejal direktor SZF Edvard Kobal, ko je s tajnikom Prežihove ustanove Stanetom Virtičem predstavil dejavnosti sklada podpore, posebno na avstrijskem Koroškem.
Prežihova ustanova po besedah njenega tajnika Staneta Virtiča s štipendijami v prvi vrsti podpira dodiplomske in podiplomske študente med koroškimi Slovenci; postopoma bodo tudi za-
mejski Slovenci v Italiji in na Madžarskem imeli možnost kandidiranja na razpisih slovenskega ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT).
»Gre za novost, želimo namreč tudi na strani civilne družbe po svojih močeh podpirati raziskovalno dejavnost Slovencev v zamejstvu. Pri tem bo ustanovljeni sklad podpore v prihodnje prav gotovo odigral pomembno vlogo,« sta poudarila sogovornika in dodala, da bodo danes prve zainteresirane ustanove in združenja v sklad vpisali prve donacije (v Sloveniji je doslej registrirano 25 tovrstnih ustanov).
Zatem je predvideno srečanje predstavnikov ustanov in združenj, na katerem naj bi se dogovorili o prvem skupnem projektu - pripravi in izdaji letnega direktorija oz. vodiča o ustanovah in združenjih v Sloveniji.
Direktor SZF Edvard Kobal je predstavil tudi delo ustanove v letošnjem letu in dejal, da vrnitev programa štipendij v pristojnost ministrstva za znanost in tehnologijo pomeni vsaj v tekočem letu izredno zmanjšanje denarnega prometa, vendar upa, da soustanovitelji vidijo v vsebini programa vrednost, ki predstavlja tudi izziv za še tesnejšo povezanost z ustanovo. S tem daje SZF MZT priložnost, da v letu 1998 razvije z njo odnose, ki bodo po mnenju njenega direktorja pripeljali do sodobne decentralizacije odločanja o prednostnih programih in projektih ter o razporejanju denarja. To pa predvsem pomeni, da mora biti SZF soustvarjalka novega zakona o organiziranju in financiranju raziskovalne dejavnosti. (STA)
ČLOVEKOVE PRAVICE
PISMA UREDNIŠTVU
HMS: V Sloveniji brez državljanstva 70.000 ljudi
LJUBLJANA - Helsinški monitor Slovenije (HMS) ugotavlja, da je problem državljanstva v Sloveniji večji, kot zatrjuje notranje ministrstvo, saj je po njihovih ocenah v Sloveniji brez državljanstva dejansko približno 70.000 ljudi, je novinarjem zatrdila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan. Vlada bi morala te primere takoj rešiti, še posebej 7.000 do
10.000	najnujnejših.
HMS je do tako visoke številke prišel po pregledu poročila komisariata Združenih narodov za begunce in podatkov statističnega urada. S slednjimi Miklavčičeva sicer ni postregla, je pa predstavila podatke iz poročila komisariata, v katerem je razvidno, da je bilo leta 1991 med dvema milijonoma prebivalcev Slovenije blizu
240.000	Neslovencev, 170.000 od 174.000, ki so za državljastvo zaprosili, pa so ga tudi dobili. Vztrajala je, da je tudi iz teh podatkov razvidno, da je brez državljanstva 70.000 ljudi.
Podatki, do katerih je prišel HMS, so bili podlaga za poročilo Človekove pravice v vzhodni Evropi, ki ga je po naročilu poslanske skupine liberalcev, demokratov in reformatorjev v evropskem parlamentu pripravila raziskovalka Maggie Gilliam-Grace. V njem naj bi bilo med drugim navedeno, da je od 300.000 Neslovencev brez državljanstva ostalo 130.000 ljudi, ki jih je država nezakonito in brez njihove vednosti izbrisala iz registra stalnih prebivalcev; od tega jih ima 85.000 neurejen status. 20.000 do
30.000	zadev s tega področja pa naj bi bilo še v postopku. (STA)
O predstavitvi knjig GMD
Cenj. g. urednik
zahvaljujem se Vam za pozornost, ki jo imate do mojih dopisov. Zelo nejevoljna pa sem nad poročilom, ki ste ga objavili 23. t.m. o predstavitvi knjig GMD. Poročanje o mojem nastopu je iz trte izvito in se mi zdi, da si ga je poročevalec GB kar sam izmislil. Posebno me moti namig na moje negativno mnenje o uporabljanju tujk in na moje izredno kritično ocenjevanje televizijskih, radijskih in časopisnih novinarjev.
V svojem posegu sem govorila o tem, kako je knjiga nastajala, da jo berejo predvsem tisti, ki obravnavanih napak sploh ne delajo. Z obžalovanjem sem opozorila na ohlapnost izražanja v Sloveniji in navedla radijski pogovor o božičnih jedeh. Odgovori na jezikovno spodobna vprašanja časnikarke so bili jezikovno zelo šibki in komaj sprejemljivi. Mislila sem, da odgovarja kdo, ki boljše kuha, kot govori, a na kon-
cu se je napovedovalka zahvalila profesorju temu in temu. Iz knjige sem opozorila na pozdravljanje in čaukanje (ciao) po televiziji v Sloveniji, na poglavje o imenih, nečakih in vnukih. Svoj poseg sem končala s citatom iz knjige Saše Vuge, letošnjega Prešernovega nagrajenca, ki ga šele sedaj odkrivam in začenjam ceniti: »Človek je, kar hoče biti.« Poslušalce, moje drage znance in sorodnike sem še opozorila na uspeh našega rojaka g. Viktorja Godniča, ki mu bodo (so mu) naslednji dan v prisotnosti go-riškega nadškofa odprli razstavo v Gorici.
Glede kritike jezika časnikarjev poznajo vsi moje stališče, ki sloni na razlikovanju prizadevnosti večine in malomarnosti nekaterih, o tujkah pa sem svoje mnenje kolikor toliko jasno povedala tudi v svojem včerajšnjem dopisu. Daleč sem od tega, da bi se pridružila tistim, ki s Prešernovim pisarjem zahtevajo: ...besed se tujih boj ko hud’ga vraga.
NadaPertot

ALPE JADRAN
Sreda, 28. januarja 1998
5
KOROŠKA / SLOVENSKA MANJŠINA
MEDIJI / SESTANEK ZA ČEZMEJNO TELEVIZIJO
NOVICE
Aussen/vinkler za pluralizem med Slovenci
Pritegniti tudi EU in vladi obeh dižav
Član OVP Grilc pa podpira skupno zastopstvo manjšine
Predstavniki deželnega sveta, odbora in RAI o konkretnih korakih za uresničitev projekta
CELOVEC - Namestnik koroškega deželnega glavarja in predsednik koroških socialdemokratov (SPČ) Michael Ausserwinkler zagovarja politični pluralizem znotraj slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Na novinarski konferenci po včerajšnji seji koroške deželne vlade je koroški politik v zvezi s Poslabšanjem odnosov med Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) in R Slovenijo zaradi zahteve Slovenije po enotnem predstavništvu manjšine poudaril, »da ni nujno, da mora manj-šina govoriti z enim samim jezikom«.
Predsednik koroških socialdemokratov je nadalje poudaril, da podpira stališče predsednika ZSO Marjana Sturma, ki je poudaril,-da je manjšina subjekt in tako sama odloča o usmeritvi svoje politike. S tem pa je Sturm opozoril, da hoče Zveza slovenskih organizacij oblikovati samostojno, od slovenske vlade neo-visno politiko. Glede krajšanja podpornih sredstev ZSO-ju s strani n- Slovenije pa je Ausserwinkler menil, da si ne more predsta-vijati, da bi avstrijska vlada skušala z odmerjanjem finančnih prispevkov izsiliti spremembo v politiki neke manjšinske organizacije- Vsekakor bo o tej problematiki govoril tudi z avstrijskim zuna-n)im ministrom Schii-sslom ob priliki njegovega obiska ta teden v Ljubljani.
Za enotno politično predstavništvo koroških Slovencev pa se je izrekel elan ljudske stranke (oVP) v sosvetu za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju, pliberški župan Raimund Grilc. V izjavi za tisk deželni poslanec poziva Sturma, naj »upošteva pravila demokracije in se ne upira volitvam v skupno zastopstvo koroških Slovencev«. Deželna poslanka socialdemokratske stranke Melitta Trunk pa v izjavi za tisk poziva oba tabora koroških Slovencev k notranjem dialogu, ki naj bi prispeval k reševanju odprtih vprašanj.
Ivan Lukan
TRST - Možnost ustanovitve Čezmejne televizije je bila predmet razprave na sestanku, ki so se ga udeležili predse-, dnik deželnega sveta FJK Roberto Anto-nione, podpredsednik Miloš Budin, odbornik Cristiano Degano v zastopstvu deželnega odbora, predsednik deželnega odbora za radiotelevizijo (Corerat, ki deluje v okviru skupščine) Giuseppe Mari-uz in delegacija zavoda RAI, ki so jo sestavljali odposlanec generalnega direktorja Ennio Chiodi (ki je tudi odgovoren za projekt čezmejne televizije), direktor deželnega sedeža Giuseppe Carlozzo in drugi odgovorni v javni televizijski hiši.
Po prvi fazi idejnega projekta, v kateri so bili formalizirani osnovni nameni, je po mnenju sogovornikov zdaj napočil čas za elaboracijo projekta Čezmejne mreže, katere glavni cilj bi bila zaščita manjšin. Antonione je ob tem povedal, da se je urad predsedstva deželnega sveta že večkrat ugodno izrekel o tem načrtu (kot tudi deželni odbor, je dodal Degano). Na nedavnih srečanjih z najvišjimi institucionalnimi predstavniki Republike Slovenije je bilo mogoCe ugotoviti
enak interes, zato bi bilo po Antonione-jevih besedah treba vzeti v poštev tudi možnosti, ki jih ponuja Evropska unija in ki se je v drugih sektorjih že opremila z ustreznimi programi za kooperacijo.
Chiodi je ugotovil, da se je doslej vedno govorilo o tradicionalni Čezmejni mreži, ki bi se posluževala repetitorjev v Italiji in Sloveniji, medtem ko danes že lahko mislimo na perspektivo satelitske mreže, ki bi zelo povečala možnost uporabe in omogočila tudi simultano oddda-janje v različnih jezikih. Poleg tehničnih in finančnih vidikov je po Chiodijevem mnenju treba upoštevati tudi politične, kot npr. odnose med sosednjima državama in različno sektorsko zakonodajo, zato je treba k zamisli pritegniti tudi vladne ravni.
Za začetek uresničevanja zamisli, pa je po besedah Miloša Budina treba Cim-prej ugotoviti možne institucionalne subjekte, ki bi vodili projekt, določiti programske usmeritve in finančni naCrt. Po preliminarnem sporazumu RAI-Dežela bo treba razpravo bilateralno razširiti na tehnično in politično področje.
ČEDAD / OBČNI ZBOR V DOLENJEM TARBIJU
Uspešen obračun Beneškega gledališča
Dosedanji predsednik Renzo Gariup je prepustil krmilo Matteu Balusu
ČEDAD - V Benečiji je v zadnjih letih be-	Člani te skupine za svojo sposobnost in
ležiti spodbuden razmah amaterskih kultur- vztrajnost res zaslužijo pohvalo, nov impulz nih in rekreacijskih dejavnosti, koledar pri- pa je gledališču v zadnjih letih prineslo tudi reditev je od Časa do časa kar natrpan.	sodelovanje z režiserjem Marjanom Bev-
Razveseljivo je tudi dejstvo, da pristopa k kom iz Nove Gorice. Človeku mimogrede aktivnemu delu vse vec mladih ljudi, kar je pride na misel, da bi ta skupina res zasluži-najboljša potrditev, da znajo biti pobude tu- la nek ugleden domicil, oziroma ustrezno di dovolj sodobne in atraktivne.	gledališko dvorano, ki je zaenkrat še nei-
Med najbolj aktivne skupine gre nedov- zpolnjeni sen beneških kulturnih delavcev, mno uvrstiti Planinsko družino Benečije, Občnega zbora Beneškega gledališča se je pevski zbor Beneške korenine in Beneško v Dolenjem Tarbiju udeležilo veliko število gledališče, kijev preteklih dneh imelo svoj elanov, ob razveseljivem obračunu sezone občni zbor.	pa je to bila tudi priložnost za družabnost.
Gledališče ima solidno tradicijo, saj delu- Iz občnega zbora je izšlo novo vodstvo je že tretje desetletje, s tem pa je tudi doka- gledališča. Zaslužni dosedanji predsednik zalo, da je ta zvrst udejstvovanja v ljubitelj- Renzo Gariup je krmilo predal Matteu Balu-ski kulturi med ljudmi občutena in zaželje- su (na sliki), direktor bo Aldo Clodig, tajni-na. Lanska sezona je bila za Beneško gleda- ca Ana lussa, člani pa so Marko Predan, lišče še posebej uspešna, saj je s svojimi na- Manuela Cicigoi, Marko Kukovac in Renzo stopi gostovalo vsepovsod, od Benečije do Gariup. Mirko Sturma in Adriano Gariup soške doline, tržaške in goriške pokrajine.	pa sta za tekočo sezono nadzornika. (D.U.)
11
S helikopterjem zasledovali roparje do Benetk
VIDEM - Po dolgem zasledovanje so policija in karabinjerji aretirali roparja, ki sta včeraj dopoldne izropali Zadružno kreditno banko v Campoformi-du pri Vidmu. Gre za 48-letnega Efisia Serro iz Cagliariju in 40-letnega Giovannija Reghenzanija iz Somme Lombarde pri Vareseju.
Roparja sta včeraj zjutraj vlomila v banko v Campo-formidu in se polastila okoli 50 milijonov lir. Ko sta zapuščala zavod, so ju prestregli karabinjerji, toda Seni in Reghenzaniju je uspelo sesti v avto in pobegniti proti Benetkam. ZaCelo se je dolgo zasledovanje, pri katerem so sodelovali tudi policisti goriške kvesture in pri katerem so se organi pregona poslužili dveh helikopterjev.
Na ta naCin so policisti »potisnili« roparja do prometne zapore, kjer se je njun poskus bega končal.
IMF svari pred povečanjem proračunskega primanjkljaja
VVASMNGTON - Slovenija mora pospešiti strukturne reforme in biti previdna, ko gre za povečevanje proračunskega primanjkljaja, je ocenil Mednarodni denarni sklad (IMF) v letnem poročilu o stanju slovenskega gospodarstva.
IMF opozarja, da se je inflacija lani v primerjavi z letom poprej povečala, prav tako brezposelnost, povečala pa se je tudi rast bmto domačega proizvoda. Prvič po letu 1994 bo Slovenija beležila proračunski primanjkljaj v višini 1,5 odstotka BDP.
IMF svari pred povečevanjem proračunskega primanjkljaja in slovenske oblasti poziva, naj v proračunu za tekoče leto zmanjšanje izdatke, zlasti na področju stroškov za zaposlene v državni upravi. Prednostna naloga bi morala biti zaustavitev rasti plač, socialnih nadomestil in pokojnin.
IMF poziva tudi k liberalizaciji finančnega sektorja. To naj bi dosegli s postopnim odpravljanjem omejitev pri kapitalu ob sočasni krepitvi bančnega sektorja. (STA/AFP)
Kmalu diplomatski odnosi med RS in ZRJ?
BEOGRAD - Do normalizacije odnosov med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo utegne priti že v prvi polovici letošnjega leta, je dejal poslanec državnega zbora Zmago Jelinčič na včerajšnji novinarski konferenci v Beogradu. V kratkem je pričakovati obisk političnega direktorja jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve Dra-goljuba Vučičeviča in predsednika odbora za mednarodne odnose skupščine ZRJ Ljubiša Rističa v Ljubljani.
Poslanec slovenskega parlamenta Zmago Jelinčič in državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Slavko Debelak sta na tiskovni konferenci v hotelu Metropol poudarila, da so bili njuni pogovori v Beogradu zelo uspešni. (STA)
Tudi v Pordenonu somatostatin zastonj
PORDENON - Pordenonski pretor Attilio Passa-nante je ukazal krajevnemu znanstvenemu podjetju, naj dodeljuje zastonj somatostatin priletnemu bolniku, ki boleha za rakom. Poleg omenjenega bolnika se je v Pordenonu na sodstvo obrnilo okoli 70 pacientov in zahtevalo brezplačno zdravljenje po Di Bellovi metodi.
SLOVENIJA - HRVAŠKA
Friec o odnosih z Zagrebom in o meji na Trdinovem vrhu
Ljubljana - vodja sio-
venske diplomacije Boris Fr-ec je v pogovoru za Radio Novenija zatrdil, da se na nedavnih pogovorih s hrvaškim Lolegom Matetom Garničem na Otočcu o meji med država-flta na Trdinovem vrhu niso dokončno dogovorili. Ugoto-v)eno je bilo le, da je spora-zuin o mejni črti, Ce naj bodo berilo meje katastrskih občin, BlOgoč.
Sporazum je može dar ne zunaj meddr; sporazuma, ki bo dolo no mejo med Slove fd'vaško, je pojasnil i J ec- Potrdil pa je, c osežen načelen do;
, pnasirsKa meja ki noločanje državne m . 01 je tam stvar bolj lasna> pripravljena z aen dogovor o tem, al *0 ali naj bi bilo cel e<9 je dejal Frlec.
Na --
—	na me
kavama kakorkoli pc določanjem meje m 01 vrhu, je minis
odgovoril, da omenjena afera nima nobene povezave s Trdinovim vrhom. Na evropskih mejah ni več vojakov, premik vojaške opreme pa je stvar notranjih odločitev obrambnega minstrstva, je dodal.
Na vprašanje, ali bo politika Trdinov vrh zamenjala za Piranski zaliv, pa je zunanji minister odgovoril, da ga sprašujejo »veliko preveč in veliko prezgodaj«. »Se prej sem rekel, da se meja kot kompleks rešuje v celoti, verjetno povezan tudi z drugimi nerešenimi zadevami s sosednjo Hrvaško. In celoten sklop problemov terja vedno in v vsakem primeru najprej politično odločitev, nato pa parlamentarno potrditev,« meni minister Frlec.
Na vprašanje, ali mnik vojske s Trdinovega vrha ne slabi pogajalskih pozicij Slovenije tudi za Piranski zaliv, pa je minister odgovoril, da »je vse skupaj paket«. Politična rešitev bo po njegovih besedah povezala vse naštete sporne točke in mejo na morju. (STA)
SLOVENIJA / NOVINARSKA KONFERENCA 2RTEV OKUPATORSKIH DR2AV
Bodo žrtve nacizma izterjale odškodnino?
Združenje žrtev je nemškim oblastem napovedalo, da bo zahtevalo izplasčilo vojne škode
KRANJ - Združenje žrtev okupatorjev 1941-45 je v začetku januarja letos v okviru akcije izterjave vojne odškodnine od okupatorskih držav na predstavnike nemških oblasti naslovilo dopis, v katerem jih obvešCa, da bodo od Nemčije zahtevali izplačilo vojne škode za vse preganjane žrtve med drugo svetovno vojno. V svojem zahtevku se združenje sklicuje na nemški zakon iz leta 1956 za poplačilo škode žrtvam nacizma, ki so ga poleg slikovnega gradiva priložili dopisu, poslanemu nemškim oblastem, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik združenja Tone Kristan.
Od nemških oblasti bo združenje zahtevalo odškodnino za vse preganjane žrtve - mednje sodijo interniranci, begunci, ukradeni otroci, ljudje na prisilnem delu, vojni ujetniki -, kot tudi za umrle v koncentracijskih taboriščih in za umorjene talce. Združenje bo od
Nemčije, kasneje pa tudi od Italije in Madžarske, zahtevalo nematerialno in materialno odškodnino. Nematerialna odškodnina se nanaša na pretrpljeno gorje za vsako kategorijo posebej, materialna pa na odplačilo odškodnine za vse odvzeto premoženje. Kristan je ob tem dejal, da se v združenju zavedajo, da ne bodo dobili poplačila za vse, kar jim je bilo odvzeto, vendar pa upajo na delno odškodnino.
V poslanem dopisu, kot je dejal Kristan, niso navedeni zneski zahtevanih odškodnin kot tudi ne število upravičencev, saj so se v združenju dogovorili, da s številkami, dokler se ne sestanejo s predstavniki nemških oblasti, ne bodo seznanjali. Poleg tega pa so v dopisu izrazili tudi pričakovanje, da jih bodo nemške oblasti enakovredno obravnavale kot ostale evropske države, ki so od Memčije že dobile odškodnino. Predstavnike nemških oblasti pa so
v pismu tudi pozvali, naj obiščejo Slovenijo, si ogledajo obstoječo dokumentacijo s tega področja in se z žrtvami tudi pogovorijo.
Kopijo omenjenega pisma je združenje v vednost poslalo tudi slovenskemu zunanjemu ministrstvu, s predstavniki katerega so se sreCali pred nedavnim obiskom zunanjega ministra Borisa Frleca v Nemčiji. Po Kristanovih besedah se je slovenskega delegacija v okviru omenjenega obiska z nemškimi kolegi pogovarjala tudi o vprašanju odškodnin, o rezultatih teh pogovorov naj bi jih zunanje ministrstvo seznanilo na današnjem srečanju.
Združenje želi samo izpeljati pogajanja s predstavniki nemških oblasti, kar so jasno dali vedeti tudi slovenskemu zunenjemu ministrstvu. Po Kristanovih besedah so se za to odločili iz preprostega razloga, ker ne želijo, da se jim pri urejanju tega vprašanja vmešavajo
birokrati. Združenje trenutno pripravlja obrazec, na podlagi katerega se bo vsak upaviCenec lahko izjasnil kakšno odškodnino zahteva, poleg tega pa bo moral priložiti tudi dokumentacijo, s katero svoj zahtevek utemeljuje.
Kristan je ob tem še dejal, da želijo celotno zadevo zaključiti še v tem letu, saj je upravičenčev vsak dan manj. Ob tem pa je opozoril, da ne držijo informacije, po katerih naj bi žrtve nacizma, v primeru da dobijo odškodnino, izgubile rento in status žrtve. Predsednik združenja je opozoril, da gre tudi za manipulacije z žrtvami.
Po neuradnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji od 45.000 do 50.000 žrtev nacizma, v omenjenem združenju pa jih je do zdaj prijavljenih približno 500. Po Kristanovih besedah naj bi nemška odkodnina žrtvam v Sloveniji znašala skupno približno 2, 2 milijarde nemških mark. (STA)
TRST
6
'A
Sreda, 28. januarja 1998
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET / KRAŠKI PARK
ZDRAVSTVO / DR. ZDENKO FLORIDAN
Neuspel napad na vlogo KGS
Tudi SKR podprla predlog uprave
»Azbestni prah škodi tudi po tridesetih letih«
Ureditev primernega odlagališča - edina rešitev
Tržaški občinski svet je na predsinočnji seji sprejel okvirne smernice za določitev področij bodočega Kraškega parka, pri katerem bo imela glavno besedo Kraška goska skupnost. Skupščina je z glasovi Illyjeve koalicije in Stranke komunistične prenove zavrnila zahtevo desnice, da se gorsko skupnost izloči iz načrtovanja in kasneje iz upravljanja parka, češ da za te dolžnosti nima tehničnih pogojev.
Občina je na predlog pristojne odbornice Ondi-ne Barduzzi vključila v področje bodočega parka vsa zaščitena območja iz t.i. »zakona Belci« ter vse zelene in kmetijske površine iz novega regulacijskega načrta. Iz projekta so izključili vse vasi in
naselja, koordinacijo pa so, kot rečeno, poverili KGS, kar je zelo motilo svetovalce Kartela svoboščin.
Posebno Bruno Sulli (NZ) in Piero Camber (LpT) sta vztrajala na stališču, da gorska skupnost ne izpolnjuje tehničnih pogojev iz deželnega zakona o parkih, češ da ni zaposlila po zakonu potrebnega strokovnega in tehničnega osebja. Vztrajala sta tudi pri vlogi Pokrajine, ki bi morala po njunem igrati »prvo violino« pri ustanovitvi in kasnejšem upravljanju parka. Tehnične motivacije so se, kot vidimo, prepletale s čisto političnimi argumenti desnice.
Igor Dolenc (DSL) je zavrnil očitek desnice, da KGS ne izpolnjuje po-
Tragična smrt upokojenke na železniški postaji v Bologni
V Bologni je včeraj umrla tržaška upokojenka Rosa Canzano: izdihnila je nekaj ur po nesreči, pri kateri so ji kolesa železniškega vagona strgala nogo.
68-letna ženska, ki je živela v Ul.
Colombo 14, se je vračala iz Bologne v Trst. Na sedmem peronu je stopila na vlak in-tercity in sicer -po prvih pričevanjih, ki jih je zbrala železniška policija - dokaj neprevidno, ko se je vlak že premikal. Canzanova je padla vznak in jo je vrglo s perona pod kolesa vlaka. Nesrečno žensko je vlak povlekel 20 metrov.naprej, in pri tem ji je popolnoma odtrgalo nogo, utrpela pa je še več hudih ran. Odpeljali so jo v bolonjsko glavno bolnišnico, kjer pa je po nekaj urah izdihnila.
Jutri v Trstu predstavitev knjige Aceta Mermolje
Založništvo tržaškega tiska in Zveza slovenskih kulturnih društev prirejata večer ob izidu knjige Aceta Mermolje Narod in drugi. Večer bo jutri, 29. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. O vprašanjih naroda, manjšine in večkulturnih načrtih bodo ob avtorju spregovorili Miloš Budin, Stojan Spetič in Ivo Jevnikar.
Knjiga Aceta Mermolje je daljši esej, v katerem avtor zagovarja večkulturne in multietnične načrte. Esej prinaša tudi razmislek o narodnem in manjšinskem vprašanju. Tako sta prvi dve poglavji posvečeni klasičnim idejam o narodu, sledi jima analiza etnocentrizmov in nacionalizmov, nato si avtor zastavi vprašanje drugega. Drugi je v tem primer narod, oziroma druga etnična skupnost ali manjšina. Zato je temeljno vprašanje eseja odnos med narodom kot skupinskim subjektom z drugimi, to je sedanjimi narodi in manjšinami. Po poglavju o nezadostnosti tolerance analizira avtor smisel in namen večkulturnih načrtov, ki jih zagovarja kot možnost, ki ohranja narodu smisel in dostojanstvo, obenem pa ga sooča v sodelovanju z drugimi skupinami in kulturami.
Dr. Zdenko Floridan (f. Križmančič/KROMA)
gojev iz deželnega zakona, v katerem jasno piše, da se morajo za zgoraj omenjene tehnične službe sporazumeti v okviru servisne konference o parku in o zaščitenih naravnih območij. Kartel svoboščin s tem, da tako napada gorsko skupnost, v bistvu zavira nastajanje parka, je še dejal Dolenc. Priznanje vloge KGS je podprl tudi Jacopo Ve-nier (SKP), po mnenju katerega pa bo treba čim-prej jasno opredeliti »vsebino« Kraškega parka.
Člen, ki zadeva gorsko skupnost, je doživel podporo Oljke, SKP in Illyje-ve liste, medtem ko je desnica glasovala proti. V okviru Oljke se je pri tem členu odloka vzdržal Peter Močnik (SSk), medtem ko ga je njegov
somišljenik Andrej Berdon, ki je član glavne skupščine gorske skupnosti, podprl. Močnik in Berdon pa sta se skupno vzdržala pri vseh ostalih členih. Slovenska skupnost hoče npr. prej videti finančni plan za bodoči park, nasprotuje pa politiki vinkula-cij, ki bi po njenem mnenju zadušila razvoj Krasa. Za kroniko naj še dodamo, da se seje v polemiki z odborom in večino, ki ga podpira, ni udeležil zeleni Alberto Russignan.
Tržaški občinski svet (isto je že naredil zgo-niški) se je med prvimi izjasnil o zemljepisnih mejah bodočega parka, kar bodo v naslednjih dneh naredile vse zainteresirane krajevne uprave. Zadnjo besedo pa bo imela servisna konferenca.
V Križu in v Nabrežini je azbest že nekaj časa v središču pozornosti. Pokrajina namerava namreč v Križu na območju devinsko-na-brežinske občine urediti odlagališče za azbest, da bi se na našem teritoriju odkrižali te moderne »šibe božje«, ki je v zadnjih dveh desetletjih zahtevala na desetine žrtev. Domačine taka rešitev ne razveseljuje, seveda zato ne, ker se bojijo, da bi imelo odlaganje azbesta v neposredni bližini vasi hude posledice na njihovo zdravje. Pomisleki so povsem upravičeni, kot je po drugi strani upravičeno tudi posebno odlagališče. Zakaj? Aktualno zadevo je strokovno obrazložil dr. Zdenko Floridan, kirurg na oddelku za torakalno kirurgijo na ka-tinarski bolnišnici.
»Azbest ni sam po sebi nevaren; škodljiv je azbestni prah, in sicer belega azbesta, to je enega od štirih azbestov, ki jih poznamo. Škodljiv je, ker vdihavanje azbestnega praha lahko povzroči raka na plevri.«
Kdaj so začeli uporabljati azbest v industriji?
»O azbestu je pisal že Marko Polo, ko je poročal o azbestnih oblačilih, s katerimi so se branili pred ognjem. Zelo široko so ga začeli uporabljati na pragu druge svetovne vojne v vojaški industriji, predvsem v ladjedelništvu. Zatem tudi v gradbeništvu z znanim eterni-tom in pri inštalacijah. Sprva je kazalo, da azbest sploh ni nevaren, po tridesetih letih uporabljanja tega materiala pa so se
začeli pojavljati znaki obolenj na pljučih. Do leta 1965 je bil rak na plevri še izredna redkost, v sedemdesetih letih pa se je začelo število obolenj nenadoma širiti.«
Kako so zdravniki ugotovili, da je za raka na plevri kriv azbest?
»Pri histoloških mikroskopskih preiskavah raka so opazili igle azbesta. Bile so dolge do največ 5 mikronov in široke največ do 0, 7 mikrona. Azbestni prah se je pojavljal v dveh oblikah: iglasti in spiralasti. Le iglasti prah je povzročal raka. Zakaj, to je še neznanka. Pri tem je zanimivo dejstvo, da se rak ne pojavi pri vseh pacientih: razvije se pri 3 odstotkih obolelih. Verjetno je to odvisno od imunoloških faktorjev:
nekateri so bolj imuni na azbest kot drugi.«
Koga je največ prizadel rak na plevri v naših krajih?
»Predvsem mornarje, zaposlene v ladjedelništvu, inštalaterje, gradbene delavce, a tudi žene zaposlenih v ladjedelnici. Zanimivo je na primer dejstvo, da nekateri delavci v ladjedelnici niso zboleli za rakom, medtem ko se je bolezen razvila pri njihovih ženah. Dogodilo se je, da so se žene nadihale azbesta med čiščenjem oprašene moževe delovne obleke.«
Ko so ugotovili, da je azbest nevaren, so ga prepovedali. Ali to pomeni, da je nevarnost mimo?
»Ne. V Trstu je na primer še mnogo azbesta na
območju ladjedelnice. Dovolj je, da malce zapiha, in že se azbestni prah razširi po celem mestu. Zato ni naključje, da so največ primerov raka na plevri zabeležili v bližini ladjedelnice, to je v Ul. S. Marco in pri Sv. Jakobu.«
Pokrajina namerava urediti odlagališče azbesta pri Križu. Ali je taka odločitev koristna?
»To je edina rešitev, sicer bi vedno obstajala nevarnost, da bi se začel z dotrajanega azbesta širiti prah. Seveda bi morali posvetiti načinu odlaganja posebno pozornost. Azbest bi morali uskladiščiti v cementne zaboje in jih položiti v teren, po katerem ne pronica voda. Vsa operacija je tehnično zelo zahtevna. Izvedenci za odstranjevanje azbesta morajo biti oblečeni v posebne kombinezone z maskami, da ne pridejo dihala, pa tudi koža v stik z azbestnim prahom. Odstranjevanje mora potekati v pokritem prostoru, da ne bi veter razpihal praha na druga območja. Poleg tega morajo uporabljati posebne stroje, take, da ne ustvarjajo novega praha. Odstranjevanje je temu primerno drago; tudi zato, ker je na tržišču malo specializiranih podjetij, ki bi opravljala to nevarno delo.«
Kdaj bo nevarnost kontaminiranja z azbestom mimo?
»Po predvidevanjih naj bi krivulja obolenj začela upadati tja leta 2005 - 2010, to je štirideset let po prvih ukrepih proti uporabi azbesta. «	(M.K.)
TRGOVINA / POJASNILA ILLYJA IN NER1JA
Reforma na študijski osnovi
Raziskava poverjena Nomismi, ker je že izdelala državno analizo
O tem, v kakšnih razmerah se pravzaprav nahaja tržaška trgovina bomo najbrž bolj poučeni do sredine leta, saj bo pred koncem julija nared strokovna raziskava, ki jo je na to temo naročila tržaška občinska uprava. Analizo bo izvedel raziskovalni inštitut Nomisma iz Bologne, ki je podobno študijo opravil za vso državo in že v njej nakazal nekatere specifične probleme Trsta.
O naročilu raziskave je tekla včeraj beseda na županstvu, kjer sta župan Riccardo Illy in odbornik za gospodarstvo Fabio Neri predstavila medijem smisel te iniciative in povabila sindikalne organizacije trgovcev, naj po najboljših močeh pomagajo in olajšajo delo raziskovalcev. Na županstvu pa včeraj ni bilo predstavnikov največje stanovske organizacije tržaških trgovcev, Confcommercio, ki je že dan prej kritično ocenila pobudo občinske uprave in še posebej izbiro izvajalca tega raziskovalnega projekta, češ da »imamo specializirane ustanove tudi doma«.
Zupan je udeležencem srečanja pojasnil razloge, ki so navedli upravo k naročilu raziskave o tržaškem trgovinskem sistemu, katerega neustreznost glede na spremenjene tržne razmere je po njegovih besedah očitna. To je prišlo do izraza že v raziskave Nomisme o trgovinskem sektorju v državnem merilu. Prav zato, je dejal odbornik Neri, se je Občina odzvala na predlog samega raziskovalnega inštituta o poglobitvi nakazanih vprašanj, in ga povabila, naj izdela poglobljeno analizo in na njeni osnovi ugotovi operativne smernice za reševanje problemov. Cilji reforme lokalnega trgovinskega sektorja so po II-
lyjevih besedah hranitev obstoječega, ovrednotenje potencialnosti za prihodnost in upoštevanje potreb lokalnih odjemalcev trgovskih storitev. Pri tem je župan med drugim poudaril, da je v Trstu prodajna ponudba osredotočena na proizvode srednjega razreda, pomanjkljiva pa je ponudba artiklov iz temeljnega in vrhunskega pasu. K temu je treba prišeti še zelo skromno navzočnost velike distribucije, kar povzroča preusmerjanje nakupovalnih tokov - še posebno iz tujine - proti hipermarketom v Furlaniji in Venetu.
Nekatere od naštetih ugotovitev so bile že zajete v nacionalni raziskavi Nomisme, zdaj pa jih je treba preveriti na lokalni ravni s pomočjo natančnih statističnih vzorcev. Javne predstavitve pobude občinske uprave se je udeležil tudi predstavnik zavoda Nomisma Riccardo Deserti, ki je odgovoren za programiranje, za stanovske organizacije pa je bil navzoč samo pokrajinski predsednik združenja Confesercenti Giuseppe Giovarruscio, ki je izrazil upanje v normalizacijo odnosa med Občino in Conf-commerciom. V zvezi s tem je odbornik Neri spomnil, da je bil predlog o naročitvi raziskave zavodu Nomisma sprejet na srečanju 23. januarja, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik pokrajinskega CTS-Confcommercio, medtem ko je predsednik Donaggio že pred časom zahteval izvedbo analize o potencialnosti tržaške trgovine in hkrati predlagal, da bi jo zaupali zunanjemu izvajalcu, s čimer bi si zagotovili nevtralnost in verodostojnost rezultatov.
ČRNA KRONIKA
Tatič okradel vdovo na moževem grobu
Tatovi ne spoštujejo niti najbolj globoka človeška čustva in se ne ustavijo niti v najbolj svetih krajih; posebej aktivni pa so, če je žrtev ženska, po možnosti priletna. Primer takega zadržanja, ki je res vredno vsega ogorčenja in obsodbe, je zabeležila včerajšnja črna kronika, in sicer v dopoldanskih urah na pokopa-lišču pri Sv. Ani.
65-letna Nerina Kobic je šla kot običajno obiskat grob svojega pokojnega moža. Bilo je približno ob 10.30 in ženska se je za nekaj minut zbrala v tihi molitvi na moževem grobu. Ni še jasno, če je torbico položila na tla ali pa jo naslonila na nagrobni kamen, dejstvo pa je, da se ji je zahrbtno približal mlajši moški in ji hipoma strgal torbico. Pognal se je v beg in kljub klicem na pomoč okradene vdove kmalu izginil po potkah pokopališča. Niti policija, ki je nemudoma prihitela na pokopališče, ga nj mogla izslediti, čeprav so prerešetali pokopališče in sosednje območje.
Po pričevanju okradenke je tatič star od 20 do 25 let, je srednje postave in na kratko ostrižen. V torbici je imela poleg osebnih dokumentov in stanovanjskih ključev še 7 tisoč lir in 70 dolarjev (nekaj ve kot 120 tisoč lir).
____ŠOLSTVO / NA ZAVODU 2. ZOISA_
Starši spoznavali mamita v tabletkah
Na trgovskem tehničnem zavodu 2ige Zoisa so novembra priredili predavanje za dijake 4. razredov o zasvojenosti z ecstasyjem in o drugih ta-blektam, ki vsebujejo mamilo. Solarjem so predavali člani posebne službe za boj proti mamilom, ki so jo Pred časom ustanovili na tržaški prefekturi. Srečanje je bilo zelo zanimivo, tematika pa sila aktualna, zato so se na šoli odločili, da ga ponovijo, a ne Za dijake, pač pa za starše v okviru n^rIta 0 zdravstveni vzgoji, ki vključije prav starše.
Pretekli ponedeljek se je tako na šoli zbralo lepo število staršev, ki so prisluhnili izvajanjem psihologa, sociologa. sodnega zdravnika in policijske komisarke. Predavatelji so vsak iz lastnega delovnega področja obrazložili, kaj Pravzaprav privede mladega človeka v stik s temi najnovejšimi, umetnimi oblikami mamil. Marsikaterega od prisotnih je presenetil podatek, da je zaužilo vsaj eno tabletko z mamilom ali poskusilo lahka mamila kar 70 do 80 odstotkov mladih Tržačanov. Komisarka je obrazložila sodne aspekte: treba je namreč razlikovati, ali gre za upravni prekršek (le-teh je več in se nanašajo večinoma na uživanje droge) ali pa za kaznivo dejanje.
Staršem je bil verjetno še najbolj v
pomoč sodni zdravnik. Med drugim je spregovoril o znakih zasvojenosti z ec-stasyjem in drugimi tabletkami, da bi starši morebiti prepoznali, ali je njihov otrok pod učinkom mamil. Mladi ob uživanju tabletk izgubijo občutek utrujenosti, žeje in lakote; prevzame jih evforija. Ko pa učinek droge splahni, postane uživalec v trenutku utrujen in zaspan. Prav takemu efektu tabletk gre pripisati številne prometne nesreče v nočnih urah, po izhodu iz disko klubov.
Mladi zapustijo disko klub še povsem evforični, sedejo za volan in pritisnejo na plin. V trenutku pa se njihova evforija spremeni v utrujenost, ki lahko privede do prometnh nesreč. Prav nočna zabavišča so kraji, kjer si lahko mladi najlažje nabavijo tabletko. To velja tudi za Trst. Mamila pa krožijo predvsem v krajih, kjer se srečujejo mladi. Tako zbirno mesto je na primer Trg Oberdan, kjer se rada zbira tudi slovenska mladina.
Srečanje je bilo za starše zelo koristno, saj jim je ponudilo možnost, da se seznanijo o svetu, v katerem živijo tudi njihovi otroci. Osveščenost je v primerih, kot je razširjanje mamil med mladino, res nadvse potrebna: sovražniku se namreč lahko učinkovito zoperstaviš le, če ga dobro poznaš.
r ZDRAVJE / POBUDA AIRC n
Pomaranče, rak in dobri nasveti
Hrana lahko povzroča raka
V soboto bo dan, posvečen boju proti raku, pa tudi dan pomaranč. Gre za tradicionalno pobudo deželnega odbora vsedržavnega Združenja za raziskavo o raku AIRC za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Na več kot tisoč trgih italijanskih mest bodo delili milijon kilogramov sočnih sicilskih pomaranč: za 13 tisoč lir bodo izročili občanom vrečko s 3 kg. pomaranč in priročnikom o prehrani v zvezi z nastankom rakastih obolenj. Najsodobnejše analize namreč kažejo, da je skoraj ena tretjina rakastih obolenj vezanih na neprimerno prehrano.
Gre torej za pobudo, ki je po eni strani namenjena zbiranju sredstev za raziskavo o raku (lani so na podobni pobudi zbrali 4 milijarde in 380 milijonov lir, s katerimi so prispevali k razvoju 472 raziskovalnih načrtov), po drugi strani pa omogoča velikemu številu občanov, da se prek informaciji, ki so zaobjete v priročniku, seznanijo z najsodobnejšimi nasveti in navodili, ki so jih izdelali priznani raziskovalci.
Nakup pomaranč je omogočila dežela Sicilija, pokrajina Siracusa in več sicilskih občinskih uprav. Pomaranče bodo prodajali v komercialnem centru II Giulia in na Goldonijevem trgu, v Miljah pri loži občinske palače, na Opčinah pa v Narodni ulici 38.
NOVICE
Druga nagrada Lionella Stocka za podjetnike
Za letošnjo nagrado posvečeno tržaškemu podjetniku Lionellu Stock se bo potegovalo 33 podjetnikov iz Veneta, Tridentinske-Južne Tirolske in Furlanije-Julijske krajine. Nagrado, ki so jo prvič podelili lani, bodo letos dodelili prihodnjega 14. februarja in jo bo prisodila komisija, v kateri so tržaški župan Riccardo Illy, predsednik Fundacije CRT Renzo Piccini, industrij ec Alessandro Riello, predsednik raziskovalnega območja Lucio Susmel in generalni direktor Mirano Sancin. Nagrada znaša 50 milijonov lir, ki jim je letos CRT dodala na-daljnih 10 milijonov lir, in bo šla podjetniku, ki je predstavil najbolj zanimiv in inovacijski načrt oz. industrijski program na področju sodobnih tehnologij.
Slikarski natečaj o kmečki kulturi v Istri
Istrobeneški kulturni krožek Istria bo priredil v soboto, 31. januarja in v nedeljo, 1. februarja slikarski natečaj na neobičajno temo prašiča. Odvil se bo v okviru pobud o kmečki kulturi in agriturizmu v Istri, ki se bo letos odvil v okolici Oprtalja. Vpisovanja bodo sprejemali v hotelu Mirna v Istrskih toplicah v soboto od 9. do ure do 20.30, za umetnike s te strani meje pa tudi v Ljudski univerzi na Trgu pri Rusem mostu št. 6 v četrtek in petek od 9. do 12. ter od 16. do 20. ure. V soboto bodo peljali umetnike na ogled prašičjerej po notranji Istre. Nadaljne informacije o pobudi nudijo na tajništvu krožka Istria (tel. št. 768900) in v uradih Ljudske univerze (tel. št. 6705111).
KROŽEK MIANI
Problemi Tteta v letih 1954/75
V hotelu Savoia Excelsior je bilo sinoči tretje srečanje ciklusa Trst in njegove zgodbe, ki ga prireja kulturni krožek Miani. Na srečanju, ki ga je vodil predsednik krožka Maurizio Fogar, je imel glavno besedo nekdanji tržaški poslanec in voditelj krajevne krščanske demokracije Corrado Belci (na slika levo - f. KROMA). Spregovoril je o obdobju 1954-75 in o problemih po Londonskem memorandumu, o FJK in posebnem statutu, o izbirah Rima glede Trsta ter o odnosih med Italijani in slovensko manjšino.
Po njegovem posegu so povzeli besedo še msgr. Libero Pelaschier, ki je izpostavil vlogo katoličanov v politiki, nekdanji poslanec KPI Antonino Cuf-faro, ki je med drugim govoril o odgovornostih krajevne KD pri upravi mesta, in socialist Fulvio Anzellotti. A.G.
POBUDA SDGZ
Vrsta srečanj glede nove ureditve trgovin
Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse včlanjene in druge trgovce na sestanek sekcije bgovine na drobno, ki bo na sedežu v Trstu, Ul. Ci-cerone 8, danes, 28. januarja, ob 18. uri. V obravnavi je zakonodajni odlok o novi ureditvi trgovine, ki 8a je vlada sprejela 16. t. m.
Združenje bo predstavilo filozofijo in glavne novosti odloka, ki napoveduje velike sprostitve v duhu prilagajanja italijanske zakonodaje evropskim standardom: °d ukinitve trgovskih licenc za obrate do 300 kv. m prodajne površine, regisba RFC in občinskih trgovskih planov, do poenostavitve vseh blagovnih tabel na osnovno prodajo jestvin in nejestvin, do spremembe pristojnosti občin in nove ureditve prodaje na javnih Površinah. Če bo odlok ostal taksen, kakršen je, bo sprožil pravo revolucijo v trgovskem sektorju.
SDGZ je sodelovalo na raznih sestankih, tudi na vče-Nšnji avdiciji v deželnem svetu, kjer so nastopila pred drugo komisijo še ostala deželna predstavništva trgovcev. Predsednik slovenskih tržaških trgovcev Ervin Mezgec, ravnatelja SDGZ Vojko Kocjančič in SGZ Gorica Igor Orel so prikazali zbranim svetovalcem prve ugotovitve in izraze zaskrbljenosti po objavi odloka. Dre-VlSnji sestanek pa bo predstavljal možnost za neposred-rto soočanje mnenj in stališč kategorije 0 tem vprašanju.
Na dnevnem redu sestanka odbora, ki je razširjen na člane vse sekcije, je še bližnji občni zbor tržaškega konzorcija CONGAFI za jamstvo posojil v trgovi-ni 'n terciarnem sektorju. Napovedujejo se volitve Vodstva pomembnega organa za samoupravo kredi-°v v korist vseh trgovcev, zato se bodo morali gle-e te8a angažirati tudi naši operaterji za ustrezno zastopanost v novih organih CONGAFI.
MILJE / VČERAJ URADNO PREDSTAVILI 45. JUBILEJNO PUSTNO MANIFESTACIJO
Miljski pust letos še bogatejši
lil St lin Iptos	n n v rrl Q cl-trt t- o cz m i Ti	538 SIP . *	!~ ^
Miljski pust bo letos doživel svojo jubilejno 45. izvedbo. Prireditelji (Miljska občina in Združenje miljskih pustnih skupin) mu bodo zato posvetili posebno pozornost ter mu dali slovesnejši in bogatejši videz ter širši mednarodni značaj. Letošnji program so predstavili med včerajšnjo tiskovno konferenco v dvorani miljskega kulturnega središča G. Millo, ki so se je udeležili deželni odbornik za turizem Roberto Tanfani, ravnatelj pokrajinske ustanove za turistično promocijo Gilberto Benvenu-ti, miljski župan Roberto Dipiaz-za, predsednik Tržaške trgovinske zbornice Adalberto Donaggio in razni drugi predstavniki milj-ske občine in Združenja miljskih pustnih skupin.
Da drži stari miljski pregovor »El Cameval de Muja xe una roba seria«, potrjuje bogat spored celotedenskega pustnega slavja, ki se bo začelo v četrtek, 19. februarja ob 16. uri s tradicionalnim kronanjem kralja Pusta v režiji Uga Amodea, kateremu bo sledil običajni Zelenjavni ples, katerega korenine segajo v temo stoletij. Vse to bo seveda zabelje-
no z glasbo raznih godbenih skupin in ansamblov.
Petkov spored bo po ustaljeni navadi posvečen otrokom krajevnih vrtcev, ki bodo ob zvokih raznih godbenih skupin našemljeni korakali v sprevodu po miljskih ulicah. Zvečer bo na glavnem trgu, kot sicer vse ostale dni, plesna zabava. V soboto, 21. februarja bosta miljski večer napolnila Teo Teocoli in Nino Frassica s svojim bendom, ki
bosta nekako povezo-	------------------------------------------------
vala nagradni mi- Posnetek z enega od preteklih izvedb Miljskega pusta (foto KROMA) mohod mask.
dila princ in princesa ter godba iz Obervellacha, za njimi pa
Osrednji dogodek Miljskega pusta bo nedeljski mimohod mask in skupin, ki bo imel letos poseben mednarodni značaj. Mimohod bo namreč odprla skupina mladih iz Milj ter iz pobratenih avstrijskih mestec Judenburg in Obervellach, ki so se udeležiti skupnega seminarja, posvečenega prav pustu. Skupini bosta sle-
za njimi pa se bo zvrstilo vseh osem miljskih pustnih skupin s svojimi alegoričnimi vozovi. Sprevod bo šel po vseh glavnih uticah, končal pa se bo na Trgu Marconi, kjer bo ob 18. uri slovesno nagrajevanje najboljše skupine.
Slavje se bo nadaljevalo tudi v
ponedeljek s celo vrsto pobud, med katerimi naj omenimo cvrtje fancljev za ostarele ter mega fr-talje, za katero bodo uporabili dvajset tisoč jajc in tri stote Speha in čebule, ter v torek z novim mimohodom mask in plesnimi zabavami. V sredo pa se bodo po starem običaju posloviti od letošnjega pusta.
8
Sreda, 28. januaija 1998
TRST
_________PSI IN MLADIKA / PESNIŠKI VEČER_
Glavna gosta Željko Perovič in Iztok Kodrič
Večer je pripravilo in vodila Zoro Tavčar
Tokratni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani je bil posvečen poeziji (f. KROMA)
V nedeljo, 25. t. m., je bil v župnijski cerkvi v Rojanu koncert Komornega zbora Ave iz Ljubljane. Zbor, ki ga od ustanovitve vodi Andraž Hauptman, sodi v sam vrh slovenske in evropske zborovske glasbe, njegov rojanski koncert pa sta priredili slovenska župnijska skupnost v Rojanu in Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda - Rojan.
Zbor Ave je že v nedeljo zjutraj sodeloval pri slovenski maši, ki jo je prenašal Radio Trst A. Ob tej priložnosti je pel Pastoralno mašo Lojzeta Mava. Popoldne pa je v polno zasedeni rojanski cerkvi izvedel koncert. V prvem delu smo, po začetnem motetu Sicut Cervus Giovannija Pier-luigija da Palestrine in OCenašu (Pater noster) Jacobusa Gallusa, slišali vrsto skladb sodobnih tujih avtorjev, kot npr. Ave maris stella Tronda
Kverna, Trys antifonos Vytautasa Miškinisa in druge. V drugem delu pa je zbor, ob orgelski spremljavi Toneta Potočnika, izvedel vrsto slovenskih božičnih pesmi: Prisvetil je veseli dan in Poglejte, čudo se godi Gregorja Riharja, Počivaj, milo detece Hu-golina Sattnerja, Hitite, kristjani v priredbi Johna Readinga in Matije Tomca, Tomčevo Zvezde gorijo, Pastirci, iz spanja vstanite nocoj Blaža Arniča, na koncu pa še Božično noč Mirka Renerja.
Izvajanje je bilo deležno dolgotrajnega in navdušenega ploskanja s strani številnega občinstva, zato je zbor na koncu dodal še tri pesmi: priljubljeno Sveto noč, ljudsko Pa se sliš in Gruberjevo Ave Marijo. Na začetku in ob koncu koncerta je v imenu prirediteljev vse prisotne, še posebej pa ljubljanske
pevke in pevce, pozdravil rojanski slovenski kaplan g. Stanko Zorko.(iž)
Tokratni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani je bil zapisan poeziji. Na pobudo Društva slovenskih izobražencev in Mladike so namreč predstavili kar štiri pesnike: Željka Peroviča in Iztoka Kodriča, dva nagrajenca tradicionalnih pesniških natečajev Mladike, Zužano Balog kot gostjo in še malo Tajšo perovič, Željkovo hčerkico, ki že sledi očetovemu vzgledu. Razlogov za prireditev večera, ki ga je vodila Zora Tavčar, je bilo torej veliko: na pobudo Mladike so izdali pesniško zbirko Željka Peroviča Podarjeni glasovi, knjižico je opremila zadruga List. Pri oblikovanju knjige je sodeloval tudi Iztok Kodrič, sicer nagrajenec pesniškega
natečaja Mladike za leto ’97, Kodrič je namreč fotografiral kiparske izde-
leke Ljubomirja Me-lanška, ki krasijo knjižico. Na večeru pa je sodelovala še madžarska pesnica Zužana Balog, ki jo je povabil Perovič. Veže ju namreč sodelovanje v precej široki družbi ljubiteljskih ustvarjalcev, ki se ob materinem jeziku izražajo tudi v slovenščini.
Željko Perovič je namreč po rodu Bosanec, ki se je že pred dvajsetimi leti preselil v Slovenijo, dokončal je Železniško prometno-transportno šolo in se v tej stroki tudi zapioslil (trenutno dela na železniški postaji v Šoštanju). Piše v obeh jezikih, nagrajene pesmi pa je napisal v slovenščini. Na večeru je pesnika predstavila Zora Tavčar, njegove pesmi pa je brala Matejka Peterlin. V knjižici so Željkovim pesmim pridane še Tajšine, ki jih je brala srednješolka Jasna. Iztok Kodrič, doma iz Pristave ob krki, po poklicu učitelj telesne
vzgoje, je izbor svojih pesmi podal sam. Podajanje pesmi Zužane Balog pa je bilo dvojezično in dvoglasno: v madžarskem originalu jih je prebrala pesnica, v slovenskem prevodu pa Lučka Peterlin. Vsaj bežno omembo zasluži sodelovanje kvarteta flavt Glasbene matice (razred prof. Erike Slame), saj so Zinajda, Dunja, Meta in Irina kvalitetno popestrile pesniški večer v Peterlinovi dvorani. Po pesmih so prišla na vrsto vprašanja, vendar pa so pozornost zbranih bolj vzbudili politični vidiki življenja priseljenca v Slovenijo in njegov odnos do sedanje Bosne kot pa njegovo literarno ustvarjanje. Glede »neslovenskih« ljubiteljskih ustvarjalcev v Sloveniji pa je Perovič naglasil pomen rednih srečanj, ki jih organizira ZKO in na katerih se je pravzaprav začela njegova pesniška pot.	bip
r BAZOVICA / DUŠAN JAKOMIN O MEDIJIH n
Ljudje premalo berejo
Ugotovitev se nanaša na slovenski tisk v Italiji
V času, v katerem imajo mediji, še posebej televizija, veliko moč, kakšna je vloga časnikarja? To je bilo eno od izhodiščnih vprašanj, ki jih je na ponedeljkovem srečanju v Bazovici zastavil Dušan Jakomin. Večer na temo: Ali je vsaka novica res tudi politično obarvana, je v Slomškovem domu organiziral krajevni župnik Žarko Škerlj z namenom, da bi osvetiih položaj časnikarstva na mednarodni in krajevni ravni. Na krajevni so seveda še posebej vzeli v pretres slovenske medije v Italiji.
Dušan Jakomin je zbranim najprej govoril o tisku oz. medijih na splošno, nato pa prešel na deželno stvarnost in predstavil slovenske medije v FJK. V splošnem je seveda vloga časnikarja povsod ista, dandanes pa se postavlja vprašanje, če je oz. koliko je posame-
zen novinar svoboden in do kakšne mere je »v službi politike«. V Italiji danes politično odvisnost označuje predvsem pripadnost Oljki oz. sedanji opoziciji. Glede poročanja televizijskih novinarjev je Dušan Jakomin menil, da marsikatera novica (ali način podajanja) zmedejo gledalce, v ilustracijo je Jakomin navedel tudi več konkretnih primerov. Glede tiska pa je Jakomin rekel, da se pri časopisih ne držijo deontologije, saj na primer ne prekličejo netočne ali celo škodljive novice, ki so jo objaviti, tit še glede slovenskega tiska oz. bralstva: na ponedeljkovem srečanju v Bazovici so ugotovili, da ljudje premalo berejo, negativne ocene pa so dali tudi v zvezi s splošnim položajem v manjšini (udeležba na gledaliških predstavah, koncertih itd.).
VEČER KROŽKA TOMMASEO
Na Konfovelu o kraški kuhinji
Razpravo dopolnjevala glasba in branje poezij Srečka Kosovela
Studijsko raziskovalno središče Ni-colo Tommaseo, ki redno prireja kulturne večere v prostorih Društvene gostilne na Kontovelu, je svoj zadnji ponedeljkov večer posvetilo kraški kuhinji. Izhodišče za zanimivo in poglobljeno razpravo o tej sila privlačni in hvaležni temi, v katero je poseglo več uglednih gostov, je bila predstavi-
tev knjige o kraški kuhinji z naslovom »Cucina carsolina di ieri e oggi«, ki jo je napisal Cesare Fonda. Razpravo o kraški kuhinji je požlahtilo branje poezij Srečka Kosovela v italijanskem jeziku, za kar sta poskrbela Angela Bruno in Alessandro Leto. Prijeten večer je poživila še glasba skupine »Sidaja«, ki jo vidimo na stiki poleg razpravljalcev.
V	gledališču Miela danes in jutri večera romske kulture
V	gledališču Miela prirejajo danes in jutri kratek prikaz romske kulture. Danes bodo dvakrat, in sicer ob 18. in ob 21. uri, predvajati film režiserja in scenarista Tonyja Gatlifa Latcho Drom, jutri zvečer ob 21. uri pa bo koncert, na katerem bodo nastopiti Alessandro Simonetto (violina), Roberto Daris (harmonika) in Fabio Ab-bondanza (druga violina).
Prireditelji želijo z glasbenim potovanjem, tudi film je pretežno posvečen priljubljeni ciganski glasbi, prikazati razvoj romske kulture. Romi, ki so jih v različnih obdobjih in deželah imenovali z raznimi imeni, so namreč začeti svoje dolgo potovanje v severno-zahodni Indiji. V filmu jim Tony Gatlif, romskega rodu, rojen v Alžiriji, sledi od Indije do Španije, posebno pozornost pa je posvetil glasbi in plesu. Četrtkov koncert pa je seveda v celoti namenjen glasbi.
Veselo srečanje šhridesetletnikov
Tudi v prirejanju družabnih večerov se kaže življenjskost neke skupnosti. Dobra priložnost za družabna srečanja so skupna praznovanja življenjskih jubilejev. Vse okrogle obletnice postanejo tako dobra priložnost za družabnost. Poleg šestdeset in petdesetletnikov se na skupnih praznovanjih srečujejo tudi štiridesetletniki, kot priča gornji posnetek s slavnostne
večerje, ki je bila pred skoraj poldrugim mesecem v Repnu. Udeležiti so se je štiridesetletniki z vseh krajev Tržaške ter iz doberdobske občine. Ob prijetnem kramljanju, plesu in glasbi so slavljenci, kot so nam sami sporočili, preživeti čudovit večer. Ob tej priložnosti so tudi zbrali 150 tisoč lir za vzgojno zaposlitveno središče »Mitje Cuka«.
ZALOŽNIŠTVO vabita na večer ob izi- ZVEZA SLOVENSKIH TRŽAŠKEGA	du knjige	KULTURNIH
tiska	Aceta Mermolje društev
NAROD IN DRUGI
O vprašanjih naroda, manjšine in večkulturnih načrtih bo-DO OB AVTORJU SPREGOVORILI MlLOŠ BUDIN, STOJAN SPETIČ in IVO jEVNIKAR
Večer bo v jutri, 29. januarja ob 20.30
v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20
vabita na predstavitev nove knjige
Atilija Kralja
KžtiT
UACE NAS
dogodivščine v narečju
Knjigo bo predstavil dr. Danilo Sedmak ob prisotnosti avtorja
V TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20
danes, 28. januarja ob 18.30
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
28.	januarja 1998
TOMAŽ
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05 - Dolžina dneva 9.34 - Luna vzide °b 7.23 in zatone ob 17.38
Jutri, ČETRTEK,
29.	januarja 1998
KONSTANTIN
KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
VREME VČERAJ OB T2. URI: temperatura zraka 2,1 stopinje, zračni tlak 1023,1 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 19 km na uro, burja, vlaga 44-odsttitna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje.
Rojstva in smrti
RODILI SO SE: Giada Ridnnzin-Tedisco, Chiara Villanacci, Tamara Gan-dolfo, Riccardo Dunatov, nnamaso Barrasso.
UMRLI SO: 67-letni runo Sardo, 62-letna Mi-reua Perozzi, 93-letna Miroslava Gollob, 78-letna Lidia Marchi, 76-letni Ar-ntando Corbella, 66-letni Giuseppe Sirsen, 86-letna Gaura Sinibaldi, 79-letna Goncetta Vetro, 71-letni Giuseppe Guarini, 84-let-jn Pietro Bartoli, 85-letna . Depiera, 87-letna , aria Pesaro, 66-letni Pie-Vo Gurian.
Q LEKARNE
Od ponedeljka, 26. do Sobote, 31. januarja 1998 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od 16-00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana (tel. 80940), Miramarski drevored m (tel. 410928) -narkovlje.
Boljunec (tel. 228124) -Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom.
. lekarne odprte od 19-30 do 20.30
, ?r8 Cavana 1, Miramar-Kl drevored 111	-
Barkovlje, Ul. Oriani 2 Boljunec (tel. 228124) -Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom.
nočna služba
Pf-BoRarna odprta od u'30 do 8.30
7642l)0riani 2 (teL
'U“iLL Lei. C
^elevit^ za
NZE-USL-t.
Urad za
ARISTON -	16.30,
19.00,	21.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques Annaud, i. Brad Pitt.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.30, 17.50, 20.10,
22.30	»La vita e bella«, r. R. Benigni.
EKCELSIOR - 15.00,
18.30,	22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15 »II matrimonio del mio miglior amico«, i. Giulia Roberts.
NAZIONALE 1-15.20, 18.40, 22.00, »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio.
NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.55, 20.30, 22.15 »Punto di non ritomo«, i. Sam Neill, Laurence Fish-bume.
NAZIONALE 3 - 16.15 »Špice Girls«; 18.00, 20.15, 22.35 »L’avvocato del diavolo«, i. Keanu Reeves, Al Pacino.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Wil-de«, i. Vanessa Redgrave.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»La spiaggia delPamore anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giacomo. ALCIONE - 18.00,
20.00,	22.00 »L’eta acerba«, r. Andre Te-chine, v originalni francoski verziji.
M PRIREDITVE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in SKD PRIMOREC priredita: Meh in smeh za dobro voljo vseh! Z nami bodo godec in raziskovalec ljudskega izročila Istre in okolice EMIL ZONTA, virtuoz diatonične harmonike DENIS NOVATO v triu s kitaristom Goranom Kocmanom in baritonistom Martinom An-dolskom, humorist TILJO FRTACIN, ki bo pripovedoval svoje zgodbe iz Montečukole v petek, 30. januarja 1998 ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
KD PRIMORSKO vabi
na prireditev, ki bo uvod v praznovanje 100-letnice društva, v soboto, 31. januarja ob 20. uri v Srenj-ski hiši v Mačkoljah. Sodelujejo mladi člani društva s priložnostnim recitalom in MePZ Primorsko.
KRD DOM BRISCIKI
vabi na uprizoritev veseloigre v narečju KASNE, KASNE SAME TASNE Mladinske dramske skupine iz Bazovice v režiji Tatjane Turko, v soboto, 31. t. m. ob 20.30. Toplo vabljeni!
GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PRVO PRODUKCIJO GOJENCEV, ki se bodo predstavili v različnih komornih skupinah. Sodelujejo učenci slovenskih osnovnih šol iz Domja, Ricmanj in Doline. V nedeljo, 1. februarja ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
S______________IZLETI
SKD	CEROVLJE-
MAVHINJE organizira 1. februarja smučarski izlet na Monte Elmo. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291078 od 20. do 21. ure. Pohitite!
SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. februarja avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 31. Zimskih športnih iger. Vpisovanje bo na sedežu kluba danes, 28. in jutri, 29. januarja od 19. do 21. ure. Za informacije tel. na št. 212859 ali 299573.
KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA
oranizirata v četrtek, 12. februarja obisk Kmetijskega sejma v Veroni. Vpisovanje pri Kmečki zvezi, tel. št. 362941 in na Kmetijski zadrugi, tel. št. 8990111.
Ul OBVESTILA
SRENJA BOLJUNEC
vabi vse člane s področja srenje, ki želijo drva za kurjavo, da se udeležijo sestanka danes, 28. t. m. ob 20. uri na sedežu v torkli.
MLADINSKA MASA -
vzgoja je stvar srca (sv. Janez Boško). Dobimo se v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah v nedeljo, 1. februarja. Program: ob 8.30 uvajanje in priprava; ob 9. uri mladinska maša; ob 10. uri pogovor in družabnost (s sabo prinesite kaj slaščic!); popoldne ob 17. uri bo v Marijanišču predvajanje filma o don Bo-sku, po filmu bo pogovor o vzgoji - navzoči nekateri vidnejši predstavniki vzgoje na raznih področjih življenja mladih. Pevske vaje in neposredna priprava bo danes, 28. t. m. ob
20.30	v župnišču na Opčinah. Vabljeni!
MOSP vabi jutri, 29. januarja na drugo srečanje s projektom LEARNING ENGLISH WITH FILMS. Na platno bo projeciran film v originalu RANSOM (igra Mel Gibson). Začetek ob 20. uri. Vabljeni vsi v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3!
KLUB PRIJATELJSTVA vabi jutri, 29. januarja ob 16. uri v Ulico Donizetti 3, kjer bo primarij dr. Danilo Sedmak nadaljeval z zanimivim predavanjem o alternativni medicini.
KULTURNO
ZDRUŽENJE MITTELEU-ROPA organizira jutri, 29. t. m. ob 18. uri na sedežu v ul. Mazzini 30 preda-vanje-diskusijo o knjigi prof. Livija Siroviča Cime irredente. Istega večera bo govor o neverjetnih potvorbah slovenskih krajevnih imen v vodiču Guida dei dintorni di Trieste, ki jo je 1. 1909 objavila So-cieta Alpina delle Giulie. Knjigi bo predstavil dr. Paolo Petronio. Vljudno vabljeni!
SKLAD MITJA CUK
sporoča, da bo redni občni zbor jutri, 29. t. m. ob
16.30	v 1. sklicanju in ob 17. uri v 2. sklicanju v uradih na Narodni ulici
126.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA in ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabita na večer ob izidu knjige Aceta Mermolje NAROD IN DRUGI. O vprašanjih naroda, manjšine in večkulturnih načrtih bodo ob avtorju spregovorili Miloš Budin, Stojan Spetič in Ivo Jev-nikar. Večer bo jutri, 29. januarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20.
KD IVAN GRBEC (Skedenj ska ulica 124) - MARIO MAGAJNA razstavlja: škedenjski motivi, delovanje KD Ivan Grbec, maj 1945, osvoboditev Trsta in manifestacije. Odprtje razstave bo v petek,
30.	januarja 1998 ob
20.30.	Sodeluje vokalna skupina ODMEVI. Razstava bo odprta še v soboto,
31.	1. 98 od 10. do 12. me in od 16.30 do 18.30 ter v nedeljo, 1. 2. 98 od 10. do 12. ure. Vljudno vabljeni!
ODSEK ZA ZGODOVINO pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu ter DRUŠTVO MLADIH RAZISKOVALK IN RAZISKOVALCEV vabita na srečanje v petek, 30. januarja ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NSK v Trstu, Ul. Petronio 4. Pogovor bo tekel o letošnjem mladinskem raziskovalnem taboru ’98 ter o publikacijah prejšnjih taborov. Vabljeni!
ŠD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek, 30. januarja ob 20. uri v L in ob 20.30 v II. sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini. Vabljeni!
OBČNI ZBOR Pogrebnega društva Trebče bo v soboto, 31. januarja ob 15. uri v prvem sklicanju in ob 15.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu.
DRUŠTVO ZVEZDA
prireja v Ljudskem domu v Podlonjerju v soboto, 31. januarja ob 20. uri predvajanje diapozitivov Katje Kjuder »Potovanje po deželi minskih polj«.
KUD MAGNET prireja delavnico risb in barv za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol pod vodstvom ilustratorke Vesne Benedetič. Delavnica bo delovala od februarja dalje. Za vpise in informacije lahko ilustratorko pokličete na tel. št. 763875 ob večernih urah.
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata na sedežu Sirene v sredo, 4. februarja t. 1. večer z dia-slikami. SOČA, BIOLOŠKI PRAG bo vsebina predavanja profesorice Marinke Pertot. Začetek ob 20.30.
CELODNEVNA OSNOVNA ŠOLA FINKA TOMAŽIČA v Trebčah sporoča, da je na razpolago zbirka kolednic Bog vas živi, na šoli v Trebčah št. 33, tel. št. 214300 od 8.15 do 16.15 ali na sedežu ZSKD, v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, od 9. do 17. ure.
ODBOR KRAŠKEGA
PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta
v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu.
KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne zadruge na Pa-dričah.
ZSKD obvešča lastnike umetniških del (akvarelov, perorisb, karikatur) mojstra Roberta Hla-vatyja, da se pripravlja razstava ob Dnevu slovenske kulture (otvoritev bo 5. februarja). Ce želite pristopiti k sodelovanju in nam vljudno posoditi dela, ki so vaša zasebna last, pokličite nas čimprej na telefonsko št. 040/635626 med delovnim časom. Hvala.
KRIŠKA SEKCIJA VZ-
PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture.
SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859.
NA OBČINI DEVIN-NABREZINA deluje URAD ZA ŽENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure na tel. št. 299616 do konca februarja.
KD FRAN VENTURINI
obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30.
KNJIŽNICA Pinko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu.
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času.
3 ŠOLSKE VESTI
ZGONIŠKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1998/99. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 31. januarja t. 1. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo o cepljenju.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do
17.30.
H ČESTITKE
Danes praznuje naša mama, nona in pranona FRANČIŠKA FORAUS 90 let. Še na mnoga leta ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
GeC TOURS priporoča:
EGIPT - DEŽELA FARAONOV + KRIŽARJENJE PO NILU
13.2. - 20.2., iz Ljubljane, hoteli 4\ ladja 5*. polni + pol penz., 1.200.000 lir;
KAPADOKIJA in EGEJSKI ZAKLADI 25. 4. - 2. 5., Iz Ljubljane, hoteli 4*, vstop v muzeje, takse, odlično vodstvo, 1.330.000 lir.
TO NI VSE/-tel. 0038666-549588
GOSPA srednjih let, stanujoča v Trstu, z avtom, išče part-time zaposlitev kot negovalka in pomočnica starejši osebi. Telefonirati ob uri kosila ali po 8. uri zvečer na št. 825735.
PRODAM FIAT Punto 75 SX, letnik 1996 v odličnem stanju. Tel. 0481/532038 od 13.30 do
IŠČEMO VARUŠKO za
osem-mesečnega otroka, 4 ure dnevno v popoldanskem času. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst pod šifro »otrok«.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE išče odrskega delavca z opravljenim vojaškim rokom. Tel. 632664/5.
DOMAČE rumene buče in krompir prodam. Tel. (0481) 78125.
DRUŠTVENA PRODAJALNA na Opčinah išče mesarja. Tel. na št. 213274.
AVTOKAROSERIJA in
avtomehanična delavnica Guštin na Opčinah išče resnega in izkušenega avtokleparja. Tel. 040/214522.
SALAMON V RUPI je odprl osmico. Ljubitelji dobre kapljice so obveščeni.
V	LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Točita belo in čer-no vino, poskrbljeno je za prigrizek.
V	MEDJE VASI št. 16 imata odprto osmico Wal-ter in Nadja.
OSMICO ima v Ric-manjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino.
PRISPEVKI
Ob 8. obletnici smrti Albina Grgiča daruje družina
50.000	lir za bazovsko cerkev.
V	spomin na Sergia Černivca darujeta družini Turk in Gregori 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Mitjo Prešla daruje družina Križ-mančič 50.000 lir za TPK Sirena in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Vinka Sirka darujeta Grozdana in Niko Košuta 30.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Vinka Sirka darujejo Marija, Boris in Ljubo Košuta 30.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Nina Stefančiča darujeta Pino in Eda Sedmak 20.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Marijo Bogateč darujeta Pino in Eda Sedmak 20.000 lir za MPZ Vesna.
Anna Brecelj (Barkovlje) daruje 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Namesto cvetja na grob Vinka Sirka daruje Srečko Sedmak (Devinščina)
30.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Vinka Sirka daruje družina Her-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
mana Svetliča 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na moža Vinka daruje žena Mari z družino 150.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Namesto cvetja na grob Vinka Sirka darujeta Bino in Eda 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na Viktorja Sedmaka darujeta Bino in Eda 20.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
V	spomin na pokojne (Col 20) daruje Marta
50.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
Zvesta bralka daruje
20.000	lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
t
Zapustila nas je naša draga
Paola Vattovaz vd. Felician
Žalostno vest sporočajo hči Ornella, zet Livio, vnuki Fabio in Grazia z Lucianom, pravnuki Marco, Pamela in Michele
Posebno se zahvaljujemo osebju hitre pomoči 118.
Pogreb bo jutri, 29. t. m. ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunško cerkev. Boljunec,
28. januarja 1998
Za zmeraj boš ostala v mojem srcu
tvoj Marchetto
t
Po kratki bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi
Federico
Leghissa
Žalostno vest sporočajo žena
Marta, sestri Vida in Slava in drugo sorodstvo
Pogreb bo danes, 28. t. m. ob 14. uri v kapeli na sesljanskem pokopališču.
Sesljan,
28. januarja 1998
Ob smrti dragega očeta izrekata svojemu pevcu oziroma članu Mariju iskreno sožalje
KD Skala in GZ Skala
28. 1. 1994	28. 1. 1998
Štiri leta so minila odkar je tragično preminil
Saško Ota
Njegov lik in njegovo delo sta ostala za vedno v naših srcih
PD Slovenec Boršt, Zabrežec,
28. januarja 1998
KULTURA
Sreda, 28. januarja 1998
______JEZIK / PRIROČNIK NADE PERTOT_
»omagajmo si sami, krepimo si zavesi
Nadvse koristno in nazorno pomagalo za vsakogar
V zbirko knjig, ki jih je Goriška Mohorjeva družba predstavila za leto 1998, spada tudi izredno zanimiv in koristen jezikovni priročnik Nade Pertot Pomagajmo si sami. Knjiga je izšla konec preteklega leta in je od tedaj doživela velik uspeh med bralci. Postala je tako v decembrskih prazničnih dneh najbolj kupovana knjiga v Tržaški knjigarni, kar daje misliti, da je avtorica izpolnila osnovni namen, ki si ga je zastavila pri pisanju dela. V spremni besedi si namreč Nada Pertot želi, da bi bila knjiga v pomoč vsem, ki ljubijo in spoštujejo slovenski jezik. Priročnik je obenem nastal v upanju, da bo lahko služil »predvsem tistim, ki so prav zaradi poznavanja slovenščine v javnih službah, a zgubljajo kdaj tla pod nogami zaradi nenehnega vpliva italijanščine in zaradi občutka, da se ne morejo zanesti na znanje, ki so si ga pridobili v šoli.«
Nada Pertot se s slovenskim jezikom poklicno ukvarja že od mladih let. Kot profesorica slovenščine in nato kot ravnateljica se je vse življenje posvečala materinemu jeziku, svoje jezikovne razprave pa je vrsto let objavljala najprej v Katoliškem glasu, zatem v Novem glasu, sodelovala pa je tudi s slovensko radijsko postajo pri deželnem se-
dežu RAI Trst A. V vseh teh letih je avtorico spremljala zavest, da »slovenski jezik označuje našo narodno pripadnost in korenine, iz katerih smo zrasli in še rastemo«, vendar se prevečkrat »utapljamo v tujem morju«. Zamejski Slovenci smo pod hudim vplivom italijanskega jezika, živimo namreč v okolju, kjer gospodujeta italijanski tisk in govorjena beseda, Slovenijo pa preplavljajo osrednje ljubljansko narečje in različni žargoni. Slovenski jezik šibijo še druge zlorabe: prevelika ohlapnost in površnost, nenehno spreminjanje že
|

POMAGAJMO 3j 3AMJ
ustaljenih pravil in besedil, zmaličena in vse bolj izumetničena govorjena beseda. Vse to postavlja pod vprašaj našo narodno identiteto, saj je Nada Pertot prepričana, da je materin jezik ogledalo naše notranjosti. Ce je naš jezik načet, potem je tudi naša notranjost načeta.
Jezikovni priročnik Pomagajmo si sami ima prav to nalogo, da nudi pomoč vsem, ki se kdaj znajdejo v težavah in si želijo svoje znanje osvežiti. Sestavljen je iz treh večjih sklopov: v prvih dveh govori avtorica o napakah, ki so se že vztrajno zasidrale v naše
vsakdanje življenje, v tretjem pa vzame v pretres nekatera skladenjska in oblikoslovna pravila. Priročnik prav gotovo odlikuje velika nazornost. Ob najmanjšem dvomu lahko bralec pregleda bogato kazalo in poišče enoto s primernim pojasnilom. Nada Pertot je pri posameznih vsebinskih enotah lepo in preprosto predočila jezikovna pravila, obogatila jih je še s primeri iz vsakdanje rabe.
V svoji spremni besedi citira avtorica pisatelja Claudia Magrisa, ki je v svojem najnovejšem delu Microcosmi (Garzanti, 1997, str.111) zapisal: »Pravilnega izražanja ne more biti brez moralne jasnosti in poštenja. Do mnogih nesramnosti in predrznih izsiljevanj prihaja tudi, ko se mrcvarita slovnica in sintaksa. ...Kdor spoštuje jezik, spoštuje resnico. Krepi si življenje, stoji trdneje na lastnih nogah in se lahko kreta bolj sproščeno in uživa, kar mu nudi svet.« Jezikovni priročnik Nade Pertot je nastal prav iz spoštovanja in ljubezni do materinščine, z njim je avtorica dala pomemben kulturni in narodnostni doprinos, v zavesti, da je pravilno izražanje neizpodbiten pogoj za učinkovito medsebojno sporazumevanje, obenem pa spoštovanje dediščine naših prednikov in krepitev lastnega jaza.
(nek)
MILAN / MESEC PO STRE'HLERJEVI SMRTI
Zaživel novi Piccolo Teatro
Uspeh otvoritvene predstave
Dober mesec po njegovi smrti so se Strehlerjeve sanje le uresničile: novo milansko gledališče Piccolo Teatro, za katerega se je boril dolga desetletja, je le odprlo vrata občinstvu in na otvoritvenem večeru tudi zelo številnim gostom. Kot je izbral še Giorgio Strehler, je novi Piccolo zaživel z Mozartovo opero Gosi fan tuttte. Režijo je že skorajda dodelal sam Giorgio Strehler (na sliki prizor z vaje, ki jo je vodil režiser), po njegovi smrti pa so uprizoritev pripravili njegovi sodelavci. Tudi datum je določil Strehler: 26. januar, ker je prav na ta dan leta 1790 Mozart predstavil opero na Dunaju.
Tudi izbiro opere za odprtje novega teatra, namenjenega predvsem gledališki umetnosti, je obrazložil Strehler, rekoč, da nikakor noče omejevati namembnosti tako težko pridobljene strukture. Občinstvo je na premierni uprizoritvi njegovo odločitev in izvedbo nagradilo z navdušenim aplavzom, ki ga je sicer nekoliko zameglilo spoznanje, da glavnega akterja na večeru
ni. Vsekakor so se Strehlerju z udeležbo na otvoritvenem večeru posthumno poklonili številni njegovi prijatelji in nasprotniki: podtalno, vsaj na svečanem večeru, se namreč že bije bitka za upravljanje nove strukture, saj tako milanski občinski svet kot predvsem dežela Lombardija zagovarjata stališča, da Piccolo Teatro sodi ozko »v zakup Milana«, medtem ko je Strehler stalno zagovarjal avtonomijo gledališča, v kar vodi tudi predlog VValterja Veltronija o »vseitalijanskem pomenu milanskega gledališča«.
Otvoritveni večer pa je bil seveda predvsem namenjen Mozartovi glasbi, dirigiral je Jon Marin, ogledu nove gledališke strukture in seveda spominu na Giorgia Strehlerja. Zato je ob polemikah glede bodočnosti teatra šlo v ozadje tudi rivalstvo med Strehlerjevo ženo Andreo Jonasson in Maro Bugni, partnerico režiserjevih zadnjih let (obe sta se udeležili otvoritvenega večera). Prevladalo je predvsem zadovoljstvo, da se je Strehlerjeva trdovratna želaj le uresničila.
LOS ANGELES / LAHKA GLASBA
Podelili nagrade American Musical Avvards za leto ’97
LOS ANGELES - V nedeljo so podelili nagrade najbolj uspešnim glasbenikom, pevcem in skupinam, ki so v minulem letu prodali največ plošč. Kot je že običaj, so upoštevali celo vrsto kategorij. Posebno nagrado so tokrat dosodili Franku Sinatri, slavnemu pevcu, znanemu kot »the voice«, ki pa je očitno precej bolan, saj je nagrado v njegovem imenu dvignila njegova hči Nancy. Med predstavniki priljubljene kategorije pevcev soul, rhythm in blues glasbe so nagrado American Mu-
sical Award za leto ’97 dosodili Mary J. Blige za album Share my VVorld (na sliki nagrajenko obkrožajo elani skupine Wu Tang Clar, f. AP), med skupinami pa je nagrado prejel ansambel Boys 11 Men. V kategoriji latinskoameriške pesmi se je an prvo mesto prebil Julio Iglesias, ki se je iz Španije že pred leti preselil v ZDA, kjer izredno uspešno nastopa. In še kategorija country glasbe: v tej, v ZDA izredno priljubkljeni zvrsti, so tokrat slavili člani skupine Alabama.
Pretoki in Dileme zgodovinopisja
Pred dnevi je izšla nova številka revije Pretoki (sicer še z letnico 1997) z naslovom Dileme zgodovinopisja. Revija je tokrat tematsko razčlenjena, kar je seveda odvisno od prejetih prispevkov. O dilemah slovenskega zgodovinopisja piše Branko Marušič, ki v daljšem prispevku analizira usmeritve slovenskih zgodovinarjev v času pred in po osamosvojitvi Slovenije. Esej dokazuje, kako se je slovensko zgodovinopisje že pred osamosvojitvijo Slovenije oddaljilo od “uradnih standardov” in se potem razvilo v razhčne smeri. O še vedno žgoči tematiki istrskih beguncev piše Sandi Volk, bolj krajevno obarvan pa je prispevek NOB v Pevmi Vilija Prinčiča, v tej goriški vasi so namreč postavili prvi tovrstni spomenik v zamejstvu.
Drugi sklop revije zapolnjujeta študij Suzane Pertot in Silvane Schiavi Fachin o problemih medkulturne vzgoje in to tudi s posebnim primerom Benečije. V literarnem delu objavljata prozna prispevka Marij Cuk in Aldo Rupel. Revija se zaključuje s prispevki iz likovne umetnosti. Pavel Petrčič, Vladimir Klanjšček, Jasna Merku in Rado Jagodič objasnujejo v krajših prispevkih svoj odnos do Spacala in njegove umetnosti.
Revija Pretoki je namenoma želela biti revija za esejistično, umetniško in kritiško pisanje. To po svoji vsebini tudi je, srečuje se s težavami, kot so se doslej še vse podobne revije v zamejstvu. Redno izhajanje namreč zahteva večji krog sodelavcev, ki se ukvarja z esejističnim in literarnim pisanjem. Avtorji se raje odločajo za samostojne knjige, ali pa za objave v osrednjih slovenskih strokovnih in literarnih revijah. Revija kot šola pisanja pa predpostavlja delo in zanimanje mlajših piscev, njihovo število je v zamejstvu omejeno. Nekoliko lažje je s publicističnim in izraziteje novinarskim pisanjem. Kljub omenjenim težavam želijo Pretoki ohraniti možnost za zahtevnejše pisanje in objavljanje. Seveda ni nepomemben odziv bralcev, ki sežejo po tovrstnem čtivu.
Revijo Pretoki izdaja kulturna zadruga Maja iz Gorice (ul. Brass 20 - tel. 33288), v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom in odborom za kulturo pri SKGZ. Zainteresirani novejšo številko revije Pretoki lahko dobijo v Katoliški knjigarni ali pa v uradu Kulturnega doma v Gorici, v Trstu pa v Tržaški knjigarni..
RIM / LIKOVNA UMETNOST
Umri Mario Schifano, inovator in romantik
V ponedeljek je v Rimu umrl Mario Schifano, eden najvidnejših sodobnihitalijanskih likovnih umetnikov. Rodil se je leta ’34 v Libiji, umetnosti se je začel posvečati že v letih ’50 v Rimu, vendar pretežno kot restavrator starih umetnin. Ze v letih ’60 pa je zaslovel kot zelo svojstven in za tisto obdobje inovativen umetnik, saj je uporabljal neobičajne materiale, na primer pleksiglas. S Francom Angelijem in Tanom Festo so ga uvrstili v »drugo rimsko šolo« oz. v »šolo Trga del Popolo«. V tistih letih se je veliko družil z drugimi umetniki, na primer z literati, odšel pa je tudi v ZDA, kjer je imel uspeh, vpliv tedanje ameriške šole pa je opaziti v njegovih delih, saj so mu tudi rekli italijanski VVarhol. Vsekakor pa je bil Schifano nadvse originalen in svojstven umetnik novega vala, ki so ga povsod izredno cenili.
ZDA / V VČERAJŠNJEM INTERVJUJU ZA TELEVIZIJSKO MREŽO NBC
Za Hillary Clinton je afera »sexygate« samo zarota republikanske desnice
Žena ameriškega predsednika je mirno, sproščeno in prepričljivo branila svojega moža
NEW YORK - Za ameriško »First Lady« Hil-lary Clinton je spolni škandal, s katerim poskušajo politično uničiti njenega moža, zarota ameriške desnice, tako da bo moral nekdo plačati; ko bo resnica prišla na dan. »Pristala sem na intervju, ker ljubim svojega moža in vanj verjamem in ker ljubim in verjamem v Ameriko.« Glavna Clintonova zaveznica je včeraj stopila na prizorišče in z zob-rni ter nohti branila svojega moža, ki ga obtožujejo, da jo je varal z 21-letno pripravnico in da je dekle naščuval, naj poda lažno prisego. S šarmom in eleganco je bila Hillary v zobeh Mat-ta Lauerja, novinarja televizijske mreže NBC. Sproščena in brez zadrege kljub napetosti
zadnjih dni je obtožila republikansko desnico, da je dala zeleno luč Kennethu Starru, »politično motiviranemu sodniku«, za »obrekovalno kampanjo«, s katero »hoCe izničiti rezultate dveh volitev«. Prva ameriška dama je svoje obtožbe podkrepila z navajanjem, kako so Starra, velikega inkvizitorja v aferi Whitewater izbrali trije sodniki, ki jih je imenovalo skrajno desno republikansko krilo. »Prav ti trije sodniki so mu sredi januarja poverili mandat, da v vse smeri raziskuje zadevo Lewin-sky.« Pravosodna ministrica Janet Reno je morala preiskavo le pooblastiti, ker bi jo v nasprotnem primeru obtožili, da ovira tok pravice.
»First Lady« je spregovorila Ameriki le nekaj
ur pred Clintonovim pomembnim govorom o položaju v državi, ki ga je imel ponoCi v Kongresu. Njen poseg je sovpadal s pravim plazom novic in lažnih novic, ki so butale ob Belo hišo. Dallas Mor-ning News je tako včeraj demantiral predvčerajšnjo vest, da se Kenneth Starr že pogaja s kronsko pričo, ki naj bi Clintona in Monico Lewinsky zalotila pri intimnem odnosu.
»To mrzlično iskanje govoric se samo po sebi napaja. Že leta sem v politiki, tako da sem se naučila, da se je v takih primerih najbolje ustaviti, zajeti sapo in počakati, da resnica pride na dan.« Novinar NBC je Hillary postavil vsa vprašanja, ki bi jih dal človek s ceste. Kako je reagirala, ko je izvedela za škandal, je o njem govorila z možem, je poznala Monico? Spomnil jo je na zadevo Gennifer Flovvers, ki je pred šestimi leti na podoben način kot sedaj ogrozila prvo Clintonovo volilno zmago. Takrat je Hillary Clinton pred televizijskimi kamerami priznala, da ji je moževo obnašanje včasih »povzročilo bolečino«. Včeraj paje dejala, da ne čuti bolečine, ker je s svojim možem poročena že 22 let, tako da je že dolgo od tega, ko je razumela, da sta v zakonu pomembni le dve osebi, ki se razumeta, sprejemata in vzajemno ljubita.
Hillary je spregovorila o tistem jutru, ko je z reportažo FVashington Posta izbruhnil škandal. Povedala je tudi, zakaj je
ALBANIJA
IRAK / ZAPLET UNSCOM
V Tirani v zasedi ubit
italijanski
podjetnik
ZDA pripravljene tudi same vojaško kaznovati Bagdad
Albrightova danes potuje v Evropo
TIRANA - Včeraj so v tiranski predmestni Četrti ubili in oropali 24-letne-ga italijanskega Podjetnika Stefana Rossija, ki je lastnik dveh obratov za izdelovanje Čevljev Rossi Šport v Tirani in v abruškem Mo-sciano S ant’ Angelo. Rossi se je z banke s plačami za delavce vraCal v svojo tiransko tovarno, ko ga je napadla s kalašnikovi oborožena skupina. Policija je na kraju napada našla vojaške uniforme in roCne bombe, izsledila pa je že štiri sumljive osebe in jih priprla.
FVASHINGTON, BAGDAD - Kljub temu da se ameriški predsednik Clinton ubada z najnovejšim spolnim škandalom, ki je prizadel Belo hišo, pa wa-shingtonska administracija nadaljuje s pripravami na vojaško kaznovanje Iraka, ki zavira inšpekcije ekip zadolženih za nadzorstvo iraške razorožitve Un-scom. Včeraj je neki visoki častnik Pentagona izjavil, da bo ameriški vojaški odgovor Iraku »odločen in rušilen«. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright bo že danes odletela v Evropo, da bi zaveznike prepričala v neodložljivost vojaškega kaznovanja. V Londonu z britanskim zunanjim ministrom Robinom Cookom ne bo imela težav, ker tudi Velika Britanija podpira zamisel o vojaškem kaznovanju. Težave bodo v Parizu, ker Francija kot kaže nasprotuje uporabi sile. Proti vojaškemu posegu je tudi Rusija, ki ji je novembra uspelo preprečiti podoben vojaški zaplet.
Tokrat pa je položaj težji, ker je zaradi ameriške odločnosti tudi Rusiji zmanjkalo maneverskega prostora. V VVashingtonu namreč poudarjajo, da so pripravljeni tudi sami napasti Irak, ko bi drugi temu nasprotovali. Moskva se seveda vseeno trudi, da bi preprečila spopad. V mirno rešitev upa tudi generalni tajnik OZN Kofi Annan, ki pa navaja, da ta ne bo uresničljiva, če Bagdad ne bo pokazal večjega razumevanja in pristal na inšpekcije Unscoma.
tako mirna, saj je v teh letih preživela že toliko neviht. »V teh letih so nas obsodili že vsega, tudi umora.« O celotni zadevi je na dolgo govorila tudi s hčerko Chelseo, ki je bila na to' že pripravljena od 16. leta. Hillary ne izključuje, da je kdaj videla Monico Lewinsky, a se tega ne spominja, »ker za nas dela ogromno mladih«. Glede daril, ki naj bi jih Clinton dal temu dekletu, je Hillary mnenja, da jih je morda tudi dal, ker je darežljiv, tako da bi si snel kravato, Ce bi komu ugajala. »Ljubim svojega moža, kot ljubim in verjamem v Ameriko,« je zaključila svoj poseg Hil-lary Clinton.
Njen intervju je bil kot
kaže uspešen, saj je prepričal celo investitorje na Wall Streetu, kjer je borzni indeks poskočil, dolar pa se je okrepil. Clintonovi so torej dobili prvo rundo. Sedaj vsi čakajo, kaj bo Monica Lewinsky povedala sodniku Kennethu Starru. Včerajšnje zaslišanje so ponovno odložili, ker se odvetnik Lewinskyjeve še vedno pogaja s Star-rom. Vsekakor pa je odvetnik Ginsburg povedal, da tako on kot Lewin-skyjeva nočeta, da bi bil Clinton ob predsedniško funkcijo. Kaj to pomeni, še ni jasno. Vsekakor pa je zelo zanimivo, da so v celotni zadevi republikanci skrajno previdni in škandala ne obešajo na veliki zvon.
NEMČIJA / PISMO ŠKOFOM
Za papeža dmžinske posvetovalnice ne smejo izdajati potrdil
Ženske lahko prekinejo nosečnost le po izdaji potrdila posvetovalnic
VATIKAN - Vatikan je včeraj v celoti objavil papeževo pismo nemškim škofom, v katerem jih poziva, naj katoliške družinske posvetovalnice ne izdajajo več potrdil, ki na podlagi nemške zakonodaje ženskam omogočijo, da splavijo v prvih dvanajstih tednih nosečnosti. V pismu pa papež vseeno poziva nemško Cerkev, naj bo »uspešno prisotna pri nudenju posvetovalne pomoči ženskam v stiski«. Papež priznava katoliškim družinskim posvetovalnicam pomembno vlogo v obrambi življenja in jih poziva, naj bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi ob strani ženskam v stiski. Istočasno
pa te posvetovalnice ne smejo več izdati potrdil o opravljenem posvetovalnem delu, ker s temi potrdili lahko ženske splavijo, kar je v nasprotju s cerkvenim naukom.
To pismo je bilo že dalj časa najavljeno, tako da so še pred včerajšnjo objavo vse nemške stranke katoliške škofe pozvale, naj preprečijo, da bi se katoliška Cerkev umaknila iz državnih družinskih posvetovalnic. Teh je v Nemčiji 1.600, od teh jih Caritas upravlja kakih 260. Včerajšnje pismo je kritiziral tudi svet evange-lične Cerkve, ker to ne koristi enotnosti vseh kristjanov.
Franjo Tudjman tudi o odnosih s Slovenijo
ZAGREB - Hrvaški predsednik Franjo Tudjman je na skupnem zasedanju obeh domov hrvaškega parlamenta spregovoril o razmerah v državi v minulem letu. Tudjman je poudaril, da si je treba v odnosih s Slovenijo prizadevati za skorajšnjo rešitev vseh odprtih vprašanj, kar je v interesu obeh držav in glede katerih potekajo že daljši pogovori. V primeru, da državi ne bosta dosegli dvostranskih sporazumov o nerešenih vprašanjih, utegne Hrvaška po njegovih besedah zahtevati mednarodno arbitražo.
Rusija postavlja pogoje
DUNAJ - Rusija je zvezi NATO postavila pogoje za razorožitev na svojem ozemlju. Moskva bo zmanjšala obseg svojih vojaških struktur, Ce se ne bo spremenilo ravnovesje konvencionalnega orožja, je na seminarju OVSE, M poteka na Dunaju, poudaril načelnik generalštaba ruske vojske Anatolij Kvašnin. Poleg tega na ruskih mejah ne smejo biti stalno nameščeni orožje in enote, je zahteval general v govoru pred visokimi vojaškimi predstavniki 54 držav Članic OVSE. Napovedal je še, da bo Rusija do leta 2000 število svojih vojakov zmanjšala za 600.000 na 1, 2 milijona.
VVestendorp zahteva zasedanje v Banja Luki
BANJA LUKA - Visoki civilni predstavnik za BiH Carlos VVestendorp je zahteval, da sobotno zasedanje parlamenta Republike srbske, na katerem bo zapriseglo novo vodstvo bosanskih Srbov, poteka v Banja Luki in ne v Tesliču, kot je predlagal predsednik parlamenta, elan ultranacionalistične Demokratske stranke, Dragan Kalinič. VVestendorp, ki se je sešel s predsednico Biljano PlavšiC, je pojasnil, da gre predvsem za praktične in varnostne razloge.
Turčija zahteva enako obravnavo pri vstopu v EU
BONN - Turčija vztraja, da jo EU obravnava enako kot pet vzhodnoevropskih držav, ki jim je EU že ponudila pridružitvena pogajanja, je po pogovoru z nemškim kolegom Klausom Kinklom povedal turški zunanji minister Ismail Cern. Pojasnil je, da je bila njegova država decembra lani v Luksemburgu "diskriminirana" s strani držav Članic EU. Zato Ankara pričakuje, da bodo članice evropske petnajsterice na prihodnjem vrhu unije junija v Cardiffu to popravile.
Demonstracij za krajši delovni teden
ije v Franciji ilovni teden
PARIZ - Ob začetku parlamentarne razprave o skrajšanju delovnega Časa je v več francoskih mestih demonstriralo na tisoče ljudi, ki so pozvali k uvedbi 35-urnega delovnega tedna in odločnemu boju proti brezposelnosti. Francoski parlament bo najmanj do četrtka prihodnji teden razpravljal o okvirnem zakonu, s katerim namerava vlada uveljaviti 35-umi delovni teden, vendar šele po letu 2000.
GORICA
Sreda, 28. januarja 1998
ŠOLE / PRVI PODATKI O VPISIH ZA Š.L.1998/99
SREČANJE Z AVTORJEM
V srednji šoli I. Trinka bo jeseni več dijakov
Na višjih šolah največ vpisov v industrijski zavod in licej
Prof. Pozzetto in Vizije prostora Maksa Fabianija
Predstavil bo M. Waltritsch
Število dijakov na nižji srednji Soli »Ivan Trinko« 1997/98 in 1998/99
	šolsko l.raz.	leto 19S 2. raz.	7/1998 3. raz.	šolsko l.raz.	leto 19S 2. raz.	8/1999 3. raz.
Gorica	40	34	32	45	40	34
Doberdob	8	12	8	16	8	12
Skupaj	48	46	40	61	48	46
V	prvih razredih nižje srednje Sole “Ivan Trinko” bo jeseni vec dijakov kakor letos. V šolskem letu 1998/99 se bo povečalo tudi skupno število dijakov, ki jih bo predvidoma 155 oziroma 21 veC kakor letos. V Gorici se je v prvi razred nižje srednje šole Ivana Trinka vpisalo 45 uCen-cev, ki bodo junija dokončali peti razred osnovne šole. Triintrideset jih bo prišlo iz osnovnih šol na območju go-riškega didaktičnega ravnateljstva, dvanajst pa iz šol doberdobskega ravnateljstva. V prvi razred oddelka srednje šole v Doberdobu se je vpisalo 16 dijakov, točna dvakrat več kot letos, ko jih obiskuje 1. razred osem. Skupno bo tako v prvih razredih naše srednje šole 61 dijakov. Letos pa jih je 48.
Zanimiva je tudi primerjava med številom dijakov, ki bodo letos opravib malo maturo (40) in torej dokončali nižjo srednjo šolo in številom vpisanih v prve razrede (61). Razlika je za celih petdeset odstotkov.
Podatki o številu dijakov na nižji srednji šoli v šolskem letu 1998/99 so torej kar spodbudni, čeprav tudi v prihodnjih šolskih letih ni pričakovati posebno številčnih razredov. Rahel porast vpisov pa kaže na to, da so najhujše posledice demografskega padca iz prejšnjih let šle mimo in da se bo stanje na srednji šob, tako kot se je že na osnovnih, nekoliko ustalilo.
V	ponedeljek, 26. januarja, se je zaključil rok za vpis dijakov v prve raz-
rede tudi na višjih srednjih šolah. Bralce in vse, ki jim je pri srcu utrip manjšine, vključno z usodo šolskega sistema, bodo prav gotovo zanimali podatki, kam se bodo usmerili letošnji mali maturanh oziroma dijaki tretjih razredov nižje srednje šole Ivana Trinka. Po neuradnih podatkih bo enaitrideset dijakov nadaljevalo študij na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, pet dijakov se je vpisalo na višje srednje šole z italijanskim učnim jezikom, preostali pa šolanja ne bodo nadaljevali in se bodo skušah zaposb-b. Največ dijakov se je odločilo za industrijski tehnični zavod (nekdanjo slovensko sekcijo zavoda “Galileo Galilei”), kjer bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo prvi razred deset dijakov, sledi klasični bcej “Primož Trubar” z devetimi vpisi, drugi pa so precej enakomerno porazdeljeni med učiteljiščem “Simon Gregorčič”, zavodom “Ivan Cankar” in zavodom “Žiga Zois”. En dijak bo nadaljeval šolanje na znanst-
venem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
V prvih razredih slovenskih višjih srednjih šol v Gorici bo jeseni manj dijakov kakor jih je letos. Sicer pa so večja ali manjša nihanja pravza-
KONCERT / JUTRI
Pianistka V. Perez
Mlada pianistka iz Venezuele Vanessa Perez bo jutri ob 20.30 nastopila v dvorani Kulturnega centra»L. Bratuž«na koncertu iz glasbene sezo-ne»R. Lipizer«, ki bo tokrat izjemoma na sporedu v četrtek in ne v petek. Perezova se je rodila v Caracasu leta 1975 in je komaj 11-letna nastopila kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra rojstnega mesta. Veliki dirigenti in pianisti so o njej izrazili zelo laskava mnenja. Jutri bo izvajala skladbe Beethovna, Schumanna, Chopina in Rachmaninova.
prav pogosta. Skoraj povsem pa je odmanjkal dotok dijakov iz Slovenije. Izjema je učiteljišče - pedagoški bcej, kjer so se v prvi razred prijavili tudi trije dijaki iz sosednje Slovenije.
Razprava o institucionalnih reformah in o z njimi povezano nevarnostjo odprave oziroma razkosanja goriške pokrajine bo odjeknila tudi v pokrajinskem svetu, ki se bo sestal danes ob 16. uri in, po potrebi, v ponedeljek, 2. februarja, ob isti uri. Na dnevnem redu sta dve resoluciji v zvezi z zaščito samostojnosti in enotnosti pokrajine: prvo je predložila Stranka komunistične prenove, drugo pa skupine desnosredinske opozicije (FI, CDU in NZ).
Na dnevnem redu je še nekaj pomembnih točk,
Na začetku našega stoletja, točneje leta 1904, se je Slovencem v Gorici uresničila dolgoletna želja. Dobili so svoj dom kulture, ki so ga poimenovali Trgovski dom, ker ga je zgradila banka z imenom Trgovsko - obrtna zadruga. Načrt za stavbo so zaupali takrat na Dunaju in v vsej Avstriji znanemu arhitektu Maksu Fabianiju, doma iz Kobdilja na Krasu, ki je prav takrat naredil načrte tudi za slovenski Narodni dom -Balkan v Trstu.
Delo Maksa Fabianija, ki se je tudi kasneje uveljavil pri nas, ko je naredil urbanistične načrte za obnovo med 1. vojno porušene goriške dežele, je bilo dolgo let, preveč let skrito in nepoznano. Tržaški arhitekt in univer-
med drugim imenovanje dveh predstavnikov Goriške pokrajine v Deželno komisijo za slovensko šolstvo, odobritev popravkov in dopolnil k statutu Pokrajine, odobritev pokrajinskega favnistič-nega načrta in razprava o resoluciji, ki jo je v zvezi s predlogom za depenab-zacijo mamil predložila Severna liga.
Pokrajinski odbor je medtem na svoji zadnji seji osvojil resolucijo SKP v zvezi z rezmerami v mehiški provinci Chia-pas, kjer je bilo 22. decembra v Actealu pobitih 45 ljudi. Resolucija pozi-
zitetni profesor Marko Pozzetto je več desetletij skrbno in zavzeto raziskoval to, kar je bil Fabiani naredil v širnem avstrijskem cesarstvu in drugod v Evropi.
Svoje raziskovalno delo je zaključil in napisal monumentalno delo, ki je lani bilo tudi objavljeno v zajetni knjigi z naslovom Maks Fabiani - Vizije prostora. Opus tega našega velikega arhitekta bo prof. Marko Pozzetto orisal v Kulturnem domu v Gorici jutri, 29. januarja, s pričetkom ob 18. uri. Predstavil ga bo novinar Marko VValtritsch.
Predstavitev sodi v okvir že tradicionalnih Srečanj z avtorjem, ki jih prireja upravni odbor Kulturnega doma v Gorici.
va občane, demokratične organizacije in verske skupnosti naj pridružijo svoj glas številnim obsodbam pokolov in pritisku na italijanske državne in evropske inštitucije. Izrecno se omenja 1. člen sporazuma o kooperaciji med Evropsko unijo in Mehiko, ki pogojuje gospodarsko sodelovanje s spoštovanjem človekovih in družbenih pravic. Prelivanje krvi nedolžnih je očitna kršitev teh pravic, zato Goriška pokrajina poziva italijanske in evropske inštitucije, da zamrznejo sodelovanje z Mehiko.
POKRAJINA / DANES V RAZPRAVI DVE RESOLUCIJI
Za ohranitev samostojnosti
Na dnevnem redu tudi imenovanji v komisijo za slovenske šole
NOVICE
PROSTA CONA / PRVI DAN "NALAGANJA" NA KARTICE
TRŽIČ
Na županstvu razstava o Celovcu
V	veži goriškega županstva bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko in informativno razstavo o Celovcu. Razstava sodi v okvir sodelovanja med pobratenima mestoma in bo ponudila informacije o turističnih, kulturnih in naravnih zanimivostih koroškega mesta. Na ogled bo do srede februarja. Odprtja se bo udeležba delegacija iz Celovca, ki jo bo vodil podžupan Siegbert Metelko, navzoč bo tudi avstrijski konzul v Trstu Artur Schuschnig.
Matematika in demokracija
V	knjigami “Ascoh” v istoimenski utici pričenjajo danes nov ciklus srečanj z znanimi pisci in kulturniki. Ob 18.45 bo v knjigami srečanje z univerzitetnim profesorjem Piergiorgiom Odifreddijem na temo Matematika in demokracija. Profesor Odiffeddi poučuje logiko matematike na Univerzi v Turinu, sodeluje z znanimi časopisi in revijami, v Trstu pa z znanstveno raziskovalno ustanovo SISSA.
Matematika in demokracija
TV Primorka bo danes ob 18.30 v tedenski oddaji Med Sočo in Nadižo oddajala pogovora z Alešem Doktoričem o ciklusu filmov “Cmega vala”, ki jih bodo vrteti v Kulturnem domu, in z dijakinjami šole Ivana Trinka o solidamsotni akciji za pomoč prebivalstvu, ki ga je priztadel potres v Umbriji.
Nocoj skupščina Zelenih
Zeleni v Gorici sklicujejo nocoj ob 21. uri na sedežu v Ul. Formica 3 skupščino članov. Na dnevnem redu so poročba glasnika združenja zelenih in svetovalskih skupin na goriški občini in pokrajini, program za leto 1998, volitve novega glasnika, blagajničarja in delegatov za deželni zbor.
Po cele ure v vrsti za bencin
Tisoči avtomobilistov navalili na izpostavi v Gorici in Tržiču
Avtomobilisti so včeraj množično navalili na dve zbirni mesti na goriškem sejmišču (na stiki - foto Bumbaca) in sedežu pristaniške uprave v Tržiču, kjer se je začelo razdeljevanje prvega dela letošnjega kontingenta bencina proste cone. Bencin proste cone letos “nalagajo” na kartice, ki že veljajo za deželni bencin. Prvi letošnji obrok znaša 490 litrov. Upravičenci ga bodo lahko izkoristiti do 30. aprila, morebitne ostanke pa spet vnesli v skupni “kotel” in porezdelili med vse upravičence.
Že od zgodnjih jutranjih ur je nastala dolga vrsta, ki se kljub delovanju šestih računalniških terminalov na vsaki od dveh izpostav ni zmanjšala do večera. Povprečno je bbo treba čakati od dveh do treh ur. Izpostavi bosta delovali vsak delavnik neprekinjeno od 8.30 do 18.30 (ob sobotah do 12.30). Upravičenci morajo prinesti s seboj kartico za deželni bencin in avtomobilsko knjižico, potrdilo o vplačilu zavarovalnine ter vozniško dovoljenje.
Izsledili so požigalca
Policijski organi v Tržiču so že v ponedeljek prišli na sled moškemu, ki naj bi podtaknil ogenj v centru za priseljence v ulici Vecel-lio v Tržiču in ki naj bi uničil tudi živo mejo, ki so jo zasadili pred omenjenim objektom. Slo naj bi za 55 let starega upokojenca. Drugih podatkov o osumljencu policijski organi niso sporočili. Med preiskavo na domu so policijski organi našli še nekaj lahko vnetljivega materiala, ki bi lahko služil za nove zažigalske podvige. Možakarja so imeli pod nadzorom že po prvem požigu, v novembru, po zadnjem dejanju pa so konkretno ukrepali in zbrali dokaze. Ob prvem požigu je na objektu nastalo za okrog 30 milijonov lir škode, v nedeljo pa nadaljnih 10 milijonov. Oba dogodka sta povzročila med prebivalstvom veliko ogorčenje.
________________KINO
GORICA
VTITORIA 1 17.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Came-ron, igrata Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinsIet.
VTITORIA 3 17.30-19.30-22.00 »L’awocato del dia-volo«. Al Pacino in Keanu Reeves.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Tre uomini e una gamba«. I. Aldo, Giovanni e Giacomo.
ki PRIREDITVE
V FEIGLOVI KNJIŽNICI
se bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 17. uri nadaljeval pravljični ciklus za otroke. Barbara Rustja bo tokrat pripovedovala o Mojci Pokraj-culji, koroškega pisatelja Vinka Mddemdorferja.
KD SOVODNJE vabi v soboto, 31. januarja, ob 16.30 v Kulturni dom v Sovodnjah-na lutkovno predstavo Korenčkov palček. Nastopa Mladinska lutkovna skupina SKD Tabor z Opčin.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi člane, da se v maskah udeležijo pustovanja v petek, 20. februarja, ob 17. uri v gostišču “Al fo-golar” v Gaglianu pri Čedadu. Vpisovanje do srede, 11. februarja, pri poverjenikih in na sedežu društva.
13 RAZSTAVE
ARS GALERIJA vabi na odprtje razstave Robert Hla-vaty - ob 100 letnici rojstva v petek, 30. januarja, ob 18. uri v Katoliški knjigami. Govoril bo Milko Rener.
13 OBVESTILA
SPDG - SMUČARSKI ODSEK vabi člane društva, ki nameravajo tekmovati na 31. Zimskih športnih igrah v nedeljo, 1. februarja na Trbižu, da se čimprej prijavijo pri Marti tel. 22164.
KD SABOTIN sklicuje redni občni zbor danes ob 20. uri na sedežu društva v Stmavru.
S______ IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da zapade danes rok za prijave za letovanje na Kanarskih otokih. Prijave na sedežu in pri odbornikih.
PD RUPA-PEC vabi člane in prijatelje na izlet na sneg v nedeljo, 15. februarja v Podklošter. Prijave : Tanja Kovic tel. 882285.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340
POGREBI
Danes: 11.00, Neda Fortis iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 13.15, Giuseppina Peressini vd. Mazzuchin iz splošne bolnišnice v Zagraj.
Sezonsko znižanje s popusti od 30%
F
moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561
Vaš bančni partner
v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
artneriev.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
HŠLOVENIJA / PROIZVODNJA
Na letni ravni ^odstotna rast, na mesečni pa upadanje
LJUBLJANA - Po Se vedno začasnih podatkih so industrijska podjetja v Sloveniji v enajstih mesecih lanskega leta izdelala za osem odstotkov veC industrijskih izdelkov kot v enakem obdobju leta 1996. Obseg industrijske proizvodnje je bil novembra lani sicer za osem odstotkov nad povprečjem leta 1996, za poldrug odstotek večji glede na november 1996, v primerjavi z lanskim oktobrom pa manjši za 3, 2 odstotka.
Število zaposlenih se v industrijskih podjetjih zmanjšuje: novembra je v tej dejavnosti delalo 208.429 oseb, kar je za 566 oseb manj kot oktobra.
Med 17 področji se je proizvodnja v prvih enajstih mesecih lanskega leta povečala v desetih. Najvecje povečanje, in sicer za 19, 1 odstotka, so zabeležili v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov, medtem ko je pri oskrbi z elektriko povečanje znašalo 10, 1 odstotka. Najbolj pa se je v prvih enajstih mesecih lani zmanjšala proizvodnja vozil in plovil (za 17, 6 odstotka).
BANČNIŠTVO / BOJ ZA PREVLADO V FURLANIJI
Videmska Banca Ropotale morda že v naslednjih dneh pod novo »streho«
Za nakup več kandidatov - Kmalu srečanje upraviteljev treh deželnih ljudskih bank
Vse kaže, da je ob tem koncu stoletja in tisočletja Furlanija postala pravo lovišče za vse tiste italijanske in tuje banke, ki si želijo dobesedno požreti zelo uspeSne majhne banke deželnega značaja. Po potresu, ki je hudo prizadel Furlanijo pred nekaj več kot dvajsetimi leti, so si furlanski podjetniki zelo opomogli in ustvarili zelo razvito in sodobno malo in srednjo industrijo in obrt. Pred potresom je kar 40 odstotkov dohodka v tej deželi prihajalo od kmetijstva. Dandanes ti dohodki dosegajo le nekaj odstotkov, največ od zelo donosnega vinogradništva. Ljudje delajo v tovarnah in delavnicah, v velikem število samostojno. Dodatni zaslužek dobijo na Se vedno obdelani kmetiji.
Zaradi visokih dohodkov so tu zelo uspele tudi banke. Ker je naglo porasel izvoz, so v deželo tik onkraj slovenske meje prišle tudi velike italijanske banke in tu odprle svoje podružnice. Kmalu so ugotovile, da
se posli izplačajo in pričele so odkupovati majhne krajevne banke. »Majhna« je bila tudi več kot sto let stara Banca del Friuli v Vidmu s svojimi 100 podružnicami. Kupila jo je Banco Romagnolo iz Bologne, bolj znana kot Rolo. Sledil je nakup 25-odstotnega paketa delnic videmske hranilnice Grup s strani hranilnice Cariverona. S tem nakupom si je velika banka v Veroni pridobila nadzor nad vodenjem te furlanske banke. Cariverona je sicer nekaj let kasneje prišla z nakupom 28-odstot-nega paketa delnic tudi v Tržaško hranilnico, ki ima 50 podružnic. Ustvarila je holding s podobno banko v Turinu in je svoje poslovanje razširila na vso severno Italijo.
V deželi je še pred nekaj leti bilo devet ljudskih bank (banche popola-ri). Nekatere med njimi so pokupile večje banke od drugod. Iz te skupine so ostale le tri: Friuladria v Pordenonu, Ljudska banka v Vidmu in Ljudska banka v Čedadu. Slednja je pred
poldrugim letom šla v poslovno sodelovanje z Deutsche Bank, ki ima v Italiji kakšnih sto podružnic. S če-dajsko ljudsko banko so ustanovili servisni center, ki mu obljubljajo v nekaj letih dvesto uslužbencev.
V žarišču pozornosti je sedaj ljudska banka Banca Popolare di Udine. Delničarjev je več tisoč. Njene delnice, ki so bile doslej kotirane po
12.000	lir ena, so kar na lepem poskočile krepko čez triindvajset tisoC lir. Za nakup celotnega ali vsaj večinskega paketa teh delnic se zavzemajo trije. Na eni strani bi jih rada kupila sorodna ljudska banka Friuladria v Pordenonu. Na drugi bi jih rada kupila že prej omenjena hranilnica Cariverona, ki naj bi na tak način dobila vodilno vlogo v Furlaniji. Imajo še nekaj ponudnikov. Prvi je ljudska banka iz Vicenze, drugi bolj močna Banca Antoniana Popolare Veneta iz Padove (ta je pred Časom prevzela tudi Novo tržaško kreditno banko), tretja pa po vrednosti
in pomenu tretji bančni holding v Italiji, t.j. nova bančna skupina Inlesa. Sele pred kratkim je nastala iz povezave med največjo evropsko hranilnico Cariplo iz Milana in katoliško Banco Ambroveneto iz Vicenze. V zadnjih dveh primerih ti banki že imata svoje podružnice v Furlaniji. Da bi si pridobile naklonjenost delničarjev ne igrata samo na visoko nakupno ceno. Obljubljata, da bi vse svoje podružnice v Furlaniji združile v eno bančno skupino, ki bi bila samostojna po imenu, dejansko pa bi jo vodili iz Padove oziroma Milana.
Hudi boji so se pričeli pred nekaj meseci, nadaljujejo se v novem letu. V prihodnjih dneh naj bi se sestali upravitelji ljudskih bank iz Vidma, Pordenona in Čedada, ter skušali najti skupno besedo, pa Čeprav so si bile doslej njihove izjave diametralno nasprotne. V viharju pa je predvsem ljudska banka v Vidmu.
Marko Waltritsch
.delovanje sgz / skupaj z gz nova gorica
Obisk centra Bic v Gorici
Slovensko delegacijo je sestavljalo približno dvajset podjetnikov
Pred kratkim je Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice v sodelovanju z Gospodarsko zbornico iz Nove Gorice organiziralo obisk tehnološkega centra (inkubatorja) BIC v Gorici za naše člane in podjetnike iz širše-ga območja Slovenije. Delegacijo iz Slovenje, ki je štela okoti dvajset podjetnikov, je v°dil direktor zbornice Rino Velikonja v spremstvu svetovalke Mirjam Božic. Za ^pZ sta bila prisotna načelnik Zunanjetrgo-rinske sekcije Igor Cemic in direktor Igor Grel ter šest podjetnikov. Na srečanju je bil Prisoten tudi direktor avtopostajališčne družbe SDAG dr. Bruno Podbersig, direktor Združenja industrijcev dr. Flavio Flamio in Predsednik Zveze obrtnikov Marco Giorgio Del Neri. Na sedežu BIC-a je vse skupaj sprejel direktor inž. Antonio Sfibgoj. Skupaj s sodelavcem StefanomTomelbjem sta Prisotnim obrazložila nastanek Centra in djegov namen. V tehnološkem centru BIC Pomagajo podjetnikom, da razvijejo svojo Podjetniško idejo z zelo nizkimi začetnimi stroški, s strokovnim svetovanjem, dajo na razpolago prostor pod zelo ugodnimi pogoji, nudijo vso pomoč pri sestavi prošenj za razne kredite pod ugodnejšimi pogoji in Prispevke krajevnih institucij ter iz skladov pU. Ko podjetje premosti vse začetne težave ui se uveljavi na tržišču, se preseb v svoje Prostore izven Centra. Direktor Sfibgoj je ob t^oncu srečanja vsem prisotnim pokazal neko podjetje, ki je nastalo v Centru BIC in
razvilo proizvodnjo naprave, ki v nekaj minutah istočasno opravi vse analize vina. Na Združenju nudijo vse informacije v zvezi z delovanjem tehnološkega centra BIC.
Predavanje o davčnih novostih za kmetovalce
V okviru svojega delovanja pa si Gospodarsko združenje iz Gorice tudi prizadeva, da bi vse gospodarstvenike Čimbolj kapilarno seznanilo z davčnimi novostmi, ki jih prinaša letošnji proračunski zakon in z njim povezani dekreti. S tem namenom je pred dnevi zelo uspešno priredilo predavanje o davčnih novostih za kmetovalce iz Steverjana in Krmina. Predaval je dr. Ser-gio Mogorovich, priznani goriški komercialist, ki je svetovalec SGZ. Številnim prisotnim kmetovalcem je v občinski sejni dvorani v Steverjanu podrobno opisal in raz-ložil vse novosti, ki bodo na tem področju doletele kmetovalce od letos dalje. Kmetovalci bodo morah tudi plačevati davek na dodano vrednost IVA, uveden je deželni davek na dohodek IRAP in nešteto drugih manjših novosti. Prisotni so zelo pozorno spremljali razlaganje dr. Mogorovicha in mu ob koncu postavib več vprašanj, na katere je dr. Mogorovich natančno in jasno odgovoril. Ker je zanimanje veliko, bo SGZ organiziralo še več podobnih predavanj za vse vrste dejavnosti.
HSDGZ / GOSTINSKA SEKCIJAh
Marca izpopolnjevalno potovanje v Francijo
Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem, združenju prireja po pozitivni izkušnji prejšnjih let izobraževalno potovanje v Francijo. Tokrat bodo gostinci in drugi od torka, 3. marca, do nedelje, 8. marca, obiskali vinorodne okoliše Dobne Lobe. Trije intenzivni dnevi bodo namenjeni izobraževanju: ogledi najboljših kleti in restavracij, srečanjem s proizvajalci in gostinci ter pokušnji vin in značilne krajevne kuhinje. Udeleženci potovanja si bodo pri tem ogledali tudi naravne lepote in slovite gradove Lobe ter imeli daljši postanek v Parizu. Let v Francijo m nazaj je predviden iz slovenskega letališča Brnik.
Vabljeni so v prvi vrsti gostinci, elani SDGZ in SGZ Gorica, udeleženci prejšnjih potovanj
v vinorodne okoliše Francije (Bordeamc, Burgundija in Champagne) in Kalifornije (Napa Valley in Livermore), vinogradniki iz Brd in Krasa ter ljubitelji eno-gastronomskega turizma. SDGZ si obeta predvsem odziv operaterjev, saj Francija ima kaj pokazati na tem področju. Izredne strokovne izkušnje bodo lahko koristen zgled za vse gostince in proizvajalce, ki skušajo z novim pristopom in kakovostno ponudbo odgovoriti na nove pobebe, ki se porajajo nabgu.
Za podroben progam obiskov, vpisnino in za druge informacije je na razpolago organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu. Kdor se želi prijaviti, naj cimprej pokliče v tajništvo na tel. 040 - 362949, saj je število mest omejeno.


NOVICE
Na severovzhodu države občutno višja rast BDP
BENETKE - BDP bo na področju Triveneta naraščal veliko hibeje kot v ostali državi, tako Studijski center za severovzhod iz Benetk in Dunajski inštitu za komaparativne ekonomske študije za leto 1998 za to področje napovedujeta 3, 2-odstotno rast, kar je precej več kot predvidevajo za celotno Italijo (2, 3%) in Evropsko unijo (2, 8%). Napovedi potrjujejo pozitivni bend iz zadnjih beh let.
Kar zadeva indusbijsko proizvodnjo, pa sta Tridentinsko in FJK zabeležila s 6 ozboma 6, 9-odsto-no rastjo občuten napredek, medtem ko je bila ta rast po izvrstnih dosežkih sredi leta na koncu lanskega leta le 1,4-odstotna.
Tudi nezaposlenost je v primerjavi z državnim poprečjem (12, 2%) veliko manjša in znaša 5, 4 odstotka, pri čemer je stopnja nezaposlenosti najnižja na Tridentinskem-Južnem Tbolskem (4%), v Venetu je 5, 3 odstotna, v FJK pa 6, 9-odstotna.
Avstrija leta 1997 zabeležila 1,3odstotno stopnjo inflacije
DUNAJ - Maloprodajne cene v Avstriji so se leta 1997 v povprečju povišale za 1, 3 odstotka, potem ko so še v letu 1996 poskočile za 1, 9 odstotka, so na Dunaju sporočili iz cenbalnega Statističnega urada. Nižjo stopnjo inflacije so lani med evropskimi državami zabeležile le še Švica (0, 5 odstotka), Švedska (1, 0 odstotka) in Finska (1, 2 odstotka). Decembra so cene v Avstriji na letni ravni tako kot že novembra v povprečju porasle za odstotek. Lani so se v Avstriji najbolj podražili kava v zrnju (plus 25, 6 odstotka), sadje (plus 15, 7 odstotka) in zelenjava (plus 7 odstotkov). (STA/APA)
		27. JANUAR 1998	v LIRAH	
5		valuta	nakupni	prodajni
		ameriški dolar	1753,00	1788,00
m	N	nemška marka	977,00	997,00
c		funt šterling	2905,00	2960,00
	d	švicarski frank	1200,00	1230,00
<0	Nh «s M O) rr	belgijski frank	46,83	48,83
<		francoski frank	289,00	299,00
oc		danska krona	254,00	264,00
sc		norveška krona	233,00	243,00
«c	E	švedska krona	218,00	228,00
25	•n	kanadski dolar	1200,00	1240,00
jN	(Q	portugalski eskudo	9,14	10,04
S	N	nizozemski gulden	860,00	885,00
oc		avstrjski šiling	137,80	142,30
O		španska pezeta	11,12	12,22
s		grška drahma	5,92	6,72
		irski šterling	2438,00	2518,00
		japonski jen	13,50	14,40
M	i	avstralski dolar	1143,00	1213,00
ml		madžarski florint	7,00	9,00
		hrvaška kuna	255,00	275,00
Uv		slovenski tolar	10,20	10,45
					
27. JANUAR 1998	v LIRAH			27. JANUAR 1998	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1745.00 978.00 290.00 860.00 46,97 2873.00 2436.00 254,00 6,03 1196.00 1200.00 137,82 10,15	1775.00 996.00 300.00 885.00 48,77 2953.00 2531.00 264.00 6,63 1231.00 1225.00 142,32 10,40		ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski šterling grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka	1763,440 1943,840 987,090 294,610 2910,030 875,810 47,845 11,637 259,120 2469,700 6,214 9,645 1218,860 13,957 1217,850 140,300 237,920 222,740 326,180
MILANSKI BORZNI TRG
27. JANUAR 1998	INDEKS MIB 30: +1,02
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	21.087	+0,24	La Fondiaria	9.609	+0,12
Bca di Roma	2.292	+0,65	Mediaset	8.754	-0,74
Bca Fideuram	8.359	-0,65	Mediobanca	16.077	+0,99
Bca Pop.MI	13.516	+1,83	Montedison	1.693	-0,99
Benetton	30.146	-1,29	Olivetti	1.425	+0,70
Comit	7.033	+2,83	Parma lat	2.726	-0,14
Credit Edison	6.066 11.214	+3,18 -0,70	Pirelli Spa	4.713	-1,50
Eni	10.389	+2,47	Ras	18.173	+0,35
Fiat	5.957	+0,11	Rolo	28.692	+1,74
Generali	47.139	-1,19	Saipem	9.526	+2,63
Imi	21.861	+0,22	San Paolo To	19.158	+4,46
Ina	4.012	-0,34	TIM	7.865	-0,70
Italgas	6.931	-0,80	Telecom Ita	12.298	-0,39
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano

NOVICE
Drevi ženski nočni veleslalom
BOČEN - Pred olimpijskimi igrami v Naganu bo Se nekaj tekem m svetovni smučarski pokal. Danes zveCer bo v Areju na Švedskem prvi noCni veleslalom v zgodovini smučanja, na njem pa se bodo preizkusila dekleta. Jutri jih v istem kraju Čaka še noCni slalom, v nedeljo pa bodo tekmovale v smuku. Moški bodo konec tedna tekmovali v Gar-misch-Partenkirchnu. V sobot bo na vrsti smuk, v nedlejo pa superveleslalom.
Kompromis za Pontonija?
RIM - Na seji Conija so obravnavah tudi položaj furlanskega kolesarja Danieleja Pontonija, ki je osumljen jemanja nedovoljenih poživil. Prisotnost prepovedanih snovi v njegovi krvi so potrdile tudi dodatne analize, vendar Pontoni Se ni bil suspendiran, v nedeljo pa bi želel sodelovati na svetovnem prvenstvu v krosu na Danskem. Coni ni zavzel nobenega dokončnega stahSCa, nagiba pa se k temu, da mu za sedaj prepovedal nastopati samo v Italiji.
Sousa se je predstavil Milan ne bo najel Bierhoffa
MILAN -Inter je na svojem sedežu predstavil Portugalca Paula Souso, ki se po igranju v Nemčiji (Bo-russia Dortmund) vrača v Italijo. »Zelo sem si želel vrnitve in isto velja za mojo družino,« je dejal Sousa, ki Zeli predvsem svojemu bivšemu klubu Juven-tusu dokazati, da lahko v Italiji Se vedno odigra pomembno vlogo. Medtem ko so odborniki Lazia odpotovali v Čile z upanjem, da se bodo od tam vrnili skupaj s Salasom, je Milanov Športni vodja Braida (potem ko je Newcastlu odstopil Anderssona) naglasil, da njegov klub letos ne bo najel veC nobenega igralca. To naj bi pomenila, da bo Bierhoff ostal v Vidmu vsaj do konca sezone.
Milič ni igral
NEW YORK - Ekipa Phoenbc Suns je v košarkarski ligi NBA na gostovanju premagala Atlanto Hawks s 96:91. Slovenski reprezentant Marko Mihe ni igral. Skupno je bilo sinoči odigranih šest tekem, favorizirane ekipe pa so doživele nepričakovane poraze. Izidi: Boston - New York 94:85, Toronto - Philadelphia 91:87, Miami - Cleveland 93:94, Adanta -Phoenbc 91:96, San Antonio - Houston 115:90, Sa-cramento - Seattle 111:92.
Lombardi trener Avellina
AVELLINO - Adriano Lombardi je novi trener Avellina, potem ko-je društvo odslovilo dosedanjega trenerja Roberta Morinini zaradi dveh zaporednih porazov. Lombardi je lani treniral v Trstu.
TENIS / PRESENEČENJE V MELBOURNU
Sampras ne bo branil naslova
Izločil go je Slovak Kucera - Naprej tudi Korda Med ženskami Davenport in Martinez
MELBURNE - Prvi teniški igralec sveta American Pete Sampras je na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije v Melbournu v Četrtfinalu presenetljivo izgubil in tako ne bo mogel banih lanskega prvega mesta. Premagal ga je Slovak Karol Kucera, dvajseh n^ lestvici ATP, s 6:4, 6:2, 6:7 (5:7) in 6:3. Po izpadu Samprasa je že jasno, da bo turnir dobil tenisac, ki ni še nikoli zmagal na enem izmed štirih turnirjev za grand slam.
Pred tem dvobojem je šesti nosilec Ceh Petr Korda premagal četrtega postavljenega igralca Šveda Jonasa Bjoerkmana s 3:6, 5:7, 6:3, 6:4 in 6:2 ter se kot prvi igralec uvrstil v polfinale. V prvem ženskem Četrtfinalnem obračunu je bila uspešna tudi druga nosilka Američanka Lindsay Davenport, ki je izločila rojakinjo Venus VVilhams z 1:6, 7:5 in 6:3. Osma nosilka Španka Conchita Martinez je premagala mesto višje uvrščeno Francozinjo Sandrine Testud s 6:3 in 6:2.
Sampras pred Četrtfinalom v Melbournu letos ni izgubil nih enega niza in le eno igro po svojem servisu. Da je na pragu tega prvega turnirja za grand slam v sezoni veliko presenečenje, je nakazal že prvi niz, ki ga je triindvajstietni KuCera začel z odvzemom Samprasovega servisa. Sampras je nato dobil igro na servis tekmeca, vendar je tretja igra ponovno pripadla KuCeri, ki je niz zaključil z asom.
Slovak, ki je letos že dobil Sydney, nato do pete igre tretjega niza ni izgubil nih enega servisa. Tedaj je z zanesljivo igro že vodil z 2:0 v nizih (6:4, 6:2). Tretji niz se je nato odločal v podaljšani igri, v kateri je Sampras zmagal s 7:5. To pa ni zmedlo KuCere, ki je nadaljeval z izjemno letošnjo serijo, v kateri je v 15 dvobojih le enkrat izgubil. Na Hop-manovem pokalu v Perthu, kjer je Slovaška presenedjivo zmagala, ga je ugnal Avstralec Patrick Rafter.
V šesh igri zadnjega niza je z novim odvzemom servisa povedel s 4:2, nato pa je dobil še dve igri po svojem začetnem udarcu
Kucere pripravil presenečenje (AP)
in s "smešem" izkoristil drago zaključno žogico za največjo zmago v karieri (6:3). Trener Kučere Miroslav MeCir, ki je dvakrat igral v finalu turnirjev za grand slam in je obakrat izgubil, je pripravil odheno taktiko za svojega varovanca, ki je Samprasa strl z izjemno natančnimi udarci z osnovne črte, imel je zanesljivejše servise, napravil pa je tudi pol manj napak (21:41). Kucera bo v polfinalu igral s Kordo, ZDA pa so ostale brez predstavnika na moškem delu turnirja.
Slovenska reprezentantka Katarina Srebotnik je na mladinskem turnirju, kjer je tretja nosilka, v prvem krogu premagala Avstralko Chantal Skulskyj s 6:2 in 6:1.
Današnji četrtfinalni spored: Rios (Cii, 9) - Berasategui (Spa), Escude (Era) - Kiefer (Nem), Hingis (Svi, 1) - Pierce (Era, 5), Hu-ber (Nem, 10) - Sanchez Vicario (Spa, 7).
NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA
Maldini tudi proti Slovaški previdno po svoji poti
D/ Biagio edino novost - V 2. delu mordo Cois in Moriero
CATANIA - Italijanska reprezentanca vedno vžiga srca ljubiteljev nogometa.' Zadnji trening pred današnjo prijateljsko tekmo s Slovaško (ob 18. uri) si je na prenovljenem stadonu Gibali v Catanii ogledalo kar 10 hsoč ljudi.
Za Maldinijeve igralce je tekma s Slovaki prva v okviru priprav za bližajoče se svetovno prvenstvo v Franciji. K dviganju temperature bolj kot Slovaki prispevajo ugibanja v zvezi s tem, koga bo selektor izbral za nastop na »mun-dialu« v Franciji, maldini je dosedaj poklical v reprezentanco kar 41 nogometašev. Ta številka ne zbuja reakcij, Ce jo primerjamo z »armado« mož, ki je dres »azzur-rov« oblekla v Času Sac-chiejevega »poveljevanja«, toda se zdi nenavadna, Ce pomislimo, da na koncu Maldini pošlje na igrišče vedno ene in iste igralce. Drevišnja tekma ne bo izjema, čeprav naj bi bila prijateljska srečanja kot nalašč za eksperimentiranje novosti.
Danes bodo v začetni . enajsterici igrah Peruzzi, Nesta, Maldini, D. Bag-gio, Costacurta, Ferrara, Di Livio, Di Biagio, Ra-
vanelli, Di Matteo, Del Piero. Na treningu je Maldini v standardni postavi dolgo Časa preizkušal Coisa, a se je očitno kesal in se naposled spet odločil za Dina Baggia. Edino novost predstavlja Di Biagio, ki je trenutrto edini pravi organizator igre, kar ga premore italijanski nogomet. V drugem polčasu naj bi stopila na igrišče še Cois in Moriero. Slednji je zaradi izvrstnih prvenstvenih nastopov v središču pozornost, a kaže, da se Maldini zanj ne ogreva preveč.
Trenerjeva obljuba, izrečena po spremenljivi sreči na kvalifikacijah, da bo vnesel v moštvu spremembe, za sedaj še ni bila izpolnjena, Čeprav je vse bolj jasno, da bo »žrtev« nezadovoljstva javnosh nic manj kot Gianfranco Zola, Cigar vloga je danes in tudi za Francijo namenjena Del Piera.
Slovaška je povprečen tekmec, ki pa je na kvalifikacijah do zadnjega grenil pot ZRJ in Španije. Vencel je standardni vratar Strasbourga, ki je izločil Inter iz pokala UEFA. Trideset tisoč gledalcev na stadionu Ciba-li bo vsekakor razmišljalo samo o zmagi,
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRII ETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO
■ Trajanje posojil: triletne obveznice BTP se koristijo s 15. januarjem 1998 in zapadejo 15. januarja 2001; petletne s 15. septembrom 1997 in zapadejo 15. septembra 2002.
1 Triletne obveznice nudijo letno 5% bruto obresti, petletne 5,75%. Obresti so izplačljive dvakrat letno : 15. julija in 15. januarja za triletne ter 15. marca in 15. septembra za petletne za vsako leto trajanja posojila.
gj Dohodki vrednostnih papirjev, za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96, so podvrženi davčnemu odtegljaju v višini 12,50%.
g Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem brez osnovne cene. Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
g Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia, pri bančnih zavodih in drugih pooblaščenih operaterjih do 13.30 dne 29. januarja.
g Triletne obveznice BTP se koristijo s 15. januarjem 1998; petletne s 15. septembrom 1997. Ob vplačilu (3. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon, neto po odbitku davčnega odtegljaja za fizične osebe in druge enakovredne subjekte na osnovi zak. odloka 239/96.
g Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija na osnovi Min. odloka z dne 9.7.1992 (Določila za prozornost v operacijah za plasiranje državnih vrednotnic).
g Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
g BTP se uradno kotirajo.
g Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
ZOI 2006/ CONI BO IZBRAL KANDIDATA
Piemont favorit pred Venetom
RIM - Državni svet Conija bo danes izbral kandidata, ki bo zastopal Italijo na izbora za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006 semp-tembra 1999. leta. Kot znano, v Rimu ne bodo obravnavah prošnje Trbiža, Ceš, da gre za privesek tuje kandidature. Svoj blagoslov bo Rim torej dal Piemontu ah Venetu. Nobene možnosh ni, da bi Rim zavrnil oba predloga, s Čimer
bi posredno spet odprl vrata »Igram brez meja«. Predsednik ocenjevalne komisije Mauro Checcoli, zmagovalec olimpijske zlate medalje v dresuri na OI v Tokiu leta 1964, je namreč po včerajšnjem predhodnem srečanju s člani Coni v Rimu izjavil, da sta oba predloga vredna podpore. Za kandidata se bodo danes izrekli na tajnem glasovanju. Na Fora Itali-
cn se šušlja, da ima Piemont veC privržencev, predsednik Conija Mario Pescante pa je vCeraj zagotovil, da končna odločitev še ni padla. Po njegovem mnenju ni okrog kandidatur nobenih polihcnih in ekonomskih pritiskov.
Igre v Dolomitih ne bi bremenile državnih blagajn, ker so objekti že vsi pripravljeni, trdijo zagovorniki Benetk. Iniciativni odbor je vsekakor pripravljeni investirah v igre tisoč dvesto milijard lir, od teh naj bi jih sami 154 porabili za posodobitev objektov, 54 pa za gradnjo dvorane v Mestrah. Projekt zadeva trinajst krajev: Falcade, Gortina, Gallio, Zol-do, Vittorio Veneto, Alleghe, Venezia-Tessera, Predazzo, Arabba, Selva di Cadore, Asiago, Belluno, Conegliano-Feltre in Sappada sta rezervi. Piemont opozarja, da je Turin edina metropola v neposredni bližini Alp. Njegova močna točka so prevozi, vendar pa bi morali zgraditi progo za bob in sanke (Beardard), ledeni dvorani (Pinerolo in Turin), progi za short track in umetnostno drsanje (Turin), skakalnici (Bardonecchia) in strukture za biatlon (Česana Torinese).
Zaradi izločitve Trbiža iz izbora je protest v parlament vložil senator Nacionalnega zavežništva Collino.
Zovko: »S težavami Zagrebčanov se ne obremenjujemo«
CELJE - »Tekma v Zagrebu bo za nas kot vsaka druga v evrohgi, kajti tudi tokrat želimo obdržah visok ritem igre in našo odlično formo. Sam se ne obremenjujem s problemi gostov, zato bomo štorih vse, da zmagamo. Prepričan sem, da bodo Likavec, Vugrinec in Pajovič dobro nadomestih poškodovana NaCinoviCa in Stefanoviča; slednji se je poškodoval na tekmi z islandskim Akureyrijem,« je pred srečanjem v Zagrebu povedal včeraj trener Celja Pivovarne Laško Zdravko Zovko.
»V tekmo gremo brez preračunljivosti, torej na zmago, saj si želimo osvojiti vseh 12 točk,« je povedal Uroš Šerbec, Iztok Puc pa meni, da bo tekma med Zagrebčani in Celjani trenutno največji derbi v evropski rokometni ligi.
Od uspeha Celjanov v Zagrebu je odvisna tudi usoda tržaškega Generahja. Samo z zmago v Islandiji bi si namreč kaj malo pomagah. V soboto bodo torej strastno navijali za Celjane, Zovkove izjave pa jih lahko navdajajo z optimizmom.
PLAVANJE / PK BOR
KOŠARKA / MLADINCI
SMUČANJE / V KRAJU VIGO Dl FASSA
M. Feruglio v Nemčiji za stotinko 2
Šesta zaporedna zmaga Bora
Fnulexporf
Proti Borcolani preko »stotice«
Na belem tednu SK Devin prijetno razpoloženje, dobra smuka in lepa bera kolajn
Na nočni tekmi za goste veliko prvih mest - No tekmi »miškov« no Nevejskem sedlu Sibillo odličen
V soboto in nedeljo se je v nemškem mestu Bad Rei-chenhalu odvijal 20. mednarodni plavalni miting, katerega se je udeležilo 494 plavalcev 51 društev iz Avstrije, Madžarske, Italije, Slovaške, Slovenije, Češke in seveda Nemčije. Na tem mitingu je sodeloval tudi Plavalni klub Bor, ki je prijavil štiri plavalce. Najboljše se je odrezal Matteo Feruglio, ki je na 100 m delfin s časom 1:04, 79 osvojil drugo mesto, spodbudno pa je, da je za prvo stopničko zaostal le za dve stotinki sekunde. Izkazal se je tudi na 100 m prsno, kjer je bil 4. s časom 1:11,46 in je za zmagovalcem zaostal le za sekundo in štiri desetinke. Matteo se je pomeril tudi na 100 m hrbtno in pa na 100 m prosto, ni pa dosegel pomembneješ uvrstitve. Nekaj slabše je šlo Milošu Kalcu, ki je bil na 400 m pro-
sto 13. s časom 4:49, 74, 13. mesto pa je osvojil tudi na 100 m prosto s časom 1:02, 10 in na 100 m prsno s časom 1:16, 53. Ostala dva borovca, in sicer Christian Chi-rani in pa VValter Bullo, nista dosegla višjih uvrtitev, kljub temu pa sta izboljšala osebne rekorde, prvi na 400 in 100 m prosto, drugi pa na 100 m prosto ter 100 m hrbtno. Borova trenerka Andrei-na Menegatti je o tem tekmovanju povedala naslednje: »Vzdušje je bilo čudovito, konkurenca pa izredno močna. Zaradi teh dveh razlogov smo se odločili za nastop na tem mitingu, čeprav smo se na tak način morali odreči izločilnemu tekmovanju v deželi. Moram pa priznati, da se je konec koncev nastop vendarle obrestoval, zadovoljna pa sem z nastopi svojih plavalcev.«
(RAS)
Balinanje: zimski turnir ZSŠDI za dvojke bo 9. tm
Balinarska komisija ZSSDI se je pred kratkim sestala na seji z načelniki sekcij pri naših društvih, da bi sestavih kratkoročen program delovanja. Sklenih so> da bo prvo tekmovanje za dvojke, v okviru zimskega turnirja ZSSDI, že 9. februarja na pokritih baliniščih doma »Ervatti« pri Briščikih. Udeležilo se ga bo 32 dvojk vseh naših 11 društev, ki se ukvarjajo z balinanjem. Marca bo v domu Ervatti še tekmovanje za trojke. Med obema tekmama bo seja, na kateri bodo sestavih program za Zamejsko prvenstvo 1998.
Barcolana - Bor Friulexport 103:109 (48:60)
BOR: Brazzani 28 (7:11), Stefančič 10 (6:10), Vidah 1 (1:2), Fonda, Hrovatin 25 (3:3), Caser 6 (0:2), Stokelj 7 (1:2), Velinsky 32 (4:10).
Trener: Furlan; PM: 22:40; SON 20; PON: Stefančič in Vidah; 3T: Hrovatin 2, Brazzani 1,
Borovci so v zadnjem kolu prvega dela prvenstva že šestič zapored zmagah. Tokrat proti ekipi Barco-lane. 2e v uvodnih minutah so Furlanovi varovanci povedli in dosegli prednost približno 10 točk. To vodstvo so v bistvu obdržali do konca prvega polčasa. Drugi del so borovci začeli poplnoma nezbrano in nemotivirano, tako da so se Barkovljani nevano približali in celo povedli za točko. Tedaj pa so Sve-toivančani strli odpor trdoživih gostiteljev. Pri borovcih zasluži pohvalo za dobro igro Alberto Velin-sky, ki je gospodoval pod košema. V prvem polčasu se je dobro odrezal tudi Hrovatin, medtem ko se je v drugem delu izkazal Brazzani. (Niko Stokelj)
PROPAGANDA
Don Bosco - Kontovel 63:51 (23:25)
KONTOVEL: Hrovaitn 2, Nabergoj 2, Ražem 28, Turco 18, Briščak, Pernarčič, Piculin, Colja, Cattaruzza.
PON: Hrovatin, Ražem, Turco.
Proti objektivno premočnemu nasprotniku je Kontovelcem uspelo preprečiti hujši poraz. Fizično boljšim tekmecem sta se sicer enakovredno upirala samo Ražem in Turco, ko pa sta odšla na klop zaradi petih osebnih napak, je Don Bosco prevezel vajeti igre v svoje roke. Dotlej je bil Kontovel v vodstvu vse do začetke tretje četrtine. Velja omeniti, da je Kontovel nastopil brez Trampuša in Sirka.
MINIBASKET
Opicina - Bor 28:56
BOR: Batič 4, Malalan 5, Trevisan 2, Nadlišek 8, Bole, Kemperle 6, Corbatti, Nori o 2, Sosič 8, Bernet-ti 4, Crevatin 13, Indelicato 4.
Borovi minikošarkarji so pretekli petek gostovali pri Opicini. Po dokaj »moški« igri so plavi, z večjim tehničnim znanjem, odločno povedli in zmagah. Iz tekme v tekmo je vedno boljša skupinska igra, tako da so tudi na Opčinah skoraj vsi dosegli koš.
Člani Smučarskega kluba Devin so se vrnili z belega tedna v dolini Fassa. Hotel Edehveis v Vigu di Fassa je bil nadvse posrečena izhodiščna točka tako za alpske smučarje, kot za smučarje tekače. Prvim je odlično povezani sistem žičnic omogočil smučanje od Canazeia preko prelazov Sella ah Por-doi in Gardene do Arabbe, Lagazuoi, La Ville, Corvare, Marmolade in nazaj, dragi pa so nabirah kilometre na progi Marcialonge, ki se vije od Moene mimo Viga do Canazeia in nazaj do Predazza.
Tekmovalci SK Devin so se udeležili tudi nočne tekme, ki jo vsako sredo za turiste prireja krajevna smučarska šola Vajolet. Na 650 n dolgi veleslalomski progi z višinsko razliko 185 m in 25 vratci, s Startom na višini 1510 in ciljem na 1325 m, se je pomerilo 61 tekmovalcev, naši pa so si prismučali najobsežneje bero odličij. Med dečki je tako zmagal Alessio Sibilla, njegov čas 29, 63 pa je bil tretji najboljši na tekmovanju. Med damami je zmagala Erika Ukmar (40, 04), med veterani pa Stojan Sosič (30, 57), medtem ko je bil Dario Štolfa (35, 74) četrti. Med člani je Aleksander Sosič (33, 37) pristal na 3. mestom, bil pa je tudi tretji na skupni lestvici. Slovensko slavje sta s prvima absolutnima časoma dopolnila Slovenca s Koroške.
Teden je minil v prijetnem razpoloženju, ob dobri
Alessio Sibilla (Devin)
smuki - nizkim temperaturam in vetra ter rahli poškodbi prvega dne ene od članic navkljub, (ht)
Nadaljuje se tudi redna smučarska tekmovalna sezona. Tekme za najmlajše smučarje so bile zaradi po-mankanja snega v Rajblu premeščene na Nevejsko Sedlo, kjer so ledena proga, rahlo sneženje in pa nizka temperatura ovirah male smučarje. V kategorji mišk je Mateja Piccini (Brdina) lepo speljala progo in s časom 35.54 osvojila 7. mesto, medtem ko je Martina Gantar (Devin), na svoji prvi letošnji preizkušnji, osvojila 17. mesto s časom 40.09. V kategorji miškov pa je za pravo presenečenje poskrbel Alessio Sibilla (Devin), ki je osvojil 6. mesto in za zmagovalcem zaostal le za 90 stotink
sekunde. Glede na to, da je tekmovalo kar 57 smučarjev, je to zelo dober rezultat. Zadnje tekmovanje je bilo namenjeno kategoriji baby moških. Kljub tolikim spustom je proga še vedno držala, a je bila tako gladka, da ni bilo mogoče veliko pričakovati od malčkov in zato so vredni pohvale vsi, ki so progo speljah do konca.
Prihodnjo nedeljo se bodo najmlajši pomeriti v gimkani na Piancavallu, medtem, ko čaka naraščajnike v soboto na Piancavahu slalom, v nedeljo pa veleslalom na Zoncolanu. Med tednom pa bodo imeli še obvezen trening v superveleslalomu na Piancavahu, kot pripravo na prve dve tekmi v programu 14. in 15. tega meseca. Starejši pa se bodo lahko udeležili trofeje treh dežel na Nevejskem Sedlu, ki šteje za točkovanje FISI.
REZULTATI:
MIŠKE: 1. Alessia Segulin (Lussari) 29.79; 7. Mateja Piccini (Brdina) 35.54; 17. Martina Gantar (Devin) 40.09. MIŠKI: 1. Teo Beltrame (SCI CAI TS) 31.61; 6. Alessio Sibilla (Devin) 32.51; 27. Andrej Marušič (Brdina); 37. Olaf Simonettig (Brdina) 40.24. BABY 2.: 1. Francesca Messi (Club 70) 39.18; 23. Iva Pertot (Mladina) 1.00.92 BABY M: 1. Edoardo Gusso (PN) 36.61; 19. Davide Simonettig (Brdina) 43.65; 23. Pa-trik Štolfa (Devin) 44.90; 26. Ivan Kerpan (Mladina) 46.56; 30. Marko Gantar (Devin) 47.15.
OPČINE / OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA POLET
ODBOJKA / 1. ZENSKA DIVIZIJA
Razni predlogi za posodobitev vadbenega objekta na Pikelcu
Športno društvo Polet letos že slavilo 30-letni svojega delovanja, v por deljek pa so se člani Prijatelji openskega dni Va zbrali v prostorih 2 družne kraške banke občnem zboru. Občni zb katerega se ni udeležilo : lo dosti ljudi (zelo malo bilo zlasti tekmovalcev njihovih staršev), je najp Pozdravil predsednik Po ta Marino Kokorovec. svojem poročilu se je n Prej spomnil pred kratk Preminulega Felice Ostrouške, dolgoletne Predsednika nadzorne odbora in stalnega čla Poletovega odbora. Uc leženci občnega zbora njegov spomin počastil: enominutnim molko: Pelice Ostrouška je 1 predvsem vezni člen m društvom in vaško sk Pnostjo. Zelja predsedni j®’ da bi novi odbor pos^ bel za to, da se njegovo ( lo nadaljuje, tako da bit stiki z vaško skupnostjo boljši in bi ta bolj zavzi sodelovala z društvom. I tem je Marino Kokonu spomnil prisotne na vlo; J)1 jo po njegovem ir društvo, to je »zadovol yati potrebe svojih član nr dopolnjevati to, kar j družba, dom in šola
morejo dati«. Ob tem pa je še dodal, da mora športno društvo ob mlajših generacijah skrbeti tudi za starejše, saj ni »veriga v naših društvih sestavljena samo iz trenerjev in mladih športnikov, temveč gre od dojenčka do upokojenca, nonota, vdovca itd.« Prav slednjim je po njegovem treba nuditi možnost, da svoj prosti čas prebijejo v domačem okolju. Omenjena veriga pa se nikakor »ne sme pretrgati, saj bi to pomenilo osiromašenje društva in družbe same.« Glede na velike spremembe iz zadnjih tridesetih let na družbenem in znanstvenem področju, na potrebe in pričakovanja današnje družbe, na njeno stopnjo izobrazbe in kulturno raven, ki se je v teh tridesetih letih Poletovega delovanja nedvomno spremenila, mora novi odbor začrtati nove smernice za kratkoročno in dolgoročno
Z občnega zbora ŠD Polet
delovanje, ki naj vsem tem spremembam ustrezajo. Ob koncu je predsednik še obvestil udeležence, da je deželna uprava za deset let dodehla društvu letni prispevek 252 milijovo lir. V tem obdobju bo lahko na tak način društvo krilo 70% predvidenih stroškov za gradbena dela na Pikelcu. Ob tem se je društvo tudi včlanilo v poseben
konzorcij, ki sta ga ustanovila dežela in CONI, da bi nudila jamstvo pri najemanju posojil za dograjevanje in posodabljanje športnih objektov. V zvezi z načrti glede Pikelca je predsednik Zadružne kraške banke in član krajevnega jusarskega odbora Pavel Mitič med razpravo predlagal, da bi društvo odkupilo zemljišče, kjer so objekti. Pri tem bi jim sedanji ju-sarski odbor gotovo pomagal, obenem pa je zagotovil tudi finančno pomoč banke. Predsedniškemu poročilu so sledila poročila predstavnikov posameznih sekcij; košarkarsko sekcijo je predstavljal Kar-
Novi odbor ŠD Polet
GLAVNI ODBOR: Aleksander Pertot, Karlo Ferfo-glia, Mira Štor Malalan, Norma Magajna Sossi, Alek-sij Križman, Aleksij Gulič, Marino Kokorovec, Samo Kokorovec
NADZORNI ODBOR: Robi Gantar, Marta Milič Čorbo, Egon Kraus.
lo Ferfoglia, kotalkarsko Sandi Pertot, hokejsko Mojmir Kokorovec in balinarsko Aleksij Gutič. Polet ima v svoji sredi tudi šahi-ste, a jih na občnem zboru ni bilo. Vse sekcije so bile v pretekli sezoni zelo uspešne. Občni zbor so pozdravih cerkveni pevski zbor sv. Jerneja, SK Brdina, SZ Sloga, zbor Vesela pomlad, v imenu ZSSDI pa Gorazd Pučnik, ki je obenem pohvalil mlade Poletove košarkarje, ki bodo po njegovem v naslednjem desetletju gonilna sila zamejske košarke. V zelo kratki razpravi je ob Miliču sodeloval še Marino Košuta, ki je prisotne opozoril na dejstvo, da sta Zarja in Primorec kot povračilo za izgubo zemljišč, kjer stoji sinhrotron, dobila od Dežele prispevek v višini 1.500.000.000. Košuta, ki je kot član nadzornega odbora tudi prebral poročilo le-tega, je mnenja, da bi bil lahko Polet, ki ima v svoji sredi kar nekaj zelo kvalitetnih športnikov, ki dosegajo uspehe na državni in celo meddržavni ravni, po tridesetih letih delovanja deležen višjega deželnega, prispevka. Razpravi so sledile volitve novega odbora.(T. G.)
Kontovel Nuova kreditna proti Virtusu prijetno presenetil
Kontovel Nuova kreditna - Virtus 3:0 (17:15,15:9,15:9)
KONTOVEL: Čeme 0+0, Bogateč 1+4, Ivana Sossa 1+1, Veronika Sossa, Nastja Milič 0+0, Švara 1+1, Jagoda Milič 8+3, Bukovec 0+0, Battigelli 10+9, Vitez 6+7.
Kontovelke so v ponedeljek zvečer prijetno presenetile, saj so premagale šesterko, ki je pred tekmo imela na lestvici štiri točke več in je zasedala 3. mesto. Glede na izenačenost prvega seta se je resnično obetala izredno izenačno srečanja. Obe ekipi sta se pogumno spustili v boj. Kontovel je sicer bil stalno v vodstvi, Virtus pa mu je bil za petakmi in je pri rezultatau 15:14 imel na volj zaključno žogo. K sreči pa Kontovelke, ki so v obrambi igrale zelo dobro, niso popustile in so obrnile končnico v svojo korist. V ostalih dveh setih so naše odbojkarice odločno poprijele in z zelo prodornim napadom nadigrale Virtus. Njihova zmaga bi bila lahko še bolj gladka, saj so v 3. setu že vodile z 9:2. Za nastop si vsekakor zaslužijo pohvalo.
Obvestila
SK BRDINA organizira v nedeljo, 1. februarja avtobusni izlet v Trbiž ob priliki 31. Zimskih športnih iger. Vpisovanje bo na sedežu kluba danes, 28. in jutri, 29. januarja od 19. do 21. ure. Za informacije tel. na št. 212859 ali 299573.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK vabi člane, ki nameravajo tekmovati na 31. Zimskih športnih igrah, prireja jih SPDT, 1. februarja na Trbižu, da se čimprej prijavijo. Prijave zbira Marta (tel. 22164).
SPDT prireja 1., 8. in 15. februarja smučarske tečaje v Podkloštru. Vse informacije nudi urad ZSSDI v uradnih urah. Tel. 635627.
SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859.
Sreda, 28. januarja 1998
PRIREDITVE
Pilonova galerija v Ajdovščini praznuje letos 25-letnico delovanja
V tem jubilejnem letu je Pilonova galerija v Ajdovščini začrtala poseben razstavni program. Najprej je vključila nekaj vrhunskih umetnikov, ki so bili Pilonovi prijatelji: prva razstava bo predstavila izbor del Zorana Mušiča; pozneje bodo postavili dela Stefana Planinca, leto pa zaključili s spominsko razstavo risb Ivana Čarga o stoletnici umetnikovega rojstva in kot spremna podstavitev ob veliki razstavi avangarde v Modemi galeriji. Med pomembnimi projekti je potrebno poudariti pregled grafičnega opusa Danila Jejčiča, »očeta« same Pilonove gelerije in do pred kratkim njenega kustosa in vodje. Kot je že običajno, bodo tudi postavili nekaj razstav umetnikov različnih smeri ter v program vključili tudi dva ustvarjalca iz sosednjega ita-
lijanskega kulturnega prostora: Maria Pallija in Franca Du-ga. In kot novost bodo, s podporo lokalne skupnosti, začeli serijo predstavitev mladih umetnikov iz neposredne bližine. V letu 1998 bo tudi poletna kolonija v Vipavskem križu dopolnila 10 let, ob tej priložnosti nameravajo postaviti izbor najboljših del domačih in tujih avtorjev v Ljubljani. Ob zaključku jubilejnega leta bodo organizirali javno predstavitev prehojene poti na dokumentarni razstavi in v posebni publikaciji. Ob vsem tem se tudi strokovna skrb za Pilonovo stalno zbirko intenzivira s ciljem študijske retrospektive, ki jo načrtujejo skupaj z Moderno galerijo v bližnji prihodnosti.
Avtorica razstave, ki odpira jubilejno leto, je kustosinja Moderne galerije, Helena Po-
gačnik - Grobelšek: »Razstava Zorana Mušiča, ki smo jo pripravili v Moderni galeriji konec aprila lanskega leta, je bila zasnovana in oblikovana izključno za naše razstavne prostore. Na pobudo in željo Pilonove galerije iz Ajdovščine, da na prvi letošnji razstavi predstavi nekaj Mušičevih del (na sliki Mušičevo delo Po ribolovu iz leta 1959), smo se odločili za ožji izbor grafik. Skupno bo na ogled trideset listov. Zaradi bolj zaokrožene predstavitve pa smo dodali še predvojni gvaš in sliko iz leta 1996, ki smo jo odkupih od avtorja lani v Benetkah.
Življenjsko pot našega rojaka, sedaj razpeto med Benetkami in Parizom, lahko razberemo z motivov slik, grafik in risb. Zanimivo je, da Zoran Mušič, mojster evro-
pske povojne umetnosti, pravzaprav ves čas slika samo krajine. Namreč tudi v njegovih avtoportretih in portretih je tisto, kar slika, nekakšna notranja krajina. Eden najmočnejših virov njegovega ustvarjanja je bila poleg kraške, sienske in umbrij-ske, vsekakor dalmatinska
krajina ter Dachau, krajina smrti. Na svoji poti, ki vodi skozi umetnost v duhovnost, oživlja podobe, ki so se mu zarezale v dušo.
V Mušičevih delih je nekaj vznemirljivega, brezčasnega, nekaj, kar seva. Je energija. Je tišina. Je samota in mir. Vse to pa je ob gledanju njegovega
opusa tisto doživetje, ki ga, ko ga enkrat občutiš, nikoli več ne pozabiš.«
Ob tej razstavi predstavljamo novo celostno grafično podobo Pilonove galerije, ki jo je zasnoval Ranko Novak. Novi znak uporablja značilni barvi galerijske freske. Po prefinjenem - a hkrati igrivem - ravnotežju oblik in barv pomeni svojevrsten spomin na delo arhitekta Svetozarja Križaja, ki je za prostorsko in oblikovalno rešitev galerijskih prostorov prejel 1. 1976 Plečnikovo nagrado. Razstavo Zorana Mušiča bo odprla ga. Helena Pogačnik Grobelšek v petek, 30. januarja, ob 18. uri. Na ogled bo od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 15. in 18. uro. Zaprli jo bodo 20. februarja.
[cH j	1 H»y.4B3M 14 »7-19	i 4 »Tl I	c31J »)M	fcM:
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	soboto, 31. t. m., ob 20.30: Francis Veber »Večerja bedakov«. Režija Vladimir Jurc.
V	nedeljo, 1. februarja, ob 11. uri - otroška matineja -M. in B. Solce »Potep«, v izvedbi lutkovenega gledališča Papilu
Gregorčičeva dvorana
Ul. Sv. Frančiška 20
Jutri, 29. t. m., ob 20.30 prestavitev knjige Aceta Mermolje »Narod in drugi«. Avtorja bodo predstavili Miloš Budin, Stojan Spetič in Ivo Jevnikar.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 28. t. m., ob 16. uri (red E) gostuje gledališka skupina Teatro di Genova s predstavo »Le Dame de Chez Maxime« G. Feydeaua. Režija Alffedo Arias. Nastopata Mariangela Melato in Eros Pagni. Predstava v abonmaju odrezek 7 rumen.
Rezervacije vstopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30,15-19).
V	teku je predprodaja vstopnic za predstavo Hala S veva »Senilita«, ki bo na sporedu od 5. do 8. februarja in od 12. do 15. marca (predstava 3 - rdeče).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Jutri, 29. t. m., ob 20.30. uri (reda E/B) ponovitev opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn. Predprodaja vstopnic je v teku. Ponovitvi: v soboto, 31.1., ob 20.30 (reda C/F) in v nedeljo, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G).
Blagajna gledališča (umik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih)
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 28. t. m., ob 16.30 in ob 20.30 ponovitev Pi-
randellovega dela »Uno, nessuno e centomila«. Režija Marco Mattolini. Nastopa Flavio Bucci.
Pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613) je možna rezervacija za abonente prostega reda in »Invito a Teatro« za predstavo »Plaza suite« Neila Simona. Od 30. t. m. bo v teku predprodaja vstopnic za zgoraj navedeno predstavo le pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311).
Gledališče Silvio Pellico - »L’Armonia«
V petek, 30. t. m., ob 20.30 se bo predstavila gledališka skupina »Quei de Scala Santa« s komedijo Maura Bogonija »Tergestene - Furlanopoli 1-1«. Režija Silvio Petean.
Ponovitvi: v soboto, 31. t. m. ter v nedeljo, 1. februarja (ob delavnikih bo predstava ob 20.30, ob praznikih pa ob 16.30)
Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti.
Gledališče Miela
Danes, 28. t. m., ob 18. in ob 21. uri predvajanje filma »Latcho Drom«, ki govori o Ciganih. Jutri, 29. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert ciganske glasbe s Ales-sandrom Simonettom (violina), Robertom Darisom (harmonika) in Fabiom Abbondanza (druga violina).
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V torek, 3. in v sredo, 4. februarja, ob 20.30 gostovanje gledališča Mobydick Teatri della Riviera »II Milione quaderno veneziano di Marco Paolini«, nastopa Marco Paolini.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 29. t. m., ob 18. uri srečanje s prof. Markom
Pozzettom o knjigi »Maks Fabiani - vizije prostora«. Predstavil bo Marko VValtritsch.
Od jutri, 29. do sobote, 31. t. m. večeri filma in kulture »Gorica kinema - Gorizia cinema« v organizaciji Kinoateljeja in v sodelovanju s festivalom Alpe Adria Cimena: na sporedu bo pregled jugoslovanskega filma »Onda nera - Črni val« od leta 1960 do 1972: 29.1., ob 20.30 »Covek nije tiča. Ljubavni film«, Dušan Makavejev; »Vrane«, Ljubiša Kozomara in Gordan Mihič; 30.1., ob 20.30 »Budjenje pacora«, Živo j in Pavlovič; »Praznik«, Dordje KadijeviC; 31.1. »Rani radovi« Želimir Žilnik, » »WR - Misterije organizma«, Dušan Makavejev.
Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288).
VIDEM	8
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Jutri, 29. t. m., ob 20.45 se bo predstavilo Stalno gledališče iz Veneta z delom Carla Goldonija »La guer-ra«. Režija Luigi Squarzina; nastopata Maria Grazia Buccellato in Peppe Barra.
Ponovitvi 30. in 31. t. m.
Teatro Contatto - Avdotorij Zanon
V	petek, 30. t. m., in v soboto, 31. t.m., ob 20.30 se bosta predstavili gledališki skupini FLK in Arearea z delom »Venti« v režiji Roberta Cecconija.
PORDENON
Deželni Avditorij
V	soboto, 31. t. m., ob 16.30 predavanje prof. Massi-ma Cacciarija z beneške univerze na temo : »Arcipe-lago Europa: identita, culture e diversitb«.
_______________SLOVENIJA___________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče - Kulturni dom
Danes, 28. t. m., ob 9. in 11. uri: F. Milčinski »Zvez-
dica zaspanka« (za vrtec in šolo); predstava P. Bame-sa »Ni tako slabo kot zgleda«, ki bi morala biti dane-sob 10. uri za šolo odpade zaradi bolezni; ob 18. uri Amaterski mladinski oder - Eva Janikovozky: premiera »Le po kom se je vrgel ta otrok« (za izven).
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 30. t. m., ob 18. in ob 20.30 film »Kiss the Girl«.
V	soboto, 31. t. m., ob 20.30 gledališka predstava »Pacchi d’America virgola...«. Gostuje gledališka skupina Ex allievi del Toti iz Trsta.
V	nedeljo, 1. februarja, ob 18. in ob 20.30 film »Do nagega«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 28. t.m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani: W. Shakespeare »Macbeth« (za abonmaja sreda in dijaški 10 večerni ter izven konto).
V	soboto, 14. (za gledališki abonma in izven) ter v nedeljo, 15. februarja (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine Societas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castellucci.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 28. t.m., ob 19.30 (abonma red O - predpremiera); Michel Tremblay »Nore babe«; ob 22. uri (izven in konto) Patrick Siiskind »Kontrabas«.
SNG - Drama
Mala drama: danes, 28. t. m., ob 18. uri: J. Mišima »Obisk« (izven (konto). V zgornjem foyerju (glavni vhod).
Vse ponovitve Albeejeve igre »Kdo se boji Virginie Woolf?« napovedane za januar odpadejo zaradi bolezni.
Lutkovno gledališče
Jutri, 29. t. m., ob 17. uri S. Schvvarz - S. Finzi »Najdeni zmajček«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANUA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
3. marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmo-nikaš Corrado Rojac s mezosopranistko Evo Mabelli-ni. Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkin, Rojac in Solotarjov.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 bo nastopil Tokyo String Quartet. Na sporedu Mozart, Šostakovič. in Smetana
Gledališče Rossetti
V	soboto, 14. februarja, ob 21. uri koncert Riccarda Coccianteja. Za abonente Stalnega gledališča FJK je predviden popust.
Gledališče Miela
Jutri, 29. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert ciganske glasbe s Alessandrom Simonettom (violina), Robertom Darisom (harmonika) in Fabiom Abbondanza (druga violina).
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	torek, 10. februarja, ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Caminhos«.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 4. februarja, ob 20.30 v veliki dvorani KC L.
Bratuž: »Pavle Merku med nami«. Sodelujeta MePZ Lojze Bratuž Gorica in Glasbeni atelje Emil Komel.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Danes, 28. t. m., ob 20.45 nastop Carolyn Carlson »Dali'interno« na glasbo Boba Dylana. Koreografija Carolyn Carlson.
V	torek, 3. februarja, ob 20.45 koncert Elvisa Costel-la, ob klavirju Steve Nieve.
_______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Hit Hotel Casino Park
V	petek, 13. februarja, ob 22.30 koncert Riccarda Coccianteja.
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Jutri, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«.
Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven in konto.
______________KOROŠKA__________________
CELOVEC
Mestno gledališče (Dvorana 7 Celovškega sejmišča - VVorter See Halle)
Danes, 28. t. m., ob 10.30 in 19.30 bo na sporedu mu-sical »Robin Hood«.
Ponovitvi: 29. in 30. t. m.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Rettori Tribbio: do 30. t.m. je na ogled razstava O. Dequela.
Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo na ogled razstava Federica Rizzija.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 22. februarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20.
Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled raz-
stava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. marca je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
KONTOVEL
Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531): v ponedeljek, 16. februarja, ob 17. uri otvoritev skupinske razstave »L’arte riprende vita sul Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marca s sledečim urnikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 17. ure..
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septem-
bra 85): do 20. februarja razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12.
Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): v
petek, 30. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva. O umetniku bo spregovoril Milko Rener.
_______________SLOVENIJA____________________
SEŽANA
Mala galerija: jutri, 29. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah.
LJUBLJANA
Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Viallata. Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: na ogled je razstava Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Raz' stava fotografij s predstave.
Bodite z nami tudi v tem letu! Naročite se na Primorski dnevnik!
Zaradi stalnega naraščanja stroškov smo bili po 5 letih prisiljeni zvišati naročnino na naš dnevnik; povišek smo skušali čimbolj omejiti, da ne bi preveč bremenili svojih zvestih bralcev.
Do 31. januarja znaša prednaročnina za 1998 330.000 lir.
Vsi naročniki bodo imeli pravico do že znanih ugodnosti:
—	vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom
—	brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
—	za novoporočence v letu 1998 bo naročnina brezplačna
Novim naročnikom
bomo podarili knjigo,
ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika.
r
v
PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998
•	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
•	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP:
— Kmečka banka Gorica Vr 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 — Zadružna Kraška banka t/r 10730 —Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 — Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6
"\
y
Vsem članom Zadruge
Primorski dnevnik
bomo zagotovili posebne ugodnosti:
V
Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali
10-odstotni popust.__________________
9.11.1997: prvi redni občni zbor Zadruge Primorski dni
18
Sreda, 28. januarja 1998
BRANJE
Marko Kravos
Kratki časi
Trst iz žabje perspektive
črtice
Magda Starman
Med prebivalci Andov
USODA OPIC IN ZABIČ
Nekoč se je pred svetivansko cerkvijo ustavil mornar z opico, da bi tudi on s predstavo izvabil kak cvenk od mimoidočih. Opico je silil, da se je prestavljala gor in dol in sem in tja po gladki cevi na nerodnem stojalu. Takoj se je videlo, da nima “poklica” ne domišljije. Se opici je zmanjkalo potrpljenja. Ko se je * naveličala neumnih vaj, ki bi jih vsak otrok znal vsaj tako dobro izvesti kot ona, si je strgala mornarsko čepico z glave in jo zabrisala po trgu. Ko ji jo. je mornar znova jezno nadel, jo je tokrat vrgla tja do čakajočega tramvaja, prav na tire. Potem ji je mornar primazal klofuto in začel preklinjati kot mornar. In še ji je s prižganim vžigalnikom grozil, da mora plesati po tisti železni cevi. Kar tako, brez muzike!
Takrat se je hvalabogu spravila nadenj neka ženska. Vsega mu je zrekla, predvsem to, da je beštja pijana - res je pil, ves čas je potegoval iz steklenice - in da bo poklicala mestno stražo, če se ne pobere. Nekaj ji je renčal nazaj: da lahko počne z opico, kar ga je volja, da jo mora še vzgojiti, da naj se baba ne vtika v njegove posle...
Vik in krik je priklical nekaj ljudi, prej smo bili sama otročad. Cisto zares so začeli razpravljati o tem, da bi bilo najbolje, če se taki surovini opica odvzame. Že so se menili, kdo bi jo vzel v varstvo in rejo, in se med sabo prepričevali, da to ni odvzem zasebne lastnine, ker jo je tudi oni kje ukradel ali si jo vzel v džungli. Poleg tega je opica vendar že vsa iz sebe in popolnoma oslabela od gospodarjeve krutosti. To bi bila le rešitev uboge živali in dobro delo.
Ampak kaj če se pijani mornar potem maščuje...? Lahko zažge komu hišo in potem pobegne s prvo ladjo...
A ta čas sem jaz že odbrusil do doma in tam ves iz sebe spraševal, če bi lahko imeli pri hiši opico: zelo je uboga...
Kar tresel sem se ob mislih, kakšna sreča bi bila imeti tako stvarco doma. Gotovo bi me vzljubila in ne bi nikoli šla dol z mojega ramena. Kapo na glavi bo nosila, če se ji bo ljubilo, okrog vratu pa bo nosila ovratnico z napisom: opica je pridna, ime ji je Bobi. Ce se zgubi, jo vrnite Markotu.
Očeta sem kmalu pripravil, da je odhitel z mano do cerkve. Seveda bo hitro razsodil, kaj in kako. Opica bo gotovo moja.
Ko sva privihrala na trg, pa ni bilo ne mornarja ne opice zdavnaj nikjer.
Se eden teh klateških ljudi mi je ostal v spominu, morda najbolj. Ne prej ne pozneje nisem slišal za umetniški nastop, s katerim se je tale postavljal pred občinstvom.
Ob cerkvi, pravzaprav pred vhodom na gostilniško dvorišče, je bledoličen in suhljat moški kazal mimoidočim nekaj, kar je imel v emajlirani skledi. V njej je bilo šest žabic: šest malih, živo-zelenih regic. Na začetku je bilo videti, kot da bodo na njegov ukaz počele kake vragolije ali morda tekmovale med sabo, katera najdlje ali najvišje skoči. Mogoče je sprva res bilo kaj takega žabjega cirkusa in sem ga zamudil.
Zdaj je bledičnik že oznanjal svoj edinstveni prizor na svetu: žabice bo žive požrl! A naj se gospe in gospodje nič ne bojijo, žabice bodo prišle žive tudi nazaj!
Kako so mogle gospe tisti nastop gledati, ne vem. Mislim, da se je večina s svojimi boršami kmalu porazgubila na svoje domove. Pa ne vse. Nekaj jih je radovednost le zadržala, da so z nekaj dedci in desetino otrok počakale, da vidijo to čudo prečudno.
Mož je še nekaj mencal: če bi mu kdo dal kako liro vnaprej, ker da se mu te stvari za majhen denar ne splača početi. Vsaj za kosilo da mora znesti.
Ko so odrasli to nekako uredili, je tisti revež pridno zdeval žabice - vseh šest, eno za drugo - v usta in jih pogoltnil.
Ob zidu je imel pripravljeno steklenico vode. Izpil je cel liter in segel s prsti v grlo... Bruhnil je in žabice so priletele spet v skledo, ki se je napolnila še z bistro vodo iz umetnikovega praznega želodca.
A zdaj jih je bilo samo pet. Z manjkajočo se je možakar trudil in trudil, izpil še in še vode, kašljal, rigal: nič! Možje z gostilniškega vrta so ga tolkli po hrbtu, da bi kaj pomagalo. Brez haska.
Na koncu je tisti revež v zadregi skomignili z rameni, češ, saj jih je bilo morda samo pet.
Potem se je odpravil v oštarijo na kosilo - bogve po kolikem času.
Kaj so si mislile svetivanske ženske? Bi ga katera poljubila, kakor je deklica v pravljici poljubila žabjega princa?
Ne, tisti čas ženske niso verjele v začarane prince. In bolj kot same žabice se jim je gnusila beda: preveč je je bilo naokrog in preblizu vsakemu, da bi se kdo pretirano predajal sočutju.
Oče je popoldne zaman iskal tistega žabnika po vseh gostilnah. Za žabice bi mu dal celih sto lir, ker so se mu preveč zasmilile.
Sto lir je bilo takrat velik denar, a tudi meni se ga ni zdelo škoda, saj v moji luži pri Birso-vih takih malih in zelenih regic ni bilo. Pa ni bilo nič iz tega.
Tudi za žabe so bili to kar razburljivi in nič kaj prijazni časi. Bogve koliko nastopov jih je še čakalo.
VTISI IZ NAJVIŠJE PRESTOLNICE NA SVETU
Zunaj je bila že tema, ko sem ob deveti uri zvečer z vrha prvič opazila razsvetljeno mesto La Paz . Vsakdo pravi, da ti prvi vtis mesta La Paz vedno ostane v spominu. Center mesta je v ogromni kotlini, okrog kotline pa so hiše. Značilno je, da v centru živijo premožnejši ljudje, vse okrog, na višjih legah pa revni, to je je velika večina. Z vrha je bil ves čas Čudovit pogled na mesto. Veliko ljudi je še bilo na ulicah. Zenske so posedale na pločnikih in čakale na kupce.
S taksijem sem se za zelo nizko ceno odpeljala s postaje do hotela Torino, kjer sem dobila sobo za 5 dolarjev. Pred spanjem sem se hotela še tuširati, ko pa sem odšla po starih in prašnih stopnicah v prvo nadstropje in odprla vrata kopalnice, sem si kmalu premislila. Topla voda je bila na električno zaklopko. Slednja je stala prav v neposredni bližini curka vode, ob njej pase je prepetalo veliko električnih žic.
Hotel Torino je bil prav blizu trga Murillo, eden najbolj znanih v La Paz. Murillo je bil revolucionar, ki se je v 19. stoletju neuspešno boril proti španski nadoblasti. Takratna oblast ga je obesila. Nanj sedaj spominja muzej. Na tem trgu sta tudi katedrala in predsednikova palaCa, imenovana tudi Palacio Quemado, ker je bila, odkar je bila zgrajena pred 130 leti, že dvakrat požgana v ljudskih vstajah. Do trga je vodila je krajša pot navzgor. Ko pa sem prišla do trga, sem bila že vsa zadihana. Center La Paza je na višini 3600 metrov, predmestje pa na 4000 metrih. Ulice so povečini strme in na višino se moraš privaditi. Srce hitreje utripa, ker mora dovajati veC krvi po žilah, saj je zrak bolj razredčen. Ljudje, ki živijo na tej višini, imajo večji prsni koš, večje srce in tudi bolj raztegnjena pljuča. Po nekaj dneh pa je že lažje in se na višino vsakdo navadi.
Mesto La Paz je bilo zgrajeno 20 oktobra leta 1548 pod poveljstvom španskega zavojevalca Alonza de Mendoza. Do prejšnjega stoletja je bilo mesto važna točka za prevoz rudnin iz notranjosti države proti morju, danes pa je ta dejavnost upadla. La Paz izraža stanje celotne Bolivije, ki je najbolj revna, najbolj gorata in tudi najmanj poznana država v Južni Ameriki. Bolivija je država z najvišjim odstotkom avtohtonega prebivalstva na celini, kar 65 odstotkov. Med temi prevladujejo KeCua, potomci nekdanjih Inkov, in pa Ajmara. Z razliko od Indijancev v Čilu, so v Boliviji, kljub številnim političnim problemom in španski prepovedi ohranili svoje prvotne jezike. Ta dva jezika sta skupaj s španščino uradna jezika države. Ce pomislimo, so najrevnejše države Južne Amerike prav tiste, kjer živi največ Indijancev in kjer so In-' dijanci ohranili svojo kulturo in jezik. Indijanci v Boliviji so dobili volilno pravico komaj pred kakim desetletjem.
La Paz je svojevrstno mesto. S svojimi nekaj več kot milijon prebivalci je nekaj povsem drugačnega, kot na primer predstolnica Čila. Medtem ko ima Santiago lepo urejeno mestno središče, s toCno pravokotnimi ulicami, modernimi trgovinami in nebotičniki, je La Paz nekaj povsem obratnega. Malo je ne prav privlačnih modemih zgradb, ki se popolnoma ne skladajo z ostalo revščino, ki jih obdaja. Ulice so slabo urejene in nič kaj snažne.
Večina bolj odmaknjenih ulic sploh ni asfaltiranih in so ponoCi slabo osvetljene. Z razliko od drugih južnoameriških mest, kjer prebivajo v glavnem mestici ali belci, živijo v La Pazu večinoma Indijanci. Kar pa je značilno za to in ostala večja ali manjša mesta v Boliviji, je ogromno število žensk, ki po ulicah prodajajo vse mogoče: od mila do kruha, od nogavic do kljuCavnic in žebljev. Te uboge gospe, oblečene v svojo tradicionalno nošo, ure in ure sedijo na pločniku ali na robu ceste in potrpežljivo čakajo na kakega kupca. Večinoma živijo v najrevnejšem predelu mesta vse okrog centra. Veliko jih pride tudi s podeželja. S seboj pripeljejo kopico otrok. Večkrat najmanjši, še dojenček, spi na hrbtu v šalu ali pa ga mati doji, medtem ko prepričuje kupca, naj kaj kupi. Prodajalke pridejo že zgodaj zjutraj. Ob sedmih sem jih že videla na pločniku. Ob deseti uri zvečer so še vedno upale, da bodo kaj prodale. Kupcev pa je zelo malo, poleg tega pa je prodajalk ogromno. Vselej, ko sem hodila po cesti, so mi prodajalke večinoma vsiljivo klicale: »Compra seniora, com-pra!« Fotografirati pa se niso marale. Vse se mi je zdelo zelo kaotično, vsi so kričali, tekali, prodajali, popolnoma drugače, kot v bolj urejenem Santiagu. Zenske so bile oblečene na tradicionalni način, nekatere pa tudi po novejši modi. Značilnost, ki sem jo takoj opazila v La Pazu, je bila skorajšnja odsotnost osebnih avtomobilov. Kljub temu pa ceste niso bile prazne. Ogromno je bilo avtobusov, še več pa manjših javnih prevoznih sredstev, kot na primer mikrobusov, kombijev in taksijev. Vozniki se niso dosti zmenili za prometna pravila in so na ves glas kričali in trobili, z namenom, da bi našli Cim več potnikov. V Boliviji je res malo ljudi, ki si lahko privošči avtomobil, medtem ko si lahko v Čilu avtomobil lahko privošči tudi marsikateri prebivalec s srednjim življenskim standardom. Srečneži, ki si v Boliviji zmorejo kupiti prevozno sredstvo, ga izkoristijo tako, da javno prevažajo ljudi. Premikanje iz enega konca mesta v drugi res ni problem: javnih prevozov je na pretek, pa Čeprav je treba večkrat stati, vozniki pa vozijo res obupno, pa še z odprtimi vrati. Večkrat se je treba prerivati med fagoti prodajalk. Cena prevoza pa je izredno nizka.
Tudi večerno sprehajanje po mestu je nekaj enkratnega. Naslednji ve C er sem obiskala glavni trg Plaza San Francisco, kjer se nahaja znana cerkev Sv Frančiška. Na trgu je kar mrgolelo ljudi. Vsi so nekam barantali, prodajali, se sprehajali in se srečevali. Sprehajanje po mestnih ulicah in opazovanje ljudi je pravzaprav zanimivo. Se vedno so ženske prodajale po tleh, medtem ko je že marsikateri njihov otročiček zaspal. Opazila sem, kako veliko žensk pripravlja majhno mrežo za pečenje mesa na žaru in pripravlja ogenj. Nato so ženske začele peci ražnjiče in krompir. To sem kupila za okrog 600 lir. Meso pa se mi je zdelo preveč mehko za navadno goveje meso. Gospa mi je povedala, da je to goveje srce. Ze nisem hotela več jesti. Ko pa sem pogledala prodajalčeve otroke, ki so lačno Čakali, kdaj bodo dobili ražnjiče, sem se brž premislila in srce do kraja pojedla. Bilo me je nekoliko sram mojih prejšnjih misli, da bi hrano zavrgla v deželi, kjer večina ljudi živi na robu revščine in se vsaki dan bori, da dobi kaj za pod zob.
Na slika tržnica v La Pazu.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
TV kotiček: Rišimo z Ve-1 sno!
TV dnevnik
® RAI T
6.00
6.30
6.45
9.35 11.00
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
J 7.45
17.50 17.55
20.00
20.40
20.50
22.30
23.05 23.10
0.15
0.45
2.05
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Cavalleria (dram., It. ’36, i. Elisa Cegani) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualne teme: Gara Gio-vanna (vodi Giovanna | Milella)
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik
Nogomet: Italija - Slovaška (prijateljska), vmes , (18.50) vremenska napo-| ved Dnevnik
Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi)
TV film: Vite blindate (dram.,m It. '97, i. Angela Molina, Angelo Infan-ti, Giulio Scarpati) Aktualno: Zenske na razpotju - Dosje Dnevnik
Aktualna odd.: Porta a porta
Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: Tempo - Avtorska zgodba. Filozofija, 1.15 Potihoma, 1.30 At-tenti a quei tre Film: Fontana di Tre vi
RAI 2
§2 RETE 4
	Pregled tiska
	Variete za najmlajše
	Nan,: Lassie, 8.55 Podeželski zdravnik
	Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara
	Racconti di vita
	Tg2 Medicina 33
	Jutranji dnevnik
	Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti)
	Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje
	Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti)
	Dnevnik
	Aktualno: Kronika v živo
	18.10 Dnevnik, vreme
	Športne vesti
	Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile
	SP v smučanju
	Večerni dnevnik
	Proza: Oylem Goylem (Moni Ovadia)
	Dnevnik
	Izžrebanje lota
	Film: Broadway Danny Rose (kom., ZDA ’84, r.-i. W. Allen, Mia Farrovv)
	V parlamentu,Neon knjige, vreme, šport
	Proza: Oylem Goylem
A RAI 3
6.00
8.30
8.50
11.30 11.40
13.00
14.30
16.00
17.45
18.55
19.30 20.35
23.05
23.10
1.10
1.30
Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Nan.: Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papš’ Dnevnik
Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film:	Sepolta viva
(dram., i. A. Belli)
Kviz: OK, il prezzo b giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: La macchina del tempo
Aktualno: L’ uomo della pioggia
Film: Le strade della paura (krim., ZDA ’83, i. Adam Baldvvin)
Pregled tiska Nan.: Peter Strohm
S CANALE 5
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
	Jutranje vesti	
	Film: Passaggio a Hong	
	Kong (pust., VB ’61) Dok.: Italija 70. let, 11.00	
	Vprašanja ob koncu ti-	
	socletja	
	Dnevnik, šport	
	Aktualno: Eureka, Tele-	
	sogni, 13.00 II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik	
	Articolo 1, 14.55 Tgr	
	Leonardo, 15.05 Tgr	
	Evropa	
	Šport: mali nogomet,	
	ženska košarka	
	SP v smučanju	
	Dok.: Geo & Geo	
	Vremenska napoved	
	Nad.: Un pošto al sole	
	Dnevnik, deželne vesti	
	Od 20. do 20. ure	
	Aktualno: Magazzini	
H	Einstein, 20.30 Blob Aktualna odd.: Mi man-	
	da Raitre	
	Dnevnik, deželne vesti	
	Aktualno:	Headline,	
	23.50 Magazzini Einstein	
HM	Dnevnik, kultura	
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Aktualna oddaja: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani ! Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Domini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nan.: Ciao, dottore! (i. Ulrich Renthaller) Aktualna odd. o zdavju: Vivere bene salute Verissimo na licu mesta Aktualne teme: Verissimo - Kronika v živo Variete: Tira & Molla Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
TV film: L’ amore acerbo No One Would Tell (dram., ZDA ’96, i. C. Ca-meron, Fred Savage) Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia
%> ITAUA 1
6.10
9.20
10.20
12.20
12.55
13.30
14.00
14.20
15.30
16.05
17.00 17.15
18.30
19.00
20.00
20.45
22.30
23.35
0.25
0.35
Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Magnum P. L Film: La gatta da p el are (kom.. It. ’81, r.-i. Pippo Franco, J. Agren)
Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke
Risanke: Simpsonovi Aktualni odd.: Golpo di fulmine (vodi M. Hun-ziker), 15.00 Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi)
Nan.: Sweet Valley High Variete za najmlajše in risanke Mila in Shiro, Sai-lor Moon
Variete: Benny Hill Show SP v smučanju: ženski nočni veleslalom, 1. tek Odprti studio, šport Nan.: V osmih pod isto streho - Kratka pripoved, 19.30 La tata Variete: Sarabanda Film: Družina Addams 2 (kom., ZDA ’91, i. Raul Julia, A. Huston)
SP v smučanju: 2. tek Glasba: Bob Marley Fatti e misfatti Šport studio
TELE 4
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Laff Movie Nogomet Verde a nord-est Oddaja o živalih Zoom zdravje Aktualno: II supplemen-to
Film: krvne vezi, 00.00 Ena na drugi Zoom zdravje
(•) MONTECARLO
E
l
12.15
12.00
14.00
18.50
20.30
23.05
19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Aktualno: Candido Film: Kraljica Kristina (zgod., ZDA ’33)
SP v smučanju Nogomet: Francija - Španija (prijateljska)
Film: L’ uomo dalle due ombre (dram., Fr. ’70)
tr Slovenija 1
8.25
8.30
9.00
10.35
10.40
12.00
12.30
13.00
13.10
13.30
14.00
15.30 16.20 16.50
17.00
17.10 17,25
17.30
18.20
19.10
19.20
19.30
20.05
20.55 21.00 21.30
21.55 22.00 22.40 22.50
23.15
23.20
0.20
Oglasi TV prodaja
Otroški program. Dogodivščine iz živalskega vrta (Nem., 11. ep.), 9.50 Dok. serija: Velike knjige (ZDA, 4. del)
Oglasi
Tedenski izbor: nan: Kdo je glavni (ZDA, 9. epizoda), nad.: Gimnazija strtih src (AvstraL, 4. del)
! Prisluhnimo tišini Dok.: Naj naj naj (VB) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Svet poroča
Dok.: Evgen Bavčar -Slike od drugod TV konferenca Obzorja duha Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Oddaja za mlade: Pod klobukom
Nadaljevanka: Zaročenca (It., i. Danny Quinn, Delphine Forest, 4. del) Risanke Dobro je vedeti Dnevnik, vreme, šport Nan.:	Nash Bridges
(ZDA, i. Don Johnosn, Jeff Perry, A. O’ Toole) Oglasi, napovedniki Osmi dan Gibljive slike Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi, napovedniki Nan.: Grace na udaru (ZDA, 19. epizoda)
Oglasi, napovedniki Koncert revije Manager Vreme, napovedniki
TV PRIMORKA
	16.40 Videostrani
	Policija svetuje
	Vloga in pomen javne uprave (pogovor)
	Glasba: Pop rock svet
	Oddaja za zamejce v Italiji: Med Sočo in Nadižo
	Napovednik, videospot dneva
	Dnevnik, vreme
	Kmetijska oddaja
	Nan.: To trapasto življenje (ZDA, 6. epizoda)
	Hitove odrske luči
	Dnevnik TV Primorka
(T Slovenija 2
8,00
9.30
10.00
15.05
17.05 17.35
18.00
18.05
18.55
19.00 19.30
20.00 20.05
22.15
23.15 0.05
Vremenska panorama Nanizanka: Pepa in Pepe (Španija, 14. ep.) Tedenski izbor. TV igrica: Kolo sreče, 10.30 Sobotna noč
Film: Hrib tisočerih otrok (Francija)
TV prodaja
Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija, 15. epizoda)
Oglasi, napovedniki Nadaljevanka: Iz dobrega gnezda (Nemčija, 2. epizoda)
Oglasi, napovedniki TV igrica: Kolo sreče Videoring
Oglasi, napovedniki Šport
Kviz: Lov za zakladom (Francija, 4. del) Nanizanka: Sestre 2. (ZDA, 2. ep.)
Videoring (ponovitev)
5H Koper
	Euronevvs
	Alpe Jadran
	Pogovorimo se o...
	Globus
	Vesolje je...
	Program v slovenskem jeziku: Halo, izzvani ste
	Reportaža
	Primorska kronika
	Vsedanes - Tv dnevnik, šport
	Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
	Sredozemlje
	Ski Report
	Aktualna tema: Meridiani
	TV dnevnik, vreme
	Tenis: Mednarodno odprto prvenstvo Avstralije TV dnevnik Vsedanes


Radio Trst A
8-00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, Vjres Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik (ponovitev); 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (r. M. Sosič, zadnji del); 9.40 Rožnata polovica sveta; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 Intervju; 12.00 V središču Pozornosti; 12.40 ZPZ Glasb, matice; 13.30 Za snneh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14-10 Na goriškem valu; 15.00 Pop mušic;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 1911 in glasba: P. Merku skozi eseje in glasbo;
18.00	Obiski! iz Arkadije; 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11-30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; °-30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10-30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6-30, 7.30,8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-r°či|a; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Gla-sbeni utrinek; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO obveščajo,- 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, po-\®); 18-30 Dogodki in odmevi; 16,15 Glasba
po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00-19.00 Neresnih pet;20.00 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11,00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellisslma; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14,00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9,45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10,00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO, šport; 16.15 Popevki tedna;
16.30	Izjava; 17.00 Smrlkjina lestvica; 17.35 SP v smučanju; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16,15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Sloistični koncert; 18.30 Sodona umetnost; 19.30 Iz oper; 20.00 Poslušajte 2x; 21.30 Ars antigua;
22.05	Svetovna reportaža; 20.25 Serenada;
23.00	Jazz session; 0.00 Poročila
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena; 21.04-22.00 Srednjeevropski obzornik.
Primmlu dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500UT-60 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
VREME IN ZANIMIVOSTI
Sreda, 28. januarja 1998
SREDIŠČE
SREDIŠČE
AMT1-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO
MOČAN
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi priteka v višinah nad naše kraje hladen zrak.
1010
1000
I
1010

6
1020


s.
/

DUBLIN o' '
-/-
°stO STOCKHOLM -10/-6 °	o
x ;
KOBENHAVtl .
. -*/2 _
—■
yv> —LONDONo
C-C> J/6 __
_ ■ e
AMSTERDAM -3/3 BERLIN -7/1
m °	o
oBRUSEU
o PARIZ
-5/1
Č23
DUNAJ -12/-1
ŽENEVA -1/4 LJUBLJANA ° MILANO ,
LIZBONA
1010 VH .°
Temperature zraka so bile Izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05 Dolžina dneva 9.34.
MADRID 1/6
o
S	^ °SOfUA
.	v.	-'Skopjeo ,
BEOGRAD -s/o / o
1010
f LUNINE MENE©^^\
Luna vzide ob 7.23 in zatone ob 17.38.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.23 najnižje -23 cm, ob 9.10 najvišje 50 cm, ob 15.50 najnižje -67, ob 22.24 najvisje 45 cm. Jutri: ob 4.02 najnižje -25 cm, ob 9.47 najvišje 49 cm, ob 16.23 najnižje -66, ob 22.57 najvišje 47 cm.
MORJE
Morje razburkano, temperatura morja 9,2 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugod-nen.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH			
	°C		°C
500 m			-1	2000 m			-6
1000 m			-1	2500 m ....		-8
1500 m			-4	2864 m			-9
DANES
GRADEC -1 /-10
TRBIŽ
S
M. SOBOTA O -IMo
CELOVEC O -2/-11
o -4715
KRANJSKA GORA A O TRŽIČ -2/-10
O KRANJ
O
S. GRADEC -2/-11
MARIBOR o -1/-9
o P™
CEUE O -1/-9
<3"
—**N. GORICA -3/5 GORICA o -1/7 O
N. MESTO -1 O
ZAGREB
-1/8
O

V^^RNOMIEU,
Pretežno jasno bo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -6, najvisje dnevne od 3, na Primorskem do 6 stopinj C.
SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih krajih bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Ob severnem Jadranu bo pihala burja.
JUTRI
0/-10
CELOVEC
o -1/-11
O 0/-9
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ -1 /-10
O 0/-9
ZAGREB
N. GORICA -3/6
GORICA -1/7 O
V četrtek in petek bo na Primorskem precej jasno, drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Se bo hladno.
KOČEVJE
PORTOROŽ O -2/7	,
OPATIJA
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Eim: visoka moda vzbuja pozornost z modeli in drugim
RIM - Po Parizu prikazujejo visoko žensko modo v Rimu, kjer pa nastopajo skoraj izključno italijanski modni ustvarjalci. Med njimi je nekaj novincev, ki so vzbudili precejšnje zanimanje občinstva, za začetno vznemirljivo ozračje pa so poskrbeli pri hiši Gattmoni: prvič, ker so ekskluzivna oblačila nadeli dvakrat visokim damam, zaradi višine in plemiškega porekla, in drugič, ker so izjavili, da je suknjiču odklenkalo. Pa je šlo samo za uspelo potegavščino:
suknjič so samo umetelno »razcefrali« in »suknjič je mrtev, naj živi suknjič«. Odmevnim potezam se niso odpovedali niti v drugih ateljejih, tako je na primer še precej neznani Franco Ciambella svoji manekenki dal v roke papeževo sliko s cvetličnim okvirom (na sliki levo spodaj, f. AP). Seveda pa so na rimskih prikazih predstavili tudi veliko izrednih unikatnih modelov. Raffaella Curiel se je tokrat odločila za odločno rdečo barvo (na sliki desno f. AP).
25 let s kleščami v trebuhu
SARATOV - Kar 25 let so potrebovali zdravniki v Saratovu, da so popravili napako svojih kolegov, ki so v trebuhu svoje pacientke med operacijo »poza-bilbklešče. Napako je pred nedavnim odkril zdravnik, ki je neko 64-letno gospo poslal na rentgensko slikanje. Na njegovo veliko presenečenje pa rentgenska slika ni pokazala le kamna na mehurju, temveč tudi klešče v trebušni votlini. Pacientka je morala ponovno na operacijo, da so ji iz telesa odstranili »spominek«. (STA/Tass)
Časnikoma prepovedali dostop do prizorišč ZOI
NAGANO - Organizatorji zimskih olimpijskih iger v Naganu so dvema japonskima časnikoma prepovedali dostop do olimpijskih prizorišč, ker sta objavila fotografije z vaje v kostumih za otvoritveno slovesnost 7. februarja in prižiganje olimpijskega ognja. Prepoved bo ostala v veljavi, dokler Organizacijski odbor Nagana in Mednarodni olimpijski komite ne bosta preučila primera. (STA/Kinhua)
Ob zdravilih za revne tudi kruh na recept
AMSTERDAM - Revni prebivalci Amsterdama lahko dobijo kruh na recept. Nizozemski zdravnik Nizaar Makdoembaks je potrdil, da lahko njegovi pacienti z njegovim "receptom za kruh" pri določenem peku dobijo do 20 žemljic in hlebec kruha, račun zanje pa Makdoembaks poravna kasneje. Kot je povedal, recept za kruh napiše najmanj enkrat na dan. Več kot polovica njegovih bolnikov prejema socialno podporo. Blagajna številnih pacientov se običajno izprazni že sredi meseca, kar pomeni, da morajo varčevati pri hrani in oblačilih, številni otroci pa morajo oditi v šolo brez malice. Lakota in revščina imata po zdravnikovih besedah tudi zdravstvene posledice. Številni njegovi bolniki namreč trpijo zaradi želodčnih težav, glavobolov, diabetesa in previsokega krvnega pritiska. (STA/dpa)
Knjiga za hujšanje
LONDON - Sarah Ferguson, nekdanja snaha britanske kraljice Elizabete H., bo kmalu izdala kuharsko knjigo s 125 recepti za hujšanje, ki jih je zbrala med svojimi potovanji, nekaj pa jih je tudi iz otroštva. Vojvodinja je zelo dejavna v projektih združenja za hujšanje VVeight VVatchers. (STA/dpa)