DELAVSKA
POLITIK
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo ie v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Ljubljana VIL, Zadružni dom 269.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 225 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 143. Delavci!
V Ljubljani, sobota 11. septembra 1926.
Leto I.
Delavke!
Akrila delavskih nrcranizariL
Vsa poštena javnost!
Desettisočem rudarskim družinam grozi lakota in obup.
Trboveljska premogokopna družba je že ustavila svoje obrate v Hrastniku, Kočevju, Rajhenburgu itd., ter grozi, da bo zaprla tudi Zagorje in v Trbovljah bo reducirala proizvodnjo na minimum. Zakaj?
Med vlado in TPD se je vnel spor, v katerem trdi vlada, da je premog TPD dražji kot drugod in da ga je vrivala ta družba do sedaj državnim železnicam na ta način, da je podkupovala visoke državne uradnike. Na drugi strani pa zavrača TPD vso krivdo na vlado, v kateri pravi, da postopa nekulantno in da je brez vsakega odpovednega roka, nenadoma odpovedala svoja naročila za državne železnice.
V resnici je stvar taka, da se visoka gospoda pri TPD in na vladi prepirajo za mastne dobičke, račun tega prepira naj bi pa nosili že itak do skrajnosti izžeti rudarji.
Borba vlade za pocenitev premoga bi bila vsakemu poštenemu človeku simpatična, če bi bila iskrena. Toda, kaj naj verujemo v iskrenost vladne namere, ko poznamo njeno zadržanje v času letošnje redukcije, ko je TPD vrgla na stotine rudarjev na cesto, vlada je pa na obupne klice teh revežev ukrenila edino to, da je podvojila število žandarmerije v rudarskih revirjih.
Tudi pri sedanjem vladnem ukrepu, ko je naročila premoga ustavila, ni niti trenutek premislila, kako naj zaščiti na tisoče rodbin, ki bodo prišle ob svoj vsakdanji kruh.
Iz postopanja obeh strank se vidi, da smatrata rudarje in njihove družine za mrtve stroje, katerih usoda se jih niti malo ne tiče, čeravno so baš ti reveži prigarali TPD sto- in stomilijonske vrednote, državi pa oddajali od svoje težko prislužene pla-
če težke davke, ter dajali armadi na tisoče svoje najboljše mladine.
Grozi nevarnost, da se bo reševal ta spor na račun in v škodo ubogih rudarskih trpinov in njih nedolžne dece. Za to poživljamo vse ostalo delavstvo in sploh vse človekuljube, da pomagajo ubraniti napad na zadajo skorjico kruha rudarskemu delavstvu.
Za to vas poživljamo, da se polnoštevilno udeležite protestnih shodov, na katerih bodo naši govorniki do kraja razkrinkali to umazano družbo.
Shodi se bodo vršili:
V Ljubljani
v nedeljo, 12. septembra ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«.
V Mariboru
v nedeljo, 12. septembra ob 10. uri dopoldne v Gambrinovem vrtu.
V Celju
v nedeljo, 12. septembra ob 10. uri dopoldne pri Zelenem travniku.
Na Jesenicah
v nedeljo, 12. septembra ob 10. uri dopoldne v »Delavskem domu« na Savi
V GuStanju v soboto,
11. septembra ob 7. uri zvečer v prostorih restavracije »Lahovnik«.
V Črni
V nedeljo, 12. septembra ob 11. uri dopoldne v dvorani gostilne »Krulc«.
Delavci in delavkel Posetite shode polnoštevilno, kajti kakor postopajo danes z rudarji, tako bodo hoteli jutri z vami.
Vsi na shode!
Strokovna komisija za Slovenijo kot Oblastni odbor Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije.
Ustavitev dela v rudniških revirjih je vznemirila vso pošteno javnost, razburila do ogorčenosti vse zavedno delavstvo in postavila naše razredne organizacije pred težke naloge. Naše organizacije so vsiljeni boj sprejele in šle takoj na delo, da hranijo ogrožen rudarski proletariat pred pretečo katastrofo. Vse organizacije so sklenile, da se mora voditi v to svrho energična vsestranska akcija.
Povod ustavitvi je dala vlada, ki je odpovedala vse dobave premoga za železnice. To odpoved motivira vlada s tem, da je premog pri TPD predrag in da je treba cene premoga znižati. Nedvomno pa tiče za tem še druge špekulacije, katerim bomo prišli na sled.
Eno je pa že sedaj jasno: Da se skuša z vseh strani valiti posledice tega katastrofalnega čina na ramena delavstva, to je rudarjev. Proti nakanam in igračkanjem peščice kapitalistov in korupcijonistov mora delavstvo nastopiti s takojšnjo nepopustljivo akcijo.
Delavstvo se skuša že danes pre-variti, in sicer tako s strani TPD, kakor s strani vlade. Gre za mnenje javnosti, ki je na strani rudarjev in ki ga hočeta TPD in vlada pridobiti vsaka zase.
Celotno delavstvo, skupno z ru-
Delavska zbornica In radarji.
Delavska zbornica za Slovenijo je izdala naslednje poročilo:
Dne 4. septembra t. 1. je prejela Trboveljska premogokopna družba od prometnega ministrstva brzojavno obvestilo, da je do nadaljnega odpovedana nabava premoga iz vseh privatnih rudnikov. Družba je nato odgovorila s tem, da je še isti dan od 15. ure ustavila obrata v Hrastniku in Kočevju, pridržujoč si, da ustavi delo še v ostalih rudnikih, ako ne bi prišlo v doglednem času do sporazuma med njo in vlado.
Na podlagi tega se je vršila v nedeljo, dne 5. t. m., izredna seja upravnega odbora Del. zbornice. Upravni odbor je izvolil iz svoje srede permanentni odbor, ki je takoj naslednji dan interveniral pri rudarskem glavarstvu, velikemu županstvu, Trgovski in obrtni zbornici ter g. ministru Puclju z namenom, da dobi točna pojasnila o vsej stvari, da opozori merodajne či-nitelje na obupen gmotni položaj, v kojega je pahni! nenadni ukrep na tisoče delavcev, in doseže pri njih, da ukrenejo takoj vse, kar je potrebno v zaščito bitnih interesov delavstva.
Vlada je v sporazumu z ministrom prometa sklenila, da odpove Trboveljski premogokopni družbi vsako nadaljno dobavo premoga, ker noče znižati cen premoga kljub temu, da je z redukcijami delavstva in z zmanjšanjem njegovih mezd znatno znižala svoje režijske stroške. Na drugi strani pa hoče vlada izločiti vse posredovalne agente in družbe, ki zvišujejo cene premoga in omogočajo korupcijo. Kakor je ta namen tudi z našega stališča dober in umesten, moramo vendar protestirati proti načinu, kako skuša vlada ta namen doseči. Dejstvo je namreč, da vlada o svojem koraku ni jasno informirala javnosti in zato je navidezno javno mnenje na strani družbe. Udarec, namenjen družbi, je zadel delavstvo: Na tisoče rudarjev je bilo vrženih na cesto brez zakonite odpovedi, nevedoč, ali bodo
darji, pa mora energično pokazati javnosti, vladi in TPD, da tako ne gre več dalje in da je potrpljenja konec.
Na poziv Strokovne komisije so bili storjeni prvi koraki v smeri intervencije pri raznih uradih in oblastih. Delavska zbornica je takoj pozvala upravni odbor na sejo, kjer so se sprejeli važni sklepi. V Beogradu se zglasi delegacija Delavske zbornice, da na licu mesta, to je v resortnih ministrstvih zahteva, da se začne v rudnikih spet delati in ugotovi dejanski stan. Na drugi strani se je posvetoval tudi odbor Strokovne komisije o protestni akciji vsega delavstva v Sloveniji. Sklicalo se je protestne shode po vseh večjih industrijskih krajih Slovenije: V Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Hrastniku, Celju, Črni, Gu-štanju. Izdali so se letaki in poslala so se navodila na vsestransko akcijo, ki ne sme pojemati, marveč se nadaljevati in stopnjevati do uspeha.
Zdramiti moramo delavstvo in ga privediti v disciplinirano jako borbo! Delavstvo mora vedeti, da ga jadikovanje ne bo rešilo, marveč energičen boj proti nečloveškemu ravnanju špekulantov in korupcijonistov. Naš boj velja vsem, ki so povzročili to katastrofo.
mogli uveljaviti pravico do zakonite odškodnine. Prizadeti pa so tudi najširši srednji sloji obrtnikov in malih trgovcev, ki so absolutno odvisni od rudarskega življa.
Komaj se je bilo posrečilo preskrbeti delo brezposelnim, ki so bili prizadeti po zadnjih redukcijah, se že zopet pojavlja kriza, ki ne bo občutno prizadela samo delavca, temveč vse naše gospodarstvo. Povdariti je dejstvo, da je v rudarskih revirjih beda na vrhuncu. Rudniško delavstvo se nahaja vsled nizkih mezd v težavnem gmotnem položaju. Življenske potrebščine kupuje večinoma na kredit, se zadolžuje, ne vč pa, kdaj se mu bo zboljšalo ekonomsko stanje v toliko, da bo moglo pokriti svoje dolgove. In končno ne smemo prezreti činjenice, da bo družba v slučaju sporazumlje-nja med seboj in vlado skušala doseči pokritje svoje momentane izgube s tem, da zniža delavske mezde.
Delavska zbornica smatra za potrebno, da na podlagi teh ugotovitev opozori vlado in vso javnost na nevarnost velikih krivic, ki prete delovnemu ljudstvu, in na težke posledice, ki bi jih mogel roditi obup tiso-čev brezposelnih, ako v doglednem času ne pride do zadovoljive rešitve.
Delavska zbornica bo ukrenila vse, kar je v njeni moči, da zaščiti delavstvo in mu pribori povrnitev vse škode na mezdah, povzročene vsled nenadne protizakonite odpovedi. Paz-no bo tudi čuvala nad tem, da v slučaju znižanja cen premoga ne pride do ponovnih redukcij na delovni sili in plačah.
Delavska zbornica poživlja delavstvo v rudarskh revirjih, da ohrani mirno kri, ker bo skupno z vserni strokovnimi organizacijami stala na braniku delavskih interesov. O vseh svojih nadaljnih korakih bo informirala rudarje in ostalo javnost potom časopisja in na shodih, ki so se že in se bodo vršili ta teden v vseh večjih krajih Slovenije in na kojih bodo podali referenti točna pojasnila v vsej zadevi.
Slovensko delavstvo protestira.
Slovenskemu delavstvu in slovenskemu gospodarstvu sploh grozi strašna katastrofa. Že teden dni so naši rudarji brez dela; od srede naprej je delo ustavljeno celo v Trboveljskem rudniku. Nad 7000 rudarjev je ostalo brez zaslužka, v rudarskih hišah vlada najmračnejši obup, najčrnejše pomanjkanje. Prve dni so se prizadeti delavci tolažili z nado, da ima ta ustavitev dela le značaj trenutnega protesta proti nenadni vladni odpovedi dobav; po neuspelih intervencijah pri vladi, po vsem njenem brezbrižnem zadržanju, se pa oprijemlje izstradane mase bolj in bolj grozni občutek, da je že vse izgubljeno, da so žrtvovani, uničeni, da so obsojeni s svojimi družinami vred sigurni smrti. Tako desperatni in deprimirani niso bili naši rudarji še nikoli, toda motijo fc poklicani činitelji, ako mislijo, da ravno vsled tega lahko preko izčr-Panih ih izbičanih teles in zlomljena “Porne volje naših rudarjev: gorje, če 8 .P^fžena in izstradana masa vzp amti, ie se njen brezmejni obup pretvori v divji bes! Prav nič ne bodo v tem slučaju zalegle od policijske skrbne vlade skrbno sestavljene in ponosno naznanjene inštrukcije policijskim m zandarmerijskim oblastvom.
Vlada bo morala v tem slučaju vendar dati rudarjem dela in kruha!
Naše organizacije so ko j po naznanjeni ustavitvi organizirale obsežno javno akcijo. Delavska zbornica je tudi, kakor smo že zadnjič javili, inter venirala povsod, izbrala permanentno komisijo, izročila vladi spomenico, odposlala še posebno deputacijo v Belgrad, apelirala na vso javnost in na vse korporacije, da se njeni akciji pridružijo — sklicali so se poleg tega tudi številni javni shodi v rudarskih revirjih — v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju itd. — javni shodi se pa bodo vršili v nedeljo tudi v Ljubljani, v Mariboru, v Celju in sploh po vseh važnejših krajih, da se pokaže Bel-gradu, da je v tem skrajno opasnem trenutku, ko preti Sloveniji resnična pogibelj, vsa poštena javnost ene misli in ene volje.
Nedeljski shodi morajo po impozantni svoji udeležbi in složnosti izpričati. da se belgrajska vlada moti, ako misli, da je slovensko ljudstvo pripravljeno prenašati do kraja vse mogoče kaprice, vsa mogoča nasilja in vsakojake špekulacije in eksploatacije. Dosti je tega! Umreti nočemo!
Dajte rudarjem dela in kruha!
Vsi na shode, vsi v boj!
fifržite	se	star
in uporabljajte se nadalje das/no preizkušeni
Prarafranckov kavni pridatek
"Ib pocenjuje kavo, jo krepča in ji daie dober okus. ludi k žihj spada neobhodno Ravi Franck.
Hali shodi v irhooellskem revirju.
Trbovlje, 8. septembra.
V Trbovljah, Hrastniku in Zagorju so se vršili danes javni protestni shodi, na katerih so govorili naši so-drugi ter zastopniki narodno socialističnih organizacij. Shodi so potekli soglasno in so bili zgovoren dokaz discipline in solidarnosti. Navzoči so glasno zahtevali, da se mora pričeti čimprej z delom, pa bilo to trboveljski družbi in belgrajski vladi prav ali ne. Na shodih so govorniki poročali o dosedanji akciji Del. zbornice in delavskih organizacij v korist odpuščenih rudarjev ter o nadaljnem delu in boju, ki ga bo treba toliko bolj energično voditi, kolikor bolj se bo vlada upirala rudarski zahtevi po delu in plači. Vlada se igra z delavska eksistenco in Trboveljska družba tudi. — Rudarji in sploh vse delavstvo brez razlike, se bo borilo za svoj obstanek z vsemi sredstvi in do poslednjega moža.
Ti shodi so pokazali, da vlada med delavstvom popolna solidarnost in da bo to delavstvo v skrajnem slučaju znalo energično nnastopiti.
Pred sploSno ostaoltvljo ru-darsk. obratovanja o držuul?
V listu »Die Borse« čitamo, da so privatne premogdkbpne družbe izadnje čase vsled angleškega štraj-ka prodajale državi premog po višji ceni in da hoče TPD predlagati sedaj vsem lastnikom privatnih premogo-kopnih družb v državi, da naj v znak protesta proti nenadni vladni odpovedi dobav ustavijo obratovanje v vseh privatnih rudnikih v državi. Če se ta namera izvede, bodo bližnje dni na cesti sploh vsi rudarji v državi, razven onih, ki delajo v drž. rudnikih. Sploh so navedbe v listu »Die Borse« zelo zanimive, v nekaterih pogledih naravnost senzacionalne, Tako n. pr. trdi ta list, da hoče vlada, odnosno ona skupina kapitalistov, ki jo vlada protežira, dobiti večji in večji vpliv v TPD, katera da je danes v rokah Srednjeevropske Lan-derbank. V tem grmu torej tiči zajec. Da se izpodrine eno kapitalistično skupino ins namesti pri obsežnih železnih blagajnah Trboveljske družbe drugo, morajo rudarji na cesto, morajo stradati, morajo poginiti.
Pa se bo znal tudi rudarski proletariat postaviti po robu. Samo pazite!
Strankin pokrajinski zbor.
Misli sodr. Grčarja k točki' 3. dnevnega reda o strankinem položaju in smernicah
bodočega dela.
I.
Oblika današnjih evropskih držav je meščanski demokratizem. Demokratizem, t. j. izraz volje večine, je bilo orožje, ki ga je postavila buržo-azija proti absolutizmu in fevdalnemu redu. V tem boju je zmagala, polastila se državnega ustroja iti organizirala novo državo na podlagi demokratieneda parlamentarizma. Postavila je nov nauk o samovladi parlamenta kot v prakso privedeni samovladi ljudstva, pred katero se ima kloniti vsak posameznik-držav-ljan, vsaka skupina, vsak družabni razred. Izraz demokratične državnosti je meščanski demokratičen parlament z parlamentarično vlado.
V razvojno dobo take države spadajo početki proletarskega razrednega gibanja in političen demokratizem je postal tudi sredstvo
proletarskega razrednega boja. Bur-žuazija je s pomočjo demokratizma postavila svoje razredno gospodstvo. l udi proletariat stremi za teni, da si pridobi odločilen glas v državnem ustroju zaradi ufešničenja 'Svojih ciljev. V to svrho se poslužuje istega orožja, kakršnega se je posluževala buržuazija pred svojo zmago napram absolutizmu. Zato buržuazija sedaj razbija orožje, ki ga je skovala sama. Danes govorimo o bankrotu demokracije in dejanski se ta kriza izraža v slabosti na demokratično parlamentarični državi nastalih meščanskih vlad, ki se zelo redko opirajo na enotno voljo večine, temveč so izraz kompromisov med socialno si nasprotnimi silami, malo stabilne koalicijske vlade ali pa med parlamentarnimi frakcijami 1 ovirajoče manjšinske vlade. Enih in drugih znak je slabost.
Z zlomom vojne se je pri nas obrazovala meščansko-demokratična država. Z ustavo je ustanovljena oblika ustavne, parlamentarne in nasledile monarhije. Uveljavil se je princip polne politične demokracije. Buržuazija pa je ta princip izrabila za utrditev svojega popolnega razrednega gospodstva. Da očuva to, tudi ona danes razbija princip demokratizma, a da to orožje v rokah proletariata vtopi, prikazuje demokracijo kot propalo, se odreka demokratičnemu principu samouprave in poskuša demokracijo nadomestit) z diktaturo svoje misije si zavedajoče manjšine.	r
Ako je v interesu buržuazije, da zavrže princip demokracije, pa je v interesu delavskega razreda, da se temu orožju ne o\lrečQ,
II.
Kriza demokratizma, kakor jo prikazuje meščanstvo, je prevara. Buržuazija pač izraža svoje razredno gospodstvo z parlamentarnimi sklepi, utemeljeno pa to gospodstvo ni v njih, temveč je oprto na moč izvenparlamentarične organizacije buržuazije. na političnem, na gospodarskem in nsP kulturnem polju. Ta rnoč obseza. vladne organe,, in samoupravna telesa, šolo, cerkev, tisk, in podvrže svojemu vplivu tako volil-ce kakor izvoljene 'poslance.
Skoraj je na ta način počela buržuazija istovetiti svoje razredno gospodstvo z demokracijo in državo. Samovlada1'' parlamenta postaja samo zastor, za katerim se skriva neomejena diktatura kapitalizma. To gospodstvo in demokracija pa ni eno, Potom . demokracije je pričel prihajati tudi proletariat do naraščajoče razredne moči. Zato je sedaj buržuazija politično demokracijo zavrgla. S tem pa je zavrgla samo sredstvo, ,s katerim je -dosedaj izražala sv.yje' gospodstvo, ni pa se odrekla ostalim koreninam svoje moči, svoji izvenparlamentarični organizaciji na političnem, gospodarskem in kulturnem polju.
Iz tega sledi, da je tudi proletariatu slediti za nasprotnikom na bojno, polje. Kot samostojna razredna sila ima organizirani proletariat izkoriščati demokratične naprave. — S. S. J., kot predstaviteljica stremljenja za realizacko proletarskega razrednega gospodstva na znotraj in
napram mednarodnemu svetu, mora prevzeti nalogo, da to izkoriščanje izvede v kombinacijo njene akcije z onimi strokovnih, gospodarskih in kulturnih organizacij, da veze med njimi utesni in delovanje usmeri, ta,-ko, da bodo kljub različnemu udejstvovanju postale izraz enega samega močnega razrednega gibanja.
Predpogoj vsake koordinacije pa je izvedba zdravih, močnih in v ideologiji proletarskega demokratizma izšolanih organizacij.
Z proletarsko demokracijo se bo postavila nasproti vladajočemu razredu'nova razredna sila, ki bo sposobna in dovolj jaka za nadaljuo vodstvo razrednega boja.
III.
Fašizem uporablja meščanstvo za izvedbo svojega cilja, zadušitev demokratičnega parlamentarizma. Fašizem ni ideja, on je samo sluga meščanstva. Proti njemu se ne more boriti z idejnim orožjem. Proti njemu postavlja proletariat lastne o-branibne organizacije, ki imajo pobijati fašizem z njegovim lastnim orožjem. Pri nas je to naloga .UDR, katere organizacije je izpopolniti ojačati in poglobiti.
■ ■       —
Odprto pismo
na velikega žujJana Ljubljanske oblasti, gospoda dr. Baltiča.
Trbovlje, 5. sept. 1926.
Znano Vam je gospod veliki župan, da bojujejo trboveljski občani že več let boj za zakonito stanje v troo-veljski občini, to je boj proti večnim gerentom in njih gospodarstvu. Trboveljski občani se čutijo dale^ zapostavljeni za drugimi občani, ker njih volja ne pride do veljave Kljub zako-
Oposarjato se, da eden pai nogavic s žigom in mamki) (rdečo, modro ali slato)
*WJu6*
traja kakor Štirje pari dragih) Kupite eden par In prepričajta te. — Nogavice brea ligi .ključ* ao ponarejena
64
Jack London:
Železna peta.
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
Z delavci je živel v tovariških odnošajih in bil domač v mnogih rodbinah. Bil je pri takih prilikah uslužen in to mu je bilo v kratkočasje in raziskovanje. Ko se je vračal domov, je bil razigran in je dobesedno brbljal o neštetih svojih najnovejših dogodkih. Bil je popoln znanstvenik.
Nikakor mu ni bilo potrebno, da bi kaj delal, ker Ernst je zaslužil s svojimi prevodi dovolj, da smo vsi trije lahko živeli. Ali oče je moral slediti svojemu priljubljenemu fantomu in soditi po delu, ki ga je opravljal, je bil to proteičen fantom. Nikdar ne pozabim tistega večera, ko je prinesel domov svojo krošnjo, obstoječo iz trakov za čevlje, naramnice, pa tudi ne trenutkov, kadar sem šla v trgovino, da nakupim nekatere koloni-jalne stvari, on pa je čakal na me. Zato me pozneje ni presenečalo, ko je cel teden opravljal pri gospodarstvu nam nasproti posle postreščka. Bil je zaposlen kot nočni čuvaj, prodajal je na ulicah krompir, lepil je etikete v neki trgovini za konzerve, bil razuašalec v neki tovarni za lepenke, nosil je pri nekem oddelku družbe za gradnjo cestne železnice vodo. Pridružil se je ravno društvu pomivačev, ko je ono bankrotiralo.
Najbržc ga je primer škofa, kar se tiče obleke, vzpodbujal, ker ie nosil cčnene bombaževe srajce in hlače opasane z ozkim pasom. Ali pri vsem tem je vendar ohranil navado prejšnjega
življenja in prišel k večerji vedno lepo oblečen.
Povsod, kjerkoli bi bila z Ernstom, bila bi srečna. Ali očetovo veselje pri teli naših spreme-jijenih razmerah je mojo srečo povečavah).
»Ko sem bil fante,« je govoril oče, »sem bil zelo ukaželjen. Hotel sem dozuati postanek in zvezo vseh reči. Zato sem se tudi lotil fizike. In še danes sem ravnotako ukaželjen, kakor v mladosti, in ta želja po nauki je, ki mi ustvarja življenje dragoceno.«
Včasi je poskušal svojo srečo na zapadu tržne ulice, v kraju trgovin in gledališč, kjer je prodajal časopise/opravljal posel kažipota in odpiral vratiča kočij. Tam se je nekega dne srečal z Wicksonom, za katerim je zaprl vratiča. Z.veliko veselostjo nam je pripovedoval dogodek tistega večera.
»VVickson me je ostro pogledal, ko sem zaprl za njim vratiča in zamrmral: »Naj boni p rok le t o Natančno tako je rekel. Njegov obraz je bil rdeč in bil je tako zmeden, da je pozabil dati napitnino. Ali moral si je kmalu opomoči- Zakaj kočija še ni bila petdeset korakov proč, ko se je obrnila in obstala pred mano. VVickson se je nagnil iz okenca.
»Profesor,« je rekel. »To je preveč. Kaj naj storim za vas?«
»Zaprl sem vratiča za vami,« odgovorim. »Zato se daje navadno desetica.«
»K vragu,« je zasopihal. »Mislim nekaj, resničnega.«
Mislil je gotovo resno — glas vesti ali takega nekaj; in tako sem za trenutek premišljal.
»Mojo hišo mi vrnite,« sem rekel, »in moje akcije v Siarra predilnici!««
Oče je obmolknil.
»Kaj je odgovoril?« vprašam z napetostjo.
»Kaj naj odgovori? Nič. Ali jaz sem rekel: »Upam, da ste srečni.« Pogledal me je čudno. »Povejte, ali ste srečni, vprašam?!«
Ukazal je kočijažu, naj vozi in se je odpeljal z divjo kletvico, bi ni mi dal desetice, še manj pa moje hiše in moje premoženje. Kakor vidiš, dušica, da vedno spremljajo prigodno kariero tvojega očeta razočaranja.«
hvtako je ostal oče v Peli ulici, ko sva midva z Ernstom odšla v VVashington. Do odločilnega konca je stari običajni red izginil in odločilni konec je bil bližje, kot sem si mogla misliti-Zoper vsa pričakovanja se socialističnim poslancem v kongresu ni delalo zaprek. Zasedli s° nemoteno svoja mesta. Vse je šlo gladko in smejala sem se Ernstu, ko je označil to kot suid predznak.	_	..
Našla sva naše socialistične prijatelje a-upljive, optimistično se zanašajoče na svojo n c in v to, kar imajo izvršiti. Nekateri od kmečkih zvez, ki so bili izvoljeni v kongres, so pomnožili našo moč in skrbno izdelan delovni progiam je bil podan skupno. Ernst je glasoval zvesto m s povdarkom, ni pa se mogel vzdržati, ua bi tuin-
tam pripomnil:
»Ako bo trebalo udariti, spomnite se me, da so kemične miksture boljše nego gola pest.«
Nemir se je začel se le s »kmečkimi zve-zarji; v raznih državicah, kateic so pri zadnjih volitvah pridobil!. Bilo je ducat državic, ali izvoljeni poslanci niso mogli nastopiti svojih, mest. Stari poslanci so se protivili odložiti svoja mesta. Bilo je zelo priprosto.
nu in ustavi. Trboveljčani imajo ;amo dolžnosti, nikakor pa nobenih pravic. Trbovlje nima že od leta 1918 legalno izvoljenega občinskega zastopa. Zadnje volitve so se izvršile 1. 1912, pri teh volitvah izvoljen občinski za-stop je vodil posle do prevrata, to je do oktobra 1918. Če se je kdo oddahnil biča Habsburških tiranov, so bili to gotovo Trboveljčani, ki so z veseljem pozdravili novo državo, v nadi, da so se vendar otresli mačehe Avstrije in postali svobodni narod, vsaj v toliko, v kolikor je to po zakonu in ustavi mogoče. A doživeli so kruto prevaro. Takoj ob prevratu je postavila vlada gerenta, ti gerenti so se potem menjavali, tako da smo imeli tekem teh 8 let devet gerentov, t. j. vsakih 9 mesecev novega.
Vsak gerent je ob natopu izjavljal, da je zato prišel na to mesto, da izvede volitve. Vendar je na to obljubo kmalu pozabil in se je pridružil onim, ki so iskali vzrokov, da onemogočijo volitve, bodisi iz osebno egoističnih ali zagrizeno strankarskih razlogov. Ko so pa trezni občani, ko-jim je bil blagor občine in občanov
pri srcu, videli, da se nič ne giblje in pripravlja za volitve in so nevoljni pričeli protestirati proti takemu zavlačevanju in proti gerentstvu, je vlada vsakokrat obljubila, da bo razrešila gerenta in poslala drugega, da pripravi vse za izvedbo volitev. In ta igra se je ponavljala skozi vsa leta. Šele lansko leto v oktobru je vlada ponovno imenovala 30 sosvetnikov iz vseh slojev občanov in imenovala za gerenta g. Voduška, šolskega ravnatelja v pokoju, z izrecnim povdarkom, da je to volilni sosvet in da so volitve razpisane za dne 28. marca 1926. Vsi pošteni občani so se tedaj oddahnili, saj je bilo v&e občinsko gospodarstvo v popolnem zastoju. Jasno je, da noben gerent nima tiste volje do dela in zaslombe kakor izvoljen župan z izvoljenim odborom.
Kajti vsak gerent samo čaka, ke-daj ga bo vlada odpoklicala, in mu zato ne kaže, podvzeti kako važno in koristno stvar, četudi bi sam želel. Na interpelacijo, zakaj se to in ono ne izvrši, odgovori: to naj izvrši občinski odbor. Ta odgovor se ponavlja kot amen v očenašu. No, klub nejevernosti zagrizencev, so se volitve dne 28. marca t. 1. vendarle izvršile in znano Vam je, kako so izpadle. Namreč tako, kot je bilo pričakovati: trezno in pošteno delavstvo je zmagalo. Kako tudi ne. Saj štejejo Trbovlje 95 odstotkov delavstva. Do tu je torej Avar popolnoma v redu — še celo po atr-dilu merodajnih faktorjev. Dne 8. aprila t. 1. so se pa izvršile volitve župana in obč. svetovalcev, ob navzočnosti srezkega poglavarja. Izvoljeni so bili pri tej priliki s. Ignac Sitar za župana, s. Vinko Grabner za prvega svetovalca, tri mesta obč. svetovalcev so dobile druge nedelavske stranke, in sicer je ta mesta delavstvo prostovoljno odstopilo, 9 mest v občinskem starešinstvu je pa samo zasedlo. Da bi kaka druga stranka bolj lojalno postopala, če bi dobila od 37 odbornikov 23, dvomimo; prav gotovo bi ne bilo nobene meščanske stranke, ki bi dala delavstvu samo en glas, če bi dobila tako večino kot jo je pri nas dobilo delavstvo.
Mi smo to storili, da damo tudi drugim strankam priliko sodelovanja in kontrole. Takoj drugi dan pa smo slišali od strani delavskih neprijate-ljev, da je prvi svetovalec komunist, da je večina starešinstva komunistična itd. Kljub temu, da vedo vsi, da so imeli komunisti pri volitvah svojo listo in da se je bila ljuta borba med Združeno delavsko listo in Delavsko kmečko listo ali blokom. Ti delavski neprijatelji so povdarjali pred volitvami, da je Združena delavska lista, lista Kristanovcev in Korunovcev, izdajalcev proletariata, itd. ker so ra-F.^ali, da bo lista propadla. Po vo-t t?1 S0 Pa Pos^a^ delavci komuni-S !j-L-er se nas je hotelo pri Vas gosp.
\e 1 1 žuPan oblatiti. Dobili smo utis,
. a S f nasedli tem časopisnim vestem
in zahrbtnim intr;gam	•
osp. veliki župan! Odkar se je
oglasda pn Vas deputacija zaradi potrditve izvol,enih, je že minulo tri mesece. Ob tej priliki ste zatrjevali, da
r,i nikakega ugovora proti volitvam in da so se izvedle popolnoma po zakonu. Na vprašanje, kedaj bomo potrjeni, ste obljubili, da bo stvar rešena v teku 48 ur! Od takrat je že minulo tri mesece, a cela zadeva še vedno čaka rešitve! Kaj je z Vašo besedo, gosp. veliki župan?
Veliki župan! Verjemite, da je *o Vaše postopanje kvarno in da jemlje čuvarju zakona ugled. V koga naj še državljani verujejo, če ne jv naj višje postavljene funkcionarje, za katere bi moral biti zakon, steber države, svet. Zato zahtevamo, da Vi, veliki župan, storite svojo dolžnost, da se to protiustavno in protizakonito stanje v Trboveljski občini enkrat neha, da pride do rednega gospodarstva in da se uveljavi neokrnjeno načelo občinske samouprave, ker v nasprotnem slučaju se bo začela združena ponovna borba proti gerentom in njehovemu gospodarstvu.
Za Klub občinskih odbornikov Združene delavske liste:
Pliberšek Franc	Iv. Krušič
tajnik.	predsednik.
(Opomba: Prosimo vse slovenske časopise za ponatis gornjega pisma, seveda one, ki se ne strinjajo z protiustavnimi razmerami v obč. samoupravi.)
Čestitke.
Na sedanjem zasedanju Društva narodov je govoril tudi »maš delegat Jovanovič, ki je »sijajno« zagovarjal znano jugoslovansko tezo proti podelitvi begunskega posojila Bolgarski. Ta svoj »sijajni« zagovor je oprl na modro trditev, da je Jugoslavija proti posojilu zgolj zaradi tega, ker želi, da se sklene tudi za Balkan posebna Lacarnska pogodba. Logika tega govora je precej pešala in Wan-dervelde, Briand in Chamberlain, ki niso ravno od včeraj, so se tej Jovanovičevi bistroumnosti divili in so tej svoji zadivljenosti dali takoj primerni izraz s tem, da so govorniku čestitali, češ, da kažejo Jovanovičeve izjave znaten preokret v smeri miroljubne politike na Balkanu, le to da jim ne gre v glavo, čemu se potemtakem naša Vlada protivi intenziviranju železniških prog v drugih balkanskih državah.
Te čestitke so bile pristno dipio-ma,!she naravi in štila in v zunanjem političnem delovanju Brianda in Chamberlaine je mnogo takih in enakih nedoslednosti, vendar je vredno, da se ta diolomatična »gaffe« našega diplomata zabeleži, saj je menda baš spretnosti naše diplomacije pripisovati, če so v zadnjem času zunanje politične akcije Ljapčeve krvoločne Bolgarske znatno poskočile. Da je Wandervelde dal modro in dobro obetajočo Jovanovičevo izjavo celo orotokolirati, je tudi v redu in ima. bogme. svoj posebni pomen.
Naša diplomacija vrši izborno svoj posel celo pod velečastnim predsedstvom gospoda Ninčiča.
Tej in tako velezaslužni in modri diplomaciji bo sedaj menda častital še stari Pašič.
Sprejem Nemčije v zvezo narodov.
Nemčija je bila torej končno sprejeta v Zvezo narodov. Pozdravila sta ta sprejem Beneš in Ninčič, in nemška delegacija *je že v Ženevi, da slovesno vkoraka kot polnopravni član društva narodov v razkošne dvorane Zvezine palače. Nemčija je dobila svoj sedež v glavnem svetu, in je s tem končno tudi zaključen težki spor za sedeže. Pravijo, da se s tem začenja nova doba miru in procvita za evropske narode. Tudi mi si želimo miru, dela in blagostanja, vendar bodo dogodki kmalu pokazali, ali preveva v kapitalističnih državah resna miroljubna volja, ali gremo nasproti dolgi dobi sprave ali pa novim še hujšim vojnam.
iz stranke SSJ.
Opozarjamo ponovno vse krajev-ne organizacije SJJ, da priglase vsaj do srede dne 15. t. m. pokrajinskemu odboru svojo udeležbo na strankini konferenci, ki se bo vršila v nedeljo, dne 19. t. m. v Celju, ker bi sicer ne bilo mogoče poslati pravočasno vabil izvoljenim udeležencem. Upravnemu odboru je sporočiti tudi do istega dne posebne predloge in nasvete.
Vsekakor toplo priporočamo, da se konference udeleže vse organizacije, ker ima konferenca v tem najvažnejšo nalogo, da se organizatorič-no prenovi ter vrne k bolj aktivnemu razrednemu političnemu boju. Na vseh koncih in krajih nas čaka polno dela, ki se ga po težki krizi sedaj s svežimi in neustrašenimi silami lahko poprimemo.
Iz kraj. organizacije SSJ v Maribru. V
torek, 14. ,t. m. se vrši v Ljudskem domu sestanek vseh strankinih članov. Na dnevnem redu so predpriprave za kongres naše stranke v Celju in volitve delegatov. Obisk je za člane obvezen. — Odbor.
Omlodlnskl socialistični pokret
Na posebni konferenci v Amsterdamu, ki se je vršila nedavno, so razpravljali zastopniki Socialistične omla-dinske internacionale in Delavske športne internacionale o potih in sredstvih za tesnejše sodelovanje teh dveh delavskih mednarodnih organizacij. Socialistično delavsko internacionalo je zastopal Krispien. Konferenca je končala z delom v popolnem soglasju obeh skupin, da je več skupnega dela v interesu socialistične propagande in vzgoje med mladino potrebno, in da bo večja kooperacija v korist organizacijama.
r
Dobrota
in okrepčava
Vsako novo umivanje z Elida-Shampoonom je novo,, prijetno iznenadenje.
S svežostjo in vonjavo oživljeni živci glave obude dobro voljo in povečajo de» lozmožnost.
Elida^Shampoo očisti ne samo lase, ampak tudi kožo na glavi, pre« preči tvoritev prhljajev in Vas tako reši jako nadležnega zlega. Lasje postanejo mehki in voljni ter se dajo lahko počesati.
Rabite torej vedno
Tako je prav. Ogrska vlada bo izpustila proslulega falsifikatorja francoskih frankov, princa Windisch-gratza iz zapora in ga poslala v sanatorij, češ, da je sanatorija bolj potreben kot zapora. Tako je prav. Windischgratzove prisotnosti v zaporu se namreč stalni jetniki, ki so večinoma le navadni proletarski tatovi močno sramujejo. Zdi se jim, da Windischgratz ne spada v njihovo pošteno družbo,
S H A M P O O
jtiRjslov, d. d. Georg Sdiicht, Osijek. Oddelek *ELIDA«.
Pošljite mi brezplačno originalni zavojček EIi da -»Sha m poo
4/1'
Ime:.....
Naslov:.
Prosimo, da vtaknete ta odrezek v kuverto, katero naslovite
kot tiskovina
Dnevne novice.
je najboljša žitna kava!
V radikalni stranki vre. Pašič se namreč bliža Cavtatu in s tem Bel-gradu, pa ni vrag, da bi se sveta jugoslovanska zemlja ne tresla. Iz-gleda, da bo topot stari Zaječarin temeljito obračunal s svojimi radi-kalskimi somišljeniki, ali vsaj skušal obračunati. Zato, je skrbni Uzuno-vič močno vznemirjen in je od samega vznemirjenja pozabil povedati še enkrat, da je vse dobro in vse prav. Huda prede tudi Maksimoviču, kateri že ne ve več, kako in kaj in čemu se je Nastas Petrovič vrnil v radikalno stranko in zakaj tišči sedaj v njegovo ministrstvo za notranje stvari kakor kozel na vrt. Če so že sedaj redovi v radikalni stranki tako zrahljani, kaj bo šele, ko se Pašič resnično pojavi v Bel-gradu, morda celo v spremstvu svojega po nedolžnem ©klevetanega sina Radeta. Naša politična situacija se je začela na vsak način resno reševati, in če pojde v tako brzem in resnem tempu naprej, bomo prihodnje leto že vedeli, ali je Pašič že zdrav, ali so se radikali kaj skregali, ali je Uzunoviču še vedno dobro in ali se bo vobče še kedaj sklicala narodna skupščina. Naša državna, vladna in narodna stvar je v najboljših rokah in nam ni treba imeti nobene skrbi.
Proračun je previsok, je rekel celo Pašič in s tem stopil tudi on v vrste opozicionalcev. Če se bo vodila opozicija proti vladnemu proračunu s Pašičem na čelu, je zmaga gotova. Stari Pašič se je na vsak način na svoja siva leta proslavil tudi kot dober humorist.
Potegom Uzunovič je na Bledu izjavil novinarjem, da se morejo dra-ginjske doklade drž. nastavljencem še povišati — ako se zniža državni budžet. To izjavo je lahko dal brez
strahu za bodočnost, saj je vedel, da se budžet še dolgo ne bo znižal in da je baš iste dni ministrstvo financ izdalo tolmačenje, po katerem se smatra redukcija uradniških doklad za definitivno. Gospod Uzunovič je vsekakor z ono svojo izjavo pokazal, da se dobro razume vsaj na potegavščine.
Volitve v Trgovsko in obrtno zbornico. Zagabi se resnemu človeku če opazuje tak volilni boj, kakršen se bije seda, za Trgovsko in obrtno zbornico za Slovenijo v Ljubljani. V vsem i,U ,čltamo s_k°ro samo jeremijade o spletkah, o intrigah, opravljanje in obrekovanje. In tak volilni boj vodi med seboj elita buržuazije v Slove-niji. Namesto programov — babje zmerjanje, to je volilna poralo strank, ki pravijo, da so politično izobražene, zrele, napredne in ki hočejo rešiti »slovensko« obrt in industrijo s centralizmom ene z avtonomizmom. Mi nimamo na teh volitvah direktnega interesa, dasi uvidevamo, da ?e gospodarstvo v Sloveniji nedvomno zaradi nerodne državne gospodarske politike, ki so jo uvedli radikali in demokrati, v težkem položaju. Delavstvu namreč tudi ne more biti vseeno,: če se uničuje pri nas industrija, ne more mu biti vseeno, če je preobloženo z direktnimi in indirektnimi dav- : ki, toda boj proti vsem tem nedostat-kom se more voditi le z gospodarskim programom, ne pa z obrekovanjem in' denuncijacijami, ne s fopanjem in.demagogijo, ker le zdrava gospodarska načela splošnega interesa, so podlaga? dobremu narodnemu gospodarstvu. Teh dobrih strani volilni boj v Trgovsko in obrtno zbornico nima. Razmišljal sem te dni o teh volitvah, pa sem jasno uvidel, da je ta metoda volilnega boja pri nas navadna. Vse meščanske stranke vodijo tu-
di politične boje po isti metodi in :a-raditega se prav nič ne čudim, če so . zadnja leta zanesli gotovi elementi iste načine političnih bojev tudi med delavstvo. Iz teh volitev se mora delavstvo le učiti in spoznavati, kako silno je pokvarjena tudi buržuazija v Sloveniji. V volilnih bojih se najbolj pokaže gniloba teh strank, ki bodi nam v resen opomin, da se mora delavstvo vrniti k programatičnemu političnemu delu ter opustiti vsakršne bedaste osebne boje, da ostanemo edino resna programatična stranka, ki bo lahko s svojo zdravo politično izobrazbo ustvarila predpogoje za resno delo in politični vpliv proletariata.
Kongres pravnikov se vrši v Ljub ljani. Udeležba je prav velika in tudi predlogov ne manjka. Naše pravo naj bi se preosnovalo, zakoni izenačili — mnenja o tem so pa presneto različna, in kar je najhujše, večinoma silno reakcionarna. Pravna veda in praksa je v drugih kulturnejših državah zadnja leta močno napredovala, in se zlasti v pogledu smrtne kazni, žalitev dostojanstvenikov, kriminalistike, svobode tiska in zborovanja itd. močno podemokratila in počlovečila. Le pri nas tičimo še v mračnem mišljenju, da more drako-nično, z nekim navideznim zakonitim pravom utemeljeno nasilje rešiti nas vseh težav. Ta pravniški kongres bi moral, če bi hotel prav začeti svoje delo, najprej protestirati proti splošni nezakonitosti, ki je postala že nekaka osnovna pravniška praksa. Zahtevati bi moral nadalje ukinitev zakona o Zaščiti države, novega tiskovnega zakona, smrtne kazni in drugi čedni kup zakonov in sodnij-skih tolmačenj, ki že niso več pravo in zakon. Pomagati bi moral zanesti tudi v naše sodstvo one moderne izkušnje in dognanja, ki se zmagovito uveljavljajo v vseh res kulturnih državah.
Kongres hišnih posestnikov se je
vršil v Ljubljani in na njem so se eksploatirani in dobrosrčni hišni posestniki izbesedičili tako, da so za neki čas lahko mirni in potolaženi. Za pomoč so privlekli iz nemškega Dunaja tudi nekega zastopnika dunajskih hišnih posestnikov, ki so, kakor znano, istotako veliki reveži. Ta Dunajčan je predaval o pogibelji, ki preti hišnim posestnikom vsled socialistov, ki jih hočejo menda natakniti vse po vrsti na kol, njihove hiše pa zažgati itd. Na vsak način so pa naši hišni posestniki s pritegnitvijo dunajskega zastopnika pokazali, da se v borbi za svojo sveto prava oklenejo, če treba, tudi sovražnih Nemcev in ne vidijo v tem nobeno izdajstvo, kar je sicer tudi prav in v redu, saj so vsaj v tem pogledu postali bolj internacionalni, bolj socialistično razpoloženi. Vse so povedali hišni posestniki na svojem kongresu, le to ne, kam naj pojdejo delavci in siromašni sloji in kako naj plačujejo visoke najemnine, če se zakon o zaščiti najemnikov ukine — in če so siromašni sloji tudi ljudje, ki imajo pravico do borne strehe, da ne počepajo pod šotori ali pa kar pod milim nebom. Če bi bili še to povedali, pa bi bili lahko napisali, da so hišni posestniki tudi ljudje.
Dejanj si žele delavske mase in ne samo besed, pravi »Jutro« v poro-
čilu v protestnem shodu v Trbovljah proti ustavitvi rudniškega obratova-vanja. To pravi namreč ono »Jutro«, ki bo v slučaju, da se razjarjeni delavci res lotijo dejanj, prav izkričalo svoj anatema nad rušilci države in svetega kapitalističnega reda in po« veličevalo modre odredbe zakona o zaščiti države. »Jutro« hoče dejanj, naj pove samo kakšnih dejanj?
Otrok se odda. V »Taboru« smo čitali inserat, da odda siromašna mati 20-mesečnega, zdravega otroka za svojega dobrim ljudem. Ponudbe pod »Dečko«. O bog! Koliko tragedije je v tem inseratu; kakor da čujemo, kako se nesrečni materi trga srce, kako si želi in ne želi, da bi jej vzeli in ne vzeli otroka! Mati joka, mi proklinjamo, kajti človeški red, v katerem morajo nesrečne matere prodajati potom inseratov svoje otroke, zasluži le najstrašnejše pro-kletstvo in najinfamnejši konec.
55 socialistov je bilo nenadoma zaprtih v Budimpešti, ker so sklicali javen shod in na tem shodu povedali, da niso s Horthyjevim režimom zadovoljni. Baš ko je moralo teh naših 55 sodrugov v zapor, misli oblast izpustiti »narodn. junaka« princa Win-dischgratza. Windischgratz bo šel v sanatorij, socialisti pa v zapor. Ka-kopa. Zapori so za poštene ljudi, in ne za knežje narodne falzifikatorje. Horthy drži očividno zelo močno na svojo reputacijo.
Cankarjev »Hlapec Jernej« v nemškem prevodu. Graški »Arbei-terwille« je pričel objavljati Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v nemškem prevodu dr. Jože Glonarja. Že iz dosedaj objavljenega dela je razvidno, da je prevod dovršeno lep, da ne izgubiva ta naša umetnina v prevodu niti na izrazoslovju, niti na svojstvenem Cankarjevem štilu. Prevod izide prav gotovo v knjigi in uverjeni smo, da bo izval tudi v nemških lite-raturnih krogih veliko zanimanje.
Novinarska solidarnost. Mariborski urednik »Jutra«, dr. Reisman, ki je eden najsposobnejših slovenskih novinarjev in obenem odličen pravnik, je naznanil mariborskemu novinarskemu klubu, da je pripravljen braniti vsak čas brezplačno vsakega novinarja, ki bi bil tožen po novem drakoničnem tisk. zakonu. Vredno je javno zabeležiti to lepo gesto cenjenega tovariša, ker kaže pravo, nesebično razumevanje poklicne solidarnosti, ki je spričo omenjenega tiskov, nega zakona toliko bolj potrebna. To dela obenem čast i sami novinarski sekciji, ki je sicer ena najmlajših poklicnih organizacij v Sloveniji, ki .;e pa bolj in bolj razvija in v pravem duhu konsolidira. Dr. Reisman je otvoril v zadnjem času svojo odvetniško pisarno v Mariboru v Gregorčičevi ulici Št. 22. Tudi privatne stranke bodo našle v tem odličnem pravniku ~.a-nesljivega svetovalca in izbornega branilca.
Nastavitvene takse. Delavska zbornica sporoča:	Ker so prihajala
na Delavsko zbornico vprašanja glede nastavitvene takse zasebnih nameščencev, se je obrnila na finančno delegacijo v Ljubljani ter sprejela od nje sledeče pojasnilo: Pristojbini po tar. post. 40 v zvezi s § 16 zakona z dne 9. februarja 1830 drž. zak. št. 50, odnosno z dne 13. decembra 1862
Naropajte In Sirite „Del. Politiko"!
ČEMU VEDNO TOŽITE
o pokvarjenem želodcu, edini lek je rastlinska zdravilna grenčica.
A. JERAS in drug
IMana-Moste.
drž. zak. št. 89 podlegajo načeloma vse odmenske službene pogodbe,
ako so polistinjene. Vendar za poli-stinjenje ni potrebna fomelna pism. pogodba. Za pristojbinsko obveznost tudi enostranska pravna listina (nastavitveni dekret, volilni protokoL 8), čeravno je podpisana le od službo-dajalca. Kjer službena pogodba sploh ni polistinjena, seveda tudi ni pristoj-binske dolžnosti. Glede trgovskih nameščencev pa določa § 6 zakona o trgovskih pomočnikih z dne 16. januarja 1910 drž. zak. št. 20, da pismene zabeležke, ki jih daje službo-dajalec službojemalcu po sklenjeni ustni pogodbi o njegovih pravicah in dolžnostih in službene pogodbe, če niso podpisane, ne tvorijo pristojbini podvrženega polistinjenja pogodbe. Kjer pa so te zabeležke podpisane ali kjer sklenejo trgovski nameščenci s službodajalcem pismeno službeno pogodbo, morajo seveda plačati pristojbino po t. p. 40 cit. zakona. Ali je namestitev začasna ali stalna, je za pristojbinsko dolžnost brez pomena, temveč vpliva le na odmerno podlago v zmislu § 16 cit. zakona.
Maribor.
N. RAUCH
trgovina stekla
Cel]«! Prešernova ul.
priporoča steklo za okna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd.
Na drobno! Na debelo!
Izobraževalni tečaj za delavstvo v Mariboru. Po načrtu, ki se je razpravljal na kulturni konferenci dne 29. avgusta t. 1., se bodo pod vodstvom »Svobode« v kratkem začeli splošno izobraževalni in nekateri strokovni tečaji. Tečaji se bodo vršili ob večerih po 2 uri, oziroma 3 predmete — dvakrat, do trikrat na teden in bodo trajali več mesecev, urnina bo zelo nizka, 2—3 Din; deloma brezplačno. Razen praktičnih predmetov, kakor matematika in fizika, se bode tudi predavalo iz zgodovine, zemljepisja, naravoslovja, du-šeslovja in drugo. Posebni kurzi bodo za risanje, pravopisje, stenografijo, strojepisje in drugo. Natančen program še priobčimo. Kdor se za te tečaje zanima, naj se že sedaj javi z dopisnico ali ustmeno pri prof. I. Favai-ju v gimnaziji in naj navede natančen naslov, da ga povabimo na prvi sestanek.
Nova vas pri Mariboru. V sredo, 8. t. m. je bil občni zbor stavbne Zadruge, ki so jo ustanovili, delavci in drugi, da si zgrade male hišice, kakor oni železničarji na Teznu, onstran železniške proge. Radi zemljišč bodo stopili v dogovor z veleposestnikom Scherbaumom, ki jim je nekako že obljubil, da bo prodal zemljišče po ugodnih pogojih. Ko bomo že kaj več dosegli, bomo še poročali.
Stvabno gibanje na Teznu. Onstran železnice so si železničarji že zgradili okrog 5 malih hišic. Imajo zadrugo, v kateri se vsak član obveže, da bo sam s svojimi rokami delal vsaj 40 ur. Tako jih je sedaj okrog 20 članov, ki drug drugemu pomagajo in stvar gre lepo naprej. To je pravi temelj socializma. Posnemajmo te delavce tudi v drugih občinah. Delavec.
Orožne »vaje« Irgoličeve strokovne organizacije. V sredo na oraznik je imela »Orjuna« nekje v Orehovi vasi svojo veselico, za katero je delalo »Jutro« in tudi »Tabor« cel teden »štimungo«. Da ni bogve kakšne privlačnosti pri naših fašistih, ki bi sicer zelo radi posnemali Italijane, je znano — saj se jih vse izogiblje, kar je poštenega. No, da je orjunska veselica na kmetih uspela, je vsekakor dokaz, da so se zvečer vračali »Orjunci« z krvavimi glavami v Maribor. Morda bodo tajili, da so jih kmečki fantje nabunkali. Če jih pa niso, tedaj so se pa sami, kar je še toliko slabše! Ali pa so morda imeli le orožne vaje? Sicer se tudi govori, da
ie Prišla »Orjuna« s Sokoli navzkriž. Škoda bi res bila, če bi se demokratski otroci zruvali med seboj!
»Jutrovi« uredniki ne znajo nemško čitati, sicer ne bi bilo mogoče, da bi take kozle streljali. Pred kratkim je poročalo »Jutro«, da je avstrijska vlada uvedla kot obligaten učni predmet plavanje za šolsko de-co. Sicer je tudi mogoče, da se je »Jutro« nalašč zmotilo. Avstrijska vlada je ravno tako malo dovzatua za moderna vprašanja, kot je naša, ampak gornji sklep je napravil dunajski mestni šolski svet, ki mu predseduje sodrug Glockel, ki je po poklicu šolnik in bi se marsikak Pribi-čevič za potrebo lahko šel k njemu učit, kaj je moderna šola. »Jutro« pa ima raje avstrij. klerikalce kot pa socialiste. Če bi gospod dr. Rintelen učil otroke plavati, tedaj bi plavali najbrž rakovo pot!
Vinsko trgatev v Studencih priredi DTE »Svoboda« dne 18. sept. v gostilni Majhenič. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo nove telovadnice. Odhod od gostilne Stecher k veseličnemu prostoru. Na čelu vozi voz s pastirji po koroškem običaju. Štajerski plesi in bitka s konfeti je na dnevnem redu. Izvršujoči in podporni člani plačajo 3 Din vstopnine, ostali 5 Din. Začetek veselice ob 7. uri. Društvo vabi vse delavce k udeležbi ker gre za postavitev telovadnice, ki nam je v Studencih zelo potrebna. — Stavbni odsek.
Celjske novice.
Občinska seja mestnega občinskega sveta je bila preložena. Nekateri pravijo, da vsled tega, ker se nekaterim občinskim odbornikom ne ljubi
v vročih dnevih posedati v občinski posvetovalnici.
Občani pazite kaj pripravljajo klerikalni in ponemčurjeni občinski očetje v občini okolica Celje. Upeljati hočejo krivični davek na stanovanja. Po tem bi bili prizadeti v prvi vrsti revni sloji, to so delavci, mali kočarji in pa obrtniki. Ta davek hočejo upeljati vsled tega, ker se bojijo obdavčiti bogataše — tovarnarje, veleposestnike in pa trgovce. K stvari se še povrnemo ob priliki občinskega proračuna.
Proslave se pri nas oraznujejo vedno na posebno slaven način, tako vsaj poročajo meščanski listi »Jutro«, »Slovenec« itd. Nobeden od njih pa ne pove, kako slavnostno jih praznuje delavstvo, ki je danes na plo izstradano, razstrgano, brez stanovanj. Z eno besedo tako slavnostno razpoloženo, da bi najraje poginilo.
V jeseni bomo dobili gerenta, ra-
vi župan občine okolica Celje. Kakor se sliši baje vsled tega, ker se kleri-kalno-nemškutarska večina ne čuti dovolj močno, da bi sestavila občinski proračun za prihodnje poslovno leto. Bomo videli.
Konstatiramo, da nam je uredništvo »Nove Dobe« do danes ostalo dolžno odgovor na vprašanje, kateri sodrugi so bili v oni skupini socialistov. ki so ored enim mesecem izzivali na celjskem kolodvoru Orjunaše, Ce ne dobimo v prihodnji številki »N. D.« točen odgovor bomo smatrali, da je uredništvo »N. D.« takrat lagalo.
Ilirija : Slovan 5 : 1 (4 : 1), Prošlo nedeljo se je odigrala v Ljubljani finalna pokalna tekma ljubljanskega okrožja. Za to tekmo sta se kvalificirala SK Ilirija in SK Slovan. Ilirija je nastopila v tej tekmi z nekoliko mladimi močmi, ki so sc pa obnesle dobro in nekatere so celo v znanju prekašale svoje vrstnike iz I. moštva. Slovan je pokazal svojo pravo borbenost in ambicijo, V prvem delu igre je bil celo enakovreden nasprotnik Iliriji, toda v drugi polovici ni več vzdržal tempa. Pri zmago' valcu je ugajala napadalna vrsta, pri Slovanu pa oba branilca. Vratar Škofič ie ^ra' nil slabo svoje svetišče.
Vse vrste Šolskih zvezkov
dobite še vedno najceneje pri
A. JonežIC, Ljubljono
FLORJANSKA ULICA 14
KajloovezDlca. industrija Šolskih zvezkov In trgovskih kolig.
Pri vedno veijl denarni krizi
je treba gledati na to, da si nabavite c.ev,jf* n?h ceneje mogoče. V Lj ubljani dosežete to naj bolje pri tvrdki
„DOKO“
V PREŠERNOVI UHCI ST. 0 NA DVORlStu.
Tl izdelki so najboljše kvalitete ter po priznano nizki ceni. ZiJiDluo listni iidilik li lastni Hunt. »tl popravila tikaj ii aajtiniji-
ifi
~RT
(Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh v Ljubljani. — Izdajatelj: Pokrajinsko
načelstvo SSJ za Slovenijo, predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru.