lf|| vlogi.
H	Navzočnost Halije in Nemčije na se-
stanku Iokarnskih velesil in sploh že HI sam seštanek kot tak ne more pritie-sti tistega trajnega miru. po katerem oval v vsa Evropa tako silno hrepeni, Ta se-Ostanek ne more privesti rtn končne z )e. ureditve vseh važnejših življenjskih Letalo vprašanj, ki so za evropski mir tolik-ubit. jne važnosti.
...	Vsa Evropa si želi, <la l>i konferenca
temveč ski voji
konca
vladi, sestavljeni iz levo dirali spori iz bližnje zgodovine, t. j. republikancev in nasprot- neprijatel jstvo, ki je proti rijej bilo
Te dni je nemški ambasador mu g. Hassel sporočil Italijan:
tuordski! Hei
Ushing his Uit Aboutovitchi I W0HD£* WHY5KI
%
£VlL/	_	'Sr'
Ali poznate stroj, takšen stroj, ki se večno giblje, ki ima neizčrpno energijo, nikoli ga ni treba popravljati niti čistiti, in vendar se nikoli ne ustavi? In morda ste že slišali o takem stroju,
0 njem sanja človek, čeprav ga ni, in mu je dal ime »perpetuum mobile«.
Da, nihče nikoli ga še ni videl, tudi jaz ne in tudi vi ne, pa ga tudi nikoli ne bomo videli. In vendar je mislilo na tak stroj že veliko ljudi in so si prizadevali, da bi ga iznašli, in so zapravili velike denarje za poskuse, da bi odkrili tak izum. Pameten človek Pa ve, da take iznajdbe ne bomo nikoli doživeli.
Kajneda, to lahko hitro razumete.
e bi pa povedal isto stvar na drug način, bi mi najbrž nihče ne pritrdil.
Končno smo pričakali pravo poletje, Pravo vročino. Nastopile so počitnice. Kdor je imel kaj prihranjenega denarja tn kdor varuje svoje zdravje in si to lahko privošči, si je poiskal oddiha. Mnogo jih je odšlo na morje, drugi v planine, tretji »na deželo« ali kamorkoli. Spočiti se vračajo domov, °žgani so od sonca, obraz jim sije od zadovoljstva. Le žal, da je premnogo takih, ki si ne morejo dovoliti niti skromnega počitniškega oddiha.
Poznamo pa tudi take, ki bi si lahko privoščili potrebnega počitka, da, ki bi si ga tudi morali, pa vendar tega ne store. Vsakomur je jasno, da ti ne delajo prav. človekov organizem je tudi neke vrste stroj, in sicer najplemenitejši stroj, ki potrebuje najskrbnejše nege, pravega počitka, nadomestitev izrabljenih energij z novimi silami in močmi. Toda kaj je človekovemu organizmu bolj potreba poleg hrane kakor zraka, sonca, vode in gibanja? Vsakdo ve, da so to človekovemu organizmu dobrine, ki jih ne moremo z ničimer drugim nadomestiti.
Poznam pa ljudi, ki se ženejo dan in noč v delu, na nego svojega organizma pa niti ne utegnejo misliti. Kadar pa jih utrujenost le preostro opomni tudi na to neodložljivo dolžnost, jo skušajo — odložiti na »jutri«. Celo v bolezni ali v hudi oslabelosti od prevelikega garanja ne utegnejo niti k zdravniku, ker so v svoje delo tako strastno zakopani. Vsake minute se jim zdi škoda, čeprav terja korist njihovega organizma neizprosno ravno nasprotno. Končno poznam tudi ljudi, ki so sicer šli k zdravniku, a zdravnikovih nasvetov ne upoštevajo, češ, saj se izdržim, torej ni nič hudega.
Ali je kaj čudnega, če se pri teh ljudeh pojavi nenadoma bolezen, ki ni yeč samo utrujenost, tudi ne samo izčrpanost, ampak prava bolezen?
Ob teh vrsticah mislim na vse ljudi, kislim na tiste, ki imajo dovolj denarja in sredstev, in ravno tako na tiste, ki vsega tega nimajo. Bog, ko 5e ustvaril nebo in zemljo, je ravno največje dobrote napravil dostopne ysem. Vsem je dal zraka, vsem sonca jn vsem vode. Samo tisti nimajo tega, ki sami nočejo. Zato izkoriščajte vse te dobrote, kolikor vam je največ potrebno.
Mislite tudi na svoje zdravje, ne samo za danes, ampak tudi za jutri, današnja borba z življenjem je izredno težka. Zato zahteva tem močnejših in bolj spočitih ljudi, z mirnimi živci in svežo glavo. Življenje zahteva od nas brezpogojno, da moramo skrbeti 2a svoj stroj — za svoj organizem — da ga negujemo, osvežujemo, torej nekako popravljamo in čistimo. Telesne sile vsega našega organizma morajo brezhibno delovati, da je tudi naš duh cist, svež in močan.
Po velikih tovarnah imajo napise: 'Pazite na stroj — stroj stane veliko denarja!« — »Pazite na stroj — stroj Je živo bitje I« — »Pazite na stroj — stroj ima dušo!«
In delavci poslušajo glas te zapovedi.
Mnogo ste že čitali ali poslušali predavanja o človekovem zdravju in vendar — človek teh pametnih nasvetov ne posluša, vsaj tako ne, kakor bi jih moral. Ob teh mislih vam želim od srca, da bi vsakdo od vas vsak dan ysaj malo pomislil tudi na svoje zdravje. želim, da bi se na to spomnili tudi
— vi, ki nimate ne denarja ne počitnic — vsaj vsake nedelje in vsak Praznik, želim vam vsem, da bi po nepotrebnem ne zapravljali svojih energij niti v prekomernem delu za denar, ki vam ne more nele nadomestiti zdravja, ampak vam ga celo uni-°uje in končno uniči. Poceni so te dobrote: spanje, zrak, sonce, voda, gibanje. Vsaj ob nedeljah in praznikih fe naužijte vseh teh dobrot, ki vam Mi daje priroda v tako zvrhani meri. Taka skrb za zdravje ii* težka, toda neizogibno potrebna za Vaše zdravje
in
za življenjsko borbo.
llaka
fiuzgled po svetu.
Španija v plamenih
Priprave in razgovori pred sestankom iokarnskih velesil
Skoraj vsi politični dogodki preteklega tedna so stopili v ozadje pred krvavimi dogodki v Španiji. Časopisi prinašajo cele strani telefonskih in telegrafskih poročil iz Španije, celo kopico slik o krvavih dogodkih, in vendar je težko odgovoriti na vprašanje, kdo prav za prav stoji za temi dogodki, oziroma kaj je glavni cilj sedanje krvave revolucije, ki je ena najbolj krvavih, kar jih je Španija sploh doživela. Približno se namreč ceni, da je do danes v državljanski vojni v Španiji v teh osmih ali desetih dneh padlo okrog 25.000 ljudi. In ne smemo pozabiti, da revolucija še naprej divja, da padajo po cestah vsak dan nove žrtve in da ne vidimo tega krvavega početja. Revolucija lahko še dva, tri dni, lahko pa tedne ali celo mesece.
V začetku se je mislilo, da je revolucija izbruhnila, ker so si nekateri želeli monarhijo. Vendar temu ni iako.
General Liano je prevzel vodstvo upornikov v južni Španiji. Posebno znan je postal po zadnjem govoru, ki ga je imel na radijski oddajni postaji v Sevilli.
Bivši španski kralj, ki se nahaja v izgnanstvu, se je sam izrazil, da voditelji sedanje revolucije ne mislijo na vzpostavitev monarhije, temveč na sestavo nacionalne vlade. Bivši španski kralj priznava, da se med uporniki nahajajo tudi prijatelji monarhije, in če bi slučajno prišlo do tega, da bi se narod izjavil za kralja, je on pripravljen vrniti se v Španijo.
Uporniki torej niso dvignili revolucije zaradi kralja, ampak zaradi tega, ker ne odobravajo današnje levo orientirane vlade. V tej borbi proti vladi so se zedinili monarhisti z drugimi, na desno orientiranimi strankami, to so vsi tisti, ki so proti socializmu in komunizmu.
Voditelj upornikov ja general Franco, eden najbolj pogumnih ljudi Španije. Franco je še za časa monarhije vodil par uporov in ko se je sedaj 'pojavil na čelu upornikov, je bilo takoj jasno rta se lin hnrhn L-; m m napoveda usmerjen
nikov fašizma, vodila resno, da bo dolgotrajna in da bo od sile krvava. In tako se je tudi zgodilo.
Revolucija je izbruhnila v Maroku in na Kanarskih otokih. General Franco se je oprl na špansko tujsko legijo, na tako imenovano »tercio«, ki šteje okrog 9000 mož, samih inozemcev, ki se ničesar ne plašijo in ki jim je tudi tveganje lastnega življenja postranskega pomena.
Na prvo nedeljo upora je samo v Barceloni padlo 150 ljudi. Drugi dan se je nadaljevalo klanje z isto ne-ne samo v Barceloni, po vsej Španiji. V državljan-vojni teče kri v potokih. Po cestah mrtveci in konji, vse, staro in je oboroženo, celo žene in otroci.
Ravno tako se vodi ogorčena borba tudi po radiu. General Franco je po pozval vojnega ministra generala Mijasa, naj takoj pri priči od-sicer ga bo dal ustreliti. Madridska vlada pa ukazuje generalu Francu, da se mora pri- priči staviti vladi na razpolago, in da ga odstavijo kot generala Kanarskih otokov, če ne bo poslušal vladnih ukazov...
Časopisne vesti o uspehih vlade proti upornikom, oziroma vesti o uspehu upornikov proti vladi so si popolnoma nasprotujoče. Današnji položaj v Španiji je zelo nejasen in se ne more niti približno soditi, kako se bodo dogodki v Španiji razvili in kako dolgo bo trajala krvava revolucija, ki zahteva vsak dan tako ogromnih ljudskih žrtev.
LONDONSKA KONFERENCA
konferenco Iokarnskih velesil, se imela v kratkem sestati v je ‘23. t. m. vršil v Lon-sestanek med Anglijo, Fran-V komunikeju, ki so ga po tej konferenci V Londonu izdali, trdijo, da je glavni cilj, ki mu morajo vsi evropski narodi posvečali uajvečjo skrb, konsolidacija miru in splošni sporazum. Vse tri vlade: angleška, francoska in belgijska so zato sklenile stopiti v stike z Nemčijo in Italijo, da ju pridobijo za sestanek vseh lo-carnskih držav, t. j.: Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Belgije, even-tuelno tudi sovjetske Rusije, Male antante in Balkanske zveze.
Londonski konferenci in njenim sklepom se v diplomatskih krogih pripisuje zelo velik pomen. Londonska konferenca je pokazala, da si Anglija, Francija in Belgija res prizadevajo, da bi prišlo do sestanka, na katerem bi se razpravljalo o miru in bi se našla možnost za trajno ureditev evropskih razmer, ki so danes tako slabe.
V rimskih diplomatskih krogih pravijo, da je Italija sicer pripravljena sodelovati pri urejanju razmer v Evropi in da ima g. Mussolini celo že izdelan obširen načrt za ureditev vseli evropskih razmer, vendar pričakuje
Tfaliia Aca KaiIa u nnri	lil-.,:
izraženo s sankcijami. Italija pričakuje, da 1)0 v prvi vrsti preklicana ženevska sodba, po kateri je bila Italija proglašena za napadalca v itali-jansko-abesinski vojni.
Nemčija je sicer sporočila, da jo veseli poziv na konferenco vseh locarn-skih držav, vendar se pričakuje, da bo v vseh teh vprašanjih nastopila eno-dušno z Italijo in da bo ravno tako kakor Italija imela tudi Nemčija posebne želje in iskala posebnih koncesij še pred samim sestankom.
VELIKA AMNESTIJA V AVSTRIJI
Vzlic sklenjenemu s.porazumu med Nemčijo in Avstrijo so 25. julija praznovali drugo spominsko obletnico za pokojnim dr. Dollfussom in še bolj svečano kakor lansko leto. 01) tej pri-lfllii je bilo deležno amnestije nad 10.000 političnih obsojencev. Ta velika amnestija naj hi končno zbrisala s sveta zadnji spomin na dobo nedavnih držav-
General Jose Sanjurjo, ki se je odlikoval vojni proti Abdel Krimu in ki ie zadnji živel v izgnanstvu na Portugalskem, napotil te dni kljub svojim 61 letom z talom v Španijo na pomoč upornikom, se je med vožnjo užgalo, general je
ljanskih vojn v Avstriji. Vzlic amnestiji in vzlic sporazumu, ki sta ga pred kratkim sklenili Avstrija in Nemčija, pa ne smemo misliti, da se je 25. julija pokazala Avstrija slabo. Nasprotno, vsi uradni in poluradni časopisi so v zvezi s proslavo in amnestijo poudarjali, da bo avstrijska vlada v primeru kakih neredov ali agresivnosti nacionalnega-socializma nastopila odločno in da 1)0 vsak poskus zatrla že v samem začetku. Proslavo od 25. julija tolmačijo kot jasno in nedvoumno izjavo Avstrije Nemčiji, da sicer želi imeti dobre in prijateljske stike z nemškim režimom, vendar da si ravno tako želi ohraniti svojo samostojnost in da se bo proti morebitnemu rovarjenju naeionalnih-socialistov v Avstriji borila z vsemi silami.
NEMČIJA PRIZNALA ANEKSIJO ABESINIJE
v Riškemu
zunanjemu ministru grofu Cianu, da bo nemška vlada v Adis Abebi ukinila poslaništvo in namesto tega odprla konzulat. To sporočilo nemške vlade je bilo v Italiji sprejeto z navdušenjem, ker je s tem nemška vlada priznala italijansko cesarstvo ter aneksijo Abesinije.
KAJ SE NAM OBETA OD SESTANKA’ LOKARNSKIH VELESIL?
Po končanem londonskem sestanku se v evropskih diplomatičnih krogih živo razpravlja o sestanku Iokarnskih velesil. Situacija je danes čisto drugačna, kakor je bila pred 14 dnevi, vendar smo ravno tako pesimistični, kakor smo bili. V prvi vrsti še sploh ne vemo, ali se bosta Nemčija in Italija udeležili konference vseh lokarn-skih velesil, v drugi vrsti, tudi če se udeležita, gotovo ne bosta hoteli sprejeti nikakršnih obveznosti.
Po najnovejšem sporazumu, oziroma prijateljstvu med Nemčijo in Italijo je Evropa razdeljena na dva tabora: na tabor fašističnih držav in na tabor demokratskih držav. In ta dva tabora se bosta prvič sestala na konferenci lo-karnskih velesil.
Logično bi bilo, da bi Anglija in Francija, k>i ju veže dolgoletno prijateljstvo, nastopili soglasni v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na evropski mir in na skupno sodelovanje pri urejevanju evropskih problemov. Vendar tudi to pot se Francija ne bo mogla popolnoma zanesti na svojo prijateljico Anglijo, ker politika Anglije ne ljubi sentimentalnosti in jo navajena ribarjenja v kalnem.
Kar se pa Nemčije in Italije tiče, moramo imeti pred očmi, da je zunanja politika teh držav popolnoma odvisna od g. Mussolinija in g. Hitlerja. Zato nas ne sme iznenaditi kaka nepričakovana ge«la katere izmed teh dveh držav. Italija in Nemčija sta državi, ki ljubita politiko sigurnih dejstev, in bosta že samo zaradi tega imeli na konferenci zelo značilni
Španski bik divja. Otepa M moskovske ose. (»Daily Mail«)
da bi konferenca pozitiven sad. Tudi skoraj vse evropske države so na tej konferenci zainteresirane; Francija si želi, da bi že končno prišlo do ureditve njenih odnošajev z Nemčijo, ravno tako Belgija. Nemčija si želi dobiti kolonije, ki bi ji dale novega prostora za njeno ljudstvo, in novih surovin za njeno industrijo. Italija si želi, da bi se preklicala razsodba Zveze narodov, po kateri je bila proglašena v italijansko abesinski vojni za napadalko. Anglija si želi ohraniti svoj dominantni položaj svetovne politike in pridobiti si časa za oboroževanje na morju in na kopnem, kar je v zadnjih letih precej zanemarila. Vsa druga Evropa pa si želi miru.
ZGOVORNA FRANCOSKA STATISTIKA
V zadnjem času se v Franciji zelo živahno in zelo resno razpravlja o porazni statistiki porodov. V prvem tromesečju tega leta — pravi statistika — je umrlo v Franciji 22.000 ljudi več, kakor pa se jih je rodilo. To da misliti. Koncem drugega cesarstva (leta 1868.) se je v Franciji rodilo 1.043.000 otrok, leta 1934. pa samo 650.000, in še od tega odpade 50.000 otrok na inozemce.
Francija se je med lelom 1860. In 1870. povečala za 1 milijon ljudi, med letom 1870. in 1936. pa samo za 3 milijone ljudi. Če pomislimo, da se je v istem času število Angležev povečalo od 26 na 47 milijonov, Nemcev od 39 na 67 milijonov, Italijanov od 25 na 43 milijonov, Japoncev od 33 na 69 milijonov itd., lahko razumemo veliko razburjenje v Franciji. Francija se je postarala. Njeni porodi rapidno padajo in radi tega se je začel majati tudi njen ugled in položaj, ki ga je do-sedaj imela v svetu kot velesila. Na Francoskem so celo izračunali, da bo leta 1980. imel francoski narod mesto 41 milijonov samo še 21 milijonov ljudi, če se 1h> razvijal tako kakor dosedaj.
Francoski rodoljubi zahtevajo, da se po vzoru Nemčije in Italije uvede zakonodaja, ki bi obdavčila tiste, ki nimajo otrok, in pomagala tistim, ki jih imajo. Kajti Fiancozi velo, da je tudi najmočnejša Maginolova linija slaba obramba, če za njo ne stoji živa sila. In to drži.
Poštama plačana v gotovini	ILUSTROVANI	LIST	ZA	MESTO	IN DEŽELO	Cena	2	Din
DRUŽINSKI TEDNIK
Lefo Vlil.	Ljubljana,	30.	julija	1936	Stfev.	30.
I*haja vsak četrtek. — Uredništvo in uprava ¥ Ljubljani, Tyrševa cesta štev. 29/1. Poštni predal štev. 845. * acun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo.
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2i/a dolarja. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. — Za odgovore |e priložiti znamko.
Kronika
preteklega
fecf^sa
E 1’ovižajije poštnih pristojbin za inozemstvo’ stopi v veljavo 1. avgusta t. I., in sicer: za rtavart-nn pisma od Din S'— na Din 4’—; za dopisnice od Din 1*75 na Din 2‘—. Poviša se tudi pristojbina za brzojave v notranjem prometu, in sicer za besedo od Din 0 60 na Din 0'7i).
S Naš turizem v števiikah. »Turistična [rolitikar, periodični časopis ministrstva za trgovino, prinaša v zadnji številki statistiko o napredku turizma v naši državi. Leta 1930. je imela država 605*4 milijonov dinarjev dohodkov, leta 1931. le 535'5 mili j. Din, leta 1932. samo 492'9 mili j. Din, 1. 1933. so se dohodki dvignili ua 701'1 milij., leta 1934. na 811*1 milij. in leta 1935. na 827*2 milij. Din. V zadnjih šestih letih je prinesel turizem skupaj 3.988 milij. 200.000 Din. Od tega zneska odpade na primorska mesta 1.443 milij.
600.000	Din, na alpska in subalpinska mesta 393,500.000 Din, na kopališka mesta 738,500.000 Din, na turistovska mesta pa 1.392,700.000 Din. Statistika dokazuje, da napreduje turizem v naši državi od leta do leta in da je postal važna veja narodnega gospodarstva.
■ Velika korupcionistična afera na Poljskem. V Tarnovu na Poljskem so aretirali ženo predsednika krakovskega apelacijskega sodišča gospo Vando Parilevvicz, sestro bivšega in že pokojnega notranjega ministra Pie-raekega. Za velike denarne zneske je nameščala in premeščala po svojih zvezah z vplivnimi osebnostmi sodnike na boljša mesta, mnogim znancem je izposlovala dobra nota rska mesta in uspešno posredovala v raznih procesih. Gospa Parilewicz je olj aretaciji simulirala blaznost, a se ji ni posrečilo. Afera meče silno čudno luč na poljsko p ra vosih I je in je po vsej Poljski izzvala veliko senzacijo.
■ Mlada usmiljenka Slovenka pobegnila iz bolnice. Dvajsetletna usmiljenka Emanuela Adamič, 6estra znanega ameriškega pisatelja Luka Adamicha, je pred kratkim pobegnila iz bolnice železničarskega prometue-ga osebja v Beogradu. Pred dvema letoma ee je seznanila s Stevanom Beletom, ki je bil nameščen v bolnici kot strojnik. Med njima se je razvila ljubezen in končno se je odločila mlada nuna zapustiti svoj red ter je pobegnila ponoči iz bolnice za svojim ljubim v Subotico, kjer se namerava mladi par poročiti. Mlado ženo je premagala neodoljiva eila, ker si želi ustvariti življenje, za katero čuti najidealnejši poklic, materinstvo. Srečala je moža, ki ga ljubi z vsem srcem, in take se je odločila stopiti iz samostanskega življenja kjjub vsem zapovedim in obljubam, ki vežejo na samostansko življenje.
■ Otipipijski ogenj na poti v Nemčijo. 201 julija so prižgali v Atenah na izredno slovesen način olimpijski ogenj, kakor so delali to nekoč Grki, namreč s pomočjo solnčnih žarkov in zrcala. S tem ognjem so prižgali baklo, ki jo bodo prenesli štafetni tekači iz Grčije preko Bolgarije, Jugoslavije, Madžarske in Avstrije v Berlin. Ob velikih svečanostih je sprejel baklo prvi tekač Konstantin Kondih? in stekel z njo, z oljkovo vejico in z olimpijsko poslanico v smeri proti Bolgariji. Ta olimpijski ogenj je prispel v Beograd v ponedeljek 27. julija dopoldne. Pričakali so ga z veliko slovesnostjo. Pozdravni govor sta imela beograjski župan Vlada Ilič in nrinster za telesno vzgojo dr. Robič ob streljanju s topovi. Olimpijsko baklo je odnesla naša štafeta Sokolov proti Madžarski. Olimpijski ogenj pomeni povzdigo duhovne in telesne moči in zdravja narodov za ohranitev miru.
■ Sinrtiu nesreča v Savinjskih planinah. Ze od srede julija so pogrešali v Savinjskih planinah 2 mlada ■ljubljanska turista, Mladena Mikgiča in Vida Janšo, akademika ljubljanske univerze. Reševalna ekspedicija je našla trupli ponesrečencev šele v četrtek 23 julija pod velikim skladom Skute v 150 m globokem prepadu pod Malim hudim grabnom. Mrtva turista sta ležala drug poleg drugega z obrazom proti zemlji. Grušč ju je po zadnjih nevihtah zasul že eicoro do polovice. Nesrečo je najbrž povzročila nevihta in spolzki teren na mokri travi v previsnih pcJicah. V megli turista nista mogla najti prave pidi za ee-stop izpod Skute in nenadoma jima je zmanjkalo tal tik pred prepadom. Vest o njuni smrti je napravila globok vtis. Bila sta izredno simpatična in nadarjena mladeniča. V veliki ljubezni do planin sta našla skupno smrt. V soboto 25. julija so ju pokopali na ljubljanskem pokopališču ob veliki udeležbi tovarišev akademikov, prijateljev in znancev.
H Še dve žrtvi planin v Triglavski steni. Komaj so našli obe žrtvi Savinjskih planin, že sta se v Triglavski steni smrtno ponesrečila dva Mariborčana, 241etni Savo Domicelj in Egon Letner. Pokopali so ju v Mariboru.
■ Strajnškovi morilci prijeti. V začetku tega meseca je bil v Mariboru umorjen v svojem stanovanju fi-
Lov za - sreiko
Srečka, ki je prepotovala poi sveta in ki je končno le prinesla srečo svojemu lastniku
Marseille, konec julija
»Tega gospoda si le dobro oglejte,« je začel moj sosed, medtem ko mi je pokazal mladega moža, ki je na kavarniški ploščadi po malem srebal ledeno pijačo. »Ta mož je velika marsejska zanimivost. Pred nekaj leti je bil še uboga para, današnji dan je pa večkratni milijonar. če vas zanima, vam bom povedal, kako je monsieur Hilaire Fenelon postal bogataš. Ves Marseille pozna njegovo zgodbo, čudna se vam bo zdela, vendar vam jamčim, da je resničnaf«
Moj znanec ml je začel pripovedovati:
Hilaire Fenelon je ustanovil pred nekaj leti za »Zapadnimi vrati« majhno trgovino, kjer je prodajal spominčkov željnim turistom vse mogoče jutrovske kurioznosti. Pri njem si dobil preproge, bodala, bur-nuse, zlate obroče za nogo in sploh vse, kar ti je srce poželelo; v bazarju monsieurja Fenelona si si lahko sestavil pravcat muzej, ne da bi sploh stopil v Marseille.
Trgovinica je imenitno cvetela, seveda samo dotlej, dokler so tujci prihajali čez morje v Marseille. Kriza je zatrla tudi tujski promet in monsieurju Feneionu so se prejemki od meseca do meseca bolj krčili. Upniki so si kar podajali kljuko. Davčni eksekutor mu je zaplenil vse, naposled celo trgovino.
SREČKA V ZAMENO ZA COPATE
Hilaire Fenelon ni imel niti beliča več v žepu. Vse kar mu je ostalo, je bila stara listnica, ki jo je podedoval po očetu. Lepega dne je pa prišel k njemu monsieur Montrant, ki seveda tudi ni imel denarja, pač pa veliko bulo na nogi. In ker ga je ta bula strašno bolela, je po vsaki ceni potreboval mehke in udobne copate. Izbral si je izmed klobučevinastih čolnov največje in ponudil Fenelonu srečko državne razredne loterije namesto plačila. Razočaranega Fenelona je tolažil, rekoč:
»S tole srečko, gospod Hilaire, boste gotovo zadeli glavni dobitek. Na srečki je številka 87653. Seštejte številke, pa boste dobili 29. Prav toliko let vam je in vaši dolgovi znašajo tudi 29 tisočakov. Rečem vam, da je to migljaj usode!«
Hilaire Fenelon je postavil prijaznega knjigarja pod kap in vtak-
nil preteto srečko vdano v skriven predelček očetove listnice.
V AFRIKO!
Ker Fenelon ni imel ne trgovine ne denarja, se je pač moral ogledati za kakšnim drugim zaslužkom. Na Francoskem mu ni nič več ugajalo, zato si je izposodil od sorodnikov nekaj denarja in odplul z ladjo v Afriko. Naj si je še toliko prizadeval, se mu vendar ni posrečilo, da bi si ustvaril novo eksistenco. Naposled je postal delavec na nekem doku, ki ga je lepega dne pripeljal v oransko pristanišče. V Oranu se je znašel spet brez dela in zaslužka; odšel je v Abuam in se prelevil v rudarja.
Ves ta čas ni vedela živa duša v Marseillu, kje se Fenelon potika in kaj počne. On sam pa seveda ni čutil potrebe, da bi se komur koli v domovini javil. Malo ga je grizla nesreča, malo pa ponesrečen poskus v Afriki...
SREČKA 87653 ZADELA
Monsieur Hilaire ni prav storil, da je zapustil domovino, zakaj medtem se je zgodilo nekaj čudnega: njegova srečka je res zadela glavni dobitek! Camille Montrant, obubožani knjigar, je skorajda znorel, ko je izvedel za izid žrebanja. Ker je bil pa že sam ob milijone, je hotel vsaj po vsaki ceni najti Fenelona. Iskal ga je povsod, toda našel ga ni. Nazadnje je priobčil za poslednje denarce, ki jih je le s trudom zbral, velik oglas v časnikih in na dolgo in na široko razlagal svetu zgodbo o čudnem tiču, ki je odšel iz domovine in bo bržčas milijone zapustil lačni državni blagajni.
Bilo je menda spomladi 1934, ko si je Fenelon daleč v tujini nekega večera kupil kilo datljev. Prodajalec mu jih je zavil v porumenel časniški papir. Lačni Fenelon je s slastjo zaužil datlje, potlej je pa razvil papir in začel z zanimanjem prebirati »najnovejše vesti« iz domovine.
Zdajci je prebledel ko zid; srce mu je utripalo tako glasno, da ga je sam slišal. Zagledal je v časniku z mastnimi črkami natisnjeno svoje ime. Tako je Fenelon izvedel, da je zadel glavni dobitek, in da ga Marseillčani iščejo po vsem svetu.
Tedaj se je spomnil siromak svoje srečke. Da, nekoč jo je imel, toda
Bog sam si ga vedi, kje jo naj zdaj še najde, že meseci so minili, odkar je prodal svojo listnico v Oranu nekemu starinarju za piškavih par grošev.
KJE JE DENARNICA?
Fenelon se je odpeljal še tisti dan v Oran, toda starinar je listnico že' zdavnaj prodal, ne da bi bil našel V skritem predelčku srečko, ki je zdaj zadela milijonski dobitek. Tedne in tedne je stikal Fenelon po Oranu za svojo listnico, toda našel je ni. Ljudje so ga imeli za bedaka, ki se mu je zmešalo.
Lepega dne je hotel ves truden in žejen zaviti v neko mornarsko beznico, ko je zdajci zagledal pred krčmo gručo mornarjev. Zagoreli možje so kockali na vse pretege in eden izmed njih je imel pred seboj na mizi listnico — Fenelonovo listnico, ki je že mislil, da je ne bo nikoli več našel! Srce mu je hotelo zastati, ko se je ustopil za v Igro zatopljene mornarje. Lastnik listnice je izgubljal in izgubljal. Naposled je jezno dejal:
»Zdaj ste me osušili. Igrajte kar sami dalje!«
V tistem trenutku je stopil Fenelon k njemu, rekoč:
»Vaša listnica mi je všeč, lepo, staro delo je. če hočete, vam lahko zanjo posodim deset frankov.«
PRESREČEN ZMAGOVALEC
»Požvižgam se na vaše posojilo,« ga je zadirčno zavrnil mornar, »če hočete, kockajva za denarnico. Deset frankov — za denarnico!«
Razburljiva igra se je začela. Fenelon je izgubljal in izgubljal. Ko se je že znebil 50 frankov, se je nenadejano sreča obrnila. Ves svoj denar je priigral nazaj in še denarnico povrhu. Previdno je potipal v skrit predelček, in glej — srečka je bila na svojem starem mestu!
Nekaj dni pozneje se je izkrcal Fenelon v Marseillu; sestradan in zanemarjeno oblečen, vendar žareč od sreče.
Državna razredna loterija mu je izplačala glavni dobitek in monsieur Fenelon si je kupil novo veliko trgovino. Nič čudnega ni, da so k temu srečniku kar drveli kupci. Vsakdo je hotel videti moža, ki je v bitki za srečo — zmagal... *
Indijanceva kariera
Krotilec kač — kralj Industrije
Lima, julija
Kdor misli, da so današnji potomci južnoameriških domačinov (Indijancev) samo žalostni po-stržki nekdaj tako slavnega in visoko kultiviranega plemena, se zelo moti. Sin velikega Inke, Blasco Miguel de Cohamba, prekrasen in zastaven dečko, je dokazal, da plemenitost, nadarjenost in velikopoteznost njegovega slavnega plemena še zdavnaj ni izumrla.
DEČEK — KROTILEC KAČ
Blasco Miguel de Cohamba je bil rojen nekje v Kordiljerih, in čeprav ima zveneče ime, je bil revček od nog do glave. Izmed svojih sovrstnikov se je razlikoval po lepoti, po mačji prožnosti, po divjosti in po domači inteligenci.
Glejte, mali deček lovi kače, jih kroti in dresira. Lepega dne so mu nevarne plazilke pokorne in on je gospodar divjih šum in skalnatih gora.
Mogoče mu je ta misel zavestno šinila v glavo, mogoče je pa usoda tako hotela; res je samo to, da je deček postal trd borec in naposled zmagovalec, žilica mu ni dala miru; šel je po svetu in si služil denar, kažoč ljudem svoje umetnije z dre-
siranimi kačami. Čeprav ni znal tako imenitno žvižgati in svirati kačam kakor Indijci, so ga vendar angažirali v raznih varietejih in potujočih gledališčih. Ko mu je bilo šestnajst let, je imel skromni mladenič naloženo že precejšnje premoženje; razen tega je bil pa še krasotec, sicer preprost in naraven v vedenju, vendar divji in neukrotljiv. Ljudje so ga občudovali, kamor koli je prišel.
KAVA
Sam Bog si ga vedi, ali se je porodila v njegovi glavi zavestno velika misel, ali je pa spet usoda posegla vmes. Lepega dne je vtaknil vse svoje'premoženje v kupčijo, ki se je zdela takrat vsakemu pametnemu človeku gola blaznost. V nekem pristanišču, kjer po navadi trgujejo s kavo, je mladi mož na veliko začudenje opazil, da dovažajo z vozovi in avtomobili žlahtno kavno zrnje na obalo in ga mečejo v morje. Kaj hitro se je sprijateljil z nekim voditeljem izvozne družbe, ki mu je zaupal — vsem ljudem znano skrivnost, da mečejo kavo zato v morje, da bi ji cena preveč ne padla. Mladi Blasco je podkupi! voznike in razne male podjetnike.
da so njemu prodali vso kavo, namesto, da bi jo vozili v morje. In glej, čez nekaj dni je imel Blasco na pol zastonj ogromno skladišče tega žlahtnega sadu. Mladi mož je vedel, kaj hoče. Lepega dne je stopil na borzo in podrl vso umetno zgrajeno stavbo kavnega trusta. Ker je pa postal bogati gospodi le prenevaren, so mu ponudili družabništvo.
DVAJSETLETNI KREZ
Blasco Miguel de Cohamba je dvajset let star in že je lastnik velike ladjedelnice, lastnik večjih tovarn jute, veleposestnik in industrij ec.
Nekdanji krotilec kač je postal čez noč ugleden podjetnik, ki dela čast svojemu, nekdaj slavnemu plemenu.
Pomanjkljivo izobrazbo si je kmalu izpopolnil, plemenite srčne kulture je imel pa še dovolj od svojih staršev in pradedov. Tisočim je danes krušni oče, pa ne samo to: vsem svojim podrejenim je kraljevski prijatelj in niti poslednji delavec ni njegov podložnik, temveč vnet sodelavec in iskren prijatelj. Kakopak je največ njegovih delavcev Indijancev, tega mu pač nihče ne bo zameril. Blasco Miguel de Cohamba je s svojo blestečo kariero dvignil spet ugled svojega plemena in vlil svojim rojakom poguma za trdi življenjski boj.	*
nančni preglednik Ivan Strajnšek. Morilci so ga oropali za okrog 30 tisoč dinarjev. Že takoj spočetka je padel sum na Karla Sferna _in Ivana Rolerja, ki sla ravno tiste dni pobegnila v Avstrijo. Tam so ju prijeli in sta umor v resnici tudi priznala. Štern pravi, da je zahteval od pokojnega Stra.ju.5ka denar, a da ga je hotel Stranjšek »napasti« s svojo staro službeno sabljo. Štern mu je sabljo izbil iz rok in ga zadavil. Morilca bodo v kratkem izročili našim oblastem.
S Obsodba v beograjskem procesu.
Po 3 mesece dolgem procesu pri državnem sodišču za zaščito države proti narodnim poslancem, ki so bili obdolženi poskusa atentata na predsednika vlade g. Stojadinoviča v narodni skupščini, je biia izrečena sledeča sodba: Damjan Arnautovič je obsojen na 15 let robije in trajno izgubo častnih pravit, Dragiša Stojadinovič
na pet let robije in izgubo častnih pravic za pet let, Vasilije Trbič na 4 leta robije in izgubo častnih pravic za 4 leta, Dragiša Milovanovič na 1 leto in 6 mesecev robije ter izgubo častnih pravic za 2 leti. Vsi ostali so oproščeni.
■ Velika ginekološka afera v Beogradu. Zdravnika dr. Pančo Stojanoviča sta ovadila njegov podnajemnik Srbcljub Todorovič in služkinja, da se je ukvarjaj zelo pogosto z odpravljanjem plodu. Najhujše je zagrešil v nekem primeru, ko je z umetnim pospešenim porodom spravil na svet 7 mesecev starega živega novorojenčka, ga zadavil v vodi in sežgal nato v štedilniku. Dolžijo ga tudi nasilja nad paeijentkami itd. itd. Zdravnika so odpeljali takoj na policijo in po njegovem dnevniku odkrili številne pacientke kakor tudi korespondenco ter beležke o načinu odpravljanja plodu.
Zdravnika so izročili sodišču. Kot so- j. krivca smatrajo tudi zdravnikovega podnajemnika Todoroviča in služkinjo Zlato Načkar, posebno ker sta tako dolgo prikrivala stvar, za katero sta dobro vedela. Zaslišali bodo tudi pacientke, med katerimi so tudi iz tako zvane najboljše beograjske družbe, žene in hčerke zelo uglednih beograjskih družin. 7'ako bo škandal še vee večja senzacija, ko se bodo morale vse te pacientke zagovarjati pred sodiščem. Afera je že zdaj dvignila v Beogradu veliko prahu in pričakujejo radovedneži še večje senzacije.
■ Obtožnica proti atentatorju na angleškega kralja ne obtožuje atentatorja Mac Mahona zaradi atentata, temveč ga dolži, da je s svojim početjem kršil javni red in mir ier da je hotel vznemiriti angleškega vladarja pri njegovem vladarskem delu. Znano je že, da smatrajo atentatorja 1 za umobolnega.
Zanimivosti z vsega sveta
Osem milijonov din odškodnine je
zaradi bolezni filmske igralke Simone Simon morala nedavno plačati neka zavarovalnica filmskemu podjetju v Hollywoodu. Filmsko podjetje je snimalo film v pustinji Arizone. Tam j e Simona Simon nenadoma zbolela. Zamenjala jo je igralka Coleta Col-ber, ki je dobila kot honorar 5 milijonov dinarjev.
John Rockefeller je pred kratkim osnoval veliko bioskopsko palačo v Chicagu. V tem bioskopu bodo šolski mladini brezplačno prikazovali razne prosvetne filme.
Na predlog- g-, dr. Gocbelsa, nemškega ministra za propagando, bodo od 1. do 7. avgusta prepovedana vsa politična zborovanja v Nemčiji. To so odločili zaradi tega, ker bo v tem času Olimpijade v Nemčiji največ tuj-< ev.
Romunskemu zunanjemu ministru g. Tiluleseu bodo v kratkem postavili spomenik v vasi Kraši na madjarski meji. Tako bo romunski državnik tudi spadal v vrsto onih redkih mož, hi so že za časa življenja dobili svoj spomenik.
Angleško novinarko Elizabeto Visk-mciiovo so pred kratkim aretirali agenti nemške tajne policije. Kot novinarka je pisala anketo o Nemčiji in tako obveščala svoj list o tamkajšnjih dogodkih in razmerah.
5030 din vredno zlato uro pokloni Karnedijev institut v Stockholmu vsakomur, kdor v nevarnosti za svoje lastno življenje reši komu življenje.
13 milijonov obiskovalcev so imeli lani praški bioskopi. V Pragi imajo vsega 120 bioskopov. Taksa za nezaposlene,, ki se plača od vsake vstopnice, je vrgla lani 5 milijonov din. Pražani pričakujejo, da bo letos obisk še večji.
Zaradi ropota letalskih motorjev je pred kratkim napravil samomor angleški književnik Lesli Stret; v bližini svojega posestva v New Forestu se je vrgel pod voz.
Bivši španski prestolonaslednik grof Covadonga, ki se je pred kratkim ločil od svoje prve žene, se bo % dni znova poročil. Njegova druga žena bo hči nekega zobnega zdravnika iz Kube.
Zenski krvnik. Gospa Florans Tom-son, žena pred štirimi meseci umrlega krvnika Tomsona bo obesila 231etnega črnca Renea Betija dne 31. julija t. 1. v mestu Ovenboro, država Kentucky. Oblasti so gospej Tomson ponudile zameno, a ona je korajžno izjavila, da bo že sama dobro opravila posel. Gospa Tomson je stara 43 let in je mati štirih otrok.
4,358.000	nezaposlenih je bilo 1. maja t. 1. vpisanih v Nemčiji.
2e drugič je prodal svojo glavo nekemu angleškemu znanstvenemu institutu Anglež Robert Miiller. Miiler ima izreden spomin in more navesti vse važnejše dogodke 2adnjih 30 let, številke vseh listov, ki so pisali o teh dogodkih, in okrog 2000 pomembnih datumov iz svetovne vojne. Prvikrat je Miiller prodal svojo glavo štirim zdravnikom za pol milijona dinarjev, to pot pa je dobil poldrugi milijon.
1 m visoka pritlikavka je blizu Ca-diza na španskem rodila te dni četverke (enega dečka in tri deklice). Dva novorojenčka sta kmalu po porodu umrla, mati in druga dva otroka se pa prav dobro počutijo.
Strela je udarila v voz sena blizu Varšave in ga užgala. Voznika je zajel plamen in mu ni bilo moči pomagati, ker se je splašeni konj z gorečim tovorom pognal v dir. Pozneje so našli le še zoglenele kosti nesrečnega kmeta.
Največje do danes natisnjeno književno delo je kitajska enciklopedija: ima namreč 4020 knjig. Napisali so jo za vlade kitajskega cesarja Hang-Hia v 18. stoletju. En iztis tega ogromnega dela hranijo tudi v britanskem muzeju v Londonu.
Svinjski pastir — odličnjak. Mladi svinjski pastir S te pan Repac iz Malinovca (okraj Bihač v Bosni) je te dni napravil na gimnaziji v Sisku z odličnim uspehom izpit za prvi in drugi gimnazijski razred. Profesorji se niso mogli načuditi mlademu pastirju, tako gladko in dobro je odgovarjal na njihova vprašanja. Zbrali sp nekaj denarja za marljivega učenca, obenem so se pa obrnili na javnost, naj s prispevki pomaga mladeniču, da se bo lahke izšolal.
Banka Barncfi
11. Rue Auber, PAKIS <9e>
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksetnhursiu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belfjija:	št. 30(54-64. Bruxelles;
Holandija: §1. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. U17-94. Pariš: Luxein-burg: št. 5967. Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
ohranili lepe zdrave zobe — uporablja redno KALODONT
DOMAČI IZDELEK
PROTI ZOBNEMU KAMNU
KRATKE ZGODBE Z VSEH VETROV
Bernard Shaw in angleški nudisti
London, julija.
Miss Maria Lily, predsednica »National Sun and Air Assoeiaton« (Društvo ljubiteljev solnca in zraka! trdi, da ima 25.000 privržencev. Ona sama in njen. generalni štab pišeta neprestana članke in brošure, ki v njih poveličujeta goloto, ki je bojda nenavadno koristna zdravju, vrhu tega pa še nravna. Nekateri celo zatrjujejo, da šteje ta klub za propagando nagote visoke osebnosti med svoje člane — in da so nekateri navdušeni privrženci darovali že čez 20.000 funtov za ureditev posebne nudistične kolonije.
Velikopotezna propagandna ak-. oi|a je drznost prve vrste, če po- j
mislimo na konzervativno zapetost j angleškega naroda. Naravno je, dai se »National Sun and Air Associa- ' tion« ne more reklamirati s kričečimi lepaki, zato jo pa tem bolj priporočajo v različnih knjižicah in zaprtih pismih.
Med prvoboritelji za ta pokret je baje sam George Bernard Shaw. Sicer gleda veliki pesnik skozi črne naočnike na razvitek nud;zma in Pravi, da se bo pravi smisel za nagoto lahko razvil šele takrat, ko se bodo Britanci odrekli »sexap-pealu«...
 ♦--------
Londonska senzacija
London, julija.
Zauživanje in kajenje mamil je postalo na Angleškem »moderno«. Policija se trudi na vse načine, da bi zatrla to pogubno razvado, toda le redkokdaj pride tihotapcem mamil v okom. Ta »strupena« moda se je razpasla zlasti med mladim svetom; nedavno je pa liverpoolska policija staknila pravo pravcato kadilnico opija in to je seveda zbudilo med prebivalci veliko presenečenje. Zlasti je to zanimivo, da so bile med rednimi obiskovalkami te beznice dame iz najvišjih družabnih plasti.
Kadilnica opija je bila urejena v neki predmestni liverpoolski vili, v njej je pa gospodaril Kitajec Ahsan. Vsa notranja oprema je bila izdelana točno po kitajskem vzorcu. V sobah so bili postavljeni majhni šatori z ležalnicami in z vsem, za to potrebnim razkošjem.
Ko je vdrla policija v grehotno vilo, je našla v njej več omamlje-nih dam, med njimi tudi neko znamenito angleško igralko. Lastnik kadilnice je priznal, da je dobival opij od kitajskih mornarjev — in zdi se, da mu je kupčija cvetela, zakaj samo vstop v beznico je stal cel funt.
Najčudnejše pri vsej stvari je pa to, da so zahajale v opijsko kadilnico pretežno ženske.
Mnogo tehoslovakinj se je odzvalo temu vabilu in se poročilo s slepimi invalidi. Ko se je število teh zakonskih parov pomnožilo, jim je država sezidala posebno mesto.
Zbal se je,..
Amsterdam, julija.
Neki londonski časopis je pred kratkim poročal o nenavadni tragikomediji iz Amsterdama. V Amsterdamu bi se moral poročiti mlad par. Zbrani svatje so nestrpno pričakovali ženina, ki se je že kar predolgo zakasnil. Ker ga pa le ni bilo od nikoder, so postajali svatje vedno bolj nervozni. Nevesta je trepetala v strahu, da se ženinu morda ni pripetilo kaj hudega. Minila je že debela ura. Tedaj so ga šli iskat na dom. Vdrli so v stanovanje, preiskali vsak kotiček, a ženina ni bilo nikjer.
Končno je neki svat odprl veliko omaro... In glej, res je tam čepel ženin in ves trepetal od strahu. Ko je prišel nekoliko k zavesti, je priznal, da ga je potisnil v omaro samo strah pred ženitvijo.
Rockefellerjev urnik
John D. Rockefeller, največji bogatin sveta, je nedavno učakal 97 let. Njegov edini smoter je, da ostane živ, ker je tako častilako-men, da hoče postati sto let star.
Njegova glavna hrana sta mleko in prepečenec.
Njegov umik je pošteno dolgočasen: ob pol osmih vstane in zajtrkuje. Mleko in prepečenec kakopak. Njegov osebni služabnik Frank Toran mu nato prebere jutmjo pošto in mu na kratko poroča o časniških novicah. Potlej odpelje Rockefellerja v naslanjaču na kolesih k oknu. Ure in ure zre starec nepremično v park.
Ob desetih odide Rockefeller, oprezno se naslanjaj e na služabnika, iz sobe in stopi v svoj razkošni avtomobil. Na sprehod se oelje dvanajst kilometrov daleč po gladki cesti svojega parka.
Ob enih: obed. Spet mleko in prepečenec in še kakšen košček
mladega' piščanca, edino meso, ki ga sme starec užiti.
Potlej leže, mala zadremlje, ko se pa zbudi, se spet odpelje na kratek sprehod.
Ob šestih večerja. Mleko kakopak. Služabnik mu sleherni večer deklamira kakšno pesem. Kadar Rockefeller ni preveč utrujen, kvar-ta s svojim tajnikom kakšne pol ure.
Ob osmih je že skoraj zmerom v postelj L
Slaščic nikoli ne je; zdravniki ga pa vsak dan preiščejo.
Bog sam si ga vedi, ali je zastran takšnih dobrot vredno čakati stotega leta?	*
Vbrizgana hrabrost
Tokio, julija.
Neki japonski univerzitetni profesor je z dolgotrajnimi poizkusi ugotovil, da hrabrost ne zavisi samo od duševnih sposobnosti človekovih, temveč tudi od kemijskih procesov, ki se vršijo v našem organizmu.
Japonski učenjak je odkril alkaloid, ki ga je treba vbrizgati manj hrabrim ljudem. Seveda traja to »zdravljenje« precej časa.
Dobro bi bilo^ če bi znameniti učenjak iznašel se kakšen preparat za vztrajnost, ker s tem bi uresničil stare japonske sanje: da morajo biti Japonci gospodarji sveta.
Lahkoverna deklica nasedla ciganki
Vinkovci, julija.
Znano je, kako preprosti ljudje, posebno mladi, mnogokrat nasedejo cigankam, ki jim obetajo srečo v najrazličnejših oblikah. Tako je pred nekaj dnevi postala žrtev take lahkovernosti mlada Josipina Vujčič iz Vinkovcev. Njo je obiskala ciganka Ruža Nikolič iz Mir-kovca. Ciganka je že od sosedov vedela, da ima Josipina z nekim mladim človekom ljubavno razmerje.
Ko so bili neko popoldne vsi Vuj-čičevi razen Josipine zdoma, je zavila ciganka proti njihovi hiši.
Lahkoverni mladenki je skrivnostno zašepetala:
»Sam Bog me pošilja k tebi!«
Deklici je zastala sapa, ciganka pa je še skrivnostneje nadaljevala:
»Tvoja ljubezen je v nevarnosti! če se ne boš ravnala po mojih nasvetih, boš v nekaj dneh izgubila svojega fanta. Neko drugo dekle bo stopilo med vaju in prav gotovo bo premamilo fanta, če ne boš ukrenila »potrebnih korakov«.
Razumljivo je, da je mogla »rešiti« mladenko samo ciganka. Za »uslugo« pa plemenita starka ni zahtevala nikake nagrade, pač pa je morala Josipina zbrati nekaj perila, obleke in čevljev, kar je starka zavila v velik prt in »odnesla vilam«, ki bodo nesrečni mladenki ohranile fanta.
Deklica je vsa zaverovana poslušala skrivnostno starko in ji primaknila še 5 dukatov. Ko se je zvečer sešla s svojim fantom, mu je začela vsa obupana pripovedovati, da se boji zanj. Fant je ob-upanko potolažil z izjavo, da se bosta skoraj poročila. Vsa vesela mu je začela pripovedovati nato, kako so ji do tega »pomagale vile« in da »dobre« starke ne bo nikoli pozabila.
Na dolgo prigovarjanje je končno izdala fantu skrivnostni dogodek s ciganko. Fant je takoj javil vso zadevo policiji, ki je sleparko še tisti dan aretirala. K sreči so našli pri njej še ves denar in odnesene stvari.
Pcšteni slepce
Varšava, julija.
Poljak Stanislav Mikulicz, »slepi popotnik«, je prepotoval ogromno sveta. Brez vsake vozne karte se je z ladjo vozil iz Evrope v Ameriko in se spet vračal — brez karte. Vozil se je tudi z železnico, z avtobusi, in vselej brez karte, voznine.
Nedavno pa je Mikolicz podedoval od nekega svojega sorodnika v Ameriki milijonsko imetje. Takoj se je obrnil na kapetana ladje, ki ga je brez karte prevažal, enako na železniškega direktorja, naj mu pošljejo tarife voznih kart, da bi končno poravnal svoj dolg. Ves čas potovanja je slepi popotnik vodil natančen dnevnik o svojih potovanjih brez karte in zdaj bo lahko vse to poplačal, železniške in paro-brodne družbe so se vzradovale nad to lepo gesto poštenega slepca.
Roman, ki ga Je življenje ponovilo
London, julija.
Angleški dramatik Mackender je pred nekaj leti napisal dramo »Zgubljeni sin«, ki je imela nenavadne posledice. Glavni junak te drame je mladenič, ki je zablodil v neizmerna močvirja grofije Der-bishaire. Vsega izmozganega, sestradanega in zblaznelega so našli prebivalci šele čez dolgo časa.
Dramatik je to trpljenje mladega človeka tako mojstrsko opisal, da je kljub fantastičnemu ozadju zgledalo dogajanje povsem življenjsko verjetno.
In res, kar je bilo v drami najbolj fantastičnega, ravno to se je v življenju kmalu nato resnično dogodilo.
Sin avtorja te drame je pred nekaj meseci zablodil na pot. Na vsem. lepem je izginil iz domače hiše in nikjer ga niso mogli najti. Pred kratkim pa je vendarle hotel slučaj, da so mladega Mackendera našli. Ležal je v močvirju grofije Derbishaire, suh, sestradan in malodane blazen. Nišll so ga policaji, ki so ga že mesec dni zastonj iskali.
Mladenič je v tem kratkem času popolnoma izgubil spomin in je bil težko bolan. Stari M. se čuti krivega nad sinom. Domišlja si, da je sin pobegnil od doma pod vplivom njegove drame. Vedel je, da je bila drama njegovemu sinu izredno všeč in da jo je večkrat prečital. Hotel je v resnici doživeti ono, kar je njegov oče ustvaril v svoji bujni domišljiji.
Mladi Mackender se je zdravil v umobolnici. Ko je prišel nekoliko k zavesti, se je začel obtoževati, kako je on, pač pravi »Blodnji sin«, mogel prizadjati toliko gorja staršem, ki so potrošili toliko denarja za njegov študij in ki so ga neprestano obsipali s samo dobroto
časnikarji so obiskali mladega Mackender j a, angleški časopisi so pisali o tem zanimivem slučaju. Na ta način je stari Mackender zašlo vel kar čez noč. Gledališki ravnatelji so mu začeli pošiljati laskave ponudbe za uprizoritev njegove drame.
Mackenderjeva drama bo prvi gledališki komad v zgodovini književnosti, ki je bil najprej napisan, zatem ga je odigralo življenje in nazadnje ga je uprizorilo gledališče.
Stavim, da...
London, julija
Neki Anglež je moral pred kratkim na sodnijo. Tam so ga vprašali, kaj je in od česa živi.
Začudenemu sodniku je dejal, da Poklica nima, sicer pa še nekam dobro živi... Priznal je, da se preživlja s stavami. Na cesti kratko in malo ogovori vsakega moža, ki si hoče z vžigalnikom prižgati smotko, cigareto ali pipo. Se preden si utegne ogovorjenec ukresati ogenj, stavi z njim, da se vžigalnik ne bo pri prvem kresanju zanetil.
Ko ga je sodnik vprašal, koliko mu ta čudni poklic vrže, je odkritosrčno priznal, da zasluži s stavami več ko tri in pol tisoč dinarjev na tties6c
Kdor pozna muhavost vžigalnikov, bo to zgodbico do pičice ver-jeh	_	*
Mesto slepih
Praga, julija
Na račun češkoslovaške države So pred kratkim ustanovili v bližini Prage moderno mesto, ki ga Imenujejo »mesto slepih«. Prebivalci tega mesta pa niso sami slepci, med njimi so tudi žene in otroci slepcev.
Pred nekaj leti je namreč češkoslovaška vlada pozvala žene vsega sveta, naj se poročijo z vojnimi slepci in jim obljubila primerno državno podporo in stanovanja v Posebnem mestu pod pogojem, da se bodo ukvarjale s poljedelstvom.
Ljudska univerza
Malthiii, Mendel in Liebig
Malthusov nazor je »sistem dveh otrok«, ali: na svetu je preveč ljudi in premalo kruha. — Mendelovi senzacionalni poizkusi s križanjem rastlin v samostansk-m vrtu. — Liebig je kot znanstvenik poljedelsko površino Evrope podvojil.
Pod naslovom »Ljudska univerra« bomo prinašali irvlečke in odstavke iz zanimivih in poučnih Knjip, vprašanja in odgovore o raznih problemih, skratka ta rubrika nas bo seznanjala s pojmi, ljudmi in doRodki iz področja znanosti.
Danes prinašamo zanimiv izvleček Iz obširna razprave dr. Jurija Sem Jono v a o nazorih treb učenjakov v poglavju »Ualthus, Mčndel in Liebig.. Knjiga Je izšla pred kratkim v UUsteinovi založbi v Berlinu ped naslovom »Dio Ciiter der Erdor.
Interesantna je Semjonova razprava o našem vsakdanjem kruhu, interesantno poglavje o Malthusu, Mendelu in Liebigu. Ker se večkrat omenja sistem dveh otrok in teorija o podedo-vanju in ker je Liebig velik dobrotnik vseh ljudi, ki si služijo svoj vsakdanji kruh z obdelovanjem zemlje — med te spadajo tudi naši kmetje — bo interesantno o vsem tem spregovoriti besedo, dve.
Malthus je živel v 17. stoletju v Angliji. Bil je duhovnik. V 17. stoletju se je ljudstvo precej množilo in ker je industrija bila še majhna in ni mogla dajati kruha vsem ljudem, se je povsod opažalo pomanjkanje, ravno tako v Angliji, kakor v Nemčiji, na švedskem in v Rusiji.
Malthus je potoval po omenjenih deželah. Kot duhovnik je imel dostop v najboljše družbe, kakor tudi v bolnice in kaznilnice. Povsod je videl i>o-manjkanje in revščino in to mu je dalo misliti. Industrija je bila premajhna, da bi zaposlila vse, poljedelstvo je pa napredovalo le po j>olževo. Po dolgem razmišljevanju se je Malthusu zazdelo, da je našel srečen izhod iz te zagate, v katero je zašlo človeštvo 17. stoletja. Prepričan je bil, da je edini izhod ta, ako se omeji rojstvo otrok. In tako je nastala njegova znana teorija, ki jo je človeštvo tedanjega časa z veseljem pozdravilo in po kateri je Malthusovo ime ostalo znano do današnjega časa, t. j. Malthusova teorija o »sistemu dveh otrok«.
Leta 1827., ko se je o Malthusovi teoriji tako veliko govorilo in pisalo, so v Halle v Nemčiji iznašli prav kompliciran aparat, s katerim naj bi preprečevali nepotrebne porode. Ta aparat naj bi obvaroval fante pred občevanjem z drugim spotom. Pritrdili in zapečatili naj bi ga fantom že v 14. letu, sneli bi ga fantu pred poroko, če bi dokazal, da bo lahko redil otroke.
Malthusova teorija se ni uveljavila. Ljudi je bilo čedalje več, in živeža za prehrano so lahko pridelovali in pridobivali v še večji meri, kakor je bilo potrebno za prirast ljudstva. Za ta napredek sta zaslužna Mendel in Liebig, ki sta Malthusovo teorijo, da je namreč preveč ljudi in premalo hrane, popolnoma pobila. Justus Liebig jo je pobil s svojim velikim delom »Kemija in njena velika uporaba v poljedelstvu in fiziologiji«, enako tudi Mendel s svojo ravno tako znano teorijo o dednosti.
Res je, da so že pred Liebigom gnojili zemljo z dušikom, vendar je tudi res, da so šele tedaj, ko je Liebig znanstveno dokazal koristi umetnega gnojenja, začeli gnojiti zemljo tudi s kalijem in s fosfati. To, kar je v zadnjih petdesetih letih doseženo, vse to je bil pripravil že Liebig. In to, kar je doseženo, je zelo veliko. V Nemčiji so pred 50 leti na 1 hektarju zemlje pridobivali 13 centov jDŠenice, tik pred vojno pa že po 24 centov. Na Holandskem se je v istem razdobju dvignil pridelek od 17 centov na 31 centov. V Nemčiji, na Holandskem in v Belgiji se je podvojil tudi pridelek rži. Tako se je tekom stoletja uresničilo ravno nasprotno od tistega, kar je prerokoval Malthus. Ljudstvo se je namreč v Evropi pomnožilo 2 in r/skrat, žetveni pridelek pa se je pomnožil štirikratno. Zasluga za to ne gre samo boljši gnojitvi, ampak tudi izsušitvi velikih močvirnih pokrajin, namakanju suhih predelov, skratka raz-
širitvi rodovitne zemlje. V glavnem se pa imamo vendar zahvaliti Liebigu, ki je kot velik vojskovodja znanosti podvojil jjovršino rodovitne zemlje v Ev-repi, brez vojne.
Po Liebigu je prišel še en velik mož, ki je človeštvu ravno tako jromagal. To je bil menih brat Gregor Mendel, sin kmetskih staršev. Mendel je bil učitelj na gimnaziji v Brnu, ves prosti čas je žrtvoval cvetlicam in drugim rastlinam na vrtu tonskega auguštin-skega samostana. Kar je Mendel počel na tem vrtu, ni mogel nihče od njegove okolice razumeti, šele po njegovi smrti so učenjaki prišli do spoznanja, da je Mendelovo delo »Poskusi z rastlinskimi križanci« odkritje zgodovinskega pomena. Spoznali so, da je Mendel opazoval in odkrival največje prirodne skrivnosti. Po Mendelovi smrti so spoznali, da se po njegovih opazovanjih in zakonih že vnaprej lahko dožene, kaj in koliko se pridobi, če se dve vrsti križata.
Na švedskem so vzgojili pšenico, ki je hitro dozorela in ki ji ni škodoval mraz. Senzacionalni so bili nadalje poskusi Američanov in Kanadčanov. Luther Bur bank je v Kaliforniji vzgojil kaktus brez bodik, češplje brez koščic, prozorno belo robidnico, veliko kot laški oreh, orehe velike kakor pomaranče, ogromen makov cvet, ogromno lilijo in pritlikavo lilijo, ukrižal je robidnico z malino, češplje z mandljev-cem in iz križanja tobačne rastline (nicotiane) s perunijo je ustvaril neverjetno rožo: nicotunijo.
Istočasno je v majhnem ruskem mestecu Kozlov ustvarjal ravno takšna čuda čarodejni vrtnar I. V. Mičurin. Vzgojil je sadje in zelenjavo, ki je dozorela v ostrem podnebju. Severnim pokrajinam Rusije je podaril rdeče jagode, malino, črešnjo in krimska jabolka. Velik človek je bil Mičurin in ni čuda, da so ob njegovi osemdesetletnici spremenili ime njegovega mesteca Kozlov v Mičurinsk.
Liebigovo in Mendelovo delo so nadaljevali znanstveniki po vsem svetu. Kjer je bila narava skopa in okrutna proti človeku, jrovsod so znanstveniki z izbiranjem in križanjem plodonosnih rastlin poskušali in večinoma tudi dosegli uspehe v borbi za človekovo blagostanje.
Danes delajo velezanimive jaoizkuse
z rastlinami že po vsem svetu. Poskušajo vzgojiti tobak brez nikotina, ali vzgojiti drevesa, ki bi jim nobena bolezen ne mogla do živega. S tem bi letno prihranili težke milijone denarja itd., itd.
Prav interesantni so poizkusi, vzgojiti drevesa, ki bi bila popolnoma odporna tudi proti hudemu mrazu če se to v celoti posreči, bo sadjarstvo doseglo ogromne uspehe. Naj se samo spomnimo izredno ostre zime 1. 1928.-1929., ko je samo v Nemčiji veliki mraz uničil dreves v vrednosti 600 milijonov mark ali za okrog 10 milijard din našega denarja.
Znanstveniki po velikih institutih tvegajo vse za napredek. Iz nerodovitne zemlje ustvarjajo rodovitno, zmagujejo celo nad klimo (podnebjem). Liebigova poljedelska kemija skupaj z Mendelovim naukom o vzreji sadnih in jroljskih rastlin dviga donos pridelkov že skoro do neskončnosti.
In tu se kaže skrivnostna ideja Mendelovega delovanja. On je bil ravno tako duhovnik kakor Malthus. Toda Malthus je vse življenje zametaval božjo zapoved »Bodite rodovitni in obljudite zemljo«, Mendel pa je ravno to zapoved vse življenje podpiral. Učil je: »Bodite rodovitni in obljudite zemljo in oče nebeški vas bo gotovo z vsem preskrbel, ako boste v potu svojega obraza delali in ustvar jali!«
Ko razmišljamo o Malthusu, Mendelu in Liebigu, pa čutimo, da nam manjka še nekoga, ki ga zdaj še ne poznamo. Manjka moža, ki bi uravnal bogate darove zemlje tako, da bi v resnici služili prav vsemu človeštvu v korist.
Na svetu je nad 2 milijardi ljudi in zemlja daje živeža več ko dovolj sr vse, a vendar vidimo v mnogih deželah joomanjkanje. Na Kitajskem vsako leto več milijonov ljudi celo umrje od lakote. Na drugi strani pa vidimo neodpustljive zločine. Beremo, kako so v Ameriki sežgali ogromne množine kave, drugod čaja, ali uničili ogromne zaloge pšenice. Zakaj? Da bi svetovna trgovina ne imela zaradi premajhne cene bogatih pridelkov izgube, a milijonov človeških življenj jim ni škoda.
Tega pa ni mogoče popraviti ne s kemijo, ne s teorijo naukov, ampak le z vzgojo srca v človeku. In tedaj bo človeštvo srečno.	***
-
■ - ■
GROZE
15. nadaljevanje
Vimez je bil iz previdnosti ostal zunaj, zakaj prekupčevalci so ga predobro poznali. Dornerja je spremljal neki policijski agent, ki je bil v tem okraju popolnoma neznan.
Dorner je prisluškoval pogovorom teh zapitih mož in se čudil velikim številkam, ki so jih kar tako meni siič tebi nič stresali iz rokavov.
»5000 peset za ,BeIi diamant*...«
»Prejšnji teden sein prodal ,Rubin' za 4500 peset...«
»,Opal‘... ,Smaragd'...«
»Ali kupčujejo ti ljudje z dragim kamenjem ?«. je vprašal Dortier poli-(rijskega agenta.
»Kaj še, dekletom dajejo takšna Imena...«
Dorner je zaman gledal okoli in šakal Lbpeza. Čez nekaj ur je postal nestrpen, zato ie vprašal agenta:
»Ali . Lopeza in mornarja ne bo •em?«
»Bosta že še prišla; če danes ne, pa jutri. V Montevideu že ne. bosta dolgo ostala. Stopila bova jutri spet sem...« je bodrilno odgovoril policijski agent.
Mračilo se je že, ko je Dorner obiskal Vimeza v njegovi delovni sobi na policijskem ravnateljstvu. Ker je bil Vimez zaposlen, si je preganjal Dorner čas z ogledovanjem slik, ki so bile obešene po stenah. Zdelo se mu je, da vse te obraze že iz Napolija pozna, vendar onega, ki ga je iskal, Vittoria Santina, ni našel" nikjer.
Ko je Vimez opravil svoje delo, je stopil k Dorntju in ga vprašal:
»Ali iščete Santina? Pokazal vam ga bom: v posebni mapi imam njegovo sliko!«
Ko je Dorner po sliki spoznal San-lina in opazil poleg njega še Lopezovo sliko, je bil prepričan, da je Lopez spremljal njegovo ljubljeno Giannino ua poti v Ameriko.
Vimez je medtem snel slušalko s telefona in naročil nekemu svojemu agentu, naj ga točno čez eno uro pričakuje še z dvema stražnikoma v avtomobilu pred policijskim ravnateljstvom.
»V ,Okraj našminkanih ustnic' poj-demo; če niste preveč utrujeni, nas •lahko spremite,« je pojasnil Dornerju svoje naročilo.
»Zakaj pa ne gremo že kar zdaj?« je nestrpno vprašal Dorner.
»Samo ne tako naglo,« je odgovoril Vimez. »Previdni moramo bili, zakaj hi nas lopovi zavohajo, nam utegnejo pobegniti na kmete. Potlej jih lahko pač zaman iščemo... Sicer razumem vaš nemir in sočustvujem z vatni,, toda naših razmer še niste vajeni, zato ne veste, kako nevarni in pretkani so ti naši tiči...«
Čez dobro uro je drvel avtomobil po zapuščenem predmestju. Zdajci je zavil na levo in prikazal se je nov, svojstven okraj samih malih enonadstropnih hišic, ki so si bile podobne ko jajce jajcu. Vse hiše so bile razsvetljene in okna so bila zastrta samo s prozornimi zastori. Dornerju se je čudno zdelo, zakaj so zastori na vsaki hiši drugačne barve; Vimez mu je pojasnil, da le po teh odtenkih spoznaš »robo;...
»Stojte!« je zdajci zaklical Vimez šoferju, ko je zavil avtomobil mimo hiše z rdečkastmi zastori.
»Ali greste z nami ?« je vprašal Dornerja. Tukaj stanuje namreč,Safir' — moja stara znanka. Ona je sicer hkratu tudi prijateljica prekupčevalca Negra. toda (o je prav nič ne ovira, da bi še od mene ne sprejela denarja, kadar potrebujem kakšna pojasnila.«
Vimez je pozvonil. Odprla jim je ženska zagorele polti in dejala:
»Signor bo moral počakati, ,Safir' namreč ni prosta!«
»Nu, bom pa počakal, časa imam na prebitek!«
Medtem ko sta Vimez in Dorner sedela v čakalnici, je večkrat zapel hišni zveneč — in zmerom so prihajali v čakalnico novi »klienti«.
Doriierju se je zdelo, da mu bo razneslo glavo. Ni mogel in nj mogel verjeti, da utegne tudi Oiannina učakati takšno strašno usodo...
Zdajci so se v ozadju sobe odprla vrata in skozi šnranjo je pokukala našminkana ženščina.
Vimez je skočil pokoncu in stekel k njej. Od vseh strani so se zaslišali glasni ugovori.
»Saj ta še ni na vreli, mi čakamo že dalje časa.«
»Le ne prehitro, gospodje, samo nekaj besed bi rad spregovoril z našo priiazno domačico.«
Čez nekai minut se je Vimez vrnil in odšel z Dornerjem iz hiše.
Ko sta bila na ulici, mn ie dejal:
»Lopez se vrne jutri. Dva .zavoja' prinese s seboi!?
Dorner je policijskeaa ?eta samo r. očmi nemo vprašal — in ta ga je koj razumel.
>.7avo>e' imenuieio namreč ženske, Iti jih pripeljejo iz Evrope « je pojas-
Iz dnevnika nekega kriminalnega komisarja
nil Vimez. »Prav lahko je mogoče, da bo en tak ,zavoj' — vaša žena. Zdaj nas čaka najtežja naloga: izvedeti moramo, kam bo lopov skril svoje ,sužnje*. ,Safiru' sem obljubil 1.000 peset, če mi izve skrivališče.«
Jutri torej... Še štiri in dvajset ur čakanja... Ali bo zmogel toliko moči, da bo pričakal jutrišnjega dne?
Avto je potegnil... Dorner se je oziral po malih razsvetljenih hišicah in cenil njihovo število.
»Tisoč jih bo že?« je tiho, skoraj zase vprašal.
»Več,« je kratko odgovoril Vimez.
/>Dvakrat toliko?«
»Še več ko tri tisoč jih je.«
»In v vsaki...?«
»Da, v vsaki je najmanj po ena ,bela sužnja' in pri vsaki je najmanj toliko ,klientov', kolikor ste jih pravkar videli pri ,Safiru‘, in prav vsako čuva stara babnica.«
*
,Safir' je govorila resnico: Lopez je prišel res drugi dan v j Buenos Aires in pripeljal s seboj dva ,zaboja* — Giannino in. Marijo. Obe revici sta bili na pol mrtvi od lakote in se še zavef-dali nista, kaj se z njima dogaja.
. Oiannina se je prva po malem zavedela v hišici številka 1976.
Ležala je- na postelji, in neka starka z razora iiim obrazom ji je močila sence. Na drugi strani sobe je ležala mrliško bleda Marija. Sam Bog si ga vedi, ali je še živela? O, zakaj se jima ni posrečilo, da bi prostovoljno umrli od lakote..
»Nu, nu, otroček, le zavedite se/< je Giannini prijazno šepetala starka z brezzobimi usti. »Novo življenje vas čaka, lepše in prijetnejše, ko kdaj koli prej...«
Oiannina je razumela...
»Signora Majou sem,« je dalje gostolela stara babnica. »Precej vam bom skuhala kavico, gotovo ste že zelo lačni, revica.«
Odšla je in zaklenila vrata za seboj.
Ujeta, zaklenjena... Giannina je razumela!
Ozrla se je po sobi; nikjer ni drugih vrat in še okno je gosto zamreženo...
Giannina je zbrala vse moči in se zvlekla k oknu. Tam je opazila neki star časnik, odtrgala košček papirja in z nohtom vgrebla vanj eno samo besedo: »Pomagajte!«
Potlej je stegnila roko do ventilatorja nad oknom in spustila listič skozenj.
Signora Majou se je prav v tistem trenutku vrnila. Nezaupljivo in jezno hkratu je zagodla:
»Zakaj ste pa vstali? Odpočiti si morate pošteno in zbrati novih moči. Signor Lopez se utegne vrniti vsak hip, in če vas ne najde v postelji, bo name zijal...«
Prav tisto minuto, ko je odplapolal Gianninin listič skozi ventilator, je pohajkoval Juan Gomez po »Okraju našminkanih ustnic«. Juan Gomez je bil poročevalec časnika »Diara«.
Ko je šel mimo hišice številka 1976 je zagledal kako je smuknil droban listič skozi ventilator v prvem nad-
Svečanosti v Dardanelah. Vhod turSkih vojakov v dardanelske trdnjave.
stropju in se po malem vrtinčil k tlom.
Juan Gomez se je popraskal po za-tilniku in si dejal: »Fant, zdaj ei našel mogoče senzacijo; poberi listič in kaj piše na njem. Če pa nič ne piše, ga vtakni v žep, morda ga še sicer porabiš...«
Ujel je listič z desnico in ga obračal na vse strani.
Zdajci je skoraj na glas zavriskal: opazil je vgrebeno besedo: »Pomagajte!«
Stekel je na tramvaj; čez pol ure je že sedel v uredništvu za pisalno mizo in pisal:
»Drama v ,Okraju našminkanih ustnic'...«
Glavni urednik je prebral zanimivo zgodbico, polno domišljije, ki jo je
mladi časnikar stresel iz rokava. Ker se mu je pa zdela le preveč neverjetna, je poklical po telefonu šefa mednarodne policije...
Dorner je bil pravkar pri Vimezu, ko je pozvonil telefon.
»Neka ženska v ,Okraju našminkanih ustnic* kliče na pomoč,« je dejal šef mednarodne policije nestrpnemu Dornerju. »V listič je po italijansko vgrebla besedico ,Pomagajte !'«
»Giannina!« je kriknil Dorner.
Skočil je k vratom in stekel po stopnicah. Vimez je stekel za njim in klical:
»Tak počakajte vendar! Saj niti ne veste hišne številke!«
Sedeli smo v večji družbi. Vsakdo je povedal nekaj zanimivega in tako je prišla vrsta tudi name.
»Bil sem še majhen«, sem začel, »ko smo se otroci skrivali po raznih skednjih, se podili po gmajnah in pasli ovce. Mnogo se nas je nabralo. Med nas pa je čestokrat zašel neki Riča, ki je slovel po vasi kot ničvrednež, potepuh in tat. Da, Riča je dobil ime »Tat«.
Kdo ga je prvi tako poklical, ne vem. Od nas je bil nekoliko starejši. Ko je začel zahajati v našo družbo, smo ga poznalir še samo pod tem imenom.
Kakih 14 let mu je bilo, ko sem ga videl prvikrat vklenjenega. Skozi vas so ga gnali orožniki. Dobro se spominjam, kako so prileteli dečki h križu sredi vasi in zagnali:
»Ričo ženejo!«
»Tat« je potuhnjeno gledal izpod klobuka. Niti malo mu ni bilo videti, da bi se kesal, ali pa da bi ga bilo sram dejanja. Zalotili so ] ga, ko je pri nekem posestniku I vlomil v kaščo. Ze večkrat je pri j tistem posestniku ukradel denar in obleko.
I Tudi na drugih krajih je vlamljal, a končno so mu le prišli do j živega. Bil je nekaj časa v pobolj-ševalnici, odkoder je pobegnil v tujino. Brez potnega lista je prepotoval Nemčijo, Italijo in Francijo. Povsod je kradel.
Medtem je odrastel v zalega mladeniča. Dekleta so se ozirala po njem. Brihten kot je bil, se je kaj kmalu naučil nemščine, francoščine in italijanščine. V svetu si je pridobil tudi dosti uglajenosti — s temi prednostmi je začel živeti kar na široko.
Zamamljal je dekleta. Pripovedoval jim je, da je njegov oče grof tam nekje na Koroškem. Marsikateri je celo obljubil, da jo bo vzel za ženo in odpeljal v svoje »kraljestvo«.
Razumljivo je, da je mnogo deklet šlo na limanice. Njemu pa se je imenitno godilo, čim pa so ga oblasti steknile, se mu je posrečilo zbežati v drugo deželo. In tam je začel spet »novo življenje«.
Večno potovanje po svetu pa mu je prineslo tudi izobrazbo. Prečital je mnogo literature, bavil se je z astrologijo in prav posebno so ga zamamljale mistične vede: okultizem in magnetizem. Nabavil si je tudi knjige o teh vedah.
Po dvanajstih letih se je vrnil v domovino. Odslužil je zasluženo kazen v raznih kaznilnicah in trpel za svoje grehe. Ko je dotrpel, se je vrnil v domačo vas. Začel je gledati drugo sliko življenja. Knji-I ge so ga poplemenitile, skesal se je grehov in se zjokal nad svojo preteklostjo.
Da, vrnil se je povsem drug človek. Nekoč potuhnjeni črnogledež
Prizori iz iivl|en|a v olimpijski vasi v Nemč Ji. Levo zgoraj: Japonci pri vajah na visokem drogu	-
no vadijo uasketbal. — Levo spodaj: Mehikanci v razgovoru pred hiSo. — Desno spodaj: Filipinci se trenirajo v borjenju.
Desno zgoraj: Kolumbijci prid-
ln delomrznež je zdaj dvignil glavo in gledal človeka z zaupljivim in odkritim izrazom. Ni tožil, ni se opravičeval, ampak z dejanjem je hotel pokazati, da je postal človek, da je v vsem opustil prejšnji način življenja.
V prisilni delavnici se je izučil krojaštva in zdaj je začel doma šivati. Hotel si je na pošten način služiti kruh. Pričakoval je, da ga bodo ljudje razumeli in da mu bodo pomagali.
Toda?
Ljudje so ga puščali, da je stradal. Niso mu hoteli ponuditi roke, da bi ga dvignili, niso ga marali razumeti.
O, da! Lahko je »normalnemu« človeku biti v »normalnih« razmerah dober, biti mož na mestu... Toda človeku, ki je bil do skraja nosti pokvarjen, zakrknjen, hudoben, brez vesti... Da takšen človek zatre v sebi vse zle sile in postane človek, človek... o, to je treba upoštevati in spoštovati.
Ko je to spoznal, je potožil svojemu prijatelju:
»Prišel sem, da bi popravil, kar sem zagrešil. Hočem vzbuditi v ljudeh vero vase, hočem, hočem... Nočejo razumeti! Vsak sum kraje pade name. To me tako strašno boli. če bi hotel živeti dalje svoje prejšnje življenje, ne bi prišel v domačo vas. z dveletnim poštenim delom sem jim hotel pokazati, da sem se spremenil — toda ne morejo razumeti.«
Razumljivo je, da se taki madeži ne morejo tako lahko izbrisati. Ljudem je vedno zbujal neki strah in nihče ni z zaupanjem pristopil k njemu. Le malo je bilo ljudi, ki so ga razumeli, le malokdo mu je bil naklonjen, le redki so cenili njegov preobrat, da je iz največje barabe postal človek. Ali drugi mar res ne morejo razumeti?
Takrat je v vasi nekdo umrl. Vaščani imajo navado, da »bedijo« pri mrliču pozno v noč.
V hišo k mrliču je prišel tudi Riča. Navada je, da najprej nekoliko pomolijo za mrtvega, potem se pa zberejo fantje in dekleta k
l veliki mizi in si pričnejo pripove-| dovati povesti, da ne bi zaspali. Tudi takrat je bilo tako. Poleg povesti so si pripovedovali tudi razne novice, dva dečka pa sta od nekod prinesla križanke. Njima se je pridružil tudi Riča. česar nista vedela onadva, jima je pomagal Riča. Sploh so vse težje stvari padle nanj in vse je z lahkoto pogodil.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar me je pretreslo v dno duše. V križanki se je glasilo, vprašanje: »Ljubitelj tuje lastnine?«
Oba mladeniča — bila sta celo 1 iz boljše hiše — sta se spogledala, pogledala sta Ričo, nakar sta bruhnila v smeh. Eden od njiju je Ričo še zlobno vprašal:
| »No, ti povej, kdo je prijatelj : tuje lastnine?«
Nikoli ne bom pozabil tistega pogleda, ko je Riča dvignil oči k hudobnemu fantu. Nekaj prošnji po-■ dobnega je bilo v njih, ah ne, j grožnja je bila... tudi ne... ne, ine... nekaj se je moralo s silo zlomiti v njem. Najbrže se je v njem pojavila misel:
»Odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!«
Ni takoj zapustil družbe, le ugank ni reševal več. Sedel je k drugi mizi, videti je bilo, da je zatrpel.
In dva mlada fanta, ki ne kažeta nič dobrega, ki bosta končala Bog vedi kako, sta se smejala dalje in niti za mar nista vzela Ričevega bledega obraza in njegovega prosečega molka.
Nekdanji tat, razbojnik, ki zdaj pošteno dela, živi naipoštenejis življenje, vsakemu pogleda v oči odkrito, človek, ki prinese slednjo paro svoji oslabeli materi, je bil brezsrčno zasmehovan. Ne zahaja v nobeno družbo, v nedeljskih popoldnevih hodi po samotni poti, sam, brez prijatelja, brez človeka, s katerim bi se od srca pogovoril... Proste ure in večere prebije pri knjigah in se uči... S krvavimi solzami objokuje svojo preteklost...
Ali mar ta človek ni vreden spoštovanja, ali ni vreden, da bi mu ponudili roko, da bi mu pomagali?
Družba je bila tiha. Vsakdo si je mislil svoje. Moje misli pa so se bavile z Ričo, s človekom, ki je hotel popraviti svoje gi-ehe, pa mu je zaprla pot človeška družba, ki je sama obložena z grehi.
»In kaj se je potem zgodilo z Ričo?« je vprašal prijatelj Ciril.
Nekega dne je izginil. Odšel je v svet. Od časa do časa piše materi in sestri.
Naš nočni čuvaj, ki vse ve, pravi, da se je Riča poročil tam nekje daleč, da ima ženo in zlateea otroka. Da. on, Riča, tat in raz-boinik je tam nekje srečen oče i« živi srečno med ljudmi, ki so res ljudje in ki ga še nikoli niso vprašali:
»Riča, kdo je prijatelj tuje lastnine?...«
(Ali je dr. mino bolezen jezik, ko je g ni«, to je ost
ih za namakanje Ženska hvala
Perite prihodnjič tudi Vi s Schichtovim terpentinovim milom. Ono odpravi nesna« go temeljito in prizanesljivo iz tkanine, potem je lahko vedno lepo belo!"
r pere ' perilo bleščeče k belo j
Da bo izbira na mizi
Nekaj receptov izbranih jedi
Jajca s čebulo
Stopite 100 gr masti, spražite na njej 2 na tanke krhlje zrezani čebuli, dodajte stolčene paprik^, pridenite 2 žlici doke, nato še 2 veliki žlici vina in ^ veliki žlici smetane. Nato osolite in počakajte, da zavre, potem precedite. ■ močno skledo nalijemo precejeno 'vsebino in ji dodamo 4 jajca. Skledo damo v pečico in ko se jajca strdijo, damo jed na mizo.
Nadevani paradižniki
Lepe, enako velike paradižnike pazljivo očistimo, odrežemo vrhe in odvržemo seme. Nato jih nekoliko posolimo, popopramo in malo opečemo na maslu. Potem jih napolnimo s svinjskim ali telečjim na drobno sesekljanim mesom, ki smo mu primešali gobe. Tako pripravljene paradižnike damo v pekačo, jih polijemo s toplim surovim maslom in jih damo peči
Mesto mesnega nadeva lahko uporabimo tudi cvrtje, toda v tem primeru moramo paradižnike že kar skraja bolje speči.
Nadevane kumare
■tepe, velike kumare olupimo in jim odsekamo konce. Iztrebimo jim plod in jih napolnimo s sesekljanim telečjim mesom. Konce spet prilepimo in cele kumare prevlečemo z beljakom, jih nato pražimo na masti ter od časa do časa zalivamo z vodo. 20 minut Pred serviranjem jih polijemo s smetano in jih zrežemo na rezine.
Po enakem receptu lahko prirejamo tudi mlade buče.
Ledena kava
Vzemite 100 gr kave, 200 gr sladkorja in 1 liter smetane.
Od 100 gr fino zmlete kave skuhamo skodelico ekstrakta in ga nato vlijemo v liter vroče in osladkane smetane. Ko se vse to ohladi, postavimo steklenico na led, da mešanica napol zmrzne.	■ ■
(če vam je všeč okus vanilije, jo lahko daste nekoliko zraven.)
Pripravljanje ledene kave traja približno 4 ure.
Serviramo jo v čašah in dodamo vrh stolčene smetane.
Čokoladni sladoled
Vzemite 125 gr čokolade, V* 1 mleka, pol skodelice vode in malo soli.
Zmleto čokolado raztopimo v vodi in jo nato kuhamo v mleku, ki smo mu dodali nekoliko soli. Tej tekočini lahko dodamo tudi 4—5 gr koruzne moke. Vsebino precedimo skozi sito. Začinimo pa jo lahko tudi z vanilijo, kar pa ni nujno potrebno. Tako pripravljeno vsebino damo za tri ure na led. Sladoled serviramo v kozarcih in mu dodamo stolčeno smetano kakor pri ledeni kavi.
Hladno sadje v kozarcih
Vzemite raznovrstno sezonsko sadje — čim več vrst, tem boljše — in ga dajte v globoko skledo, sloj vrh sloja. Vsak sloj posipljite s sladkorjem in vsakemu sloju dodajte nekoliko limonovega soka. Večje sadne krhlje, olupljene, dajte zgoraj. Tako pripravljeno sadje postavite za 2 uri na led, polijte ga nato z gostim sladkorjevim sirupom in ga postavite spet za tri ure na led. Tako pripravljeno sadje servirajte v kozarcih in mu dodajte stolčene smetane.
Obolenje pluč in jeter
Skoraj vse težke notranje bolezni so dolgotrajne in se morajo zdraviti pod strogim zdravniškim nadzorstvom.
Med glavne težke notranje bolezni spadajo: obolenja pljuč, jeter, srca in obisti ter krvne bolezni.
Kadar govorimo o pljučnem obolenju, mislimo v prvi vrsti na vnetje Pljuč, ki ga poznamo po naslednjih znakih: visoka temperatura, ki traja 5—10 dni in se menja z mrzlico; čutimo zbodljaje, imamo težko dihanje. V tem primeru je zdravniška pomoč nujna.
Pri tej bolezni so alkoholiki izpostavljeni večji nevarnosti kakor trezni. Zdravnik jim mora med zdravljenjem dajati redno tudi nekoliko alkohola, ker jim preti nevarnost od »delirium tremens«.
Bolnik naj ima lahko in tečno hrano: mesno juho, mehko kuhana jajca, kompote in limonade.
O tuberkulozi je bilo že brez števila predavanj, napisanih je bilo že toliko knjig, ki govore o tej nevarni bolezni.
In vendar?
O, da! Treba je priznati, da so zdravniki z najnovejšimi medicinskimi metodami v zadnjem času izdatno napredovali. Vse kaže, da nismo več daleč od časa, ko bomo tudi jetiko pljuč mogli uvrstiti med absolutno ozdravljive bolezni.
-Druga oblika tuberkuloze je tuberkuloza kosti in sklepov. Do nedavnega je bila ta bolezen strah in trepet bolnikov in zdravnikov. Danes je medicina tudi v tem pogledu napredovala. Specialist-internist more s pomočjo višinskega sonca v 1—3 letih pacienta ozdraviti, četudi je bolezen že močno napredovala.
Ljudem, ki bolehajo na jetrih, se kaj rada pridruži zlatenica in vodenica. Bolna jetra mora zdraviti le zdravnik.
Z jetri v tesni zvezi je tudi žolčnik, ki se navadno razboli pri boleznih na jetrih, posebno, če pridejo vanj bacili iz čreves. Vnetje žolčnika je težka in nevarna bolezen.
Na jetrih bolne ljudi zdravimo s strogo dieto in s kopeljo. Znamenite češkoslovaške toplice Karlovi vari se bolnim na jetrih toplo priporočajo.
Vnetju žolčnika se često pridružijo še žolčni kamni. Ta bolezen povzroča
težke bolečine, krče, glavobol in nervozo. V lažjih primerih pomagajo razna zdravila, v težjih slučajih pa se mora bolnik brezpogojno podvreči operaciji. Ljudje, ki so podvrženi vnetju žolčnika in žolčnim kamnom, se morajo držati najstrožje diete. Jesti ne smejo mastnih jedi, ne smejo piti alkoholnih pijač. Sploh pa bolnik sam čuti, kaj mu koristi in kaj ne, in pameten bolnik se rad izogne jedem in pijačam, ki mu ne dejo dobro.
Struni v hiši
Da se v stanovanju, kjer hranimo strupe, ne pripeti kakšna nesreča, je odvisno le od dobre in praktične gospodinje.
Pametna gospodinja ima strupe in zdravila v posebni omarici, ki jo imenujemo »domača lekarna«. Na vsako škatlo, na vsako steklenico naj nalepi ime, tako da vsak član družine takoj vidi, kaj ima v rokah. Vsaka nemarnost se lahko hudo maščuje. Kolikokrat smo slišali, da se je kdo zastrupil, ker je vzel napačen prašek, napačne kapljice ali napačne tablete.
če gospodinja naleti na zdravila, ki jim ne ve imena, je najbolje, da jih zavrže. Prestara zdravila ne samo da zgubijo svojo zdravilno moč, temveč
lahko postanejo zaradi raznih kemičnih procesov celo strupena.
Koliko nezgod in nesreč prepreči vestna gospodinja, ki ima domačo lekarno v redu.
Nesrečni zakoni
Neki angleški časopis je pozval svoje čitateljice, ki so nesrečne v zakonu, naj napišejo uredništvu kratko pismo o vzrokih svojega nesrečnega zakona. Ko je uredništvo imelo že dovolj gradiva, je ugotovilo, da so vzroki ločitev skoraj vedno enaki.
Neka Angležinja na primer obtožuje svojega moža s sledečim:
»Moj mož me obsiplje z raz-košnjostjo in nepotrebnim slu-žabništvom. Malokdaj je dorria in jaz trpim zaradi njegove odsotnosti in zaradi razkošja, ki me obdaja. Ko sem ga prosila, da naj odpusti služabništvo in mu predlagala, naj se preselimo v skromnejše stanovanje, se je zasmejal. Zelje mi ni mogel izpolniti, ker hoče, da bom — .srečna'.«
Iz pisma te bogate Angležinje je razvidno, da tudi bogastvo in razkošje ne prinese v zakon sreče in zadovoljstva.
Druga žena se pritožuje, da njenemu možu ne diši nobena jed, ki jo ona skuha. Zaradi tega obeduje večidel pri svojih prijateljih ali pa v restavracijah. Vsa obupana toži. da se bo mož samo zaradi jedi ločil od nje.
Tretja žena toži o svojem nesrečnem zakonu, da ji njen mož neprestano postavlja za vzgled svojo mater in svoje sestre. Zeni so te večne pripombe začele že tako presedati, da je zasovražila vso moževo rodbino.
četrta obtožuje svojega moža zaradi njegove prijateljice. Ni to ljubica, pravi sama, temveč duhovna prijateljica. Nanjo veže moža samo platonska lju-----------------
bežen. Zena skuša razumeti, toda je kljub temu ljubosumna. Ko je možu to omenila, ji je odgovoril:
»Z njo se lahko pogovorim o pamet-
Kini prinašajo
SOKOLSKI DOM SISKA
teSefoi' 33-87 Od 1. do 3 avgusta »SAVOY HOTEL 217«
V glavnih vlogah: Hans Albers in Bri-
gitfca Horney
Od 4. do 6. avgusta »NOČ LJUBEZNI«
G raco Moore
ZVOČNI RADIO JESENICE
telefon int. št. 620
predvaja 31. t. in. ob 20.30 uri. 1. in 2. avgusta ob 20.30 uri (nedeljske popoldanske predstave ob 15. uri se vrši jo samo v slučaju slabega vremena) Lebarjevo opereto
»EVA«
V glavni vlogi: Magda Sclmeider in
Hans Sohnker.
Dodatek: domač »Zora« magacin »Smuške tekme v Planici.
nih stvareh, s teboj — ne. Ona je mnogo inteligentnejša od tebe... Toda ne bodi ljubosumna, ker ti si moja žena, soproga, tovarišica, a ona druga samo duhovni prijatelj!«
Naravno je, da žena po teh moževih besedah ni pomirjena in da bo koncem koncev to stanje vendarle privedlo do ločitve zakona.
Kako naj mati dojil
Le premnogokrat se pripeti, zlasti pri mladih materah, da nepravilno doje svoje dojenčke. Boje se, da bi detetu s preobilno hrano preobremenile želodček, in boje se, da ne bi bil otrok lačen. Kako naj si tedaj pomagajo?
če ne veš prave mere, je vsekako bolje, da daš otroku več hrane, če bi je bilo preveč, jo bo otrok tako sam izbljuval; v tem ni še nič tragičnega.
če vidiš, da otrok sesa prst, to še ne pomeni, da je lačen. Sesanje prsta je namreč pri otroku prvi samostojen opravek.
Da boste pa mlade matere vendar poznale neko mero pri hranitvi do-
Anekdote
Sokratov prijatelj
Grški modrijan Sokrat je šel nekoč na obisk k svojemu prijatelju. Prijatelj je bil naslonjen na vežna vrata. Ko je od daleč opazil Sokrata, je nekaj zašepetal svojemu slugi in izginil v stanovanje. Sokrat je vse to opazil. Ko se je približal slugi, ga ni nič začudilo, ko je slišal, da »gospoda ni doma«.
Nekaj dni nato je isti prijatelj obiskal Sokrata. Modrijan mu je sam odprl vrata in ga prijazno pozdravil:
»Ah, škoda, da si ravno zdajle prišel, ko mene ni doma!«
»Kako to?« se je začudil prijatelj. »Saj vendar pred menoj stojiš!«
Revolucija v Španiji. Na sliki vidimo delava na avtomonilih po
: in meščane, Ki oboroženi križarijo peš in madridikih ulicah.
»Pred kratkim sem bil pri tebi. Takrat si po svojem slugi naročil, da te ni doma. Vidiš, jaz sem tvojemu slugi verjel, ti pa meni nočeš verjeti...«
Kronična bolezen
Znani berlinski zdravnik dr. Miiller kar ni mogel trpeti zgovornih bolnikov. Posebno zoprne so mu bile take bolnice, ki so mu svoje težave razkladale prav na široko.
Nekoč je prišla k njemu dama, ki so jo v Berlinu' imenovali »centrala za spletke«. Njene brbljavosti je bil že kar pri prvem pregledu do grla sit, toda zaenkrat je še molčal.
Zgovorna dama je še večkrat prišla k	njemu.	Ko	je bila	četrtič v njegovi
ordinaciji	in	je topot	že kar pri vratih
začela klepetati, jo je dr. Miiller prestrašeno ustavil:
»Gospa, hitro, hitro sedite — in pokažite jezik!«
Bolnica ga je ubogala. Tedaj pa je slavni zdravnik nadaljeval:
»Tako! In zdaj bom lahko mirno delal. Ali veste, da je pretila nevarnost, da bi bila vaša bolezen postala kronična!«
je	dr.	Miiller	res mislil na da-
ali pa	le na njen dolgi
ko je govoril o »kronični bolez-ostala njegova tajna.)
Barthou kot kavalir
Veliki francoski državnik Jean Luis Barthou je bil do žen izredno kavalirski. Starim kakor mladim, lepim kakor grdim — vsem je vljudno dvoril.
Nekoč ga je srečala stara dama in ga prijazno nagovorila:
»Gospod Barthou, midva skupaj šte-jeva ravno 130 let.«
Barthou, ki je imel takrat že 70 let, se je poklonil dami in ji vljudno dejal:
»Toda, madame, meni morate pa le priznati, da sem za svojih devetdeset let še dobro ohranjen!«...
C e zamenja pevka tekst
Ko je slavna operna pevka Nelly Melba v svojem rojstnem kraju Melbournu (Avstralija) pela vlogo Gilde v »Rigolettu«, se ji je pripetila majhna nezgoda. V drugem dejanju je stala nekaj korakov za pevcem, ki je pel Rigoletta. Svojo vlogo je pela prekrasno. Od njenih izrednih koloratur ’so bili poslušalci kar prevzeti. Nena-I doma sta se v parterju dva gospoda I glasno zasmejala. Navdušeni poslušalci so se zgrozili nad početjem te dvojice gospodov.
Zadeva pa je bila kmalu pojasnjena. Nelly Melba je namreč vstavila med tekst svoje arije te-le beseda:
»Obrnite se, kolega; vaše hlače zadaj so raztrgane...«
Pela je v italijanščini, ona dva gospoda pa sta razumela — italijansko.
Ljubavna pisma Sonje Henie
Sonja Henie, svetovna prvakinja v drsanju, dobi vsak dan od svojih obo-ževateljev grmade pisem. Na vsa ta pisma Sonja kakopak — molči.
Neki Američan ji pošlje vsak dan priporočeno pismo z ženitno ponudbo. Neki Berlinčan ji piše vsak teden 16 strani dolgo pismo, polno ljubezni. Sonja — molči...
Ko so prijatelji nedavno zasmehovali njeno »ledeno srce«, je v šali odgovorila :
»Ko bom zbrala na vagone pisem, jih bom prodala kot star papir, če mi bo izkupiček zadostoval za opravo, bom takrat pač uslišala enega izmed mnogih — in mu postala žena.«
jenčka, je najboljše, če se kmalu po porodu oglasite z dojenčkom v posvetovalnici za mlade matere v Dečjih domovih. Pregled in nasveti vas skoraj nič ne stanejo. Mnenje, da je treba otroka peljati k pregledu šele takrat, ko je že bolan, je seveda napačno. Pametna mati še tako zdravega otroka od časa do časa prinese na pregled.
One matere pa, ki nimajo nikogar, da bi jim svetoval, naj se ravnajo po dojenčkovi velikosti. Treba je namreč dojenčkovo velikost pomnožiti s 14, pa boste zvedeli, koliko hrane potrebuje, če je dojenček visok na primer 60 cm. pomnožite 60 s 14 in dobite 840 gramov. To je povprečna količina mleka za zdravega dojenčka za 24 ur.
če vidite, da je dojenček pri teh 840 gramih še zmerom lačen, lahko brez skrbi nekoliko navržete; in narobe, če mu je hrane preveč.
Pravo in najbolj zanesljivo merilo je pa vaš otrok sam, ker se le redko zgodi, da bi dete posesalo več, kakor mu je potrebno.
Če je dete po zaužiti hrani nemirno, ga vzravnajte, da izbljuva, kolikor mu je preveč.
če je otrok slaboten in bolehen, se nikar ne zanašajte na svoje znanje, temveč ga nesite brezpogojno v pregled zdravniku, ako ni posvetovalnice v bližini. Vedeti morate, da sta pri dojenčku najbolj občutljiva želodček in črevesje.
Zato, mlada mati, pazi na dojenčka in glej, da ne prezreš prav nobene spremembe njegovega teka in prebave!	XG-č
Kdor ljudem ve dela sile, mu tildi ve prisodijo, da bi v njihovo korist drugim silo delal.	R.	Scheu.
Navaden zavojček s« približno t kg marmelade, cm? Din 4'—
Navodila pri Vašeu trgovca. Prodaja dr. A. Oetfeer, Maribor.
X
Kcntesa Klara
Ro man
1». ladaljetanje]
»Kaj ti more škodovati, če prefekt ne pride?« je vprašala Ate-
naida vznemirjenega Moulineta. »Saj so vendar vsi uradniki za teboj! In če ne pride general, tudi ni nič škode. Njegovi vojaki tako ne morejo glasovati!«
še manj sreče kakor Moulinet je pa imela Atenaida. Tovarnarjeva žena se je opravičila, da ne more na sobotne zabave, ker je še zmerom preveč bolna, da bi smela ostati predolgo pokonci. Grofica je te zabave jjrirejala prav za prav samo zaradi tega, da bi privabila tudi Klaro nanjo; zato jo je zelo grizlo, ker je ni bilo. Da, kar neznosna je časih postala in je motila svojo veselo okolico, čutila je, da ne bo mogla s svojim razkošjem ponižati tekmovalke, da ji ne bo mogla zabosti bodala v srce, s tem, da se bo kazala ob strani moža, ki bi ga bila morala ona dobiti. Ne bo mogla videti, kako bo Klara vselej vzdrhtela, kadar bodo njo uoklicali z imenom njenega moža. Tako so se ji podrli vsi gradovi, ki si jih je bila sezidala v oblake. Sovraštvo do mlade žene, ki bi bilo morda izginilo, če bi bila videla nasprotnico ponižano in premagano, je še raslo zaradi Klarinega odpora in dostojanstvenega miru.
Tovarnarjeva žena pa je le prišla nekoč na kosilo v Varenne. Takrat se je šele videla razlika med njo in Atenaido. Ob strani te plemenite, lepe žene se je morala zdeti pohlepna, neukrotljiva grofica prav takšna, kakršna je bila v resnici; navadna, slabo vzgojena ženska, ki stori in reče s prešer-nostjo pravkar pečene milijonarke vse, kar ji pač pride na misel. Kdor bi ju primerjal, bi bil moral ceniti Klaro dosti više.
Atenaida je to čutila in je prisegla, da se bo strašno maščevala. Ta mlada, črnolasa žena, z ljubkim obrazom, živahnimi očmi in tako prijetnim nasmehom, je bila zanjo najhudobnejše bitje, ki si ga je mogla misliti, če se ne bi bila zavedala, kakšna kazen jo čaka, bi jo bila najrajši polila s kakšno jedko kislino, samo da bi za zmerom nakazila njen mirni obrt« in jasne oči, v katerih je brala tottko zaničevanja.
Najbolj je pa Atenaido jezilo to, da sta se Klara in Rene tako dobro razumela. On je bil priljuden, nežen in dober, ona ga je pa spoštovala in ljubila. Kadar se je mudil Rene ob njeni strani, je Klarin nasmešek jasno pričal, kako do-bro se razumeta. Seveda, ljubila ga je in nedvomno jo tudi on ljubi. In kako tudi ne bi plavžar ljubil tega popolnega bitja, ki druži v sebi tako ubrano telesno in duševno leopto? Sicer pa — ali se nista vzela iz ljubezni? Ni se bil zmenil za njeno ponižanje in jo je vzel, ko jo je grof zapustil brez vsega. In vse to samo zaradi tega, ker se je čutil srečnega, da jo ima, kakor bi bila v resnici redek zaklad!
Tako je morala grofica spoznati, da so ljudje Klaro ljubili, oha, Atenaida, ob njej so pa ostali bladni. Res so se tudi okoli nje! dosti smukali, toda to je bilo S3- ! (no prilizovanje, salonsko ljubimkanje, bežne mušice v primeri z1 dkrito, globoko, trdno ljubeznijo, ki jo je znala zbujati Klara.
V svoji ljubosumnosti se je ukvarjala zlasti z Rene jun. Po-
Po francoskem izvirniku
fifecpgcsa Chnefa
priredil A. R.
Skusila je zbuditi njegovo pozornost in ves večer se mu je približevala. Plavžar se ji je zdel v resnici zelo ljubezniv. Zaradi svoje temne polti, črnih, kratko pristriženih las in velikih, rjavih oči je bi! podoben Arabcu. Atenaido je iznenada obšla velika vznemirjenost. še nikoli ni noben moški zbudil v njej podobnih občutkov. Mislila si je; če bi se sploh mogla v kakšnega moškega zaljubiti, bi bil to samo Rene. Misel na bolečino, ki bi jo s tem povzročila Klari, jo je tako prevzela, da je začela plavžarja kar oblegati. V njeno prazno koketnost je prišel nekakšen ogenj, ki je še njo samo presenetil. In kako peklensko se je razveselila, ko je opažala, da se je Klarin obraz zmračil in da je postala mlada žena nemirna in plašna!
Atenaida je brala duševno trpljenje na čelu žene, ki jo je sovražila; spoznala je, da je odkrila občutljivo mesto, kjer bo lahko za-dala svoji sovražnici smrtni udarec.
Rene se je vedel tako kakor čobro vzgojen moški, ki ga gospodinja odlikuje s svojo pozornostjo. Vljudno je sprejemal njene poklone, večkrat ji je podal roko in jo odvedel skozi salone, časih se je tudi spustil z njo v pomenek. Znal je biti prav toliko vljuden, da je bil prijeten družabnik, in prav tako hladen, da ni mogel nihče čutiti, da bi mu bila grofica bliže kakor katerakoli druga ženska iz družbe. Toda naj se je znal še tako dobro obvladovati, pozoren gledalec bi bil moral opaziti, da ga nekaj muči. Ko se je namreč grofica napihovala kakor pav, hodila samo okoli njega in ga vodila po salonih in cvetličnjakih, je Rene opazil, da se je grof približal Klari, se sklonil čez hrbet njenega naslanjača in se začel z njo vneto pogovarjati.
Prvič je videl Klaro in Gastona, da sta govorila brez prič. Vzdrhtel je in temna rdečica mu je zalila obraz. Da, za trenutek ga je tako strašno zabolelo, da se je njegova roka krčevito sklenila in močno stisnila grofičino. Ateftaida ga je presenečeno pogledala. Prav tedaj sta se mudila v malem cvetličnjaku, ki ga je Moulinet imenoval »južni vrt«. Tam so se v vlažni toploti bohotno razvijale strupene rastline iz Indije in Afrike.
»Kaj vam je?« je vprašala grofica in rahlo stisnila roko svojega kavalirja. Potem se je začela smehljati.
»Premočni vonj teh rastlin in vročina v cvetličnjaku sta me čisto omamila,« je odvrnii tovarnar in se v trenutku spet zbral, »če vam je prav, bi mi bilo ljubše, da se vrneva v salon.«
In z grofico pod roko se je Rene počasi vrnil med ljudi. Z očmi je iskal grofa, ki se je še zmerom pogovarjal s Klaro.
*
Po kosilu je grof izginil. Nekaj svojih gostov je odvedel v sobo za kajenje in jih tam seznanil s svojimi odličnimi smotkami in cigaretami. čez pol ure se je opravičil, da ima še nekaj dela, in je zapustil goste, zavite v oblake dima. Hotel se je približati Klari, a ker je poznal ponosni značaj mlade žene, se ni upal preveč očitno v napad.
Drugače je bil zelo drzen, v njeni bližini je pa postal vendar nekoliko plašen. Zavedal se je tudi, da bodo prve besede, ki jih bo rekel med štirimi očmi, odločilne za njuno bodoče razmerje.
Morda bi bilo bolje, če bi še čakal in prepustil času, da zravna pot med njima.
Toda grof je bil že tako razvajen in pokvarjen, da svoje strasti ni mogel več premagovati. Takoj se je lotil dela. Pogovarjal se je s svojimi prijatelji, časih je ogovoril še kakšno drugo žensko, neprestano pa je krožil okoli Klare kakor jastreb. Tako je prišel počasi do nje in naposled obstal pred njo.
»Kako se kaj počutite nocoj?« ji je dejal z mehkim glasom. »Kar bojim se vas vprašati... Saj vam moram biti kar nadležen.«
Klara se je hitro obrnila in pogledala grofu v obraz.
»Zakaj naj bi mi bili nadležni?« je pogumno odvrnila. »Ali bi bila prišla k vam, če bi bila kaj takega čutila?«
Grof je otožno povesil glavo.
»Glejte, prvič se lahko brez prič pogovoriva, kar ste omoženi,« je odvrnil, »še zmerom si nisva odkrila resnice. Povedati vam moram, da mi je zdaj zelo hudo, ker sem z vami tako grdo ravnal. Ali mi morete to odpustiti?«
»Zakaj vam bo odpuščanje?« je mirno odgovorila Klara. »Ali sem vam mar kaj očitala? Kar je bilo, je bilo. Pozabljeno je! To sem vam menda že dovolj jasno pokazala «
»Velik kamen ste mi vzeli s srca,« je iznova začel grof. »Moral sem se oženiti. Nekega dne sem se zagledal v takem položaju, da sem moral izbirati med srečo in častjo. Nekaj dolgov sem moral plačati. In ker sem rešil čast, sem zapravil srečo, žrtvoval sem ljubezen za... denar... Oprostite mi, Klara, da govorim tako...«
»Z drugimi besedami bi se to reklo, da vas je gospod Moulinet potegnil iz blata in iz hvaležnosti ste vi potem vzeli njegovo hčer... in njegove milijone!... Pustite to, grof! Pesem pravi, da je kazen časih sladka. Odpoved vas tudi ni
Gibraltar |e laprl ti o h od proti Španiji. Gornja slika k a to zastražena mejna tirata, ki so jih Angleži zaprli proti Španiji. — Spodnja siika kaže španske begunce, ki so se zatekli
v Gibraltar.
mogla prav hudo boleti, saj ste se morali zavedati, da ste s to žrtvijo opravili samo svojo dolžnost. Za naju oba je morda tako bolje. Kakor vidim, ste srečni... In jaz...
Ob teh posmehljivih besedah je grof vzdrhtel.
»In vi?« je plaho dejal. »Ali ste srečni?«
»Vi ste edini, ki nima pravice, da bi me o tem izpraševal,« je hladno odvrnila Klara.
Prav tedaj se je grofica vračala z Renejem. Grof je od strani pokazal svojo ženo, ki jo je vodil tovarnar. Videč, da je Klara prebledela, jo je globoko pogledal in ji dejal;
»Več ljubezni ste vredni...«
Priklonil se je in počasi odšel.
Klara je vztrepetala ob misli, da je grof morda uganil njeno skrivnost. Zdaj bo dvomil, da je srečna, in prav to mu je hotela po vsaki ceni dokazati. Slutila je, kakšne nevarnosti jo čakajo, če se bo grof preveč ukvarjal z njo. Kaj naj stori, da bo svojega moža še bolj privezala nase? Kako naj mu dopove, da sili grof za njo in da se ona zanj ne zmeni? In še bolj jo je zabolelo, ko je pomislila, kako nesramno si skuša grofica pridobiti njenega moža.
Sklenila je pobegniti. Pomahala je svojemu možu, da je prišel k njej, in ga potem prosila, naj ukaže zapreči voz. Komaj se je otresla vsiljive Atenaide, ki jo je hotela še za vsako ceno zadržati, in hladno pozdravila grofa. Segla je Reneju pod roko in odšla z njim tako hitro z gradu, kakor bi gorelo. Ko sta sedela v vozu in sta se peljala proti domu, se je Klari zazdelo, da je rešena. Noč je bila svetla, prosojna in mila. Ni se bala Reneja. Obrnila se je k njemu in ga mirno vprašala:
»Kakšna se vam zdi grofica?«
»Zelo prijazna,« je raztreseno odvrnil Rene.
Mlada žena se je stisnila v kot. Obupana je bila. Ta odgovor jo je zadel kakor oster nož. Zelo prijazna! Prizvok neizmerne naveličanosti, ki jo je izdajal glas njenega moža, je preslišala.
»V Varenne ne pojdeva več,« si je rekla Klara. »Preveč bi trpela.«
A prav tedaj je Rene, ki se je bil pogreznil v svoje misli, spet zagledal v duhu elegantnega grofa, kako se sklanja h Klari in ji z izdajalskim nasmeškom šepeta na uho nežne besede.
Čutil je, kako mu nekaj zadrgu-je grlo. Oči so se mu zaiskrile in stisnil je svoje mogočne pesti.
Res se nista več vrnila v Varenne. čez štirinajst dni sta povabila Moulineta, grofiča in Atenaido k sebi na kosilo in se tam spretno otresla vseh nadaljnjih vabil.
Atenaida je bila obupana. Labrede in du Tremblais sta se ji zdela pusta, brez domišljije, brez ognja. Iz samega dolgočasja je plesala s kmečkimi plemiči iz svoje okolice. Tudi Moulinet ni doživljal prav velikih uspehov. Oba sta bila nezadovoljna. Stara grofica, ki je čepela v gradu kakor samotna grlica, se ni dosti brigala za svojo snaho. Vsi ljudje so začeli čutiti odsotnost tovarnarja in njegove žene. Splošno se je že o tem govorilo. Vsak je rekel svoje in še kaj dodal in vsi so se dolgočasili.
Tedaj se je Labrede prvi spomnil nečesa, kar bi morda poživilo življenje v graščini. Predlagat je, da bi priredili velik lov na lisico v gozdovih med Varennom in Mal-maisonom. Svetoval je grofici, naj povabi tudi vse uradnike in vojaške veljake. Potem bi priredili veliko pojedino. Skratka, bil bi praznik, o katerem bi še pariški listi pisali.
Le malo je manjkalo, da ni Atenaida objela Labreda za ta domislek. Svojemu očetu je naročila, naj povabi goste. Labrede in du Tremblais sta pa morala tri dni rezati papirčke. Potem je šla še sama v Malmaison in se vrnila z obljubo, da se bosta lova udeležila tudi Klara in Rene.
5. Lov na »lisico«*
Etang leži na sredi med Malmai-sonom in Varennom. Nekaj ribnikov je v njegovi bližini. Nizke veje
* Lov na lisico je družabna igra, ki je še v mnogih dežela v navadi. Eden ali dva udeleženca, ki predstavljata lisico, se skrijeta kje v gozdu, vsa ostala družba pa lovi: s papirčki zaznamujeta svojo sled. Kdor ju prvi odkrije, je zmagovalec v tej igri. (Op. ured.)
pohlepno iskale osvežila. Listje, ki odpade vsako leto in strohni, je ustvarilo blatno kadunjo, kamor se prihajajo vsako jutro valjat divji merjasci. Belo prepleskane ograje zapirajo gozdne poti.
Ogromne bukve s sivkastim lubjem in gostim listjem obdajajo ta kotiček in mečejo nanj svojo ledeno senco. Osem širokih poti, ki se stekajo na razpotju, se izgublja potem v globini gozda. Ta kraj je res poln tišine in skrivnostnega miru. Solnce se lesketa v rahlo razgibanem ribniku in voda postaja od neba vsa višnjeva. Kadar love po gozdovih divjačino, je ta kraj najboljše čakališče. Sme, preganjane po psih, se prihajajo skrivat k ribnikom in si tu nabirajo novih moči. Lovec, skrit za velikimi hrasti ob vodi, lahko podere tu marsikatero žival.
Gospod Moulinet je bil drugače velik občudovalec in ljubitelj prirode, toda to pot je pokvaril okolico ribnikov z velikim kitajskim paviljonom.
Sredi širokega razpotja je stala velika miza. Služabniki v razkošnih oblekah so ponujali grofičinim gostom prigrizke, da se okrepe, preden odjezdijo.
Po vseh poteh, ki so držale k ribnikom, so prihajali lovci na konjih ali v kočijah. Svetle ženske obleke so se v mračnem zelenju živo mešale z višnjevimi vojaškimi uniformami.
Dame so se zbirale na majhni jasi. Moulinet se je lotil barona in ga ni več izpustil. Grofič se je držal kakor kakšen Anglež. Suknjič je imel rdeč, hlače pa iz belega usnja. Rene je bil oblečen kakor navadno, le lovske hlače je bil oblekel za ta dan.
Klara in baronica sta sedeli sami zase. Pogosto je kakšen poželjiv pogled premeril lepo tovarnarjevo ženo.
Suzana, ki ji je stregel Oktavij, je pomakala prepečenec v kozarec španskega vina; solnce je zlatilo gozd in osvetljevalo pisano omizje. Zrak je bil prijetno svež.
»Gospod inženjer!« je iznenada vzkliknila Atenaida in pustila glavarja, s katerim se je bila prej pogovarjala. Ko je Rene počasi prišel k njej, mu je rekla;
»Ali se vam ne zdi, da bi že lahko odšli na lov? Saj je minila že dobra ura, kar sta ,lisici' s papirčki odšli! Dobro bi bilo, da bi se dvignili. Drugače bi ju morali predolgo iskati. Kje ju bomo le dobili?
»Moj Bog, grofica,« je odvrnil Rene, »priznati vam moram, da mi je ta igra precej tuja. Rad bi vam dal kakšen dober migljaj, pa ga ne morem. Morda bo kaj več vedel gospod Pontac, ki je takega lova že vajen...«
In Rene se je obrnil in pokazal velikega, mladega človeka v temni lovski obleki. Ta se mu je s pogledom zahvalil za uslugo. Mladi Pontac je namreč že dolgo želel, da bi se lahko čim bolj približal grofici, in zdaj, glej, se mu je iznenada ponudila tako lepa priložnost.
»Izvolite samo povedati, kaj želite, milostna,« je rekel, »če prepustite vodstvo lova meni, bi skoraj stavil, da bomo imeli gospoda Labreda in du Tremblaisa, preden bosta dve uri minuli. Ali naj ukažem dati znamenje za odhod? čakajte, svojega slugo bom poklical!«
In res je kmalu nato stopil iz vrste služabnikov velik dedec z rdečim nosom. Ko je prišel pred svojega gospodarja, se je ustavil in pozdravil kakor vojak brez orožja.
»Ali naj njega vprašam?« je dejal mladi plemič grofici.
»Le dajte ga!« je odvrnila Atenaida, ki jo je zabaval slugov svečani nastop. »Morda bo lahko dal kakšen dragocen migljaj.«
»Iti bomo morali na desno,« je začel tedaj pripovedovati sluga. »Tam se začenja sled. Odkril sem namreč kos papirja, velik kakor dlan. Gospoda sta papirčke raztresla zelo na redko, ker sta se najbrže bala, da ju ne bi prehitro zasledili. Približno vem, kam sta morala iti.«
»Prav!« se je nasmehnil gospod Pontac. »Za njima pojdemo...«
»Zdaj naj še kdo zatrobi za odhod,« je rekla grofici.
Ker ni bilo nikogar, je vzel lovski rog kar Pontac sam. Lica so se mu napela in kmalu je odmevalo med drevjem, kakor bi nekje gorelo.
»čestitam vam, gospod,« je dejala grofica. »Vse kaže, da bi bili nadarjen godec...«
ali ti mož še sledi, se ozri kar v izložbena okna. Kadar boš naposled opazil, da je izginil, greš do prihodnje
prečne uliee, se skriješ tani v kakšno
brazgotino. Izgledi so prav dobri!... Toda zapomni si: midva se ne pozni-
va. Ko bo hotel Loupart vdreti v hišo doktorja Chalei-ka, ti bom že dal primerno znamenje...«
Juve, še eno besedo!«
»Kaj je, Pandor?«
11 j e v a n j e iam, če tako umno
podoknica in skočil v sobo. Ker je pa
slišal, da njegovi čevlji po parketa škripljejo, je le z največjira samozata-jevanjetn požrl besno kletvico in se ni
Ko je te dni prišel Mac Kornick s svojimi tremi otroci v Pariz, jo je mahnil v najimenitnejšo restavracijo. K njegovi mizi so prihiteli kar trije natakarji, da bi mu postregli. Mac Kornick je naročil steklenico limonade, štiri kozarce in štiri prazne krožnike; iz nahrbtnika je pa izvlekel prigrizek, ki ga je prinesel od doma in ga pravično razdelil. Vsi štirje so začeli z veliko slastjo obirati prigrizek.
Natakarji so se Škotovemu početju pošteno čudili in nesli novico ravnatelju na nos. Leta je pristopil k Škotu in ga vljudno ogovoril:
»Dovolite, da vas opozorim...«
»Kdo pa ste vi,« ga je zviška vprašal Mac Kornick.
»Ravnatelj restavracije.«
»Tako! No, kakor nalašč ste prišli. Hotel sem že vprašati, zakaj nimate
knjižnici
22. n;
»Rad te govoriš —«
Ker je komisar molčal, je izjavil Je-rome Pandor zdajci z nainedolžneišim obrazom:
. Spremil te bom, kakopak...«
lo je nemogoče!«' je odgovoril Juvo;	1	°
'Zakaj ne?«
l ■ ^?er. uo*,eni ceni ne maram, da 'i se tebe zapletel v to stvar. Prenevarna je...«
»Torej nezanimiva in preprosta var...* je podsmehljivo dejal Fandor. »In prav zaradi tega, ker ni taka, me se bolj zanima!«
»Dragi Fandor, tebe je samo časnikarska časlilakomnost!«
Jerome, ki je trmasto ko kakšen Bretonec vztrajal prš svojem, je naposled našel prave besede, ki je z njimi ugnal Juva v kozji rog.
»Saj mi ni treba dve uri prositi za dovoljenje. Niti ne potrebujem ga. Ali moreš mar preprečiti, če ti sledim za petami. Nu, prijateljček, kaj boš pa Potlej storil...?*
»Tak reci mi vendar, kaj rineš v lake nevarnosti. Lahko si misliš, da £e takšen tič, kakršen je ta Loupart, ne da kar tako meni nič tebi nič prijeti.«;
Fandor je smeje se odgovoril:
»Kaj pa prav za prav veš o lem Loupartu?«
»Žal premalo,« je odgovoril Juve, to je ravno tisto strašno pri tem človeku. Malo prej si dejal, da je apaš, ki ga je policija že mnogokrat lovila. To drži! Kljub temu pa ni lahko prisoditi tega hudodelca v kakšno določeno skupino hudodelcev. Res je, da je pri najrazličnejših hudodelstvih imel prste vmes, vendar se tilu je še zmerom posrečilo, da se je izmuznil in bil naposled oproščen. Nihče ne ve, s čim se preživlja. Zvečine mislijo, da je član kakšne organizirane tolpe. Vse kar drži je to, ■da je zmožen vsega, in da si prav gotovo ne bi niti za hip pomišljal pognati tebi in meni kroglo v glavo...«
»Kar nestrpen sem, tako me zanima la stvar! če ga ujameš, bom na-j i-al napet članek o njegovi aretaciji!«
Juve se je nasmehnil.
•»Fandor! Fandor! Ali ne boš nikoli postal resen?... Zgolj želja, da bi napisal senzacijo, se ti zdi vredna največje nevarnosti. Glej, dragi prijatelj, saj imaš že dovolj burno življenje za eeboj! s
Pri zadnjih besedah je pogledal komisar Fandorja s prijateljskim in zgovornim pogledom. Juve je poznal mladega časnikarja že iz onih časov, ko se je še kot študent ukvarjal s fantastičnimi aferami Fantoniasa. Spomnil se je tistih časov, ko je bit Fandor še mladi Charles Ilambert. Mislil je na Guma, ki je bil o njem prepričan, da je Fantomas in da še živi, ker je poslal namesto sebe nekoga drugega na morišče. Za to skrivnost sta vedela samo Fandor in °n, zakaj policija je njuno odkritje ožigosala za izmišljeno pravljico.
Mladi časnikar je zamišljeno opazoval Juva, na zunaj je pa ostal popolnoma miren.
-Kaj le toliko premišljaš?« je naposled vprašal. »Ce je kakšna pustolovščina zanimiva, se človek ne sme ustrašiti nevarnosti. Ti hočeš ujeti Louparta: praviš, da naju utegne to stati glavo... Mene ni elrah! Tak povej mi vendar, ali si že napravil načrt? Rekel bi. da nameravaš prijeti Louparta pri ,delu\«
»Drugače se mi že ne bo posrečilo!« »Torej ga hočeš zasledovati?« »Uganil si.«
'In kdaj začneš svoje zasledovanje?«
Juve je pomignil Fandorju, naj molči.
./Fandor, ali slišiš, kaj prepeva tista pokveka pri .torilniri?«
-Da, ,Modri valček1.«
»Potlej ti odgovorim na. tvoje vprašanje. Louparta bova kmalu za petami. .. ali imaš orožje e seboj?? _ _ »Saj me menda ne misliš naznaniti zaradi nedovoljene nošnje orožja?« je odgovoril šaleč se Fandor »Ti že pokažem, porednež...«
»No, priznani ti torej, da imam samokres v žepu.«
»Imenitno! Zdaj pa poslušaj: davi je bil Loupart v tržnici. Koj sem opozoril svoje agente nanj, in ti ga niso izpustili iz oči.. Kakor pravijo zaupna poročila, mora priti Loupart vsak Čas mimo Chateauduna in bo odondod zavil na Pigallov trg k hisi doktorja Chsilecka.
Midva kakopak ne ostaneva skupaj. Precej ko bova zagledala najinega moža, ga boš ti prehitel. Ostal boš na istem cestnem hodniku, ne da bi se oziral. Da se boš pa lahko prepričal,
i
prečne uliee, se skri; vežo in počakaš nekaj minut, ker si lahko prepričan, da je Loupart, če se je zdel zasledovan, obstal pri kakšni izložbi' m "tam opazuje, če se bo kakšen človek, ki gre pred njim, obrnil...	,
»Razumem; kaj pa naj storim, če Loupart res izgine?«
»Potlej,«: je odgovoril komisar... in se je nenadejano prekinil:
»Vraga! Še nekdo, ki žvižga Modri valček*. Čas bo, da greva k Medlem ko je Juve poklical plačilnega natakarja, je Fandor vprašal: »Ljudje, ki žvižgajo ta valček, so pač bržčas stražniki?«
»Še zdaleč ne!«
»Mislit sem, da je žvižganje znamenje...«
»Saj tudi je... toda ne v teni smislu, kot ti misliš!«
»Tega ne razumem!«
Juve se je zadovoljno nasmehnil. Časnikarjeva zmeda ga je kar ščegetala.
»Pravkar si me vprašal, kaj moreš storiti, fe Loupart izgine... Preprosta stvar: obrneš se in premeriš vsakega mimoidočega... Opazil boš med njimi mnogo takih, ki si žvižgajo ,Modri valček*.... Neposredno za njimi boš srečal mene, Juva, ki zasleduje Louparta in ga ne izpusti iz oči.„«
»Torej so mimoidoči, ki žvižgajo, vendar stražniki ali pa policijski agenti?!«
»Kaj še! Poslušaj!... Ko boš šel mimo vseh tistih ljudi, ki si žvižgajo ali pa po tihem pojo melodijo te pesmi, boš naposled našel Louparta in mene... Priporočam ti, da se obrneš in ubereš pot nazaj...«
Ko je Juve opazil, da ga mladi mož ne razume, mu je pojasnil dalje: »Ako bi pa jaz slučajno izgubil sled, žvižgaj	še ti	,Modri valček",	da
boš opozoril	moje	ljudi...«
Fandor je postal nestrpen in dejal: »Toda jaz vendar ne poznam tvojih agentov! Kako jih naj opozorim?«
»Nič naj te ne skrbi za moje agente! Saj jih nimam. Torej če izgubim sled, žvižgaj ali si pa poj to lepo melodijo in pika. Drugega ne zahtevam prav nič od tebe! Še nekaj: če hočeš Louparta prehiteti, ne da bi te spoznal, obstoj kar nekaj sekund na robu cestnega hodnika, kakor da bi jo hotel ubrati čez cesto...«	_
Medtem ko je komisar vse to časnikarju razlagal, sta prišla do Chateauduna.	.	.
Juve se je	ogledal na vse	strani	m
tiho rekel:
»Zdaj se najini poti razideta! Pojdi k cerkvi Loretske Matere božje. Zdaj je šest... če se ne motim, bo Loupart čez deset minut pri vinskem trgovcu, ki ga vidiš odtod na desni strani. Apaša boš prav labko spoznal, saj je izredno velik in ima na levem licu
merno f"
pojasniš, sicer ne bom imel miru...«
»Nu, kar na dan z besedo!«
»Zakaj žvižgajo vsi ti ljudje, ki niso policijski agenti, kakor za stavo ,Modri valček'?«
»Ti si otroče! To je .......
preprosta stvar. ,Modri v.........
vsak otrok. Če ga kdor koli in koli začno žvižgati, ga drugi 1, kar nehote začno peti ali žvižgati za njim. Nocoj sem pred beznico, kjer je sedel Loupart, opazoval dva delavca, dva vohuna, ki sta koj, ko je Loupart stopil v krčmo, začela žvižgati ,Modri valček'; med ljudmi, ki jih zdaj srečujeva, je torej nekaj ljudi, ki so šli tam mimo in zdaj si pač to melodijo dalje žvižgajo. AM mar zdaj razumeš zveznost?«
Fandor se je Juvu smehljaje se zahvalil; stopil je čez cesto in odšel na svoje opazovališče k cerftvi Loretske Matere božje...
XXIX Za zastorom
Stari del mesta — Frochot — v polkrogu obdan s starodavnim zidovjem, leži vzvišen nad križiščem Monierjeve in Condorcetove ceste.
Mračilo se je že, ko je Fandor prišel na trg.
Že celo uro je mladi časnikar zasledoval Louparta.
Sicer Fandor ni imel kdo ve kako težke naloge, saj bo apaša na prvi pogled spoznal, ko mu ga je pa kriminalni nadzornik Juve tako natanko opisal.
Loupart je popolnoma mirno stopal
po Cesti mučenikov, in imel v ustih tlečo cigareto, roke v žepih...
Na vogalu Clauzelove ulice ga je Fandor pustil mimo. Odondod mu je sledil za petami.
Kljub vsej pozornosti in kljub bistremu očesu pa ni mogel nikjer stakniti Juva, popolnoma ga je zgrešil.
Zdajci se je nekdo surovo zaletel vanj. Tik Fandorja je stal stari postrešček.
»Neumnež,« je šepnil starec, »nikar ne hodi v staro mesto. Ostani zadaj^ in pazi, če bo zavil v kakšno ulico. Čez četrt ure me najdeš na cesti Victorja Masseya 27.« -
In že je izginil, še preden je utegnil Fandor ziniti le besedico v odgovor.
Fandor se je skril v čakalnico cestne železnice in odondod opazoval drugo hišo na desni strani, ne da bi bil opazil kar koli sumljivega; Loupart je izginil ko kafra, toda daleč proč ni mogel biti.
Točno čez četrt ure je odšel Fandor
i amnestiji v Avstriji. Naša slika kaže prve osvobojene jetnike, ki se po veliki amnestiji pozdravljajo s sorodniki in prijatelji pred izhodom iz zapora.
iz svojega opazovališea in jo ubral, sledeč Juvovemu naročilu, na cesto Victorja Masseya 27.
Ko je prišel časnikar v tretje nadstropje je zdajci zaslišal Juvov .glas;
»Ali si ti, mali...?«
»Da, jaz sem.«
»Ali te ni hišnik nič srečal.«
»Žive duše nisem srečal.«
»Imenitno,« je odgovoril Juve. »Pridi sem gor!« Komisar je slonel na oknu med četrtim in petim nadstropjem, držeč v rokah velik daljnogled in z njim opazoval okolico.
Fandor je stekel k njemu in seveda koj razumel, zakaj se gre Juve vojskovodjo. Iz tega okna si namreč videl ve« stari del mesta, sleherno hišico in vse krčme tega slikovitega mestnega dela.
»Ali še ni šel notri?« je vprašal Juve.
»Med tem časom že ne, dokler sem jaz opazoval. Kasneje mogoče...«
»Kasneje sem že jaz pazil.«
»Kajneda,« je rekel dalje in za hip izpustil hišo doktorja Chalecka iz očesa,« zdaj vidiš, koliko je vredno, Je poznaš ves Pariz in imaš povsod prijatelje. Malo sem premišljal, potlej sem se pa spomnil, da bom iz tega okna lahko imenitno zasledoval našega prijatelja Louparta, ne da bi ee moral bati, da me ta strela ubije. Nočem te sicer oštevati, dragi Fandor, toda ti si skoraj zagrešil veliko neumnost, ko si hotel za njim v stari del mesta, c
>Rad priznam,« je odgovoril Fandor.
»Zato sem te pa tudi pošteno sunil v rebra,:< je dejal kriminalist,« da bi te dejansko opozoril na nevarnost. Pst!.., stoj!... stoj!...«
Komisar je začel spet vneto opazovati okolico; čeprav se je že pošteno mračilo, je še vendar dovolj jasno videl, kaj se godi okoli hiše. Nehote je položil roko Fandorju na ramo.
Zdajci je začel od razburjenja trepetati! Juve ga je vščenil v nadleht.
»Tiček je na najboljšem potu v mišnico.« je zamrmral polglasno kriminalni komisar. »Ali kaj vidiš Fandor?«
Časnikar je medtem že opazil temno senco na vrtu Chaleckove vile.
»Zdaj menda vidiš, koliko je vred-
Amerikanska
Za časa prohibicije je stopil neki ameriški mornar v pristanišču ob Sredozemskem morju v neki bar in si naročil konjaka.
Točaj je pograbil, ne da bi opazil, steklenico z žvepleno kislino. Natočil je in mornar je zvrnil kozarček na dušek. Plačal je in šel. Kmalu nato je opazil točaj svojo pomoto in se je kakopak hudo ustrašil ob misli, kakšne posledice utegne imeti njegova zani-krnost.
še medtem ko so mu rojile te strašne misli po glavi, se je mornar vrnil. Niti malo mu ni bilo videti, da mu je pijača škodovala, kar trdno in strumno je stal na nogah. Naročil si je spet kozarček konjaka.
Točaj je hotel popraviti pomoto, zato mu je natočil najimenitnejši in najstarejši konjak, ki ga je staknil v kleti. Mornar je nastavil kozarček, spil na dušek, tlesknil z jezikom in zaničljivo dejal:
»Vsi ste goljufi, kar vas je. Dvakrat naročiš isto pijačo — in obakrat dobiš drugačno.«
Pljunil je in šel.
Maščevanje
»Premisli, Janko je Špelo kar ugrabil in se poročil z njo.«
»Pa je mati Speli oprostila...?«
»Mislim da ne; zdaj namreč pri njima stanuje.«
Vljudnost
Vljudni knjigovodja je napisal na razglednico, ki jo je poslal svojemu šefu z dopusta, takole:
»Ne zamerite mi, prosim, da vam pišem kar v srajci; danes je namreč strašno vroče!«
H
mor
Vse za bodočnost »Ali niste nič mislili na bodočnost, ko ste poneverili denar, obtoženec?«
»Kakopak, gospod sodnik, precej sem ga odnesel v banko.«
Lepotna konkurenca »Danes smo v šoli glasovale za naj-lepše dekle v našem razredu «
»Nu, katero ste izbrale?«
»še ni določeno; vsaka je dobila samo po en glas!«
O pravem času...
Zakonski mož je prišel domov, »Obleci se, dušica, vstopnice imam za gledališče.« ,
»Za nocoj?«
Naivnost. Milostljivi gospod, v naši je razbojnik!«
»Razbojnik? Kakšno knjigo
Vedeževalka Manuela zna brati z roke..
Včasih pride kdo k njej.
Včeraj je bil spet nekdo.
Komaj je stopil v sobo, ga je že prijela Manuela za roko.
»Spoštovanje, mladi gospod,« je dejala in brala iz njegovih črt. »Točen in spodoben človek ste, dolgov ne delate, ker ste preveč redoljuben. To berem iz tele vaše črte.«
Mladi mož jo je prekinil:
»Nehajte že vendar! Samo zato sem vstopil, da bi me ne srečal krojač, ki sem mu obleko že tri leta dolžan.«
HaiH&ve-i-ša skotska
25 krat večje Navadno nojevo jajce tehta približ-poldrugo kilo in je 25krat večje od
no,« je z zadovoljstvom ugotovil Juve, »da sva tukaj zgoraj na varnem. Spodaj bi o nadaljnjih dogodkih ničesar več ne videla; zakaj živa meja, ki zapira pogled s ceste na vrt, je skoraj pol drugi meter visoka.«
»Nu, kaj pa vidiva odtod?« je šalil Fandor v kriminalista.
»Odtod vidiva najinega prijatelja Louparta, kako zavije na desno, teče proti stopnišču, se spet obrne... saj menda vidiš, da gre nazaj?«
Res! je pritrdil Fandor.
Kriminalist je napovedoval dalje:
Zdaj se plazi okoli hiše do malih vrtnih vrat. Pes! Ta vrata najde človek, ki se dobro spozna... sega v žep... išče... Lej, že ima šop ključev v roki... strela z jasnega! Nu, če jih ima toliko na izbiro, bo že našel pravega, bo odklenil vrata... No, ali nisent rekel...? je zmagoslavno vprašal Juve.
In res je Fandor skorajda natanko videl, kako je Loupar! odklenil vrata in jih za seboj zaprl.
»Kaj bova pa zdaj?«
»Zdaj bova,« je odgovoril komisar j in odkrevaal s težkimi čevlji na nogah po stopnicah navzdol, »zdaj bova mrežo malo zožila. Vdrla bova v hišo in se tam skrila. Dokler je Še tako temno, bova to igraje opravila...«
Fandor se je nasmehnil; stvar mu je bila na moč všeč. Precej jo je ubral j proti vrtnim vratom, ki jih je. bil Loupart na srečo samo priprl; toda Juve ga je poklical nazaj.
»Ne bodi vendar tako nagel! Najprej si morava nap-aviti načrt, preden napadeva sovražnika.«
I »Otroče!« je zamrmral Juve;« na prvi pogled vidim, da nisi služil pri generalnem štabu... jaz sicer tudi ne, spoznam se pa že... in še temeljito,«
Resno je komisar nadaljeval:
»Od najune ljube Jožefi ne sem do-j bil načrt hiše, ki ga je hladnokrvno ukradla svojemu ljubčku... Za naju je ta načrt od sile važen... Oglejva si ga: v pritličju sta na obeh straneh po dve okni: tukajle je jedilnica, tam pa salon. Desno okno v prvem nadstropju bi prisodil spalnici, levo z balkonom pa delovni sobi nesrečnega doktorja! V tej sobi se morava skrili, to si zapomni. Ali si me razumel, Fandor?«
»Kakopak,« je zamrmral časnikar, ki je bil včasih pošteno redkobeseden.
V temi sta se oba moža s pridržanim dihom plazila ob zidu. Da bi lopova presenetila, sta morala prav posebno paziti na lo, da |u ne bi niti videl. V doktorjevo delovno.sobo sta se lahko neopazno splazila samo od zunaj...
Prvo nadstropje ni bilo kdo ve 'kako visoko; po žlebu je prvi splezal Juve na balkou, za petami mu je pa sledil Fandor. Okna delovne eobe so bila na sležaj odprta.
j Če imajo tatovi svojega boga, ga imajo policaji tudi.« je vzkliknil olaj» šano Juve.
•Da le ni isti...« ee je pošalil Fandor.
Juve se je medtem že vzpel na
Vzorec pošlje brezplačno
„RADIOSAN“, Zagreb
Dukljaninova 1.
premaknil nikamor več. Kakopak je brž namignil Fandorju, naj za pet ran božjih ne stopi na tla. Iz žepa je izvlekel gumijaste čevlje in si jih nataknil.
»Pri takih prilikah jih zmerom obujem, ti, prijateljček, &i pa blagovoli sezuti čevlje...«
Zdaj sta se lahko neslišno sprehajala po sobi. Da bi ju ne mogel od zunaj nihče videti, je Juve po tihem spustil rebrače in zagrnil še zavese.
Tedaj je prižgal komisar električno slepico, da bi se brž orientiral po sobi.
Chaleckova delovna soba je bila prav elegantno opremljena; na sredini je stala velika pisalna miza, vsa obložena s spisi in pismi. Na desni, oknu nasproti, so držala vrata na hodnik; bila so zastrta s težko zaveso. Nasproti vratom je stala velika zofa, ob stenah se je pa tiščala knjižna polica knjižne police. Nekoliko po sobi raztresenih naslanjačev je vabilo goste k počitku.
»Železne blagajne, ki jo omenja Jo-zefina v pismu, pa nikjer ne vidim.«
Sočutno se smehljaje mu je komisar prišepnil:
»Kar pomiri se! Ti še nimaš pravega kriminalističnega pogleda. Danes ta dan ne zaklepa previden človek svojega bogastva več v železne blagajne, kakor staromodni meščanje ali pa trgovci, ki hočejo svojim strankam imponirati. Zofo si oglej natančneje 1 Nu, ali zdaj vidiš, kako je ob zglavju bogato okrašena z rezbarijami? Kar prepričan bodi, da se za temi rezbarijami skriva močna jeklena kaseta, ki je kos vsemu najmodernejšemu vlomilskemu orodju«
Juve je začudenemu Fandorju takoj dokazal, da je v bogati rezbariji majhna skrita ključavnica.
»Zdaj se nikar več ne zadržujva s lakirni rečmi. Utrnil bom slepico, potlej se pa skrijeva oba za zav<>so.«
Oba moža, ki »ta že dobro uio, ne da bi se premaknila, čepela skrita za zaveso, sta bila že pošteno trudna, tako trudna, da so jima že noge otrpnile,
Juve je držal ves čas v desnici napet samokres, Fandorju ss pa ni zdelo vredno, da bi potegnil svoj brovning iz žepa.
Ko je odbila neka oddaljena ura deset, sta zaslišala oba prijatelja lahen šum.
»Ali kaj vidiš?« je zdajci vprašal Juve.
»Da,« je odgovoril Pandor.
Časnikar in komisar sta se med dolgim čakanjem zabavala z brezobzirnim izrezovanjem lukenj v zaveso, ki jih sicer ni bilo opaziti zanju ^ bile pa vendar dovolj velike, da sta lahko'opazovala dogodke v so'i.
Šum je trajal dalje. Slišati ie bilo, kako hodi nekdo po sosednji sobi tako nezadržano, kakor da bi bil doma,
Loupart je bržčas mislil, da je sam v. Chaleckovi hiši. Ni se mu zdelo vredno, da bi svoje delo opravil kolikor mogoče hitro. Da ni stikal okoli in iskal skrite blagajne, je bila za Juva pribito. Prav gotovo je žo zdavnaj vedel, kje je skrita jeklena kaseta.
Zdajci so se koraki približali; čeprav Fandor ni bil strahopetne?, in je vrhu tega Juvu neomajno zaupal, je vendar čutil, kako mu je začelo srce nemirno utripati, ko je nekdo odgrnil zaveso pri vratih. Nekdo je ■stopiI v sobo. Za trenutek je zavladala tesnobna tišina; potlej je zažarel bogato okrašeni svetilnik na sredini sobe.
18965—27
Elegantni kopalni čevlji iz gumija z nizko peto, črne, modre in bele barve.
35644—31
Vel. št. 35—38. Za turiste, bicikliste, skaute, za vsako delo na polju in za živahne otroke je najmočnejša, najudobnejša in najsigurnejša naša »športka«, izdelana iz krepkega platna z gumijastim nazobčanim podplatom. Znižali smo ceno od Din 35'— na Din 29'—, da damo vsakomur možnost, da si jih nabavi. Otroške od štev. 30—34, prej Din 29'—, stanejo sedaj samo Din 25'—. Moške od štev. 39—47, prej Din 39'—, sedaj samo Din 35'—.
Lahki, udobni kopalni čeveljčki iz gumija, neobhodno potrebni za vroči in ostri pesek na plaži.
62895—9193
’—4845
šik čeveljček i;; grobega lanenega platna, beli in rjavi pepita vzorec z drap paspulo.
Najnovejši model. Čeveljčki iz belega lanenega platna, modno kariran vzorec. — Prej Din 49'—, sedaj samo Din 39'—.
69995—1159
Za odpočitek nog, lahek, udoben in eleganten letni čeveljček iz belega lanenega platna. Znižali smo jim ceno od Din 59'— na 49'—.
2395—14224
Model s Jadrana. Krasen čeveljček iz belega nubuk usnja z usnjenim podplatom. Sedaj jih lahko kupite samo za Din 59'—, dočim so stali prej Din r.9'—.
3395—14224
Model iz Nizze za elegantno damo. — Prej Din 79'—, sedaj samo Din 59'—.
1195-9552
Za družbo, popoldne in večer. Kombinacija lanenega panama in modrega semiša. Prej Din 79'—, stane sedaj samo Din 59'—.
I&ueia et&sa
trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se!
Nega nog 10 Dinj________
2995—16593
Lepi, udobni letni čeveljčki za izprehode in za ulico iz perforiranega belega usnja z usnjenim podplatom in polvisoko peto.
2027—24884 Elegantni, udobni in zračni moški čevlji iz perforiranega sivega usnja z usnjenim podplatom. Prepotrebni v dneh pripeke.
Trpežni in lahki meški letni čevlji iz sivega platna z lakastimi okraski in s krepkim usnjenim podplatom.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si fih i Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavl. svetlo* rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva In Je postopek telo enostaven In stalnost barve zajamčena. I garnitura z navodilom stane Din 80*—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobllior. Zagreb, lllca 84_____________________
ESENCA IZ KOPRIV Je že davno preizkušeno najboljše tn najzanesljivejše sredstvo prot! prhljajem In Izpadanju las. Slabi In zanemarjeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujr.ost In lesk. 8tek!enica t navodilom Din 80*—. — Naroča se pri: Nobllior parfumeriji« Zagreb. Hira 84.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1‘50 Din. Za šifro al- dajanje naslovov 3 Oin. Najmanj 10 besed.
MLADENIČ star 29 let. srednje postave, zna čajen, samski, želi znanja z mlajšo gospodično. Ponudbe pod Šifro »Sigurna eksi stenca«.
Vsaka beseda 25 ali 60 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 8 Din. Najmanj 10 besed.
POHIŠTVO. Več šperanlh sob na zalogi, orehova korenina, od 3.400 Din naprej. Kuhinjske kredence od 370 Din naprej pri LancoŠ D.
Wolfova 12.______________________________________
Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije c Brezi). Izdelava v naravnih barvab te' tako okusna In lična, da bi že zato ne smela taka ura manjkati v prav nobeni hiši. Se posebna privlačnost }e Marija, ki gleda Izza Gor* na nas. ki pričakujemo njeue tolažbe. Dre so okusno te delane, so trpežne In zelo poceni. Prvovrstna Din lor—, Din 05*— In Din 87*—. Naročite po dopisnici s navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. Se priporoča Zdravko Rant. urar. Jesenice* Fužine.
POZOR GOSPODINJE!
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA V I. Sv. Jerneja cesta 25 TBUEFON 270«
Prvi poskus
stalni odjem i
Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklici !n trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za vsak mali oglas Je treba ie posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas litro, mora doplačati ie 8 Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po po* itni položnici na ček. račun »Družinski tednike uprava, Ljubljana 15.898, ali pa v znamkah obenem z naročilom.
MLAD SIMPATIČEN GOSPOD si želi znanja z ravno tako simpatično gospodično iz boljše družine, staro 20 do 25 let. Pogoj dobra vzgoja, plemenit značaj in inteligenca. Ponudbe na »Družinski tednike pod šifro »Simpatično dekie<
ZNANJA ZELI po dopisovanju mlad gospod, srednje postave, muzikalen, s sigurno bodočnostjo, z mlajšo gospodično, z nekaj ka pitala v svrho kasnejše ženitve. Cenjene dopise na upra\o lista pod šifro »Hrepenenje«.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za iifro ali dajanje naslovov 8 Din. Najmanj 10 besed.
STALNO STANOVANJE iščejo tri odrasle osebe; večjo sobo, kuhinjo, shrambo in pritikline. Naslov v ui>ravi »Družinskega tednika«.
INTELIGENTNA GOSPODIČNA, idealna, poštena, želi vsled pomanjkanja znanstva tem potom spoznat? premožnejšega gospoda v starost: od 30 do 40 let, plemenitega značaja, prijetne zunanjosti v sviho dopisovanja in event. skupnih izletov. Stroga diskretnost. Neanonimne dopise je poslati na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Sorodna duša«.
MLAJŠI ENERGIČEN mladenič išče znanja z mladenko siednje postave, ki ima 15—20.000 dinarjev v svrho sigurne eksistence za celo bodočnost. Ženitev po sporazumu takoj. Dopise na upravo »Družinskega tednika« pod »Iskrena ljubezen«.
Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za iifro ali dajanje naslovov 8 Din. Najmanj 10 besed.
INTIMNI ŽENSK' KOLEDAR, velikost no tesa,	180	strani, mora imeti	vsaka	dozorela
žena,	da	se pouči, kako se	lahko	brez fizične	ali	moralne škode na	versko	in medicinsko	neoporečen način	trajno	izogiba
spočetja. Po povzetju Din 20’-—. Zaloga v Ljubljani:	Kati Voda. Med%edova 8; dobi
se tudi v Uiit. knjigarni in v trafikah nasproti »Rio«, Slamiča in v trafiki na Tyr-ševl c. 53.
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šilro ali dajanje naslovov 8 Din. Najmanj 10 besed.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda Iz kopriv. Lasje posta nejo spet bujni, vrne' se jim lesk In posta oejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica * navodl lom stane Din 30*—. — Po pošti razpošilja
parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 84.______________
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem Času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pošti razpošilja parfume rija Nobilior, Zagreb,. Iliča 34.
Vsaka beseda 50 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmani 10 besed.
SIMPATIČNO GOSPODIČNO, dobro gospodinjo, staro 20 do 21 let, vajeno vodstva večjega gospodinjstva In ki ie živela na kmetih ter ima po možnosti tudi doto, iščem za svojega sina na veliko posestvo !>o|ise na upravo pod »Delavne roke, plemenit zna* čaj« Diskrecija častna za deva__________________ ..
Vsega v izobilju
za malo denarja v veliki izbiri trenchcoatov, hu-berfusov, pumparic, perila itd. pri
PRESKER1U, Ljubljana
Sv. Petra cesta 14
POTNIKA Z AVTOM, ki potuje po Sloveniji in se ustavlja tudi po vaseh, prosim za obvestilo, če lanko vzame s seboj sopotnika in koliko računa kilometer. Dopise prosim na upravo pod »Reklamna akcija«.
Poravnajte
DVIGNITE PISMA V UPRAVI: »Pomlad 24« —• »Tri mušketira« — »Lepši dnevi« — »Sorodna duša« — »Marjetice«,
naročnino!
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika< K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani