Leto 1878.
419
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIV. — Izdan in razposlan dne 20. septembra 1878.
118.
Razglas finančnega ministerstva od 2. septembra 1878,
da je mali colniji I. razreda na kolodvora Eisensteinskem na Češkem dana oblast, na izvozu
odpravljati cuker, pivo in žestinske žganice.
Mali colniji I. razreda na Eisensteinskem kolodvoru na Češkem daje se v zmislu veljajočih propisov oblast, na izvozu odpravljati cuker, pivo in opojne žgane tekočine, ki pod pridržkom povračila pristojbin po železnici izstopajo prek čolne linije.
Stremayr s. r.
119.
Razglas trgovinskega ministerstva od 5. septembra 1878,
o premeni nekih tarifnih določil, stoječih v dopustnem pismn c. kr. priv. prve ogersko-
gališke železnice.
S premeno člena 8 dopustnice od 11. septembra 1869 (Drž. zak. št. 130) za prvo ogersko-gališko železnico naj na podlogi postave od 15. julija 1877 (Drž. zak. št. 64), o maksimalnih tarifah za vožnjo ljudi po železnicah, in vsled Najvišje odloke namesto dotičnih določil, zadevajočih vožnjo ljudi počenši od
1.	oktobra 1878 pridejo v moč naslednja določila:
1. Kot maksimalna tarifa za vožnjo ljudi postavlja se, namreč:
od osebe in kilometra :
za I. razred ................................4‘8	krajcarjev,
n II- n ......................................3*6	»
n IH. ,	..............................2 4
avstr, veljave v srebru.
(Sioveniseh.)
2.	Pri brzovlakih smejo se ti tarifni postavki za 20 odstotkov povišati, če ti vlaki nimajo samo vôz ali vagonov I. razreda in če se (vstevši pomudke na postajah) vozijo s tako srednjo brzino (hitrostjo), da po tistih mestih, kjer ni klancev ali vzdigov od 15 pro mille ali večjih, najmanj po 37 kilometrov, a kodar se cesta vzdiguje za 15 pro mille do vštevno 25 pro mille, najmanj po 24 kilometrov v eni uri prejdejo. Na cestnih kosih, ki imajo še večji klanec, določi brzino brzovlakom ministerstvo za trgovino.
3.	Pri meševitih vlakih je zgornje tarife za 20 odstotkov znižati. Tzime, ki pa smejo biti samo za kose, po katerih se kretajo zgolj meševiti vlaki, potrebujejo izrecnega privoljenja c. kr. trgovinskega ministerstva.
4.	Družba se za zdaj odvezuje dolžnosti , imevati voze IV. razreda (za stoječe).
Ako bi se pa pokazala potreba še večjega znižanja ter bi v takem slučaji železnocestna družba ne mogla dodeliti primernega olajšila v III. razredu, dolžna bode, po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva na železnocestnih kosih, katere ono določi, vnovič napraviti IV. razred (voz za stoječe), v katerem bode veljala tarifa od 1-5 krajcarja avstr, veljave v srebru za osebo in kilometer
5.	Na eni in isti progi, ob vožnji v isto mer in pod enakšnimi uveti skupni troski prevožnje za kako bližjo postajo ne smejo biti večji, nego so za od daljenejšo.
6.	Dokler se družba oprijemlje državnega poroštva, smejo se takim, ki niso v službi na železnici, darovni listki, ki ne veljajo samo za kako posamezno vožnjo, dajati samo z odobrenjem c. kr. trgovinskega ministerstva.
Ti darovni listki morajo sluti (glasiti) na določeno ime, ali na določeno službeno kategorijo.
7.	Tarifne postavke za svežnje ali prtljajo, vozove in žive živali, ki se z ljudmi ob enem vozijo, in vsa pritična določila za vožnjo ljudi naj trgovinsko ministerstvo, dovprašavsi železnocestno družbo ustanovi.
Za vsak cel vozni listek (biljet) ustanovlja se 25 kilogramov in za vsak polovični listek 12 kilogramov proste teže.
Pri izračunjevanji voznine in tarifnih postavkov za prevožnjo stvari, ki se z ljudmi ob enem vozijo, sme se za kose s klanci od 15 pro mille in večjimi vzeti v podlogo poldruga (l1/*) dolžina dotičnih večjih klancev in padcev.
8.	Družba ima dolžnost, vse nove tarife in vsak preklic ali vsako premeno že veljajočih tarif najmanj 14 dni, predno dotične tarifne naredbe v moč pridejo, po zaukazih c. kr. trgovinskega ministerstva javno razglasiti.
9.	Določila za vožnjo vojaških oseb po pričujoči postavi niso zadeta.
Ziemialkowski s. r.
ISO.
Ukaz ministerstva za poljedelstvo od 10. septembra 1878,
s katerim se izpreminja ukaz o preizkušnjah sposobnosti za kandidate kmetijskih učiteljskih mest na poljedelskih šolah in kmetijskih srednjih šolah.
S predrugačbo §fa 2 začasnega ukaza od 2. julija 1875 (Drž. zak. Št. 99) določuje se, da je počenši s šolskim letom 1878/9 prošnje za pripuščenje k preizkušnjam kmetijskega učiteljstva s prilogo pismene dopovedi dozdanjega življenja kandidatovega, in kako mu je teklo izobraževanje in kam so merile glavnejše študije njegove, vpolagati pri ministerstvu poljedelstva, in da praviloma e pripuščanji k preizkušnji razloča tist profesor c. kr. visoke šole za zemlje-delstvo, kateremu je izročeno prvosedstvo pri preizkušnjah.
IVlannsfeld s. r.
1*1.
Ukaz finančnega ministerstva od 16. septembra 1878,
kako ravnati s tnjo zlatnino in srebrnino vvažano v avstro-ogersko colno okolijo, v katerej je vklenjeno kako raznorodno telo po nevidnem, vendar tako, da se lahko odloči.
Dogovorno s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom popravlja se drugi odstavek v Državnem zakoniku od leta 1866 pod št. 149 razglašenega zvršitvenega propisa k postavi o čistini zlatega in srebrnega blaga in o nadzoru nad njo v to mer, da je z zlatim in srebrnim orodjem vvažanim iz vnanje dežele v avstrO-ogersko colno okolijo, v katerem so po nevidnem in lahko ločno vklenjena ino-rodna telesa, postopati ne po §. 77 postave od 19. avgusta 1865 (Drž. zak. od leta 1866, št. 75), namreč po §. 33 te postave.
Pretiš s. r.
I**.
Razpis finančnega ministerstva od 16. septembra 1878>
kako ravnati s posodami za suhe droži in za gladko vodo v žganjarnicah plačnjočih davek povprečno po storitveni vzmožnosti drožgaličnega prostora.
Dogovorno s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom določa se na temelji §f* 30 postave o davku od žganja, izdane 27. junija 1878 takö le:
1. Suhodrožne posode v žganjarnicah, t. j. posode, v katere se spravljajo samo suhe ali stiskane droži s primešano vodo ali brez te primesi, naj se ondu-kaj, kjer se davek povprečno plačuje po storitveni vzmožnosti drožgaličnega prostora, obravnujejo takö, kakor je zapovedano z ukazom finančnega ministerstva od 27. avgusta 1878 (Drž. zak. št. 116) za posode pivnih droži.
2. Posode za gladko vodo v žganjarnicah, t. j. posode, v katere se spravlja gladka voda, namreč davka prosti podatek mrzlega nalivka na tropine pivovarske, pod nekimi uveti dopuščenega po propisih o davku od piva, naj se pri omenjenem povprečnem plačevanji davka z vso svojo prostornino privzemajo v vsakdanjo storitveno vzmožnost, kadar gladka voda, za katero so določene, vre ali ima v sebi kako kvasilo, n. pr. pivne droži, ali je že odvrela ali če so posode te po žlebovih ali cevéh v zvezi z vrvežnimi posodami ali z žgalno pripravo ali z obema ob enem.
Ako ni nobene takšne zveze, naj se posode za gladko vodo pri povprečnem plačevanji davka, za katero tukaj gre, ali ne jemljö v mar ali naj se pa štejejo k zasladilnikom, oziroma bednjem melaso raztapljajočim (§. 28, št. 3, postave o davku od žganja), po tem, kakor se gladka voda ali iz njih zarad vdrozge prinese ali neprinese v te bednje.
■•refis s. r.
183.
Razglas finančnega ministerstva od 17. septembra 1878,
o premenah v voditvi colstva (carinstva) in mejnega čuvanja v Hebskem finančnem okraji
na Češkem.
S premeno razpisa finančnega ministerstva od 15. novembra 1875 (Drž. zak. št. 142) razdeljuje se Hebski finančni okraj na Češkem gledé voditve carinstva in občuvanja meje na dva uradna okraja, namreč: Hebsko-Tahovski in Hebsko-Krasliški ter se pod prvi odkazujejo sodni (davkovni) okraji Königswartski, Planski, Primdski, Tahovski in Hebski; a pod poslednji sodni (davkovni) okraji Aški, Wildsteinski, Krasliški, Jahimovski, Neudeški in Blatenski.
Oba kot mejna nadzornika poslujoča c. kr. finančna višja komisarja imata svoj sedež v Hebu ter bode c. kr. okrajno ravnateljstvo v Hebu oba uradna okraja neposrednje vodilo.
Ta premena pridi v moč 1. oktobra 1878.
■•relis s. r.