List 36. Tečaj XXXVI. ^rW^. C' * .v v! i l r** tii .i /»', : Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. ljublj ani sredo septembra 1878 Obseg: Naprej, slavenski jug t Smrt ogršici v ajdi. Gospodarske skušnje. Košuta. Novičar. Nov jugoslavensk časnik. Več svitlobe, več svitlobe! Gospodarske novice. Mnogovrstne novice Šolska letina Naši dopisi Naprej, slavenski jug Naprej > naprej > žareči meč osvete 9 Slavenski Jug, junaška kri Naprej 5 naprej 5 postojne serda vnete 5 oserčje zmot, čez reke tri! Čez reke tri v ostudni stan drakona Ukaže vam očestva glas ? Zastavljena je tam slavenska krona Rešite jo, je zadni čas! ? Ne zabite Tatranskih bratov slavnih Ki rešnika zdihujejo: Ne zabite krivic viharjev davnih Sedajnosti pričina so. Izročite tlačivniku plačilo 5 5 9 Kervavi plod nebrojnih muk Recite mu, če kaj od več bi bilo: Dolžan ostal je Svatopluk! Sej tujih mej preplavale ne boste ? Slavenska je ta zemlja vsa Sirov Madjar o blodnji tmine goste Preklal jo je v razcepa dva. In Madjar sag je sercu svete Slave Že tisuč let strupeni zob, Izbite ga in veličanske glave Pognal bo v zrak slavenski dob. 5 Osveta scer je Božja, pismo sodi In sodi prav, ni dvombe več; Na vekomaj osveta Božja bodi, Slavenski Jug je Božji meč Groziven meč obnašanju barbarskim 9 Oskrunjenju slavenskih vacl i Trepet in strah zatiranju madjarskim Slobodi pak nevžugan grad. 9 5 Ne zabite nesramniga psovanja „Nem ember tot" Madjar veli Ne zabite na serbski zemlji klanja Kovarskiga poslednih dni. Pobiti so sinovi majke sive, Zasramovan je svet oltar, Oskrunjene so vaše čiste dive 5 9 Banata cvet kervav požar! Naprej tedaj, žareči meč osvete Slavenski Jug, junaška kri! Naprej ? naprej 9 postojne serda vnete 5 oserčje zmot, čez reke tri! Evropa nej razumiti se vadi Slavenskiga junaštva glas, Ker, prej ko se železa ost ohladi Bo dela več za nas in vas! 5 umotvorov Kaj neki pomeni danes ta pesem na čelu „Novicam", ki v ze mnogo let ne prinašajo več pesniških kako to, da danes s pesmijo na prvi strani zopet stopijo pred svčt slovenski? Tako gotovo bode UUivi v vi v v ^ - nan u tv j u a uouvo o j/vo lu ij \j u m l ▼ i ovi «jui uv^/vu vv/r Jv r ugibal vsak Čitatelj današnjega lista; drugi pa, katerim niso znana dela naših je ta pesem, ki tako navdušeno kliče v boj na jugu? pesnikov, bodo vprašali ? čigava Obojemu vprašanju damo ob enem odgovor. To JL U pesem } p^maouu pviilioav/ y adOVI UM U F UMAMOU «AVCJVUU MA** UC%UUOUJ v y OV JJUU viug prinesle že leta 1848. v svojem 41. listu, ob priliki, ko je Jelačič peljal cesarsko armado proti Budapeštu za dušit ondi krvavi punt Magjarov, pobratimov Turških. Da jo danes natisnejo vdrugič, storijo zato, da Slovencem Anvi^v v-» /vaa! vs Ak a! n t rv n n m i* X lr i r» /\ I i U n v* . LT a fl a fl If i __ It i i /> M n r\ vi/\ i i « n v\n i n I n«9Avtfltrn rv% t-i Tu n»n U prekrasno politiško pesem, kakor da prav nalašč zloženo za današnje čase Novice" objavijo veselo novico, da oni pesniški velikan pred 30 leti meseca j oktobra, o b h a j a Kosesk i ki je ) ,Naprej zapel 12. dne tega meseca svoj osemdeseti rojstni dan. slavenskemu Jugu „Novice", katerim je Ko seski od leta 1844. počenši daroval vse svoje prekrasne poezije ki bile največa dika, spolnujejo tedaj le sveto svojo dolžnost, da spomin srečnega dne, v katerem so jim se je Slovencem rodil toliko zasluženi mož, obhajajo najvredniše s tem, da natisnejo neprecenljivi njegov pesniški biser prav a tempo 9 ki sedanje dni, dostavljaje ja najtoplejšo željo, naj mili Bog nam še mnogo mnogo let ohrani ljubljenca slovenskega naroda in mu okrepčd zdravje s čistim gorenjskim zrakom, ki ga zdaj, oddaljen od soparnega Trsta , kamor mu pošiljemo presrčni klic: Živio, živio naš Koseski! vživa v Podbrezji nad Kranjem 9 280 Gospodarske stvari. Smrt ogršici v ajdi. Divja ogršica (wilder Reps) je sila nadležen plevel naši ajdi. Navadno mislijo naši gospodarji, da se iznebe nadležne ogršice, ako ogršično seme prav skrbno iz-r 6 ta j o iz omlatene ajde, da se drugo leto s semensko ajdo ne zaseje zopet na njivo. Na prvi pogled bi se smelo misliti, da to retanje je res dobro in morebiti celö edina pomoč; al ni tako. Kdor vč, kaj ogršica zna, ne bo temu pritrdil. Naj povemo, zakaj ne. Semenska ajda se gotovo že tudi s povrhnim re- šetanjem ogršice očisti, ker je pri vejanji med težjim ajdovim zrnjem le grozno malo v kot priteče, ampak veči del ogršice, kolikor je je z ajdo vred omlačene, ostane že pred kupom v prahu ali pa v plevah, in tako se je prihodnje leto gotovo grozno malo ali pa celö nič z ajdo vred na njive sejalo, a vendar je bo po njivah med ajdo veliko videti, in sicer zato, ker je nekoliko prvih ali dolanjih ogrščinih stročičev poprej zrelo kakor ajda, in ie ti se radi sprezajo in seme po njivi razspe, posebno če je o žetvi suho vreme, se z žetvo in premetavanjem snopov skoraj polovico najboljšega ogršičnega semena po njivi ospe in raztrese. Prihodnji mesec bodo kmetovalci ajdovo strnišče večidel za ozimine podorali, vrezana brazda pa bo osuto ogršico zasula, ki bo pod zemljo mirno počivala, ker zavoljo pomanjkanja zraka ne more kaliti. Ko se bo pa spet za ajdo oralo, se bo takrat vrezana brazda nazaj okoli obrnila in tudi veliko zasute ogršice bo še pred ajdovim zrnjem veselo kalilo. Kdor tedaj ogršico med ajdo po svojih njivah težko gleda, in bi jih nje očistiti želel, temu svetujemo dva veljavniša pripomočka, kakor je pridno retanje ajdovega semena: prvič, ali daj, če se ti ajda ne smili, jo nekoliko pomandrati, ogršico iz nje p op 16 ti, dokler še ta cvete; ali pa drugič, če bi bila ozimina dosti za časa zrela, daj brž po žetvi belega žita svoje njive, katere z ajdo obsejati misliš, vpraho pre-orati, da na vrh vržena ogršica izkali, in ko boš, Če tudi že čez en teden, zopet oral za ajdovo setev, jo bos pokončal, in tako najbolje brez škode svoje njive ogršice in druzega plevela očistil. (iospodarske skušnje. * Beli petrolej j to je, očiščeni petrolej, kakorsni se upotrebuje za svečavo, namesti rezanja mrjascev. Ker se veliko nesreč zgodi s tem, če nevedni rezärji režejo za pitanje namenjene mrjasce, svetuje skušen živinorejec v Pražkem kmetijskem časniku, naj se ne dadö rezati mrjasci, ampak daje naj se jim belega petroleja, vsak tretji dan po 30 do 40 kapljic, ob času bukanja (Brunst) pa vsak dan ravno toliko med jed. To Oije zaduši (pohotnost) poželjenje po plemenu; prešič vkljub temu zmirom rad žre, in nevarnost se odvrne, če mr-jasec v roke pride takim rez&rjem, ki so mojstri-skazi. — Tako piše navedeni kmetijski časnik. Mi nimamo skušenj o tem in pravimo: znabiti, al vedeti se vendar mora, da petrolej, ki so ga pod imenom ?)štanol" naši vozniki prejšnje čase radi dajali konjem, katere je klalo, ni nedolžno olje, kakor laneno ali laško. p Gospodarske novice. * C. k. deželne komisije za povzdigo konjereje nehajo. Po cesarskem sklepu od 20. junija t. 1. imajo leta 1869. po deželah ustanovljene „c. kr. komisije za povzdigo konjereje" koncem tega meseca nehati in s 1. oktobrom na njih mesto stopiti ali posebna društva, ki za konjerejo v nekaterih deželah že več let delujejo, kakor, na pr., na Štajarskem, ali pa da si kmetijske družbe osnujejo poseben odsek za konjerejo. Čeravno se priznavati mora, da so navedene komisije marsikaj koristile za napredek konjereje, so vendar stroški Čedalje bolj naraščali po različnih popotninab, in zato je fiuanČni stan Avstrije tudi tu ukazal varčnost. Zato se bodo, kakor gori rečeno, prestale c. kr, deželne komisije nadomestile z drugo in cenejšo napravo, kateri bo ista naloga, kakoršaa je dozdaj bila imenovanim komisijam. * Ponarejeno deteljno seme ni domišljija , ampak resnica, o čemur so ,, Novice" že večkrat govorile. Priča temu je to, da je nedavno zavoljo prodaje ponarejenega deteljnega semena sodnija v Gičinu na Ceskem trgovca Henrika P. v preiskavo vzela zato, ker so v njegovem semenu našli blizo 7 odstotkov umetno barvanega, detelji podobnega peska. * Sviloreja na Laškem se je letos prav dobro obnesla; pridelek je obilen in lep po zdravih kokonih ; le zakasnila se je za kakih 8 dni. Izredili so svile letos največ iz Japanežkih zelenih črvičev, rumene so večidel opustili. Al cena je silno nizka. Izprva se je kilo najlepših kokonov prodal za 1 gold. 86 kr., pozneje je cena padla na 1 gold. To pa je cena, po kateri se nikakor ne izplača, ukvarjati se s svilorejo. Šolske stvari. Šolska letina. Izviešče o kralj. veliko j gimnaziji u Zagrebu koncem skolske godine 1877j8. Ke r je nam Slovencem med mnogim drugim zanimivo pogledati v Zagreb tudi zarad tega, kako stoji ondi s šolami, smo radi vzeli v roke gori navedeno poročilo o gimnaziji Zagrebški. Na čelu poročila nahajamo lepo poduČui članek pod naslovom: „Jezik materinski", v katerem profesor Kučak razpravlja poduk materinskega jezika v srednjih šolah. Milo, jako milo je v tem članku čitati žalibog po vse resnične besede pisateljeve, ki pravijo: ,,Bil je čas in bili so znameniti narodi, katerim ni bilo treba razmišljavati vprašanja, kaj je materinski jezik človeku in kaj je Človek proti materinskemu jeziku, ker se je to samo po sebi razumelo tako, kakor se to samo po sebi razumeva, da dete ljubi roditelje svoje in da oni ljubijo otroke svoje, vsaj so to naravni od-nošaji" itd. Žalibog, da so pretekli ti časi ia da dandanes živimo v tako nenaravnih, da oče zatajuje sina, sin pa očeta, to je, oče ali sin izneverila sta se prirojenemu jeziku in sta pri nas nemčurja ali lahona, na Hrvaškem magjarona *) itd. — O šolskih zadevah *) Naj pri tej priliki le meinogrede omenimo, da se nismo hoteli spuščati v razpravo jugoslavenskega „k n j i ž e v-nega jezika", ki smo jo čitali v slovenskih in hrvaških časnikih. Pred 2 0 leti se je v „kovicah" vse to že obravnavalo, — a še danes smo tam, kjer smo takrat bili. „Branislav" sicer „Novicam" svetuje, naj poleg druzih časnikov tudi one začno hrvatsko-srbski pisati, češ, da tako pridemo do literarnega južno-slavenskega jezika. Naš odgovor na to je kratek ta: naj začne komur drago, dobro srečo mu! ,,Novice" rade prepustijo to slavo drugim z iskreno željo, da ne opešajo tako proča gosp* ravnatelj Fr. Bradaška, da je preteklo šol naselbine, na levo pa pod Košuto. Tukaj je pot za-sko leto bilo v Zagrebški gimnaziji 592 javnih, 16 pa voljo gostega bukevja temna in hladna. Potoček šumljd privatnih učencev, po domovini večidel Hrvatov, ka- med vglajenim kamnjem in dela sem ter tj č precej glo-tere je podučevalo z ravnateljem vred 14 profesor- boke postanke. OdJPrimožiča sem v pičli uri prišel v jev učiteljev in 4 pomočni učitelji (med kate- planino Dolžanko. Ze se je bil mrak naredil, ko se rimi je bilo 6 Slovencev: ravnatelj Bradaška, prof. Žepič, oglasim pri Leoartovi koči ter prosim prenočišča. Prijazno sem sprejet in dobim vrh tega še skledo tečnega po- prof. Valjavec, prof. Mam, pravi učitelj dr. Celestin močni učitelj Bezenšek). Učni predmeti so bili: ve- ronauk, latinski jezik, grški jezik, hrvaški jezik, nemški maBelnjeka" za večerjo. Lepo navado imajo „majarce večer v eni koči snidejo in skupaj sveti da se vsaki jezik .j laiiLioai icxiixv, ^ioai j^aid^ ui vaoui jcamj ucuiaai ov » ivvvi v wui i ouiuvjv/ iu oo zemljepis, povestnica, matematika, prirodopis, pri- rožni venec molijo. Tudi ta večer ni zaostal. JVy^ tA j CiVUi IJ ^ f 1 ^ ) ^V TUOVUlVWj ULI I rodoBlovje, priprava filozofije. Šolsko leto se je iz- Po molitvi se zarijem na hlevu v mrvo. spanju vršilo — piše poročilo — 25. srpnja s svečano službo me prebudi hud veter, ki je hotel odtrgati neko desko Božjo in javno delitvijo nagrad (premij), katero na strehi ter jo sukal na vse strani. Potem začne še je v redutni dvorani poveličalo deklamovanje petje in nekaj šumeti: dež je prišel. Lahko si misliš mojo obupnost; nejevoljen sem si gimnazije, opustil starodavne lepe navade, po kateri so očital: zastonj si to dolgo pot storil. Pogledam na uro glasba. Po takem Zagreb ni, kakor naše cislajtanske se odličnim učencem delile primerne premije slava ! Lepo! ene Je f Saj se zna vendar še na bolje obrniti, si s senom Ozir po domovini. K o s u t a. „Visoko vrh planin stojim V veselji rajskem tu živim } pol mislim ter se po krajib, kjer sem mraz čutil, zatlačim. Nisem dolgo časa spal, kar začujem piskanje in klic. Prebudil me je moj zgovorni spremljevalec, ki je prišel iz druge koče, kjer je na uro čul in prikladal po noči suha polena pod kotel, v katerem se je kuhalo zelenje za prešiče. u . . Bilo Je 724. Urno vstanem in pogledam proti Ko- B. Potočnik. Šuti. Vrhunec je bil lepo jasen in tudi nebo 7 ako- Pazljivo sem bral v „Novicah" goropisno črtico ravno pooblačeno, je dajalo upanje. Za odhodnico sku- „Storžič" , ktero nam je podal naš vrli naravoslovec hämo krepek čaj in odrinemo dalje. gosp. Simen Robič. Nisem si mogel kaj , da sem lezel Pot je od Dolžanke naprej precej navkreber in tudi jaz na njegov vrhunec (18. Jul. t/h). Ne rečem, pelje memo nekega kopiša na zgornjo planino v Slev- da bi ne bil razgled krasen, toda, odkar sem bil na Med potjo vgledamo pod gostim smerečjem kako dveletno telico. Čudno se nam zdi. da še ni vstala in ; Košuti, bi hribolazcem bolj Košuto kakor Storžič ----------—---— — priporočal, prvič zato, ker ima na njej oko posebno šla za drugimi na pašo. Ko stopimo bližje, vidimo proti Koroškemu veliko bolj odprt pogled, in drugič je prišla reva v veliko nesrečo. Zadnjo nogo si je zapletla med dve skupaj rasteči smreki in se ni mogla ; zato, ker je pot na-njo bolj zložna kakor na Storžič. Namen pričujočega sostavka pa je posebno ta, v»« -r------------ ----- -- ----- j- — -----r— -- prijaznega bralca s 6630 čevljev visokim slemenom pojedla, še koreninice, kolikor daleč se je stegniti mogla. da več sama rešiti. Okoli in okoli je vse razkopala in Košute nekoliko soznanim. 19. dne avgusta t. 1. odrinem popoldne ob štirih iz Se ve da je naša prva skrb ta noge da jej pomagamo na Eden pripogne drobnejo smreko v stran in jez Tržiča. Barometer je sicer začei padati, vendar sem jej nogo izvlečem. Toda uboga živinica, kakor se upira si delal upanje, da ne bo tako naglo slabega vremena. in upira vendar ne more hoditi. Pastir, ki smo ga z Veselega srca in lahkih nog jo zavijem po spodnji Do- gore poklicali f nam povč } in v ure pridem v ozko sotesko, skozi katero Popoldne je hlapec s konjem po njo da jo že pet dni pogreša lini se peni šumeča Bistrica. Cez njo pelje Tržičani imenujejo „Teufelsbrücke". Ni sicer tako stra- prišel in jo v most, ki ga 9 sen, kakor je ime njegovo, vendar je vreden ? da se ogleda. Misli si na obeh strančh visoko pečovje in med njim v skale vdelane lesene tramove, čez katere je most narejen, ki nima od spodaj nobene podpore. Mnogo imen je vdobljenih po skalovji, zraven teh tudi kam- čevljev) se bledo rudečijo od vzhajajočega solnca kripi domu peljal. Od Sle v cev se pot hudo napne; goša zginjuje trava in planinske cvetlice poganjajo izmed kamnja. vsakim korakom pa se vzdigujejo proti vzhodu vrhovi višje in višje. Visoke stene široke Kočne (8058 čevijev) in čisti vrhunec mogočnega Storžiča (6738 ie ) nitna ploša plemenitaša Chorinsky-a. Košuta se še ponosno odmikuje in mi, fci smo poprej Od tu gre pot navkreber in kmalu prideš k onemu mislili, da bomo vsaki hip stali jej na glavi > moramo raz čelo. kraju, kjer ni bilo mogoče drugje pota narediti, kakor se marsikako stopinjo narediti in si večkrat pot obrisati da se je prevotlila debela skalnata stena. Prikazujejo posamezne „rotarske" hiše. Naši Spodjedolinci so pošteni in dobri farani, ravno zato, ker so od drugega se Ura Al poslednjič je zaželjeni namen srečno dosežen. n a 1 Q D a r\ I a n kA i ^ ^tin rm t7a!i An nf tv\ nn rw n* 1 a /i a rv% je L8. Poplačan je trud z veličastnim razgledom sveta bolj ločeni. Trpijo veliko, ker si ne morejo s ravninah in gorovji. Vsa Sentanska dolina nam je poljedelstvom toliko pridelati, da bi jim ne bilo treba pod nogami in v njenem koncu nam samotna cerkvica žita kupovati. Nekoliko si prislužijo z ogljem, ki ga v sv. Ane prijazno nasproti leskeče. vv» « M^U » MVi» 4.1 VU^/IAOV UI ^/t «OftUUI « O J J * O L J A Tržič vozijo, ali z deskami, ki jih'v Kranj prodajajo. gledamo cestni klanec Ljubelski in vsa pot obilnih ovinkih > ki seno jo Pri Primožiču se deli dolina v dve drugi. Na desno pelje ob Bistrici v Medvode > kjer SO kmalu, kakor je opešala dr. Razlagova „Zora", da že ni duha ne sluha več o slovanski imeti občni njej Gospoda Če hoče veliki narod iz Tržiča gori obhodili, je razgrnjena pred očmi. Daleč doli za sv. Joštom se kaže prostorno Soriško polje, in ker je ponočni dež zel6 prevedril atmosfero, smo vi-davno deli s prostim očesom majhno ladjico , ki se je zibala zadnje po Blejskem jezeru. Na Koroški strani se odpira Francozi, Italij literarni jezik, naj so mu izgled Nemci, vsa Dravska dolina od zgornjekoroškega trga Pater- ki vsi imajo le po en literarni jezik ne iiaujam, zw ,01 «uiaju « iitwtum jv^nv, uc niona do Rožeka, pred nami se blišči Celovško pa južna in severna in Bog vedi kakošna še druga narečja, jezero, na njegovem koncu pa glavno mesto dežele. Kat pa naj bode slovansk aj e m jezik to nam je razložil nedavno častiti nas dopisnik iz Rusij Vredništvo In poglej zdaj krasni skalnati cirkus proti zahodu! Ponosni velik&n, katerega mi še imenovati ni treba, straži nad svojimi sosedi: Mangartom, Prisankom, * jo za Razoro, Špikom ia nad blišečimi vrhovi, ki stojč in neverjetna zdi, da mirno in trdno za poraščeno Jelovico. Prav pred Andrassy res kaj tacega menoj pa se vzdiguje v nebo strmeča Begunšica; za Čem da smo. njo mole Stol, Golica zdaj samo t stori, no! potem zapišemo Ca» vemo, pri višave! w »ulj v-« uiiv/oj u3pa, i/ u u i a v> v BiauuQ n, vcuuar uciuuguüö vac iu uu jjtj pogiejm „Domine, Dominus noster, quam admirabile se godi na Ogerskem, domovini Andrassyevi D o b r a č v zračne vendar nemogoče vse to ni. Le poglejmo 9 est nomen tuum in universa terra!" „Gospod 9 Gospod kaj kjer naš uao, kako veličastno je tvoje ime po vsi zemlji!" — ^ i o^a uajc e*<% vujuo vu^uvo v uusuu, — Kjer o&rajui tako zakličem s kraljevim pevcem strmeč nad veliČa- zbori zahtevajo, da se Ogerski vojni oddelki iz B3sne v jj w . u » v tu , uuuiv i »m u uui nuav ori, župani protestirajo zoper vladoe ukaze, da naj se pri- prega daje za vojne vozove v Bosno kjer okrajni stvom, ki se je pred obličjem razgrnilo ! nazaj pokličejo kjer toraj le malo manjka do oČit- Težko mi je bilo ločiti se od kraja, kjer sem po- nega upora. Saj so najodiičnejši Magjarski politikarji zabil vse pozemeljsko ter s hvaležnim srcem pobesil oči celö v javnih taborih protestirali zoper Avstrijsko poli tiko pred Stvarnikom vsegamogočnim Nazaj grede se je vstavljalo oko nad zapuščenimi kričal krasoticami, ki se razevitajo in vene na golem skalovji. v Bosni, in narod Magjarski 9 ,eljen! jim je iz polnega grla Grof Andrassy je Magjar, zato nas skrbi po Nekatere sem seboj vzel in doma zasadil. Pa če tudi pravici, da ne bi poslušal le glasov iz svoje domovine niso zamrle, vendar nimajo pravega veselja po koncu in pri tem pozabil na vse drugo. vzdigovati nedolžnih glavic. Prestavljene s svojega visokega domovanja pobešajo se žalostno proti zemlji. Iz teh vzrokov želimo bolj jasne politike Aadraa- očino zeljše, o očino zeljše! Tvoji zapušenosti je podoben marsikateri zemeljskih popotnikov, ki v tujem kraji zamišljeno pred seboj zre in išče tolažbe. Čuti, danima tukaj obstoječega mesta in zato s teboj vred žaluje v hrepeneč po domačiji, ki ga čaka še više kakor so skalnati vrhovi syeve 9 več svitlobe! nižavi * Mnogovrstne novice, Zdravilo zoper steklino je objavil 82 let stari go gori nad oblaki! zdar Gastel v „Leip. Ztg." s sledečimi besedami Lavtižar. • „jaz psa po- padenim ljudem, nočem seboj v grob nesti". Gastelnovo zdravila, ki je mnogokrat pomagalo od stekleg Nov jugoslavensk časnik. Na Hrvaškem Primorskem v Sušaku je začel zdravilo mlačne vode to vzemi vročeg nskega jesiha in 9 list , izperi s tem rano prav cisto in jo potem suši; zatem vlij nekoliko kapljic klorične kisline na rano, kajti rudne (mineralične) kisline omečijo strupene sline. Tako priporoča omenjeni gozdar svoje zdra dne t. m. izhajati časnik pod naslovom „Sloboda" za politiko in narodne interese. Izhajal bo po trikrat vil0 zoper pasjo* steklino, češ, "da je"mnogokrat poma na teden po celi poli, cena mu je ~ for. na mesec. galo tudi to Zravila taka poznajo zdravniki že davno vedo, da Politične stvari. , pa nimamo nobene gotove pomoči zoper trup Več svitlobe, vee svitlobe! Mnogokrat smo seže čudili Andrasyje politiki, z nami vred tudi vsak pravi Avstrij danes — po vseh skušnjah v Bosni to grozno bolezen. Žgati rano gotovo najbolj steklega psa, in veliko bolje kakor izpiranje rane ž razjednimi kislinami. Al trditi, da je to ali uno zdravilo pomagalo, je velika pomota zato, ker skušnj učijo da vi unanji 3C, al še ni nobena reč njegova politika. Res ni treba in bi hvala Bogu med 25 od steklega psa popadenimi ljudmi se steklina navadno le enega človeka prime. tako temna, kakor gotovo tudi dobro ne bilo, če bi vsak dan dal že naprej razbobnati, kaj je njegov namen, in če bi politično Naši dopisi RllSije 12. avgusta. n (Konec.) Mi kon- svojo kuhinjo imel na javnem trgu med steklenimi ste- statiramo samo prve rezultate kongresa. Turki so zgu- take tmine, kakor je ta „camera obscura", bili od svoje lastnine več kot nadpolovico Balkan- zdaj svoje politične naklepe skega polotoka. Samostojnost Srbije in Rumunije nami v kakoršni Andrassy 9 v se kuj 9 vendar ne morejo odobravati narodi Avstrijski, je objavljena, samostojnost Crnogore formalno potr ki imajo gotovo pravico, poznati njegove politike jena Meje kneževin so razširjene. Bosna in Herce Pa vsaj bi mirno čakali, kaj bo Andrassy skuhal, g o vin a ste vzeti Turški administraciji in osvobojeni če ne bi nas vznemirjale že stare skušnje, če bi se od odrtije. Bolgarija na severu od Balkanskih gor ne 9 da ne bi nekega jutra prišla na svet kaka v podob u bali politična spaka ugodna za Avstrijo. Vsak človek zdaj že ve, da firme pogodbe s Turčij Je postala avtonomna kneževina, zvezana s Turčijo samo ne- po davku. Večidel južne Bolgarije je združen pod 9 Turčij << n i č 9 ta je falirala, tedaj tudi ne imenom „vzhodne Rumelije a v eno provincijo z admi m držati nobenih pogodeb, nobenih bljub to kažej adnj dogodbe , Če prav o katerih da bi pri blamaži Andrassya imel škodo bila v želeli sam. skih junakov, in ker ne gre, da bi zmote diplom 1 • 1 t t • I • 1 i 1 • 1 on nistrativno avtonomijo in s kristijanskim namestnikom pod nadzorom Evropejskih držav. Ostalim provincijam Turčije se bodo dale ustave, načrtane in vpeljane s pomočjo delegatov Evropejskih držav. Kar se tiče samo Ker je pa vse to stalo veliko drage krvi Avstrij- Rusije, je jej vrnjen v Evropi tisti del zemlje 9 ka p o p r avl j t radi vedeli se s krvij 9 kam ljudstev, bi vendar ker vojski, in ona se Andrassy, in to tem bolj 9 teri je bil od nje odrezan po Krimski je tedaj .spet pomaknila naprej do Donave, smo mi pridobili cel nov teritorij z važnimi strategiö Azij i so zadnji čas nekatere politične trombe jele oznanovati nimi pozicijami, ki delajo ondi nas in naše razvitje svetu, da Andrassy misli skleniti s Turčij pogodbo 9 Bosno, dala jo dami: da Avstrij neko po kateri bi Avstrija, pomirivši in vredivši z drugimi bese-dar Turčij varne. zopet Turč nazaj 9 m bit Krivično bilo bi preveč poviševati, pa tudi krivično bilo preveč poniževati te rezultate. Res da ti rezultati še daleč niso taki, do katerih čeravno jo prinašajo najveljavnejši unanji bi imela Rusija pravico po tolikih žrtvah in po tako časniki po telegrafičnih poročilih iz Dunaja, se nam slavni vojski; oni se cel6 ne vjemajo popolno z interesi pa vendar, kakgr smo že zadnjič Ta 9 rekli, tako nenaravna vshoda in Evrope, kateri bi mnogo pridobili s tem ) ko bi se Turška kriza razrešila radikalno. Ne d& se tajiti, da Berolioski traktat ima slabe strani. Najmanj more prestati kritiko to, da se je preveč oziralo na geografične in politične, a premalo na etnografiČne pogoje. Ruska vlada je svetovala druge osnove razme-janja, bolj racijonalne in pravične, namreč po principu narodnosti, kateri bi dajal vsem narodom polno svobodo k razvitju, vsacemu v svojih predelih. Ali k nesreči je ta princip bil zavržen! Vendar vse odvisi od tega, kako bodo izpol-neni sklepi kongresa. Ne moremo si kaj, da bi ne ponovili: vsa težava, ki je napoti razrešenju vshodnega vprašanja, -se imenuje, ne Turčija, ampak Evropa. Naj bi bilo vshodno vprašanje težko samo po sebi, kakor hoče , omikani narodi Evrope imeli bi dovolj moči ga razrešiti. Ali vpliv Evrope na vshod je vedno paraliziralo čuvstvo vzajemnega nezaupanja in nevošljivosti Evropejskih kabinetov. Ko bi se države združile k občnemu trudu, da bi se utrdila načela kongresovih sklepov, da bi v teh načelih narodi vzhoda imeli izhodno točko bodočega razvitja, tedaj delo kongresa ne bilo bi brezplodno ne za Evropo, ne za vzhodne narode. Ruska vlada, ko se je po dolgih skušnjah prepričala, da solidarnost in soglasje edino pelje k miru in k sreči vzhodnih kristijanskih narodov, se je do zadnjega držala miroljubja. Zdaj bo njena naloga, gledati in paziti, da ae propadejo vspehi doseda-njega truda. Rezultat našega dosedanjega prizadetja ni malova-žen. Traktata 1856. 1., tega spominka političnih strasti, katere so porodile krivično (Krimsko) vojsko in krivični mir, — tega akta, ki je vrgel Rusijo v položaj nedostojno velike države in 22 let vezal roke kakor Rusiji tako vsej Evropi, Turški vladi pa dajal prestopno varnost, in netel vedne zmešnjave do poslednje vojske, — tega traktata, katerega so vsi prestopali in najbolj tisti, ki so ga vstvarili — ni ga več. Zmagonosne Ruske armade so ga raztrgale, Berolinski kongres ga je izpisal iz zgodovine. Rusija je dobila polno pravo paziti na rezultate svojega truda; ona ne privoli, da bi jih kdo uničil. Sicer pa, kar se je deialo zdaj pred našimi očmi, to se je delalo vselej ob času naših vojsk s Turčijo. Pri vseh naših vspehih nikdar nam niso dali izpolniti naše naloge temeljito. Vselej je bivalo tako, da smo se ustavljali pred nepremagljivimi težavami, pred trdo steno interesov in strasti, katere so zbujali naši vspebi. Vendar z vsako vojsko smo stopili za korak bliže k svojemu cilju. To je nit osode, slavna nit, potegnjena po vsi naši zgodovini, le-ta nit nas bo neogibljivo pripeljala k cilju naše zgodovinske misije — k osvobojeni u kristijanskega vzhoda. Otomanska država je stopila v novo fazo razmer h kristijanski in omikani Evropi. Ako bo ona sla po novi poti, ki se jej je odprla, z odkritosrčno željo, točno izpolniti pogoje, ki garantirajo avtonomijo njenih kristijanskih podložnih, onda se bo pred njo odprla srečna bodočnost. Rusija, ki ima na svoji široki zemlji milijone muzulmanskih podložnih, katerih vero varuje, ne bo nevarna Turčiji, ampak bo labko njena najboljša prijateljica, sicer pa Turčija sama podpiše si svojo obsodbo. Ruska vlada ne bo nehala si prizadevati, da jo obdrži na tej poti. Ona bo, kakor do zdaj, tako tudi za naprej skušala privleči Evropo k skupnemu delu in bo točno izpolnjevala svojo dolžnost. Priznati se mora, da je Rusija svojo nalogo izpolnila pošteno in možko. Ona ni mešetarila s svojimi vspehi. Iz čuvstva vernosti, katero jo veže s svojim vladarjem, je ona zajemala nepremagljivo moč, katera jo je pripeljala k zmagi in katera jej bo povrnila žrtve. Taka Čuvstva so lastna samo velikim narodom. Niso tedaj zastonj prelivali svojo kri hrabri naši vojaki v bitvah v Bolgariji in Armeniji, na nasipih Plevne in na stenah Karsa, v jarkih Šibke io na ravninah Rumelije. Ni ne zastonj nosil Ruski narod brez mrmranja veliko breme vojske, mlad ia star je dokazal čudovito zatajevanje samega sebe, katero izvira iz vere, patriotizma in človekoljubja; na zastonj je on, zmeren po veliki zmagi, podvrgel pravice zmagovalca pod više interese občnega miru in solidarnosti. Te žrtve zo že prinesle plode in jih še več prinesö v bodočnosti. Na milijone ljudi je prejelo svobodo, — nov svet, svet kristijanski je poklican v življenje in napravljen na pot omike. Nov svet je ozaril mračne globočine vzhodnega carstva, ki so skrivale v sebi toliko neznanih nadlog, toliko nezmernega trpljenja, toliko skelečih ran, katerih ločitev, zadržana toliko stoletij, je zdaj le še vprašanje časa. Dasiravno ni še vse storjeno, dasiravno so se v delo vmešali nezaupnost, predsodki, politična nevošlji-vo3t, materijalna samogoltnost, borba strank, vendar mora vsak priznati, da storjeno je že mnogo. Rusija se labko ponaša s priznanjem, da ona je največ po-mogla, delo pripeljati do konca izprva s svojim veliko-dušjera in določnim delovanjem, potem pa s svojo ume-renostjo. V letopisih svetovne zgodovine njeno delo zasluži na veke biti zapisano z zlatimi Črkami. Berolinski kongres je le počitek, o d d i h l e j na težki poti, katera pelje do tistega nepremakljivega cilja, ki mu ga je pokazala previdnost Božja. Na ti podlagi Rusija zajema iz prošlosti zaupanje v bodočnost." — Iz mojih dopisov morda mnogi čitatelji sklepajo, da Rusija ne odobruje Andrassyeve politike in da se ne sklada z Rusko politiko to, da Avstrija zasede Bosno in Hercegovino. Določen odgovor na to se čita v tej izjavi Ruske vlade privedeni iz „Pra-vitelj8tvennega Vestnika". Z Rusko politiko se je že iz prvega začetka homatij na Balkanskem polotoku skladalo , da se imenovani deželi združite z Avstrijo , a z njeno politiko se ne sklada hinavstvo in zvijača! Ko bi bila Avstrija takrat vzela ti Turški deželi, ko jej je Rusija to predlagala, bilo bi se veliko manj krvi pre- lilo v Bolgariji pa tudi v Bosni. Al Avstrija se je raje z Anglijo potezala za celotnost in samostojnost Turčije, a zdaj, ko je Rusija, vkljub vsem Andrassyevim in Be-konsfildovim mahinacijam, sijajno potolkla Turke in kristijane osvobodila, zdaj Avstrija hiti z Anglijo razdeliti Turčijo. To je, kar se Ruskemu narodu ne do-pada, — to je, kar bo zgodovina strogo obsodija, — to je to, kar blagoslova Božjega ne bo prejelo. Skoda le, da se slovanska kri zastonj preliva! Iz Istre 23. avg. (Konec.) — Ni se pa čuditi, dragi sosedje Slovenci, če Italija slovansko Istro kot en kos ,,neosvobojene Italije" po taborih zahteva, kajti tujec, ki pride v Istro, prav lahko misli, da je ona od pam-tiveka Italijanska provincija pod Avstrijo. V slovanski Istri namreč je v vseh uradih, političnih, sodniških, poštnih in cel6 občinskih*) službeni iezik italijanski, o slovanskem ni duha ne sluha. Edino Božja beseda v cerkvah oznanuje se ljudstvu še v njegovem jeziku. Pa še tukaj nekateri „dušni pastirji", ki Slovana ljubijo, kakor turčin kristijana, ubogemu Slovanu *) Častno izjemo dela občina Kastavska v Liburniji. Ondi se po božjem in naravnem pravu uraduje vse v domaČem, narodnem jeziku. Zato je opazka „Naše Sloge" od 16, avg. v list 16. pod „odprtim pismom" neopravičena. Pis. njegov lepi in gibčni jezik kvarijo uradih namesteni so tu pa 9 da Je J°3 ? Po Ehre Gottes" (na čast Božjo), ki jo poje nemški Sta tam celö e. kr. uradniki, ki jarski 99 Sängerbund". Po odpeti pesmi se očitno bere razen italijanščine nobenega druzega jezika ne pismo o napravi spominka; zdaj se spominek odkrije. znajo Kakor z uradi, taka je tudi s šolami. Ne za- deželni glavar ga izroči mestu Gradcu, izročitev sprejme vidam sicer mali peščici Isterskih Italijanov niti državne župan; potem se izročilno pismo podpiše in pod spo-italijanske gimnazije v Kopru, niti komunalne italijan- minek vzida. Ko bode vse to končano, gredč zbrani ske gimnazije v Trstu tudi ne zavidamo jim više itali- gostje okoli spominka in ga ogledajo, med tem pevci realke, ki jo imajo na državne stroške v Piranu, pcjo zbor janske kličem v spomin katera se slovanskemu ljudstvu v Istri godi v tem LUt.jvr v*. . , J J * -v strašno, v nebo vpijočo krivico, pesmi je slovesnost pri kraji. Hoch vom Dachstein" , z da godbo cesarske Stajarska dežela je dolžnost svojo spolnila, da spominek stavi možu, ki bode so celo ljudske šole med Čisto slovanskim prebival- na veke živel v spominu Stajarcev 9 ki pa niso sama stvom po Istri slovanskimi žulji vzdržuje! italijanske, ki jih Slovan s svojimi Nemci, temuc tudi Slovenci, katere vse je nadvojvoda 9 c. kr. uradi italijanski, šole *) tudi itali rekel, janske, kako hočete, da pohlepna in lačna „blažena" Ker so toraj, kakor sem Joan, če tudi je v Frankobrodu malo časa fungiral 99 deutscher Reichsverweser1', z enako ljubeznijo ob kot jemal. Spodobilo bi se zato v tem obziru 9 da oem- Italija ne bi smela misliti in verjeti 9 zgolj Italijanske stanovalce, katere „ dar tuj a da « ima Istra Avstrija ven- v njihovem narodnem jeziku odgojuje in In vendar Istra je in ostane Slovanska, a da? škim slavnostnim pesmam se dodala tudi ena slovenska, — a kdo od ,,festkomiteta" ima srce za to, za kar srce za narod slo- naj Laška žaba še tako po taborih napihuje in repenči se e je srce imel ranjki nadvojvoda venski ? Žalibog, nobeden! Slap V Vipavski dolini 31. avg. (Veliko kmetijsko ne verjame naj pride in poskusi vzeti si jo, videla tombolo) napravi kmetijska podružoica v Vipavi pri- bo gotovo, kakove pesti ima slovanski Istran, pravi in hodnjo nedeljo septembra, 8 sledečimi dobitki starinski njen posestnik! Isterski Slovan začel se je Tombola^ velik stroj za turšico žuriti, vrednosti 40 dramiti; žalostno ki Je le to, da nima rodoljuba domačina, gold.. Cink vina: grozdni mlin z roblalno mrežo 9 mu bil vodnik! Zato nas je zel6 razveselila vrednosti 30 gold. novica t da hoče Tržaško politično društvo „Edinost" aparat za vina čistiti, vrednosti 26 gold. Kvaterna: holandski filtrirni T e r n a : razširiti svoje politično delovanje tudi na zapuščeno Istro zbirka vrtnarskega, to je, sadjerejskega orodja in na Kvarnerske otoke. Veče dobrote imenovano dru- nosti 26 gold. vred štvo gotovo ne more skazati zapuščenemu Isterakemu grozdje žvepljati, vrednosti bratu Hrvatu, kakor to, da mu ponudi svojo pomoč. Naj Druga amba: dva velika meha za 5 gold. Prva amba: panj Čebel vrednosti 5 gold. Kartelca stane 20 kr. *7 tombolo C. kr. viša v zvezi bode razstava in poskušnja nekaterih vin de- ? ) «« ^ ^ J ^VLUUV. r J , * ~ '---- - v. v ' —-------_ - kmalu začelo svoje delovanje! Nadjati se je pričetek tombole točno ob 5. uri popoldan. v mnogem obziru najboljšega vspeha. gimnazija v Pazinu imela je letos prvikrat 8. razred, želne vino- ia sadjerejske šole, in pa razstava raznega o----— — • — — — - w*^ J .www f ^^ ^ -------—---1 J------ v katerem so bili 4 učenci. Trije mislijo, da so Itali- v Vipavi rastečega grozdja. jani, eden se je čutil Slovana. Ti so prvi na tem za- Ob dveh popoldan bodo stali v Vipavi prav pa vodu skušnjo zrelosti delali. Trije Italijani so jo prestali, ceni vozovi tistim gospodom tujcem na razpolaganje, eden z odliko, četrtemu, Slovanu, je nepričakovana kateri si želijo deželno vino- in sadjerejsko šolo na britka nevšečnost, o kateri se zdaj še očitno govoriti Slapu in njeno kulturo ogledati. Listki za vožnjo do ne more, zrelostni izpit pri pismenih nalogah pretrgala, bili se bodo v vinski in grozdni razstavi. Gimnazijalni mladeži deli država že več let po 1200 gl. Zvečer bode v čitalnici gledišna igra s petjem podpore, ki se med potrebne, pa vredne učence razde- in plesom. Po igri Tudi štipendij ni manjkalo. Nekaj je državnih, podružnice Vipavske. Tudi pa skupni obed članov kmetijske v luje. nekaj škofa Ravnikarja, nekaj druzih štipendij. Tudi jz spodnje Idrije 28. avg. B. L. (Čudna prikazen.) privatnih dobrotnikov učeči se mladeži ni manjkalo, oznanim „Novicam" , da nam je voda Idrijca pre- med katerimi se sveti posebno imč milostljivega škofa tekli teden v spodnjo Idrijo in v spodnjo Kanomljo pri Do brile , znanega rodoljuba in prijatelja učeče se peljala veliko rib. To se je pa tako zgodilo. ne mladine. Sploh so učenci v vsem skupaj prejeli 2833 deljo 18. avgusta zjutraj ob pol 6. uri je Idrijca prav gold, podpore. — Kakor statistični pregled kaže, imela £rQ0 motna pritekla , popoldne po uri ko ljudje iz e gimnazija z razredom jsa pripravnike^ 129 učencev, cerkve od Božje službe gredo, zapazijo pod mostom nenavadno veliko rib. Eden vrže kamen med-nje, al one Po narodnosti je bilo 6 Nemcev; 76 (!) Italijanov, 37 Skoda, da si. ravnateljstvo ni Hrvatov in Slovenca. -----------— ----— —------j-------- —) — * -----ne böZlJOj i u Ujaiu v/ umonu^j VI jlcs nvg(« gv dalo natisniti tudi imenika učencev po zgledu drugih da so ribe omotične. Drugi dan, 19. avgusta gimnazij, da bi se vsaj videlo, koliko je pravih Itali- nekatere ribe že postrani na vodi ležale, tako janskih imen med 76 Italijanskimi učenci. malo se umaknejo. Iz tega so spoznali r 9 9 9 SO pa Gradca. Prihodnjo nedeljo, 8. dne t. m., se . ki bode tukaj z veliko slovesnostjo odkril spominek, ga Stajarska dežela stavi nepozabljivemu svojemu pokrovitelju , svetlemu nadvojvodi Joanu, katerega mi I HI H I jih odraščeni otroci in drugi z rokami lahko vjeli. Še celö dva voznika iz Železnikov sta si za južino nalovila več rib, ki so ob kraji Idrijce omotene ležale. Tako smo tisti dan toliko rib tukaj povžili, da toliko še nikoli.*) Pobrale in polovile so se vse velike ribe pa Stajar^i po pravici smemo imenovati svojega deželana, Idrijci od fabrike do Tominskega okraja, le majhne ka- peljne so mrtve v vodi ležati pustili. Do leta 1870. sta ves nam na- ki je med nami mnogo mnogo let živel kionjen kakor oče svojim sinom. Slavnostni komite je imela stare pravice za ribštvo^po Idrijci le c. kr. ru načrtal navedeni slovesnosti sledeči program. V soboto darski svetovalec (Bergrath), od Divjega jezer* zvečer gre vojaška godba po mestu , naznanovaje sve- (WiJdensee) pa do mosta pod cerkvijo M. B. v spodnji čanost prihodnjega dne. nedeljo zarano zopet voja- Idriji od mosta naprej do Tominskega okraja pa po l--------J o ------------------J ---------£----J X Vi i 1 j X y UU LU \J OVC* VJ U \j X \J LU lUO^V^M V U I M ' M Y t ška godba prehodi mesto. Slovesno odkritje spominka starem daritnem pismu župnik v spodnji Idriji. Sedaj se začne ob 11. uri 9 ko dospejo povabljeni gostje in uniformirane korporacije na mesto spominka, z cesarske pesmi in popevanjem slavnostne pesmi godbo Zur * 99 deti Nas bi pa veliko bolj kakor množino rib mikalo zve- 9 ali povžitek že na pol mrtvih rib • v nie ne škoduje * Pazinska državna gimnazija je nemška. Pis. zdravju in ali nikogar ni, ki bi tako pojedino zabranil ?! Vred. je pa ribji lov naša c. k. gozdarska gosposka prevzela. Kako, ne vem; vsaj mi ni znano, kaka da so stare pravice ob svojo veljavo prišle. Se bo li gozdarska gospöska za škodo rib kaj pritožila ali ne? — Radovedno pričakujemo, kako da bodo gospodje profesorji vodo Idrijco presodili, ali jo za škodljivo živini proglasili ali ne? Kmetje imajo dosti skušinj, da ob vodi Idrijci prav nič drobnice (oväc) rediti ne morejo, in krave jim pa večidel le mrtva teleta delajo. Iz Krke. — Pri novih volitvah občinskega starešinstva so bili izvoljeni: za župana Janez Skubic, posestnik iz Osele, za svetovalce pa Janez Košak, posestnik iz Leševja, Jožef Hribar, posestnik iz Gmajne in Ignacij Brega r iz Snojil. Iz Žužemberka. — 20. avgusta smo imeli nove volitve; izvoljeni so bili: Jožef K us m an, posestnik v Žužemberku, za župana, — za 1. svetovalca France Peha ni, posestnik iz Žužemberka, za 2. Janez S koči r, posestnik iz Prapreč, za 3. Jakob Kline, posestnik iz Žužemberka, za 4. Jakob Turk, posestnik iz Žvirč, za 5. Mihael Pečjak iz Plešivce, in za 6. svetovalca Dominik Derejani, posestnik iz Žužemberka. Iz Ljubljane. — Tudi Kranjski deželni zbor se prične prihodnji teden, 12. dne septembra. Začetek mu je napovedan 12. septembra ob 11. uri; ob 10. uri pa je slovesna velika maša v stolni cerkvi. — Iz seje družbe kmetijske 1. sept.). C. k. deželna vlada je naznanila družbi kmetijski sklep cesarski od 20. junija, po katerem ima nehati tudi c. k. Kranjska deželna komisija za konjereje, zato naroča družbenemu odboru, naj nasvetuje, kako bi se dala nadomestiti dozdanja komisija. Odbor svoj nasvet kmalu predloži vladi. — C. k. deželna vlada želi od družbe zvedeti mnenje, kedaj so teleta ugodna za klanje, da ne škoduje to zdravju. Tudi na to vprašanje se bode kmalu odgovorilo, poprej pa se bode mestni mesogled vprašal za njegovo mnenje. — Sklenilo se je razpisati od si. minister-stva kmetijstva dovoljene premije za marljivo za-sadbo gozdnega drevja, za umno obdelovanje senožet in dobro planinsko gospodarstvo. — Gosp. odbornik Seunig je bil naprošen, da gre na gornje Stajarsko nakupit Muriških juncev, gosp. odbornik Lasnik pa, da gre na Koroško kupit Belanskih juncev, skupaj za 2450 gold., ki jih ima družba iz letošnje državne subvencije. Be lanska živina (rdeča) se bo prihodnji mesec v Kranji, Mu risk a (siva) po v Ljubljani po očitni dražbi prodajala. Ker je predstojnik, kmetijske podružnice Bohinjske gosp. župnik Mesar odboru na prodaj ponudil posebno iepeg* junčeka čistega Belanskega plemena, družba ga pa zato ne more kupiti, ker je junček še le pol leta star, tedaj za letošnji prodaj za pleme ne še pripraven, je odbor v današnji seji sklenil, to naznaniti v današnjih „Novicah", da bi lepo živinče kupil kak gospodar, ki more ž njim za pleme čakati vsaj še polleta. — Vsled vabila si. deželnega odbora, naj bi se ž njim združila družba kmetijska pri svečanosti, ki bo v nedeljo v Gradcu, ko se bo svetlemu najvodvodu Joanu odkril spominek, je odbor povabil nekoliko odbornikov k tej udeležbi. — Gosp. vitez Gutmansthal je na vabilo centralnega odbura ravnokar naznanil, da bode pri slovesnosti Joanovega spominka v Gradcu rad zastopal družbo kmetijsko. — (Iz seje deželnega odbora 31. avg. in 2. sept.) Predlogu za definitivno potrjenje učiteljice Emilije G use i na ljudski šoli v K r š k e m je deželni odbor pritrdil. — Na poročilo muzejnega kustoza o izkopanih grobovih in starinah iz starodavnih časov pri Vačah je deželni. odbor dovolil primerno zalogo za nadaljevanje izkopavanja. — Sklenilo se je, da se prihodnjemu deželnemu zboru, ki se začne 12. dne t. m«, stavi na~ svet, da se pri deželnem stavbinem uradu v pomoč deželnega inženirja sistemizira služba še enega stavbinega uradnika. — Pri slovesnem odkritji spomenika ranjcega nadvojvode Joa n a v Gradcu 8. dne t. m. bode deželni glavar vitez Kaltenegger deželni odbor zastopal. — (Z gruntnim davkom preobloženi deželi Kranjski) je na podlagi cesarskega ukaza od 31. decembra 1864. ieta c. k. finančoo ministerstvo za letošnje leto zemljiškega davka s cesarskimi dokladami odpisalo 69.547 gold. 92 kr. Odpisi so za vsak davkovski okraj posebno odločeni. — (Uspeh velike zabave v podporo sirotam v Bosno odsiih res er v is t o v), ki ste jo napravili narodni družbi „Čitalnica" in „Sokol" v Ljubljani, je bii ta-le: Vstopnine 245 gold., dohodek loterije 232 gold., po gospeh Murnikovi in Zami&ovi nabranih 166 gld. 90 kr., skupnega dohodka 633 gold. 90 kr. Skupni stroški so znašali 123 gld. 40 kr. Toraj je ostalo čistega dohodka 510 gld., ki se je izročil deželnema odboru. — Kako je o Turkih „rajtengo brez birta" delal gruf And ras 3y , ki je za vse bolj vstvarjen , kakor za mesto ministra vnanjih vprav, vidi se žalibog prejasno iz tega, da še več tisoč vojakov mora v Bosno in Hercegovino, da zadušijo upor Turški. Naša dežela pa trpi posebno, kajti — zdaj se kličejo celö namestni reservisti (Ersatzreservisten) v vojno službo. — (4. izkaz milodarov dežel, odboru poslanih za zapuščene rodovine v vojaščino poklicanih rezervistov.) Znesek milodarov po 3. izkazu 4321 gold. 46 kr. Po okrajnem glavarstvu v Črnomlja poslana nabira v fari Metliški 5 gold., gosp. Ivan Solar, c. kr. deželni šolski nadzornik 8 goid., po okrajnem glavarstvu v Kranji 154 gold. 20 kr., in sicer: od župnega urada v Sorici 4 gold., od župnika v Trbojah 3 gold. 20 kr., od županstva v Železnikih 9 gold. 80 kr., od županstva v Mavčičah 11 gold. 20 kr., od mestne občine v Kranji 126 gold.; po okrajoem glavarstvu Kočevskem nabira občine Morovec 5 gold., nabira c. k. finančnih uradnikov in c. k. finančne prokurature v Ljubljani 78 gld. 30 kr., občina Videm 60 kr., baron Gussich, c. k. okr. glavar v Logatcu 10 gld., nabira občine Radoljške 21 gld. 10 kr., c. kr. okrajna sodnija v Mokronogu nabranih 11 gold., c. kr. okrajna sodnija v Radečah 5 gold., hiša Karol C. Holzer v Ljubljani 30 gld., nabira občine Mengiške 30 gold. 53 kr., nabira občine Vodiške 3 gold., nabira občine Planinske 31 gold. 30 kr., gosp. dr. vitez Gut-mansthal-Benvenutti v Dvoru pri Ratečah je daroval za ranjene, 100 gold, pa za sirote Kranjskih reservistov 100 gold., baron Karol Codeiii - Fahnenfeld 20 gold., gosp. A. Klemen, župnik v Smledniku 6 gold., gosp. prof. dr. Valenta 10 gold., gosp. Gilbert Fuchs, grajščak in fužinski posestnik v Hribu 100 gold., gosp. Janez Demšar, župnik v Ledinah nabiro pri faranih 2 gold. 20 kr., gospodičini Marija in Hermina Regnard v Ljubljaui 15 gold., gosp. Karol Voltman, klobučar v Ljubljani pri nekem omizjijv Domžalah nabranih 6 gld., županstvo mestne občine Crnomalj dohodek glediščine igre v narodni čitalnici Črnomaljski za družine reservistov 30 gold., — skupni znesek 5003 gold. 69 kr. — (Vabilo na pevski večer) v nedeljo 8. dne t. m. na čitalničnem vrtu, s sledečim programom: 1) Hend- rych — „Poziv k spevu", moški zbor. 2) Benj. Ipa-vic — „Vojaška", zbor (novo). 3) Vašak — „Radostno popotovanje", komičen zbor. 4) B. M. „V Bosno"; deklamuje gospod Schmid. 5) Vašak — „Slovan", zbor. 6) Nedved — „Prošnja", čveterospev. 7) Otto — „Pevska popotnica", komičen zbor. 8) Srečkovič — „Turčija in nje kouec v E vropi" ; balada s petjem in spremljevanjem glasovira. 9) Tovačovsky — 2SG „Ruske narodne pesmi", osmospev s spremijevanjem glasovira (novo). 10) Zaje — „Pesem hrvatskih dijakov, zbor (novo). Začetek veselice pri vsakoršnem vremenu ob uri zvečer. Za društvenike čitalnice je vstop prost druge je vstopnina 20 soldov. 8tV0) 9 v katerem pa ne sme biti ne en mohame danec, ker so ravno ti uporniki. ) <2 za Kaj pa se godi v Bosni! Skoro vsako mesto je morala naša vojna vzeti z naskokom in veliko zgubo po uporu mohamedancev, ker kristijani se ne upi- skoro povsod potrjujejo rajo Vendar beremo, da Be Na to veselico vabi vljudno vso narodno občinstvo dosedanji mestni odbori, celo občinski sodniki, kateri pevski odbor. Novičar iz domačih tujih dežel. Dunaja. Cesarski patent od 28. avg. sklicuje deželne zbore v Galiciji, na Kranjskem, Goriškem in v Trstu na 12. dne t. m.; ostali zbori, za katere volitve poslancev niso še dovršene, začnč se 24. t. m. Ministri si zdaj glave ubijajo, od kodi denarja vzeti za stroške, ki jih bo Avstriji napravila vredba uprave (Verwaltung) v Bosni in Hercegovini. Sestavila se je v ta namen posebna komisija pod predsedstvom dvornega svetnika barona Ž ve gel j na (ki je za-tegadel moral nemudoma zapustiti Bled, kjer njegova soproga zdaj biva. Finančni minister trdi, da oni znesek , je namenjen 60 milijonov, ki ga je dobil Andrassy samo za vojsko; vsaj še za to ne bode zadostilo. Govori se, da presv. cesar hoče še to leto podati se v Bosno in Hercegovino. Magjarska mogočnost o Bosniških zadevah zel6 propada. Kot civilni komisarji za uredbo uprave gredo v Bosno Hrvaški podžupani Mažuranič, Kovačevič in Markovic, koncipist Poturčič in okranji sodnik Janda. Tedaj vitez Vestenek ne, ki bi ga bili Kranjci tako radi dali!) Cesko. Iz Prage. Veliki posestniki konserva- tivne stranke (najsijajniša imena plemenitnikov Ceskih) so razglasili volilni oklic, ki ustavoverni koteriji hud6 za kožo sega. Bistvo oklica je, da je skrajni čas, da jenja Astriji pogubno gospodstvo magjarsko-nemško. Ogersko. Valovi upora Magjarskega zoper za- sedbo Bosne po Avstrijako-oge^aki armadi čedalje više kipijo. Izprva so z besedo oporekali zasedbi t zdaj se upirajo dejansko, zakaj priprege, ki bi jo morali dati za prevaževanje potrebnih stvari v Bosno, tri žapanije niso hotele dati, dokler niso bile prisiljene. Iz Bosne in Hercegovine. Kar je napravljena pošta iz vseh po naših zasedenih krajev do naše meje, prihajajo nam iz bojišča poročila čedalje jasneja in ob-sirneja. Iz vseh je razvideti, da se mohamedanski ljud divje bori zoper naše vojake, katerim se vstavljajo in jib napadajo starci > možje f žene 9 otroci in še celö ranjeni. To je versk fanatizem, ki se ne bo dal tako hitro ugnati. Temu fanatizmu nasproti so naši vojaki čudovito hladne krvi, skoro je milost prevelika. Čeravno namreč je dokazano, da so Turki našim ranjen- cem porezali nosove, ušesa in celö glave ali jih drugače razmesarili in da ni nobeden vjetnik prišel živ iz njihovih rok, so vendar naši tako milostljivi, da ne po- vračajo teh grozovitost, ampak ranjence zdravijo 9 z zdravimi vjetniki pa ravnajo po vojni šegi; Še le če je komu dokazano kako hudodelstvo , ga vstrele ali obesijo, druge pa iz dežele tirajo in internirajo. Tako ravnanje je sicer rea človeško, ali previdno ni, kajti pokazale so skušnje, da so še vjeti Turki skusili pokončati kolikor toliko naših, če je bila le prilika za to. Verjeti jim ne gre, ker „giavru" (psu) ne drže nikdar besede. Po vnanjib Francoskih in Nemških časnikih opominjajo Avstrijo, naj bi bolj strogo postopala z mo- hamedanskimi uporniki v Bosni. Vsako mesto 9 ki ga Avstrijska vojna s silo vzame, pride popolnoma pod vojnega poveljnika; on si izbere zastopništvo (starešin- so se ve da — mohamedanci. Le tam, kjer se pritožujejo celo Turki, se odstavljajo prejšnja zastopstva a začasno, pod načelstvom voj in nastavljajo nova nega poveljnika. Kaj bo sad tega premilostljivega rav nanja Se vč, da nam ne pride na misel, dvomiti nad previdnostjo in umom naših dobrih vojskovodij v Bosni; se Andra8syeva politika tudi z nečloveškimi, versko zdivjanimi ljudmi! le to bi želeli da tam doli premenila s Turkom ! in nadvladalo bi načelo: ,,ProČ „Proč s Turkom!" upije zda) že ves civilizirani in človeški svet in Magjari bodo tudi poteptani, če se bodo temu ustavljali. Le škoda bi bilo bi se Avstrija pri tem vnovič spekla, ker narodi njeni res tega niso zaslužili. Nikakor ne sme draga kri naših 9 ce teči za Turke. Po vzetji Saraj se je kolikor dalj do zdaj znano dni , godi , kar je skonca trdi lijonoma. Na Kranjskem prodiranje naše vojne ustavilo za nekaj dokler se oddelki ne dopolnijo. To se zdaj tudi Andrassy je sprevidel, da vendar-le ni mogoče Bosno prehoditi z dvema bata- nekaterim polkom pokli cana že namestna reserva (Ersatzreserve) Pisma vojakov, ki zdaj pogosto prihajajo iz bo jišča, kažejo, koliko so prestali ki p^ov«.. juuuui ucaoi po vremenu, m6Či in vročini, po gladu in žeji, po slabih potih in izdajstvu mohamedanskih prebivalcev. Nemški listi bi kaj radi dokazali, da se upora proti Avstrijski^ armadi vde- )ra . al ležujejo tudi kristij in celo Srbij in Crnag nasprotno res ta dokaz se jim ni še posrečil kristijani naše navdušeno sprejemajo kot odrešenike, jim po deželi služijo za ogleduhe in vodnike po neznanih potih ter jim sploh pomagajo, kolikor morejo v boji z divjo mohamedansko druhalijo. Pač pa je dokazano, da se proti Avstrijskim armadam med turčini bore tudi Poljaki in Magj Izk svitlo. Kolika je biia njenih in ubitih so začeli zdaj dajati na gub naših do 17 avgusta, smo že naznanili v zadnjem listu. Pri naskoku in cestnem v Saraj 9 kar v primeri z vspehom in divjostj boji 292 ni veliko ima Andrassy je bilo naših mrtvih 56 jenih pa vražnika e nd 9 ke tudi teh škoda, na vesti pa jih bi ne bili padli, Če bi bii on šel o o pravem Času v Bos Boj Herceg so imele zadnj dni čete Jovanovičeve v in Scaparijeve pri Doboji. Ta dva od delka sta pa tudi res majh zlasti Scaparijev, ki je bil po hadih napadih skoro decimiran, ker je imel • # y • i f7 1 • • i V * I * • sproti naj upornikov Zdaj se jima posili iz datna pomoč, menda bota kmalu tako krepka, da bota skupno z Würtenbergom in Filipovičem mogla naprej marširati. Turški vjetniki, katere Rusi zdaj že spuščajo, se pridružujejo večidel upornikom, v Carigradu in drugod pa jih preskrbljujejo z orožjem. Tako se drži Turška vlada Berolinske pogodbe. Aziji se Turki še^zdaj nočejo umakniti Rusom ~ gorci pa se že zopet il knezov tast Vukotid in izročiti jim Batuma vojskujejo s Turki in v boj neki že hudo ranjen Sli se gab 9 ze da je v Bosni in Hercegovini do zd 65.000 Turških upornikov. a Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: Jožef Blazilikovill naslednikov v Ljubljani.