PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. *0*00200 ntecchi 6 - PP 559 '0) 7796-600 394 PD I '772418 k ... K*u*ttllcA •vvHJf* - p* F' i 32 dnevnik 24 maggio 1 ) 533382-535723 332958 28 , el. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 184 (14.275) Trst, nedelja, 9. avgusta 1992 Kot posledica povečanega prometa, nepazljivosti in utrujenosti šoferjev Črn dan na italijanskih avtocestah V najhujši nesreči enajst žrtev Do tragedije je prišlo nekaj kilometrov od cestninske postaje v Melegnanu Huda avtomobilska nesreča tudi v bližini Catanzarakjer so umrle 4 osebe Ob gostem prometu še največ zapletov s trajekti RIM — Na italijanskih cestah je bil včeraj — spričo nekaterih hudih avtomobilskih nesreč — pravi črn dan. Do naj hujše nesreče je prišlo v bližini cestninske postaje Melegnano (Milan), enega najbolj znanih »ozkih grl« v severni Italiji. Do tragedije je prišlo v zgodnjih jutranjih urah, ko je nemški avtobus silovito trčil v ustavljeni kombi z italijanskimi turisti. Vozilo je v trenutku zajel ogenj, v plamenih pa se je znašla tudi panda, ki je — skupaj s kombijem — čakala v vrsti pred cestninsko postajo. Končni obračun je bil 11 mrtvih: 5 žensk, moški in 5 mladoletnikov. Nesreča je na mah uničila 4 družine, vse žrtve so bili Italijani. Ranjencev je bilo 6, od nesrečnikov v kombiju in pandi sta samo 2 preživela nesrečo. Vzroki nesreče so za zdaj še nejasni, kaže pa, da je nesrečo zakrivila nepazljivost, nenadna slabost ali pa spečnost šoferja avtobusa. Ta je šofiral več ur nepretrgoma, v trenutku trčenja pa je vozil s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Potniki avtobusa so sicer skušali pogasiti poža na dveh vozilih, vendar vsi napori so bili zaman. Kmalu po nesreči je policija aretirala šoferja in ga obtožila umora. Do hude nesreče je prišlo tudi na avtocestnem odcepu pri kraju Maida (Catanzaro). Zaradi trčenja med avtomobiloma so umrli 4 ljudje, medtem ko je en potnik bil huje ranjen. A to še ni vse: dva mrtva sta bila tudi v bližini Fog-gie, vzdolž Apeninskega polotoka pa je bilo še več avtomobilskih nesreč. Nesreča v Melegnano je naj hujša prometna nesreča v Italiji v zadnjih 5 letih. Do podobnih tragedij je v teh letih prišlo že večkrat, vendar z manjšim številom smrtnih izidov. Oktobra 1991 je v bližini Reggio Emilie umrlo 9 ljudi, marca letos in avgusta 1989 pa je pri Modeni oziroma Bariju — vedno zaradi prometnih nesreč preminilo 8 ljudi. Na sliki (telefoto AP): ostanki zgorelih vozil pri Melegnanu. RIM — Tudi ta konec tedna je bil v znamenju povečanega prometa na vsem italijanskem cestnem omrežju. Če izvzamemo zastoje zaradi prometnih nesreč, pa je promet v glavnem potekal tekoče, z izjemo vstopnih postaj za avtoceste ob severnoitalijanskih mestih in ob izstopnih postajah za letoviščarske kraje, kjer so bile tudi več kilometrov dolge kolone. Še najhuje pa je bilo v trajektnih pristaniščih za Sicilijo, Sardinijo in Korziko, kjer je bila čakalna doba več ur, kljub temu da so okrepili vse trajektne linije. S podobnimi težavami se ubadajo tudi na Reki za trajekte, ki so namenjeni na srednjedalmatinske otoke, saj si le redki upajo proti Splitu po Jadranski magistrali, ker morajo v Podvelebitu s trajektom na Pag, kjer je čakalna doba več ur. Težave so tudi na trajektih za Cres. Domači in tuji gosti so namreč Dalmacijo nadomestili z Istro in kvarnerskimi otoki. Mednarodni RK dobil dovoljenje za ogled koncentracijskih taborišč Kljub nadaljevanju spopadov spet odprli sarajevsko letališče SARAJEVO — Kljub nadaljevanju spopadov so včeraj zjutraj znova odprli sarajevsko letališče Butmir, kot je v petek sklenil generalni sekretar OZN Butros Gali. Prvo letalo s humanitarno pomočjo je pristalo nekaj po osmi uri, kmalu zatem pa je iz Sarajeva odpeljalo dva hudo ranjena pripadnika mirovnih sil. Ravno ob tem času je tudi tiskovni predstavnik mirovnih sil OZN v Sarajevu Magnusson sporočil, da je bilo v petek zvečer med minometnim napadom na vojašnico Maršal Tito ranjenih sedem ukrajinskih vojakov, med njimi dva huje. Omenjena vojašnica v Sarajevu, v kateri so nastanjeni ukrajinski vojaki, je bila napadena le petnajst minut potem, ko je general Merillon sporočil, da so se sporazumeli o ustavitvi bojev in vnovičnem odprtju sarajevskega letališča Butmir. Razkritje številnih srbskih koncentracijskih taborišč v Bosni in Hercegovini, v katerih ujetnike mučijo in pobijajo na način, ki spominja na grozodejstva iz nacističnih koncentracijskih taborišč, je vsekakor odločilno vplivalo k temu, da se je vrsta držav izrekla za uporabo vojaške sile v Bosni in Hercegovini. Tudi člani Varnostnega sveta OZN so imeli v petek zvečer posvetovalni sestanek, na katerem so preučili možnost za omejeno vojaško posredovanje za zaščito pošiljanja človekoljubne pomoči v Bosno in Hercegovino. Kot se je izvedelo iz diplomatskih krogov, je sprejetje tega sklepa mogoče pričakovati ob koncu prihodnjega tedna. Tudi ameriški predsednik Bush je napovedal, da se bo Washginton zavzemal za resolucijo, ki bi odobrila uporabo vseh nujnih ukrepov za zaščito človekoljubnih akcij za Bosno in Hercegovino. Tiskovna agencija Reuter je sporočila, da na omenjenih posvetovanjih niso obravnavali ameriške pobude za sprejem resolucije o uporabi vojaške sile za zagotovitev dovoza človekoljubne pomoči, saj se Francija zavzema za to, da bi v Bosni in Hercegovini povečali število modrih čelad. Te sile naj bi vojaško podprle oz. zagotavljale človekoljubno pomoč, hkrati pa nadzorovale razmere v taboriščih v BiH. Varnostni svet Združenih narodov je hkrati podaljšal mandat mirovnim enotam ZN v nekdanji Jugoslaviji ter odobril povečanje teh enot za 840 mož. Namen okrepitve je predvsem varovanje novih meja, nastalih po razpadu nekdanje Jugoslavije. Operacija nadzorovanja in varovanja meja bi v prvih dveh mesecih stala 31 milijonov dolarjev, zatem pa vsak mesec po šest milijonov dolarjev. Kot poročajo, se bodo tudi veleposlaniki šestnajstih držav članic NATA prihodnji teden v Bruslju na izred NADALJEVANJE NA 2. STRANI Danes pod Matajurjem tradicionalno družabno srečanje Kamenica vabi vse Slovence ČEDAD Pod Matajurjem bo danes srečanje Slovencev videmske pokrajine, ki nadaljuje tradicijo podobnih kulturnih srečanj na Kamenici. Ob 10. uri bo v cerkvi sv. Lovrenca slovenska maša, uro kasneje pa bodo predstavili zemljepisno karto Beneške Slovenije. Ob 13. uri se bo začelo družabno srečanje z bogatim in zanimivim kulturnim programom, ki ga bodo izvajale domače skupine. Današnje srečanje prireja Zveza Slovencev iz videmske pokrajine, ki hoče tako spet obnoviti tradicijo in duh Kamenice ter s tem potrditi vero v bratstvo in v sožitje med sosednjimi narodi. Prireditelji toplo vabijo na množično udeležbo predvsem Slovence od Kanalske doline, Rezije ter do Nadiških in Terskih dolin, dobrodošli pa bodo seveda tudi gostje iz tržaške in goriške pokrajine. Pod Matajurjem bo danes torej znova odjeknila želja po združevanju in po vzpostavljanju prijateljskih vezi med narodi. Rekordni ameriški štafeti % Štafeti ZDA sta včeraj postavili dva svetovna rekorda, na 4x100 in 4x400 m. Štafeto 4x100 m vidimo na sliki AP: z leve Lewis, Burrell, Marsh in Mitchell Ob izrednih varnostnih ukrepih policije, karabinjerjev in finančnih stražnikov Predsednik vlade Amato v Palermu Poklonil se je spominu ubitih žrtev V eksploziji v neki turški tovarni umrlo 32 delavcev PALERMO — Izredni varnostni ukrepi so včeraj spremljali obisk predsednika vlade Giuliana Ama-ta v Palermu. Amato (na sliki AP skupaj s predsednikom sicilske dežele Campionejem in palermskim županom Rizzom) se je ob prihodu v sicilsko glavno mesto poklonil spominu sodnikov Falco-neja in Borsellina ter njunega spremstva (najprej je položil cvetje pred Falconejevim stanovanjem, zatem pa na tragično znani ulici D'Amelio), nakar je odšel na županstvo in sedež Dežele. Tu se je srečal z vodilnimi politiki, začenši z županom Aldom Rizzom in predsednikom deželne uprave Giuseppejem Campionejem. Na sestanku so bili navzoči tudi najvišji predstavniki ostalih tako imenovanih rizičnih dežel, se pravi predsedniki Kalabrije, Kampanije in Apulije Rodhio, Clemente ter Bellomo. Z njimi se je Amato raz-govarjal o tekočih problemih, še zlasti pa o varnostnih ukrepih, ki jih je pred kratkim podvzela italijanska vlada. Amato je poudaril pomen nedavno sprejetega proti-mafijskega odloka, hkrati pa dejal, da je boj proti organiziranemu kriminalu treba povezati z gospodarskimi ukrepi v korist nerazvitih južnih območij. Med včerajšnjim obiskom so angažirali več kot 2 tisoč pripadnikov sil javnega reda. Najbolj so zastražili točke, kjer se je Amato mudil, začenši z letališčem v Punti Raisi, avtocesto, ki povezuje letališče s Palermom, in središčem mesta. Te točke so bile pod nadzorom že več dni, uporabili so tudi helikopterje. Ravno včeraj je inštitut ISPES objavil poročilo o kriminaliteti v Italiji. Iz poročila izhaja, da je kriminalna dejavnost v nenehnem porastu; v desetletju 1980-1990 se je povečala kar za 78,3 odstotka, v letu 1991 pa je bila za 6 odstotkov večja kot leto prej. Mafijskih umorov od leta 1986 do začetka 1991 je bilo preko 2.500, se pravi en umor vsakih 10 ur. Zanimivo je, da je bilo število umorov v rizičnih deželah letos manjše kot v lanskem letu; od januarja do avgusta jih je bilo 240, tj. 89 manj v primerjavi z istim obdobjem lani. Poročilo ugotavlja, da je kriminalna dejavnost v Italiji vse bolj organizirana, poleg tega se čedalje bolj nagiba k »specializaciji«. Po številu umorov je Italija — v primerjavi z ostalimi zahodnimi državami — na drugem mestu za ZDA. Število umorov ni v sorazmerju s številom kaznivih dejanj; na tej lestvici namreč zaseda dvanajsto mesto. Vsekakor pa so zaključki poročila optimistični, saj kažejo, da je legitimiteta mafijskega kriminala manjša kot pred nekaj leti. ISTANBUL — Dvaintrideset delavcev je umrlo, najmanj 54 pa jih je bilo ranjenih v včerajšnji eksploziji v tekstilni tovarni Konyali-lar Mensucat Fabrikasi v pokrajini Tekirdarg na severozahodu Turčije. Vest je posredovala turška tiskovna agencija Anatolia, do eksplozije pa je prišlo med malico v menzi omenjene tekstilne tovarne v kraju Corlu, ki je od Istanbula oddaljen 132 km. Del žrtev je umrl, ko jih je preplavila voda, ki je v jedilnico pritekla iz velikega rezervoarja, ki je počil po eksploziji. Vzroke nesreče še raziskujejo, vendar pa prvi podatki iz preiskave kažejo, da je tragedijo povzročila eksplozija jeklenke z utekočinjenim plinom. Srečen pristanek »trajekta« Atlantis HOUSTON (TEKSAS) — Ob 9.12 po floridskem času je po sedmih dneh, 23 urah in 15 minutah vesoljski trajekt Atlantis pristal v Cape Canaveralu. Končala se je tako misija, v kateri je prvič sodeloval italijanski astronavt Franco Malerba. Bolj kot njegova prisotnost je za znanstveni svet zanimivo, da je kljub težavam italijanski satelit Tethered dokazal pravilnost teorije pokojnega Umberta Colomba, da je mogoče v orbiti proizvajati električno energijo brez sončnih celic in drugih generatorjev. »Satelit na vrvici« se je sicer od Atlantisa oddaljil le za 256 metrov in ne za predvidenih 20 kilometrov, kljub temu pa je proizvedel električno energijo z napetostjo 40 voltov in močjo dveh miliampe-rov. NASA je že uvedla preiskavo, da bi ugotovili, zakaj se je bakrena žica debeline 2,54 milimetra zataknila. Satelit, ki je stal 500 milijard lir, je italijanske proizvodnje, motorno odvijalo za bakreno žico pa so proizvedli Američani. NASA je skrajno zainteresirana za ta poizkus in ga hoče v bližnji bodočnosti ponoviti, ker predstavlja pravo revolucijo v proizvodnji električne energije. V bistvu bakrena žica izkoristi zemeljsko magnetno polje in elektrone, ki jih »izstrelijo« iz posebnega »topa« na krovu vesoljskega trajekta. Med porabljeno (elektronski top) in pridobljeno energijo (satelit na bakreni žici) lahko razlika doseže tudi 5 tisoč voltov. To seveda, če bi se satelit oddaljil za predvidenih 20 kilometrov. Ob tem je lahko vsakomur jasno, zakaj bodo Američani poizkus ponovili, saj je to najcenejši način proizvajanja električne energije v zemeljski orbiti, kar pa je najpomembnejše, ta vir je neizčrpen. Eksplozija plina: 1 žrtev Ena oseba je umrla, vsaj deset pa jih je bilo ranjenih v eksploziji plina v kraju Torre del Greco. Umrl je 65-Gaetano Vitiello, ki je skušal napara-viti samomor tako, da je odprl plin. Nato je poklical policijo in ko sta dva policista (eden od njiju je zdaj v smrtni nevarnosti) vdrla v Vitiello-vo stanovanje je prišlo do eksplozije (Telefoto AP) • Sarajevsko letališče odprto NADALJEVANJE S 1. STRANI nem sestanku, namenjenem izrednim razmeram v Jugoslaviji, pogovarjali o možnosti, da bi ta vojaška zveza z vojaškimi sredstvi zagotovila pošiljanje človekoljubne pomoči v Sarajevo ter okrepila pomorski nadzor spoštovanja mednarodnega embarga proti Srbiji in Črni gori. Turčija je celo Združenim narodom poslala načrt vojaškega posredovanja proti srbskim položajem v Bosni in Hercegovini, če bi se mednarodna skupnost odločila za vojaški poseg in bi diplomatske akcije spodletele. V načrtu je predvideno tudi bombardiranje vojaških ciljev v Srbiji. Letala naj bi na bojne polete proti ciljem v Srbiji vzletela z letališč v Avstriji, na Madžarskem in v Albaniji. Avstrijski zunanji minister Alois Mock je včeraj zahteval čimprejšnje in čimbolj natačno poročilo o kršitvah človekovih pravic v Bosni in Hercegovini. Mock je poudaril, da bo Avstrija podprla sklic izredne seje komisije OZN za človekove pravice, kar so zahtevale ZDA zaradi vse hujših zlorab človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Urad za informiranje bosan-skohercegovske vlade je postregel z najnovejšimi pretresljivimi podatki po katerih je v 94 taboriščih v Bosni in Hercegovini ter v enajstih v Srbiji in Črni gori bilo doslej ubitih več kot 60.000 ljudi, predvsem Muslimanov. Zdaj je v teh taboriščih še približno 130.000 ljudi. Medtem pa je vodja bosanskoher-cegovskih Srbov Radovan Karad-žič, navzlic pretresljivim avtentičnim TV posnetkom, ki so obkrožili svet, včeraj vnovič zanikal, da bi v teh taboriščih ljudi pobijali in mučili ter predlagal zamenjavo vseh ujetnikov po načelu eden za enega. V pogovoru za BBC je tudi predlagal, naj bi vsa taborišča v Bosni in Hercegovini nadzoroval mednarodni Rdeči križ. Dejal je tudi, da je ukazal takojšnjo izpustitev vseh bolnih ujetnikov ter vseh tistih, ki so starejši od 60 let. Včeraj so tudi sporočili, da je mednarodni komite RK dobil dovoljenje za vstop v taborišča v BiH, za katere menijo, da v njih mučijo in ubijajo Hrvate in Muslimane. Komite je poudaril, da je vodja bosanskohercegovskih Srbov Karadžič pristal na to, da bo dovolil vstop predstavnikom mena-rodnega komiteja RK v dvanajst taborišč. Sicer pa naj bi se včeraj, v skladu z dogovorom med predsednikoma hrvaške vlade Greguričem in vlade ZRJ Paničem, doseženim v Budimpešti, v Cavcatu sešli predstavniki jugoslovanske vojske, hrvaških oblasti in hercegovski korpus. Govorili naj bi o zamenjavi ujetnikov, pogovori pa naj bi potekali pod pokroviteljstvom Evropske skupnosti, predstavnikov mirovnih sil in mednarodnega Rdečega križa. Medtem pa se srbska agresija na Bosno in Hercegovino še nadaljuje in celo stopnjuje. Srbske sile so tudi včeraj s težkim orožjem obstreljevale Sarajevo. Že od šestih zjutraj so s topništvom napadali dve naselji, v katerih živi pretežno hrvaško prebivalstvo. Tarča topniškega napada je bila zopet Dobri-nja. Razmere v Sarajevu so neznosne, mesto je brez vode in elektrike, ljudje pa umirajo tudi zaradi lakote. Včeraj je bilo v Sarajevu nekoliko mirneje kot minulo noč, vendar pa so v mestu razglasili zračno nevarnost, saj so ga preletavala letala jugoslovanske vojske, ki pa niso bojno delovala. Srbsko topništvo je silovito obstreljevalo tudi Tuzlo, Doboj, Bugojno, Brčko, Mostar in Goražde. (NIA) CCT CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. avgusta 1992 in zapadlostjo 1. avgusta 1999. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 7% bruto, bo izplačan 1. februarja 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premija 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem. ■ Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 12,63% letno v slučaju, da se izklicna cena istoveti z nominalno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju. ■ Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca d’Ita-lia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 10. avgusta ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. avgustom; ob vplačilu (13. avgusta) bo treba doplačati poleg cene iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. »R, XXIX. ^ekli so udje želodcu: Ne bomo več delali zate!« je brundal pravdač po šolskem latinskem berilu iz znane prilike, ki jo je povedal rimskemu upornemu ljudstvu priljubljeni tribun Menenij Agrippa. Peter je pozdravil: »Gospod Jakob! Modrujete?« Pravdač je dvignil glavo in rekel hripavo: »Sedi!« »Bom pa,« je dejal Peter in prisedel. Pravdač je potisnil vrč predenj. »Pij, pa daj, naj ti spet napolni. Za moj denar.« »Ne, danes za moj —« »Za moj,« je vztrajal trmasto Defacis in povedal kakor nekako težko resnico: »Zato ker so setve zrele pa je udarila ura žetve.« Mežikajoč je gledal Petra in vprašal: »Ali sem še kaj vešč? Od matere si prišel.» »Od matere,« je potrdil Duša nekoliko presenečeno. »Ali mi z nosa berete?« »Z oči pač, « je odvrnil pravdač in se vedro hahljal. »Da boš vedel, kaj zna Jakob Defacis, še kadar je pijan. Kaj šele bi znal, če bi kdaj trezen bil! Kaj nosiš pod srajco?« »Uganite!« je velel vedro Peter. »Strupeno orožje...« »Modrasa pač ne. Spravi se, Potep. Grajaš se mi!« »Da se vam? Kaj deste? Ali se bom tudi drugim? Sodniku v grofiji, našemu?« »Svojemu bratu, haha, ki ti je kot otrok otroku, v kleti zaprtemu slepcev nametal v temo? Saj si pravil, da ti jih je.« »Seveda jih je. Pa misel, naj mu dar tako vrnem, mi je prišla šele zdaj.« Pravdač je postal resen. »Homicidium inter cognatos -Umor v žlahti,« je mrmral, »grda reč...« »Saj ne bom ubijal,« je povedal Duša. »Grda reč,« je pletel pravdač svojo misel. »Videl sem Panizzo-dja, ko je umirali1) Šest tisoč ljudi je gledalo, pa se ni nikomur srnini.« »Koga pa je ubil?« »Mater.« »Mater?« je vzkliknil Duša. Maz bi mater ubijal.« . Defacis je bil še vedno resen ln je dejal: »Ne boš! Niti za mater. Ne ti ne jaz. Ubijali pa bodo in za dmnj...« Mož je pil in potem naslonil glavo na mizo. »Setve so zrele,« je mrmral, »Pripravite srpe!« . Vedno manj umljivo so se mu jemale besede na usta. Peter uša se je vzdignil in šel. p V Tolminu je zvonilo poldan, eter je šel naravnost po sredi este in obstal pred vrati v staranje sodnika Locatellija. °gledal je na okna in vstopil v gmotno vežo. Nato je šel po °Pnicah na desno. Pred njim a 0zkem hodniku se je pojavil 12ek in rejen človek. Bil je gro-°Vski kuhar. Iz grofovske kuhi- gledal Je stregel sodniku. Ko je za- nemarno oblečenega člo- kat& ^rec* sek°i' j® začel vzkli- Ivan Pregelj MBMBVtl Ilustriral Klavdij Palčič »Via, via!(2) Gospod sodnik obeduje.« »Kar prav pridem,« je rekel Duša, prijel slugo in ga potisnil v stran, da se je zakotalil hrupno po stopnicah. Nato je stopil naglo po hodniku na desno in odprl v stanovanje. Bil je v sodnikovi obednici. Sodnik je prinesel pravkar čašo vina na ustne in srkal močno pijačo. Osupnil je in zazijal. »Furbo,«!3 *) je zahreščala papiga in ujela s kljunom Petrov klobuk. Peter je udaril po ptiču, da je odletel z odtrgano verižico s stojala. Sodnik je še vedno glupo strmel. »Sedi, sedi, ljubi brat,« je dejal tedaj Duša. »Kar po domače!« Sodnik je rastel s stolice. Ves je posinjel od presenečenja in jeze. »Slabo ti strežejo, kar nič mi ne ponudiš, še vina ne,« se je rogal Peter. »Na, ti pa jaz dam od svojega. Tu, pij!« Izvlekel je čutaro in jo krepko postavil pred sodnika, da je odletel zamašek. Sodnik je zmedeno zijal. Peter je stopil k vratom in pohodil papigo, ki je ranjena frfotala po tleh. Iz čutare, sodniku pod obraz, se je tedaj potegnil modras, ki ga je bila toplota Petrovega srca prebudila popolnoma. Hripavo je zavpil sodnik. Duša se je zasmejal in šel. Zaprl je vrata za seboj in obrnil ključ. Vrešče je bežal pred njim kuhar. Duša je prišel nemoteno na trg. Nad njim se je odprlo okno. Sodnik je stal v oknu in vpil: »Držite ga!« V naslednjem trenutku se je lovil za okensko polico. Nekaki nejasni glasovi so se mu trgali iz grla, kakor da so mu iztrgali jezik. Zadela ga je bila kap... Dve uri zatem je spregovoril sveti Danijel. Udarilo je plat zvona. Mohor Kacafura je odprl okno in zaklel. Spomnil se je, kaj je slišal dozdevno v sanjah zjutraj pri maši. »Ves zlodjev je Tolminec. Bogu pred nosom v cerkvi se laže.« Ko se je izklel, je Mohor začel nemirno hoditi po svoji sobi in razmišljati, kaj mu je storiti: »Punt, punt,« je vzklikal. »Dolgo že sem ga vohal. Zdaj je tu. Svet je znorel. Nič več mu ni mar za Boga. Prekleti Tolminci! Kaj neki takega pa sem jim naredil, da miru ne privoščijo staremu človeku? Nisem jih zatiral, nisem ovajal. Svojo službo sem tvegal, tako usmiljenega srca me je naredil Bog. Pa se uprejo, pa niti povedo ne prej, da bi bil človek hranil, v miru culo povezal pa šel svojo pot.« Tako se je jadil stari birič in videl, da se na glas zvona zgrinjajo sumljivo oboroženi ljudje na cesto. Od Ilovice pri cerkvi je bilo slišati vikanje. Kmetje so hoteli v zvonove, pa jim domači, tržani, niso pustili. Naj kmetje bijejo plat zvona, kjer hočejo, so rekli, v Tolminu da ne bodo. Gospoda ne bo vprašala, kdo ni kriv, temveč, kje je zvonilo k uporu. Tržani so se nadejali bi-riške pomoči. Ti pa so se bili nekam poskrili. Kmetje so se končno le dali pregovoriti in so jo udarili proti Volčam. Nosili so težke opalike, železne trentarske palice, vile, sekire in kose. Sicer pa niso šli nič kaj hudo grozeče. Nerodno so korakali, kakor da se jim mudi, in stopali prednjim na pete. Mohorja, ki jih je gledal, je mineval najhujši strah. »Ha,« je klical za zaprtim oknom, »kje ste pa žlice pustili za naša široka usta?« V besedo »naša usta« je položil Mohor ves strup svoje jedke zasmehlji-vosti. Kmetje so prešli Tolmin. Od stare strežnice je zvedel Mohor nekaj pozneje, da so porušili grofovo mitnico med Volčami in Tolminom in vrgli dvoglavega orla v Sočo. »Kaj pa ga obeša grof na svojo mitnico,« je skoraj opravičil Mohor kmete, »če ga nima pravice.« Potem je zaključil, da ta punt ne bo šala. »Toda hudič naj te vzame, Mohor,« si je dejal, »če te kmetje še v Tolminu najdejo, ko se vrnejo...« * Ob uri, kakor so se dogovorili, se je dvignila vsa tolminska stran na vojsko za stare pravice proti davkom in krivičnim dajatvam. Mnogi, ponekod kar vse vasi, so se dvignili že pred določeno uro. Še drugi so vestno čakali na znamenje, da udari plat zvona. Ni bilo malo takih, ki so na tihem upali, da znamenja ne bo... Podmelčani so se skrivaj ukradli v Klavže, da bi tako neopaženo ušli prežečemu župniku Murovcu. Tam so se zbrali in šli po baški Grapi. Pa jim je Murovec pri prvem ovinku zastavil pot. »Možje, nazaj!« »Danes ne gremo k popoldanskemu nauku,« so rekli. »Domov poj dete!« je velel. »Ne gremo,« so rekli. »Znoreli ste.« »Pa naj. Pravica bo zmagala!« Župnik se je razgrel: »Kajne! S sirom boste mlatili po gospodi in s tepkami obmetavali grad. Kar posul se vam bo!« Tone Božič je stopil pred župnika. »Gospod,« je rekel, »saj vidite, kako je. Nazaj ne gremo, ker ne smemo. Umaknite se, gospod. Prihranite nam ta greh, da bi lastnega dobrega fajmoštra morali s ceste odrivati.« »Kaj? Tako daleč smo?« ja zavpil Murovec. »Vi bi še božjega duhovnika...« »Vsakega, kdor nam bo pot zapiral!« Faj mošt er se je umaknil brez besede. Šli so. Ne oni ne on se niso ozrli drug po drugem. Njim je bilo hudo, njemu še huje. Solze je imel v očeh. »Tolminske trme,« se je žalil. »Trideset let sem med njimi, pa izvem dve uri prej, kaj nameravajo. Pa še za te dve uri pridem prepozno, da zdaj gredo in ve Bog sam, kaj vse bodo po svetu počeli in kaj jih še čaka. To je veselje biti fajmošter na Tolminskem!« Tako je govoril užaljeni duhovnik, si brisal potno in solzno lice in sopel v breg. Nobena pot mu ni bila nikoli bolj težka, bolj strma... »Ljubi Bog,« je trpel za svoje farane, »ali so res zaslužili, da jih tako kaznuješ?« * V strmem bregu nad Tolminko, med Tolminom in Zalazom sta jemala slovo Janov Luka pa Klobučarjeva Katrica. Tako se je bilo med njima zgodilo, da sta se morala zadnje čase resno pogovarjati o skorajšnji poroki. Po veliki noči da bi se kar hitro vzela. Pa je bil vzel Luka leskov križec in je moral zdaj iti. Prejšnjega večera je prišel povedat Katrici, da pojde. »Jezus!« je zastokala in ni vedela nobene več. Zjutraj na tešče se je vrnil fant k njej in jo prosil, naj ga spremi v Tolmin. Tako sta šla ob šumeči Tolminki in molče zavidala pisane ribe za njihovo ne-skrbnost v svetlih valeh. »Materi povej,« je spregovoril Luka. »Ne morem,« je rekla deklica in sta šla zopet molče. Nad Škrbino, od koder gre s klanca strmo naravnost v skale ob Tolminki, je dekle obstalo in zajokalo: »Luka! Samo ta pot je zame, če se ne vrneš.« »Saj se vrnem,« je rekel plaho. »Na Sveto goro se zaobljubim po golih kolenih!« »Zaobljubi se!« je rekla deklica in se na tihem pri priči tudi zaobljubila. Še več je dala: »Pet let zdravja, Mati božja, samo ne daj, da bi morala pod Škrbino!« * Vrsnjani, Doljani in Kamenci so šli po cesti skozi Čiginj. Volčani in Čiginjci so bili že v Uš-niku. Stara Ciginjka Koščerica pa je še vedno pridrževala svojega sina Vrbana za roko. »Vrban, nič več te ne bom videla.« »Zbogom, mati! Pustite me že!« je prosil sin. »Poslušaj me,« je ihtela žena, »na kanalski cerkvi je slika svetega Krištofa. Ozri se nanjo pa zmoli kratko molitev.« (se nadaljuje) (1) Videl sem Panizzolija, ko je umiral: meri na obglavljenje zločinca, ki je ubil mater; dogodek se omenja na str. 202. (2) Via, via: Proč, proč! (3) Furbo: navihanec, prebrisanec, pre- kanjenec. Veliko prometa na cestah in na prehodih v Slovenijo Zaprosila so za dopolnilno blagajno V zadnjih dveh mesecih še 10 podjetij v težavah Na celotnem deželnem cestnem omrežju je bil včeraj avtomobilski promet dokaj intenziven. Dolge kolone avtomobilov so se ustvarjale na avtocesti Benetke-Trst, predvsem ob raznih izhodih, ki turiste usmerjajo na razna obmorska letovišča v FJK. mejni organi so gotovo imeli največ dela na mejnem prehodu pri Škofijah, in sicer v dopoldanskih urah; preko tega mejnega prehoda se namreč turisti, tako italijanski, kot sicer tudi številni Avstrijci in Nemci, podajajo na istrske plaže. Pred poldnevom je bilo za prehod meje čakati kar precej dolgo, saj se je dolga kolona začela že v Zavij ah. Tudi na Fernetičih so mejni organi imeli veliko dela, vse obveznosti pa so opravili kar hitro. Nekaj več prometa kot sicer je bilo tudi na Pesku, »obveznem« mejnem prehodu za vse, ki so namenjeni proti Reki oziroma na večino kvarnerskih otokov. Na meji večjih zastojev ni bilo, dolge kolone osebnih kot tovornih vozil pa so se včeraj ustvarile ob čakanju na trajekte, še posebno na maloštevilne, ki so vozili na Cres in Hvar. O dolgih vrstah poročajo tudi z italijansko-avstrijskega mejnega prehoda na Kokovu,- zabeležili so veliko število italijanskih turistov, ki so se na počitnice podali preko meje, medtem ka pa je v Italijo prispelo, kar je letos precejšnja novost, tudi precejšnje število turistov iz vzhodnoevropskih držav. Na slikah: zgoraj (foto Križman-čič) tekoč promer po tržaški obvoznici, spodaj (foto Magajna) vrste vozil na mejnem prehodu pri Škofijah. Zelo intenziven je bil tudi promet . mejnih prehodih s Slovenijo. Ob- V slabih dveh mesecih je deset podjetij v tržaški pokrajini izpolnilo prošnje za uvedbo dopolnilne blagajne, v katero je bilo prisiljeno poslati skupno 391 nameščencev. Presenetljivo velika številka za tako kratek čas in še zlasti ob dejstvu, da gre za mala ali kvečjemu srednje velika podjetja, ki delujejo izključno na osnovi delovnih naročil velikih družb z državno udeležbo, kot npr. Fincantieri-ja, Tovarne velikih motorjev, ške-denjske železarne, Tržaškega arzenala sv. Marka in Tržaškega Lloyda. Pomanjkanje delovnih naročil se seveda najprej pozna pri zunanjih »sodelavcih« velikih javnih podjetij, ki skopa delovna naročila hranijo zase. Toda če se bo zatišje nadaljevalo - in nobenega znaka ni, da se ne bo - bomo jeseni priče še veliko bolj drastičnim posegom na zaposlitveno področje. Nobena skrivnost namreč ni, da so javna podjetja v naši pokrajini že sredi ene največjih povojnih proizvodnih kriz, za katero je glavni krivec seveda neugoden konjunkturni položaj na mednarodnem tržišču, svoje pa prispeva tudi povsem spremenjen odnos Rima, ki - sicer iz svojega zornega kota povsem razumljivo - komaj čaka, da se s privatizacijami znebi hudega bremena izgub »državnega« gospodarstva. Toda vrnimo se k tržaškim glavobolom: od 12. junija do 6. avgusta letos je omenjenih deset tržaških podjetij zaprosilo za skupaj 187 tisoč ur dopolnilne blagajne samo do konca leta. Podatek nedvomno vzbuja alarm, predvsem -opozarjajo pri tržaškem sindikatu Predavanja in izleti v naravo v programu dolinskega društva Poletna aktivnost društva Vodnik Humanitarna pomoč za prebivalce BiH Objavljamo tretji poimenski seznam prispevkov za solidarnostno nabiralno akcijo Pomoč beguncem iz BiH, za katero je dal pobudo Solidarnostni odbor, ki ga sestavljajo razne komponente zamejskega političnega in družbenega življenja. Akcija se še nadaljuje in Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč hudo preizkušenemu in prizadetemu prebivalstvu iz Bosne in Hercegovine. Zbrana sredstva so sproti izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se neposredno sooča z vse bolj dramatičnim problemom številnih beguncev iz vojnih območij. Prispevki nakazani na tekoči račun pri Tržaški kreditni banki: N.N. 100.000 lir, Milan Bolčič 150.000 lir, Jože Pirjevec 100.000 lir. Prispevki nakazani pri Hranilnici in posojilni-x ci Nabrežina: Marinka in David Brezigar 500.000 Tir, Silvano Košuta 50.000 lir, Pekarna Grilanc 200.000 lir, Aurora Radovič 100.000 lir. Prispevki nakazani pri Hranilnici in posojilnici Opčih<;: B. Kuret in A. Cunja 600.000 lir. SkupncKzbrana sredstva na vseh tekočih računih 13.010.0ti0xhr. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka (Sedež Trst, Agencija Domjo, Agencija Rojan), tekoči račun št. 01.6944/50 Hranilnica in posojilnica na Opčinah (Sedež Opčine, Filiala Trst): tekoči rčaun št. 10329 Hranilnica in posojilnica v Nabrežini (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljan), tekoči račun št. 65457/1. Z razliko od prejšnjih let se odborniki dolinskega KD Valentin Vodnik letos niso predali oddihu, ki ga narekuje poletna vročina. Sicer gre za čisto svojevrstno društveno delovanje, ki združuje odbornike in še posebej pevce dolinskega zbora ob gojenju novega zanimanja za planinski svet. Že sredi prejšnje sezone so v okviru društva uresničili zamisel o boljšem spoznavanju vaške stvarnosti, njene okolice in znamenitosti. Tako sta se zvrstili dve predavanji, na katerih so predvsem domači strokovnjaki ponudili vrsto zanimivih podatkov o zemljepisnih, gospodarskih, arheoloških in zgodovinskih značilnostih Doline in okolice. Predavanji pa je prvo nedeljo aprila kronal še enodnevni poučni sprehod po dolinski srenji. Nekako v ta okvir sodijo tudi poletne pobude dolinskega društva: resda so v prvi vrsti namenjene ljubiteljem izletov v gore, zanimanja za tovrstne pobude pa je kar precej, kot dokazujejo dobri odzivi že na »planinske podvige« prejšnjih let. Pred nedavnim, v prvi polovici julija, se je skupina pevcev in društvenih odbornikov odpravila iz Doline Trente na Pogačnikov dom, prvi teden septembra pa je predviden že zahtevnejši pohod v Kamniške Alpe. To bo tudi priložnost, ko se bo v okviru KD Valentin Vodnik osnoval poseben odsek z namenom, da bi poleg pevskega delovanja, kulturnih prireditev in raznih pobud v društveno delovanje vnesel še prizadevanje za izletniško-rekreacijsko smer. Zato, da bi do septembrskega pohoda bili res pripravljeni, pa se iz tedna v teden vrstijo krajši izleti, kot je bil prejšnjo soboto, denimo, sprehod na Snežnik. Pred odhodom v Kamniške Alp bo na vrsti tudi srečanje, na katerega so vabljeni vsi, ki bi se radi pridružili sedanji skupini: Dobri odzivi na prireditve, ki ne sodijo v »običajni« način društvenega dela, so pa tesno povezane s smotri spoznavanja, utrjevanja človeških vezi in zato novega sodelovanja, so odbor KD Valentin Vodnik prepričali v pravilnost teh izbir. Splošna kriza zborovstva ni prizanesla niti dolinskemu zboru, čedalje bolj je občutiti pomanjkanje novih glasov, mlad človek pa rad pristopi k ljubiteljski pevski dejavnosti, če v skupini najde tudi prijetno prijateljsko vzdušje in se v družbi ostalih pevcev dobro počuti. Bolj ali manj zahtevni pohodi v hribe, skupinski izleti v naravo (vselej obogateni tudi z »botanično minuto« biologinje Damjane Ota in vsakovrstnimi krajšimi razlagami domačih strokovnjakov), naj bi ponujali dober predpogoj za zbližanje med ljudmi. Posredno pa spodbujajo tudi upanje, da bo društveno delovanje v vasi lahko pridobilo na živahnosti in raznolikosti. (dam) kovinarjev CISL - pa postavlja pod velik vprašaj poavgustovsko obdobje, ko bi se v krajevnih po-morsko-mehanskih obratih morala proizvodnja spet začeti s polnim ritmom in ko bo znan obračun avgustovske faze komisarske uprave v škedenjski železarni. Sicer pa tržaški sindikat FIM-CISL ocenjuje, da je trenutni industrijski položaj v pokrajini na robu emergence, zato pričakuje vsaj to, da se politični položaj v Trstu čimprej stabilizira. V nasprotnem primeru tako hude industrijske krize, kakršno doživljamo tokrat, ne bo več mogoče niti omejiti, kaj šele rešiti. Letošnje slovesnosti ob velikem šmarnu na Repentabru Iz leta v leto skozi stoletja romajo ljudje na veliki šmaren na razna Marijina božja pota. Med nje spada tudi Marijino svetišče na Repentabru, biser Krasa, ki že od 13. stoletja kraljuje nad Krasom s pogledom uprtim na Tržaški zaliv. Letos bo Repentabor ponovno na poseben način središče slovenskega vernega tržaškega človeka. Skupaj s Slovenci doma in po svetu se bodo tudi člani lokalne cerkve posvetili Materi božji. Posvetitev bo na sam praznik ob 17. uri. Bogoslužje bo vodil skupaj s svojimi duhovniki škofov vikar g. Franc Vončina. Praznovanje se bo začelo sicer že na predvečer z vi-giljo ob 20. uri. Naslednji dan po prva romarska maša ob 8. uri. Ob 10. uri bo maševal repentabrski župnik Tone Bedenčič. Po 18 letih dela na Tržaškem in Repentabru odhaja na študijsko izpopolnjevanje. Naslednji dan župnija slavi svojega zavetnika sv. Roka. Slovensko župnijsko bogoslužje bo ob 10. uri. Popoldanski in večerni čas pa je namenjen kulturnim prireditvam. Po večernicah ob 18. uri bodo zbrane pozdravili slovenski argentinski maturantje s kratkim programom. Zvečer ob 20. uri pa bo osrednji praznični program, kneert za orgle in zbor. Poleg nekaterih klasičnih del bosta skladatelj in organist Maks Strmčnik in dekliški pevski zbor iz Cerkelj pod vodstvom Damijana Močnika izvajala naj novejša skladateljeva dela. Vse dni od 13. avgusta naprej bodo s kraškimi dobrotami in dobro kapljico kot že vrsto let postregli gostoljubni domačini. T.B. Omejitev vode v vaseh dolinske občine Uprava Občine Dolina toplo vabi prebivalce Mačkolj, Pre-benega in Križpota, naj omejijo porabo vode, ker je v občinskem vodovodu zaradi suše primanjkuje. 1 1® II Uk MODE IPMMPA G1UJ«©W Uk UM® mmmv uk m@pe Tll?©airWI^ NW@N brez obresti 12 mesecev FOMOOIBA WHJA O® 11 zW§USTA af>! LUCI01/5 LUCIOLI TIUST yL mmk »4 TIL Pogajanja za Pokrajino še na popolnoma slepem tiru Zmeda na političnem prizorišču Trst vse bližje novim volitvam Protestno pismo KZ pristojnim oblastem Deželna uprava krši sprejete obveznosti Pogajanja za izvolitev pokrajinske in občinske uprave potekajo v znamenju ne samo negotovosti, a tudi velike politične zmede, tako da mesto iz dneva v dan vse bolj tvega nove volitve. Včerajšnji sestanek petih strank (KD, LpT, PSI, PRI in PLI), ki so že dosegle okvirni sporazum za Občino, se je končal brez večjih novosti kar zadeva Pokrajino, kjer ta koalicija nima večine. Vrstili so se vsekakor pritiski na Zeleno listo, naj vstopi v večino, zeleni pa za ta korak med drugim zahtevajo umik nacionalističnih stališč o slovenski manjšini. Če sodimo po poteku včerajšnjih razgovorov, ki se jih je udeležil tudi podtajnik Camber, lahko rečemo, da sta se med podpisniki sporazuma za Občino ustvarila dva tabora. LpT in PLI že odkrito računata na podporo neofašistov, KD in zlasti PSI pa se zavzemata za razširitev večine na zelene in tudi na Demokratično zvezo ter nasprotujeta tudi zgolj »tehnični pomoči« MSI. V zvezi s potekom pogajanj na Občini in Pokrajini se je včeraj oglasilo pokrajinsko tajništvo DSL, ki podčrtuje, da so se stranke, ki nosijo največ odgovornosti za dosedanjo krizo javnih uprav, zbale novosti in zato vztrajajo pri starih in preživelih političnih rešitvah. DSL v tiskovni noti pravi, da se je od vsega začetka prizadevala, da bi Trst dobil učinkovite uprave. Na Pokrajini je delo dobro steklo in obrodilo tudi določene rezultate, na Občini pa so do sedaj prevladale stare logike. LpT stremi po stari nacionalistični usmeritvi, KD pa je jetnik paralize in svoje lastne politične nemoči. Occhettova stranke je mnenja, da Trst v teh pogojih resno tvega nove upravne volitve, zato znova izpostavlja predlog po oblikovanju homogene večine v obeh upravah na osnovi odprtih in demokratičnih političnih rešitev, ki predstavljajo edino možnost za izvolitev verodostojnih odborov. V zvezi s pogajanji se je oglasil tudi poslanec KD Coloni, ki v tiskovnem sporočilu izraža nujnost izvolitve novih uprav. Nadaljnja paraliza bi bila po njegovem mnenju pogubna za Trst ter za mestno družbeno in gospodarsko tkivo. Rok za izvolitev pokrajinskega odbora zapade v sredo opolnoči. Nives Košuta: Zakaj je DZ sodelovala na teh pogajanjih Pokrajinska svetovalka Demokratične zveze Nives Košuta nam je poslala daljšo izjavo o poteku političnih pogajanj za oblikovanje pokrajinskega odbora. Izjava izhaja iz uvodnega stališča, da se je Demokratična zveza odločila - ob ugotovitvi, da doživlja Trst izredno globoko krizo- da bo skušala preprečiti sestavo sredinsko-de-sničarskih uprav tako na Občini kot na Pokrajini. Skladno s to usmeritvijo je bila prvi pobudnik za srečanja med svetovalci (izključeni misovci) zato, da bi se pogajanja začela na osnovi programskih soočanj , kar pomeni odvzeti glavno besedo strankarskim tajništvom. Programski dokument, ki so ga podpisale KD, LpT, DZ, PSI, PRI in PLI ter zeleni predstavlja, kljub omejitvam - pri takem delu je normalno, da se mora vsakdo nečemu odpovedati - določen rezultat. Dokument je osredotočen, nadaljuje Košutova, na specifične pristojnosti Pokrajine in utemeljuje celovitost aplikacije statuta. To pomeni med drugim vrednotenje slovenske prisotnosti na teritoriju in uvedbo prevajalskega urada za odnose s slovensko govorečimi občani. »Po zaključku programskega dokumenta, predno bi začeli kakršnekoli razgovore o organigramih in še zlasti, ko je bilo jasno, da se na Občini stvari sukajo v drugačno smer, smo skupaj z zelenimi sprožili zelo resno vprašanje: drugačni koaliciji na Občini in Pokrajini s kričečimi (po tem kar je doslej poročal tisk) razlikami v programih bi močno postavljali v dvom tudi verodostojnos-tnost in uresničljivost programa na Pokrajini«. Vemo, da naše zadržanje, piše še zastopnica DZ, odpira vrsto težav, kajti sile, ki so se sporazumele na Občini nimajo večine na Pokrajini. Toda v tem trenutku si mora dejansko vsakdo prevzeti lastne odgovornosti, v prvi vrsti KD in PSI, ki nista znali ali hoteli postavljati pogojev za homogeno politično rešitev obeh ustanov. »Žalostno je, da slovenska stranka, kot SSk, ki je v prejšnjih letih neposredno sodelovala pri upravah, ki niso bile ravno najbolj naklonjene Slovencem, ne zna vrednotiti naših prizadevanj in skuša obratno podpihovati neko strumentalno in nesmiselno tekmovalnost med slovenskimi izvoljenimi predstavniki, kar je v tem trenutku za vse nas gotovo najbolj škodljivo,« je na koncu svoje izjave napisala Košutova. Dodelitev finančnih sredstev za kmetijstvo je vedno pereč problem, s katerim se stalno ubadajo stanovske kmetijske organizacije. Slednje so pred približno mesecem dni izvedele, da deželno ravnateljstvo za kmetijstvo namerava izločiti iz finansiranja vse tiste prošnje, ki so jih kmetovalci vložili za razne kmetijske potrebe, od investicij do nakupov blaga in drugih dejavnosti. Deželno ravnateljstvo za kmetijstvo je svojo odločitev utemeljilo s tem, češ da so na osnovi zakona štev. 16, z dne 4. maja 1992, že dodeljena finančna sredstva za razvoj Krasa. Ta zakon namreč predvideva nakazilo v višini 900 milijonov lir Kraški gorski skupnosti za posege v kmetijstvu in sicer kot protivrednost za namestitev sinhrotrona na vzhodnem Krasu. Takoj ko je slovenska stanovska organizacija Kmečka zveza izvedela za namero deželnega odbor-ništva, je na seji Glavnega odbora (bila je 9. julija) obravnavala zadevo in po razpravi sestavila protestno pismo, ki ga je nato odposlala pristojnim oblastem. Kljub posegu KZ pa se je v teh dneh zazširila vest, da intervencija KZ ni požela zaželenih učinkov; deželna uprava je namreč porazdelila finančna sredstva, ki so na razpolago za kmetijstvo v goriški, videmski in pordenonski pokrajini, tržaško pa je izpustila. Predsedstvo Kmečke zveze je mnenja, da je tako ravnanje deželne uprave nerazumljivo, ker so bila ta finančna sredstva (kot pro- Gasilci so imeli včeraj ves dan polne roke dela Silovit požar pod Trebčami Gasilci in člani prostovoljnih gasilskih društev so imeli včeraj polne roke dela. Najbolj zaposleni so bili z gašenjem silovitega požara, ki je popoldne izbruhnil ha obronkih med Bani in Trebčami, nedaleč od zavoda »Le Beatitudini«. Požar (na sliki-foto Križmančič), ki je bil skoraj gotovo namerno podtaknjen, je uničil precej gozdne površine. Poklicnim gasilcem so priskočili na pomoč tudi prostovoljci slovenskega društva Globojner. Pri gašenju požara pa je sodeloval tudi helikopter. Požar, ki so ga na srečo kmalu pogasili, je včeraj izbruhnil tudi v Bošketu. O manjših požarih poročajo tudi s kraške planote in z obmejnih krajev sosednje Slovenije. Ob velikem šmarnu na Opčinah Tabor 92 Tako kot minula leta bo dneve okrog velikega šmarna na Opčinah tudi letos popestrila prireditev Tabor 92. Usmeritev se ne oddaljuje od tiste, ki so jo začrtale doslejšnje prireditve, poudarek bo na razstavah obrtnih in uporabnih izdelkov, ki jih bodo popestrili glasbeni, gledališki in družabni dogodki. Vse skupaj se bo začelo v torek, 11. avgusta ob 20.30, ko bodo otvorili razstavo Ustvarjalne roke. Odprta bo do nedelje, 16. t. m., na njej pa bodo razstavljeni izdelki več umetnoobrtnih delavnic: Ars cretaria (razstavljena bo keramika Gabrijele Ozbič), Pavel Hrovatin (stenske maske in drugi izdelki iz kamna), Lesnina Bor (mizarski izdelki oz. potrebščine) in četrta delavnica Ročno tkanje. Poleg tega bodo predstavljeni tudi izdelki iz usnja in slike na svili. Po svečani otvoritvi bo koprska skupina Teater v režiji Zvonke Radojevič izvedla na prostem delo E. Frančeškin A largo vivendis — zgodovina je kabaret. Dogajanje bo doseglo višek konec tedna, ko bodo v petek, 14. avgusta ob 17. uri odprli kioske, od 20. ure dalje pa bo ples na note postojnske skupine Venera. Vsak dan bo tudi razstava knjig in sejem rabljenih knjig. V soboto, 15. avgusta bodo kioske odprli že ob 15. uri, ob 18. pa se bo predstavila godba na pihala PD Lijak z Vogrskega pod vodstvom Franca Žižmonda. Tudi soboto bo od 20. ure naprej popestril ples, to pot bo igral ansambel Taims z Opčin. Nedeljske prireditve pa se bodo začele že dopoldne, za 10. uro načrtujejo tretji otroški ex tempore. Kioske bodo odprli ob 15. uri, ob 18. pa bodo nastopile brhke ljubljanske ma-žoretke. Ob 20. uri bo zopet ples, igral bo Kraški kvintet. S tem se bo v nedeljo, 16. avgusta pozno zvečer prireditev Tabor 92 tudi zaključila. Na Gradu bo nastopil Luciano Ligabue Nocoj pa italijanski rock Prostrano dvorišče Grada Sv. Justa bodo nocoj zavzele enote navdušenih občudovalcev enega najbolj priljubljenih italijanskih rock pevcev Luci-nna Ligabua, ki se pravzaprav raje predestavlja s samim priimkom Liga-°ue. Napoved seveda velja, če se nagnjenja tržaškega občinstva ujemajo s sPlošnimi italijanskimi težnjami. Ligabue se je rodil pri Reggio Emiliji 13. marca 1960, čeprav že več kot deset let piše pesmi, je začel nastopati šele pred kraktim in se takoj Povzpel na lestvico najbolj priljubljenih. Nekateri ga celo primerjajo z "fiossom« Bruceom Springsteenom, s katerim ga res druži podoben »look« ln tudi eksplozivna vitalnost na odru ter neposredna komunikativnost. Doslej je Ligabue izdal dva albuma. Prvi, iz leta 1990, nosi preprost naslov Ligabue, novejši, ki je izšel septembra 1991, pa že v naslovu Lam-nrusco coltelli rose e pop corn izpričuje pevčevo tematiko in glasbene n°renine. V njegovih pesmih sta združeni stvarno žviljenje in sanje. Živa resničnost njegovega rojstnega kraja in vplivi Amerike, kot jih doživljamo na tej strani sveta. Kot napovedujejo tržaški prireditelji, bo Ligabue na nocojšnjem kon-Certu predstavil svoje dosedanje skladbe in nekaj slovitih pesmi svetovnega rockovskega repertoarja. Spemljali ga bodo stalni sodelavci Gigi Caval-1 (bobni), Massimiliano Cottafavi (kitara), Luciano Ghezzi (bas) in Gran-rQnco Fornaciari (klaviature), (bov) Slikovita nesreča na Obalni cesti Gmotna škoda in zastoj v prometu Obalna cesta je bila včeraj popoldne prizorišče slikovite prometne nesreče, ki na srečo ni imela hujših posledic za ljudi, a je povzročila precej materialne škode. Na ovinku pri restavraciji Tenda rossa, ki velja za črno točko tržaških cest, je manjši tovornjak zavozil na nasprotni del cestišča. V trčenje je bilo vpletenih pet avtomobilov, kot rečeno pa ni bil nihče ranjen. Obalna cesta je bila zaradi nesreče nekaj časa zaprta, do 18. ure pa so uvedli enosmerno vožnjo. Ustvarile so se seveda dolge kolone avtomobilov z zastoji v Barkovljah in v Sesljanu. Jutri zvečer na Trgu Unita poletni koncert mestne godbe Giuseppe Verdi Na Trgu Unita bo jutri zvečer z začetkom ob 20.30 že šesti poletni koncert mestne godbe Giuseppe Verdi, ki jo vodi dirigent Lidiano Azzop-pardo. Koncert se bo začel s koračnico »Vita triestina«, nato bo godba izvajala znane in manj znane skladbe iz svojega bogatega repertoarja. Za ljubitelje moderne glasbe bo orkester, ki je v mestu zelo priljubljen, izvajal tudi glasbo najbolj znanih pesmi Franka Sinatre. Jutrišnji koncert je, kot vedno, brezplačen in v primeru slabega vremena odpade. tivrednost za izgradnjo sinhrotrona) le dodatni poseg. Zato se Kmečka zveza obrača na vse demokratične sile in jih opozarja na tak način ravnanja deželne uprave, ki dejansko izničuje izreden poseg za potrebe tržaškega kmetijstva. Na tak način se namreč favorizirajo ostale pokrajine, medtem ko je tržaška ponovno ostala ob strani. Kmečka zveza še dodaja, da je ta primer prvi zgovoren dokaz, kako se je deželna uprava izneverila svojim obljubam, ko je svečano podpisala sporazum za izredne posege na Krasu (za povzročeno škodo v kmetijskem sektorju). Poleg vsega tega je treba še dodati, da prošnje, ki so bile vložene že pred štirimi leti na deželno odbor-ništvo, še šedaj čakajo na rešitev. Ravnanje deželnih pristojnih oblasti je torej, po mnenju stanovske organizacije slovenskih kmetov, povsem nerazumljivo. Vzhodnokraški rajonski svet Skupno stališče SSk, DSL in SKP Svetovalske skupine DSL, SSk in SKP v vzhodnokraškem rajonskem svetu obosojajo zadržanje strank KD, PSI in MSI, ki so onemogočile izvolitev predsednika tega izvoljenega telesa. V skupni tiskovni noti te tri stranke podčrtujejo, da rajonski sveti ne smejo poslovati pod pritiskom pokrajinskih tajništev strank oziroma bodočih občinskih večin. Tudi v rajonskih svetih se je treba izogniti lotizaciji, ki je povzročila že toliko škode pri delovanju krajevnih uprav. DSL, SSk in SKP se obvezujejo, da bodo po svojih močeh prispevale k čim boljšemu in čimbolj prozornemu delovanju rajonskega sveta. Pddobno stališče so tri stranke zavzele tudi na Zahodnem Krasu. Na Vzhodnem Krasu se je za takojšnjo izvolitev predsednika izrekla tudi Severna liga, ki ima tam dva svetovalca. Predsednike in podpredsednike rajonskih svetov bodo izvolili najbrž v prvi polovici septembra. Pod pogojem, da bodo v prihodnjih dneh izvolili občinsko upravo. Umestitvene seje je sklical občinski komisar Ravalli, naslednje seje pa bo sklical novoizvoljeni župan. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Guida Zudicha SVOJCI Ricmanje, 9. avgusta 1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage Ivanke Bratina por. Hrovatin SVOJCI Opčine, 9. avgusta 1992 9. 8. 1987 9. 8. 1992 Ob 5. obletnici smrti dragega Alojza Pirca se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi Salež, 9. avgusta 1992 Izlet KZ Kmečka zveza organizira septembra avtobusni izlet na Madžarsko. Izlet bo od 11. do 13. septembra, za podrobnejše informacije pa naj se interesenti zglasijo na sedežu KZ. Vsekakor pa je v skopem program potovanja naslednji: izlet se začenja v petek, 11.9., in sicer ob 6. zjutraj, ko bo odpeljal avtobus iz Trsta. Prvi pomembnejši postanek bo pri Trojanah, ko si bodo izletniki ogledali kmetijo Smrkoljevih, ki se ukvarja s sirarstvom in seveda s prirejo mleka. Po ogledu kmetije nadaljevanje poti do Blatnega jezera oziroma Budimpešte. Ze prvi dan je predviden tudi kratek avtobusni ogled Budimpešte, medtem ko je seveda veliko temeljitejši ogled predviden na drugi dan izleta, se pravi v soboto, 12. septembra. Se isti dan bodo izletniki odšli v Eger, kjer si bodo ogledali vinski muzej. Zadnji dan potovanja, nedelja 13. septembra, pa je namenjen še ogledu predela ob tako imenovanem »kolenu Donave«. _________gledališča_____________ Miramarski park Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI. Ponovitev v torek, ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. D Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (blizu pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt) Drevored Čampi Elisi 1/1 DAnnunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 D' Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) ŠD ZARJA tradicionalni športni praznik na vrtu gospodarske zadruge v Bazovici 9. avgusta 1992 Danes, 9. t. m., se bo na športnem igrišču odvijal balinarski turnir. V večernih urah nastop odseka ritmične gimnastike ŠZ Bor in plesne skupine Diamante iz Tržiča. Zvečer zabava ob zvokih ansambla Happy Day. Praznik se bo nadaljeval 14., 15. in 16. avgusta. ŠAGRA V ZGONIKU ORGANIZIRA SK DEVIN Danes, 9. avgusta, ob 20. uri tekmovanje v tandem ski. Od 17. ure dalje bodo delovali kioski s specialitetami na žaru in domačo kapljico. Od 20. ure dalje vas bo zabaval ansambel ---------- Lojze Furlan ------------ GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA se iskreno zahvaljuje krvodajalcem, godbam, nošam in vsem tistim, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu proslave ob 95-letnici ustanovitve društva. koncerti Gledališče Verdi Simfonična sezona '92 Do 4. septembra se nadaljujejo vpisovanja za abonmaje (red A) pri blagajni gledališča na trgu Unitš. Blagajna bo zaprta do 1. septembra 1992. Grad sv. Justa Straordinario estivo Danes, ob 21.30 bo na sporedu celovečerni koncert kantavtorja LIGABUE. V četrtek, 13. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert JAMES TAVLOR QU-ARTETA. V nedeljo, 30. avgusta, ob 21.30 celovečerni koncert skupine PITTURA FRESKA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti. Večer prazničnega dne - La sera del dl dlfesta Danes, ob 21. uri bo na Trgu S. Silvestre na sporedu večer plesa in pesmi s glasbeno skupino LA CIAPA RUSA in z gledališko skupino iz Assisija MAGNIFI-CA PARTE DE SOTTO. V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani "Don Sturzo" v Ul. Don L. Sturzo 4 (Trg Rosmini). razna obvestila Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina. Kmečka zveza sporoča, da bosta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v mesecu avgustu zaprti. SDZPI obvešča, da bo zaprt od 10. do 14. avgusta. Sklad Mitja Čuk obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za poletno središče. Vpisovanje na Opčinah v Narodni ulici 126. KD Kraški dom prireja poletni center za otroke od 3. do 10. leta starosti. Center bo v Koči pod Rupo od 17. 8. do 29. 8. (vključno obe soboti). Urnik od 9. do 13. ure. Vpisovanje na mestu samem. Dodatne informacije dobite na tel. št. 327124. TPK SIRENA prireja 9. avgusta TRADICIONALNO KARAMALADO na sedežu v Miramarskem drevoredu 32 Zvečer glasba in zabava »ob bogato založenih kioskih. Vabljeni 10. avgusta praznujeta 40. obletnico poroke BRUNA in ALOJZ ŠKERL Čestitajo jima ter želijo še mnogo srečnih in zdravih let sin Igor z Dario, hči Erika z Bogdanom ter Nastja, Aljaž in Tajda V petek je praznovala naša NIVES 50 let. Iskreno ji čestitajo in voščijo še mnogo takih dni mama, sestra in brata z družinami čestitke Jutri, 10. avgusta, bo praznovala KSENIJA ŽERJAL 18. rojstni dan. Vse kar si sama želi ji iz vsega srca voščijo mama, očka, sestra Milena z Adrianom, nono Avguštin, nona Amalija ter vsi, ki jo imajo radi. 10. t. m. praznuje rojstni dan NADA MARŽI. Iz vsega srca ji voščijo vsi, ki jo imajo radi. NIVES jih 50 danes slavi. Želimo ji še mnogo takih dni. Nečaki. Darujte v sklad Mitje Čuka 1ECN0MARMI snc OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA NABREŽINA Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200130 ŠD BREG PRAZNIK V PREBENEGU 9. in 10. avgusta Vsak večer ples z ansambloma California in Happy Day. DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI VABLJENI razne prireditve SKD Tabor Opčine - Tabor 92. V torek, 11. t. m., ob 20.30 odprtje razstave: Ustvarjalne roke - Ars cretaria, Lesnina Bor, Pavel Hrovatin, ročno tkanje. Predstavitev Živa Gruden. Na odprtem bo gledališka skupina Teater iz Kopra predstavila delo E. Frančeškin: A largo vi-vendis - zgodovina je kabaret, režija Zvonka Radojevič. V petek, 14. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov - od 20. ure dalje ples z ansamblom Venera iz Postojne. Vsak dan razstava knjig, sejem rabljenih knjig. V soboto, 15. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov - ob 18. uri nastop godbe na pihala PD Lijak - Vogrsko, kapelnik Franc Žižmond - od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS z Opčin. V nedeljo, 16. t. m., ob 10. uri III. otroški ex tempore - ob 15. uri odprtje kioskov - ob 18. uri nastop mažoretk iz Ljubljane - od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet. kino ARISTON - 21.30 Bianca neve e sette nani. GRAD SV. JUSTA - 21.30 Ligabue, koncert kantavtorja. EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE I - 17.00, 19.30, 22.00 Hook - Capitan Uncino, i. R. VVilliams, D. Hoffmann. NAZIONALE II - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Spie contro, i. Gene Mackman. NAZIONALE III - 17.00,18.40, 20.30, 22.15 Colpo doppio, i. Michael Biehn. NAZIONALE IV - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 La ballata del cahe Triste. GRATTACIELO - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - 21.00 Kape fear, 11 pro-montorio della paura. Jutri Un bacio prima di morire. EDEN - 15.30, 21.30 Bestiali godimenti di Tracy Lords, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Pic-cola peste torna a far danni, i. Michael Oliver. LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. RADIO - 15.30, 21.30 Taboo american-style parte 1: 1'insaziabile Nina, □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ mali oglasi OTROŠKE IGRAČE OBVISI Trst - Ul. Ponchielli 3 SUPER izbira - kakovost - cene OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. RESTAVRACIJA PRI POŠTI prodaja volvo 740 station vagon, full optional, sive barve, star 31 mesecev, 50.000 km, 30.000.000 lir. Tel. 226125. DAJEM V NAJEM dobro vpeljano trgovino kruha v mestu. Za informacije tel. na št. 414673 od 9. do 12. ure razen ob sobotah in nedeljah. NUJNO IŠČEM v najem opremljeno dvosobno stanovanje v Škofijah ali Plavjah. Tel. zvečer po 20. uri na št. (040) 228338. UNIVERZITETNA študentka išče stanovanje v Trstu ali okolici. Tel. na št. 225017 ali 734686. HIŠO, podkleteno, skoraj dokončano v Tubljah pri Hrpelju (Kozina), 107 kv. m stanovanjske površine, parcela 850 kv. m, prodam. Tel. 0038/66 83425. ZAZIDLJIVO zemljišče z odobrenim načrtom prodam v občini Repentabor. Tel. od 20. do 21. ure na št. 572967. RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOL-JUNCA obvešča cenjene odjemalce, da se prodaja rib zaključi v petek, 14. avgusta. Urnik prodaje: v petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na svidenje prihodnje leto. PRODAM dva nemška ptičarja (bracco tedesco) stara 3 mesece ter podarim psičko staro 1 leto iste pasme, tel. 228212. KUPIM knjige za 1. in 2. razred srednje šole. Tel. na št. 228766. KUPIM suha drva za kurjavo. Tel. na št. 228766. INŠTRUIRAM matematiko. Telefon 0038/65 24316. EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK 7 / V TRSTU-Ul. S. Zenone 6 / /___________ Tel. 763429 / EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 TRST - Ul. Buonarroti 6 - Tel. / Fax 633454 Ivll r" i i Cit CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE - BANCA S.p.A. IZVLEČEK IZ OBVESTILA 0 SELEKCIJI ZA STALNO BIVAJOČE V DEŽELI FURLANIJIJ - JULIJSKI KRAJINI Cassa di Risparmio di Trieste - Banca S.p.A. Tržaška hranilnica razpisuje predhodno selekcijo za uvedbo pogodb za usposabljanje ob delu - kot jih predvideva zakon št. 863 z dne 19. decembra 1984 - namenjenih polnoletnim italijanskim državljanom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — imajo diplomo višje srednje šole (izključene so šole umetniške smeri in tiste, ki trajajo samo štiri leta), ki omogoča vpis na eno izmed universitetnih fakultet; diploma mora biti dosežena do 31.7.1992 in z najnižjo oceno 42/60, izključeni pa so vsi ostali, pa čeprav enakovredni študijski naslovi. K selekcijo se lakho prijavijo tudi tisti, ki so diplomirali na eni izmed italijanskih fakultet katerih študij traja vsaj 4 leta. Pri tem se razume, da univerzitetna diploma velja izključno kot sredstvo, ki omogoča sodelovanje pri selekciji v primeru, da kandidat nima predpisanega študijskega naslova ali minimalnega zahtevanih točk. — ne bodo presegli 29. leta starosti v trenutku, ko bi začela za njih veljati morebitna pogodba za izobraževanje ob delu; — imajo stalno bivališče v deželi Furlaniji - Julijski krajini na dan 31.7.1992. Prošnje za pripustitev k selekciji, ki morajo biti izpisane na posebnem obrazcu, je treba dostaviti do 28. avgusta 1992, in sicer do 16. ure in 45 minut. Interesenti lahko dvignejo obrazec za prošnjo (na katerem je tudi obvestilo o selekciji v integralni verziji) na osrednjem sedežu CRT (Ul. Cassa di Risparmio 10 - vratarnica) in pri podružnicah zavoda v Miljah, Sesljanu, Tržiču, Gradežu, Gorici, Vidmu, Cordenonsu in Porcii. (odlok upravnega komiteja CRT - Banca SpA z dne 31. julija 1992) Danes, NEDELJA, 9. avgusta 1992 JAROSLAV Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.24 - Luna vzide ob 18.00 in zatone ob 1.58. Jutri, PONEDELJEK, 10. avgusta 1992 LOVRENC PLIMOVANJE DANES: ob 2.31 najnižja -44 cm, ob 9.37 najvišja 24 cm, ob 14.38 naj nižja -1 cm, ob 20.00 najvišja 30 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 33,6 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb ustaljen, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sebastian Nigris, Ales-sio Roiaz, Tommaso Luppi, Martina San-na, Federica Mauro, Omar Hervatic, Alessandro Dtirr, Lorenzo Dolce. UMRLI SO: 57-letni Lucio Di Lena, 82-letna Antonia Pribac, 70-letni Giovanni De Pope, 89-letna Anna Roiazzi, 79-letni Libero Benedetti, 78-letni Adriano Shi-viz, 84-letna Vittoria Cattarini, 61-letna Carmela Lotti, 72-letni Nicola Pugliese, 66-letni Alberto Iamnich, 78-letni Mario Cimenti, 71-letni Lucio Felluga, 78-letni Bruno Tognolli, 67-letni Gastone Bloise, 84-letna Maria Cermelli, 84-letni Faliero Roy, 91-letni Antonio Carandente, 51-let-na Anna Reschitz, 92-letna Marina Miot-to, 85-letna Maria Delise, 87-letni Ruggi-ero Pignatelli. včeraj - danes SLUŽBA LEKARN Nedelja, 9. avgusta 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Ber-nini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ul. 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE - Proseška ul. 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Ber-nini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE Proseška ul. 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (tel. 309114). Od ponedeljka, 10., do nedelje, 16. avgusta 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18 (tel. 726265), Ul. Soncini 179 (Skedenj) (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Trg Liberta 6. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Trg Liberta 6 (tel. 421125). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELE VITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 80 53 17 75 61 CAGLIARI 2 45 58 40 86 FIRENCE 44 75 73 2 72 GENOVA 32 49 45 38 51 MILAN 29 32 59 88 9 NEAPELJ 68 18 57 86 88 PALERMO 61 90 81 41 66 RIM 56 83 77 45 12 TURIN 62 74 19 38 27 BENETKE 51 61 ENALOTTO 24 48 70 2 1 X X 1 2 2 X 2 X 1 2 KVOTE: 12 38.000.000,— 11 1.753.000 — 10 178.000,— PH[ RAI 1____________________ 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda delto Zecchino 10.55 Maša 11.55 Aktualno: Parola e vita 12.15 Zelena linija 13.30 Dnevnik 14.00 Kviz: Fortunissima 14.15 Film: Fumo di Londra (kom., It. 1966, r.-i. Alberto Sordi, Fiona Lewis) 16.10 Šport: Dentro 1'Olimpiade (vodi Gianni Mina) 16.30 Olimpijske igre: v studiu, bezbol, 17.00 vaterpolo (finale), maraton, vmes (18.00) dnevnik 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 1 20.25 Športne vesti 20.40 Film: Dumbo (ris., ZDA 1941, r. Ben Sharsteen) 21.50 Olimpijske igre: v studiu, zaključna slovesnost in pregled dogodkov 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Tenis: turnir Challenger 1.30 Film: La notte degli squa-li (pust., It. 1987, r. Tonino Ricci, i. Treat Williams, Christopher Connelly) 3.00 Nočni spored ^ RAI 2 7.00 Risanke in nanizanke 9.30 Film: il capitano di Koe-penick (kom., Nem. 1956) 11.00 Variete: L'sola dei ragazzi (vodi R. Banfi) 11.45 Kratke vesti 12.00 Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici) 13.00 Dnevnik in vreme 13.30 Videocomic tuttosport 14.00 Olimpijske igre: v studiu, odbojka, konjeništvo, vaterpolo (finale za 3. mesto), boks 16.30 Glasba: II pomeriggio del Nuovo cantagiro 18.40 Nan.: La stella del parco -Una strana visita (i. Ray Lovelock, S. Sandrelli) 19.35 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter 22.10 Glasba: II Nuovo Cantagiro 92 (vodita Mara Venier, Gino Rivieccio), vmes (23.30) dnevnik in vreme 0.55 Rubrika o protestantizmu 1.25 Izobraževalna oddaja: Umberto C uri 1.30 Film: Venga a prendere il caffe da noi (kom., It.) RAI 3________________ 7.00 Variete: Fuori orario 7.30 Pregled tiska 8.50 Olimpijske igre: v studiu, 9.00 konjeništvo, vaterpolo, 10.00 boks (6 finalov), 13.00 odbojka M (finale), 13.30 dresura 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Film: Il miracolo delle campane (dram., ZDA 1948, r. Irving Rapper, i. Frank Sinatra) 16.25 Film: Il granduca e Mr. Pimm (kom., ZDA 1962, r. D. Swift, i. Glenn Ford) 18.15 Film: Charlot e la mas-chera di ferro (kom., ZDA 1921, r.-i. Charlie Chaplin) 18.50 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Olimpijske igre: dnevni pregled, maraton 20.30 Film: Breakdance (glas., ZDA 1984, r. Joel Silberg, i. Lucinda Dickey) 21.55 Variete: Blob 22.45 Dnevnik in vreme 22.50 Film: Il Mahabharata (pust., VB 1989, r. Peter Brook, i. Bruce Myers) 1.35 Variete: Fuori orario [~ TV Slovenija 1 9.15 Spored za otroke: Živ Žav, 10.10 nad. Plamenica 10.35 Renu Bassi v plesih iz Indije 11.00 Dok.: Kronika 11.25 Žice - Med spominom in prihodnjostjo 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 13.50 Ljudje in zemlja 14.30 Napovednik 14.35 Sova, vmes nanizanka Murphy Brovvn in nad. S klovni so prišle solze 15.45 Film: Tolpa angelov (ZDA 1957, i. Clark Gable) 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Nan.: Splošna praksa 19.00 Risanka in Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.30 Dok. serija: Svet narave -Korallni trikotnik 22.15 Dnevnik, vreme in šport 22.45 Napovednik 22.50 Sova, vmes variete Video smešnice in nadaljevanka S klovni so prišle solze 24.00 Video strani ~jjP) TV Koper [ 16.00 Film: Tiste rdečelaske iz Seattla (pust., ZDA 1953, i. Rhonda Fleming) 17.30 Nanizanki: Prosim, ne jejte marjetic, 18.00 Na kalifornijskih cestah 18.50 Risanke 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.30 Nadaljevanka: Ryan 19.55 Nan.: Joe Forrester 20.40 Film: Aprilska ljubezen (glas., ZDA 1957, r. Henry Levin, i. Pat Boone, Shir-ley Jones) 22.20 Žrebanje loto 22.25 Vsedanes - TV dnevnik 22.35 Aktualno: Bella TV (vodi Bruna Alessio) TV Slovenija 2 ~ 9.45 Olimpijske igre: v studiu, 9.55 boks (finale) 12.55 Odbojka M (finale) 15.30 Slovesnost v olimpijskem studiu 16.45 Vaterpolo (finale) 18.20 Atletika: maraton M 21.40 Olimpijski studio 21.55 Zaključek OI 23.45 Olimpijski studio 23.50 Lillenhammer za Sarajevo RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Priljubljene melodije; 9.00 Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: N. Rimski-Kor-sakov; 10.30 New Age - World sounds; 11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.10 Lahka gdasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Folk in Co-untry; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Tržaški Štempiharji (pripravila Milica Kravos); 14.40 Pesmi miru; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Poletne melodije; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Južnoameriška folklora; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam. L CANALE S_____________________ 6.30 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanke: Love Boat, 9.30 La gang degli orsi, 10.00 Skippy il canguro 10.30 Film: Tarzan sul sentiero di guerra (pust., ZDA 1951, r. Byron Haskin, i. Lex Bar-ker, Virginia Huston) '1.45 Dok.: L arca di Noe '2.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 '3.45 Film: Viaggio al centro della Terra (fant., ZDA 1959, r. Henry Levin, i. Pat Boone, James Mason) '6.10 Film: Ischia, operazione amore (kom., It. 1965, r. Vit-torio Sala, i. VValter Chiari) 18.00 Variete: Ouattro salti a... 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Film: Piu bello di cosi si muore (kom., It. 1982, r. P. Festa Campanile, i. Enrico Montesano) 22.30 Nan.: Otto sotto un tetto 23.00 Film: I sogni nel cassetto (dram., It.-Fr. 1957, r. Renato Castellani, i. Lea Massa-ri, Enrico Pagani), vmes (24.00) nočni dnevnik 1.15 Nočni spored RETE 4 _________ 8.00 Nabožna oddaja 8.15 Aktualno: Lui lei 1'altro 8.45 Nanizanke: I Jefferson, 9.15 Strega per amore, 10.00 La baia dei delfini 11.00 Nan.: Balliamo con Licia 11.50 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomeriggio 13.55 Nadaljevanka: Sentieri 14.25 Variete: Grand Hotel 16.25 Nanizanka: Hotel - Un Computer come fratello 17.30 TG 4 vesti 17.55 Nanizanka: Cingue ragaz-ze e un miliardario 19.00 TG 4 vesti 19.30 Nadaljevanka: Gloria sola contro il mondo 20.00 Varieteja: Sandra e Rai-mondo Show, 20.30 Bellez-ze al bagno (vodi Patrizia Rossetti) 23.00 Film: Diciottenni al sole (kom., It. 1962, r. Camillo Mastrocingue, i. Catherine Spaak, Lisa Gastoni), vmes (23.30) TG 4 vesti in pregled tiska 1.15 Nan.: Lou Grant 2.10 Nočni spored ITALIA1_________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Nanizanka: Cri Cri 7.30 Otroška varieteji In giro con Manuela, Le rubriche di Marco, Bim bum bam, aktualnosti in risanke 9.45 Nanizanke: La časa nella prateria - Sii mio amico, 1. del, 10.45 Hazzard - Un co-niglietto da un milione di dollari, 11.45 La donna bio-nica - Šali sul ring Jamie (i. Lindsay Wagner) 13.00 Športna oddaja: Grand Prix (vodi A. De Adamich) 14.00 Odprti studio 14.20 Film: Le tardone (kom., It. 1964, r. Marino Girolami, i. Didi Perego, Ave Ninchi) 16.30 Nanizanke: Giustizieri della cittš, 17.30 T.J. Hoo-ker, 18.30 Riptide 19.30 Odprti studio 19.45 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: I magnifici sette (vestern, ZDA 1960, r. John Sturges, i. Yul Brynner, Steve McOueen) 22.50 Variete: Drive in Story 0.50 Studio šport 1.10 Odprti studio 1.20 Pregled tiska 1.35 Nočni spored ODEON__________________ 13.00 Risanke 14.30 Nanizanki: Fifty fifty, 15.30 College, Henry & Kip, Ouattro donne in carriera, Masquerad» 17.00 Nanizanki:' Automan (i. Desi Arnaz jr.), 18.00 Navy 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 TV film: Malibu (r. E.W. Swackhamer, i. William Atherton, Susan Dey) 22.30 Za kulisami: Ni vse zlato, kar se sveti 23.30 Benvenuti a... I mari del Sud TMC 8.10 Risanke: Bun Bun 8.30 Olimpijske igre: v studiu, 9.00 konjeništvo, 10.00 boks (finale) 10.00 Tenis Ž: dvojice (finale) 13.00 Odbojka M (finale) 15.00 Tenis M (finale) 17.30 Vaterpolo (finale) 18.30 Maraton 20.45 Vesti: TMC News 21.00 Olimpijske igre: dnevni pregled 22.00 OI: zalkjučna slovesnost 23.30 Film: Per favore, ammazza-temi mia moglie (kom., ZDA 1986, r. J. Abrahams, i. Danny De Vito, Bette Mid-ler) 1.20 Aktualno: CNN News TELEFRIUU______________ 10.00 Telefriuli non stop 14.30 Film: La signora Miniver 16.00 Nan.: Diamanti 17.00 Dok.: Storia nella storia 18.00 Nanizanka: Adderly 19.00 Športne vesti 19.30 Nan.: Luomo che parla ai cavalli (i. Enzo Cerusico) 20.00 Dok.: Zgodovina ZDA 20.30 Film: Una donna distrusse (dram., ZDA 1947, i. Susan Hayward, Lee Bowman) 22.30 Športne vesti 23.00 Variete: Vernice fresca TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 16.30 International mušic news; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11..30 Souvenir d'Italy; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Nedelja na športnih igriščih - New Age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 19.30 Dnevnik in šport 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutra- 20.30 Zadnje vesti in šport nji nedeljski val; 19.30 Morski val. c Tf Jf* # * j J * ponedeljkovi televiz ijski in radijski .v po redi lil 1 iljjjliiilijiil ijiijlj | 1 RAI 1 C RAI 2 | RAI 3 [ TV Slovenija 1 pP) TV Koper RADIO TRST A °-50 Aktualno: Unomattma, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 8-05 Nad.: Chateauvallon '0.05 Variete: Macario, storia di un comico '1.30 Nan.: E' proibito ballare 2.00 Variete: Unofortuna '2.25 Vreme in Dnevnik 1 12.35 Nan.: La signora in giallo 3.30 Dnevnik in Tri minute 4-00 Film: Uno scapolo in pa-radiso (kom., ZDA 1961, r. . Jack Arnold, i. Bob Hope) 5.55 7 dni v Parlamentu 8.25 Mladinski variete: Big! '■30 Nan.: Il cane di papa jS.OO Dnevnik 1 8.10 Nanizanka: Blue jeans ,0.40 Dok.: Atlante Doc 0.20 Dentro LOlimpiade 3-40 Aktualno: Il našo di Cleo-•)„ patra, nato vreme 5°0 Dnevnik •40 Film: Vincitori e vinti (dram., ZDA 1961, r. Stan-ley Kramer, i. Spencer Tracy, Burt Lancaster), 2 vmes (22.45) dnevnik •00 Dnevnik in vreme •30 Danes v Parlamentu •40 Rubrika opolnoči 6.50 Nanizanke in risanke 9.25 Rubrika: Verdissimo 9.45 Rubrika o židovski kulturi 10.15 Film: Il vessillo rosso (dram., VB 1934) 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L’arca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik in vreme 13.35 Variete: Videocomic 13.45 Nadaljevanki: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara 15.20 Film: Stasera mi butto (kom., It. 1967) 17.10 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 17.25 Kratke vesti 17.30 Nanizanka: Faber l inves-tigatore 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Il commissa-rio Kress, nato vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: L'ispettore Derrick 21.35 Gledališče 92: opera II Barbiere di Siviglia , vmes (23.30) dnevnik 0.40 Vremenska napoved 0.45 II cappello sulle 23 1.25 Izobraževalna oddaja 1.30 Film 7.00 Televideo 11.30 Film: Le canaglie dormo-no in pace (dram., Jap. 1960, r. Akira Kurosawa, i. Toshiro Mifune) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Glasba: Orchestra! 14.55 Koncert za Evropo 15.35 Šport: IP v bezbolu 17.00 Film: Quel certo non so che (kom., ZDA 1956, r. Panama-Frank, i. Bob Hope, Eve-Marie Saint) 18.45 Rubrika Derby in vremenska napoved 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci 20.05 Variete: Non e mai troppo tardi (vodi G. Ippoliti) 20.30 Aktualno: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Belar-delli) 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.40 Nogomet: Inter-Cosenza (Memorial Ceravolo) 0.30 Dnevnik in vreme 0.55 Film: Razorback - Oltre 1'-urlo del demonio (pust., Avstral. 1984, r. Russell Mulcahy, i. Bill Kerr) 9.30 Spored za otroke: Naoč-nik in očalnik (8. del), 10.00 Ciciban, dober dan -Markacije 10.20 Nad.: Poročen moški 11.05 Forum in Utrip (pon.) 11.40 Zrcalo tedna (pon.) 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 17.15 Napovednik 17.20 Dober dan, Koroška 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.10 Spored za otroke: Radovedni Taček - Krava, 18.25 Lonček kuhaj - Sadni napitki, 18.30 Muro in ljubezen 18.45 Znanstvena serija: Ljubitelji narave 19.10 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.05 Dosje: Šifra Atom 20.50 TV drama HTV: Igra ponoči (JelačiČ-Bužimski) 21.50 Dnevnik, vreme, šport, Žarišče 22.40 Napovednik 22.45 Sova, vmes nan. Stara vohunska mačka ter nadaljevanki S klovni so prišle solze in Hemingway 16.00 17.40 18.30 19.00 19.30 19.55 20.40 22.25 22.35 23.15 Film: Aprilska ljubezen (glas., ZDA 1957) Nanizanka: Na kalifornijskih cestah Studio 2 šport Vsedanes - TV Dnevnik Nadaljevanka: Ryan Nan.: Joe Forrester Film: Skrivnost Helene Marimon (dram., It. 1954, i. Isa Miranda) Vsedanes - TV Dnevnik Glasbena oddaja: Akordi Nanizanka: Na kalifornijskih cestah Plf TV Slovenija 2 17.50 19.00 19.30 20.00 20.30 20.45 22.10 23.00 Sova, vmes ameriške video smešnice in nad. S klovni so prišle solze Nad.: Modro poletje TV dnevnik BIH Dok. oddaja V hribih se dela dan: Poprek čez Pohorje Tomo Česen predstavlja Film: Maroko (ZDA 1930, r. J. von Sternberg, i. Marlene Dietrich) Dok.: Z otoka Mindanaa Video strani CANALE 5 6.30 RETE 4 ITALIA 1 ODEON ■JO Aktualno: Na prvi strani Nanizanke: Arnold (i. G. Coleman), 9.00 Tutti al college - Prova d'amicizia, 9.30 Love Boat - Un pešce fuor d'acqua, 10.30 La fa-miglia Bradford - Beati i Primi, 11.301 Robinson - La 12 n ricerca (i. Bill Cosby) 6 Kviz: Il pranzo e servito !& K„cS?d°5Upp‘l l4 riuA Variete: Non e la RAI 6 Aktualno: Forum (vodi IS.on xTlta Dalla Chiesa) u Nan.: New York New York l6on 'Pn caso di coscienza '8 On , r°4ki varieteji in risanke Kviza: OK il prezzo e giu-sfo (vodi Iva Zanicchi), ■16.00 ^a ruota de"3 fortuna ^ Variete: Il TG delle vacan-20.3n |e - Predstavitev htlm: Corto circuito (fant., f Da 1986, r. John Badham, J- Ally Sheedy, Steve Gut- 22.30 {fS®?!, 23.00 v 1 ■ delle vacanze Variete: Maurizio Costan-Show, vmes (24.00) 2.00 PnevidkTG5 • rogrami non stop 8.30 TG 4 vesti 9.00 Nan.: Strega per amore, 9.30 La Tata e il professore 10.00 Nad.: General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Nan.: Balliamo con Licia 11.25 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.00 Nad.: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomeriggio 13.55 Nad.: Sentieri, 14.30 Maria, 15.15 Io non čredo agli uo-mini, 15.55 Manuela, 17.00 Ines, una segretaria da amare (i. A. Gutierrez) 17.30 TG 4 vesti 17.45 Aktualno: Lui lei 1'altro 18.20 Kviz: Il gioco delle coppie 19.00 TG 4 večerne vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Gloria, sola contro il mondo (i. C. Fullop), 20.30 Čristal (i. J. Rodriguez) 21.30 Nadaljevanka: Maria (i. Grecia Colmenares) 22.30 Film: Il caso Paradine (krim., ZDA 1948, r. Alfred Hitchcock, i. Gregory Pečk, Alida Valli, Charles Laughton), vmes (23.30) nočne vesti 1.05 Nan.: Lou Grant 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete, aktualnosti in risanke 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Sii mio amico, 10.45 Hazzard - Processo a Duke, 12.00 La donna bio-nica - Agente Sommers: a rapporto!, 13.00 I ragazzi della terza C 14.00 Odprti studio 14.20 Film: Due samurai per cen-to geishe (kom., It. 1963, r. Giorgio Simonelli, i. Fran-chi-Ingrassia) 16.30 Nan.: Giustizieri della citta - La vedova nera, 17.30 T.J. Hooker - Tempo di reazio-ne, 18.30 Riptide - La verita scotta 19.30 Odprti studio 19.45 Studio šport in vreme 20.00 Variete: Mai dire TV 20.30 Nogomet: Napoli-Sparta Praga (prijateljska) 22.30 Šport: JuveA-JuveB 23.30 Nan: Star Trek, l ultima generazione - Missione di soccorso 0.30 Odprti studio, pregled tiska in studio šport 1.05 Nočni spored 13.00 Risanke 14.00 Nan.: Heidi, Spyforce, 15.30 College, Henry & Kip, Ouattro donne in carriera 16.30 Nanizanka: Masguerade 17.15 Nad.: Viviana (i. Lucia Mendez), 18.00 Veronica 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Laverne & Shirley 20.30 TV film: Malibu (i. VVilliam Atherton, zadnji del) 22.30 News magazine: Telefacts 23.00 Film: Shaker run 20.00 Vesti: TMC News 20.35 Nanizanka: Matlock 21.35 Šport: Linea goal, 22.00 rubrika o motorjih Crono 23.30 Vesti: TMC News 23.45 Aktualno: Srečanje 0.30 Film: Accadde una notte (kom., ZDA 1934) 2.15 Aktualno: CNN News TELEFRIULI TMC 8.30 Nanizanka: Batman 9.00 Risanke: Snack 9.30 Variete: Ottovolante 10.30 Nan.: Truck Driver, Doris day Show, 12.001 misteri di Nancy Drew 13.00 TMC News - Šport News 13.40 Dok.: Prijateljska narava 14.15 Variete: Amici mostri 15.15 Nan.: Autostop per il cielo 16.15 Film: Dietro la maschera (dram., ZDA 1978, r. D. Mann, i. Jane Seymour) 18.00 Film: Le sette citta d'oro (pust., ZDA 1979) 10.45 Telefriuli non stop 16.00 Kratke vesti 16.05 Risanke 17.30 Rubrika in vesti 18.05 Nanizanka 19.00 Večerne vesti 19.30 Nan.: L'uomo che parla ai cavalli (i. E. Cerusico) 20.00 Dok.: Zgodovina ZDA 20.30 Film: Bernadette 23.15 Nočne vesti 23.45 Ena rastlina na dan TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Odkritje Amerike; 12.30 Glasba; 12.40 MPZ Jezero; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Common sense; 13.50 Country glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Sanje se nadaljujejo: Ogenj; 15.00 Nad.: Skrivnost Et-ruščanov; 15.30 Rock zvezde; 16.00 Glej, kaj ješ; 16.20 Potpuri; 17.00 Kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Prgišče neba; 18.30 Ona + jaz, oba (i. B. Kobal, Polona Vetrih); 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10.45 Spot; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 11.00 V podaljšku; 12.00 Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prosto po Patri-ku; 19.00 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Humoreska; 11.30 Športna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi; 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d’I-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Rovis in župan Tuni o perspektivah trgovine Gorica bi lahko imela dva trgovska centra Predstavili sta jo Lilijana Vižintin in Damjana Kobal Tudi slovenska poezija na večeru narodnostnih skupnosti v Tržiču Kriza trgovine v Gorici in prilagajanje kontingentnim težavam z reorganizacijo komercialne mreže v mestu sta bili osrednji temi pogovora med županom Erminiom Tuzzijem in predsednikom združenja trgovcev Ascom Sergiorn Rovisom. Tuzzi je dejal, da je treba zaradi krize spremeniti vlogo Gorice in zlasti razširiti njena obzorja na nova tržišča v srednji Evropi. Skratka, mesto ne sme več računati le na sosede, ki bodo kvečjemu lahko postali njegovi konkurenti - meni Tuzzi -, pač pa mora postati "naravni prehod" med zahodom in vzhodom. Ne toliko most, temveč glavno središče komercialnih stikov z vzhodom. To mora biti Gorica v bodoče po mnenju predstavnika trgovcev Rovisa. V ta namen pa je občini predložil spisek zahtev oz. prednostno lestvico posegov, ki naj bi jih z javnim denarjem uresničili v pomoč gospodarskemu in še psoebej trgovskemu razvoju mesta. Na prvem mestu je izgradnja avtoceste Gorica-Razdrto, na drugem pa prenova štirikotnika med Verdijevim korzom ter ulica- mi Boccaccio, Gadoma in S. Chia-ra. To bi pomenilo oživitev mestnega središča, predvsem pa bi z odprtjem komercialnega centra v bivši policijski vojašnici v Ul. S. Chiara po mnenju predsednika trgovcev Rovisa prispevali k razvoju trgovskih dejavnosti v njem. S tem v zvezi je Rovis pojasnil tudi svoje stališče glede komercialnega centra, ki naj bi ga odprli v predmestju, najbrž pri Štandre-žu. Ta ne sme biti v konkurenci s komercialnim centrom v središču mesta, pač pa mora z nudenjem dodatnih storitev, različnega blaga in prodajnih pogojev biti nekako dopolnilo prvega. S tem je v bistvu soglašal tudi župan, ki pa je opozoril, da je treba pretehtati vsak korak in pred dokončnimi izbirami preveriti najboljše rešitve tudi s pomočjo tržnih raziskav. Tuzzi je tudi opozoril na prizadevanje občinske uprave, da bi s preureditvijo prometa v mestu (uresničitev novega načrta za parkirišča in drugačna ureditev voznih smeri) uresničili nekatere želje in pričakovanja, ki so jih predložili prav trgovci. V Tržiču sta občinska uprava in zveza Arci priredili v prejšnjih dneh na Trgu Republike zanimiv kulturni večer. Namen prireditve je bil, da bi širšemu občinstvu predstavili vse narodnostne skupnosti, ki živijo v Laškem in na Tr-žiškem. Večer je uspel, saj je številno občinstvo z zanimanjem prisluhnilo nastopajočim. Prvi so se predstavili recitatorji skupine ' La Societa del Mutuo Soccorso" z recitalom tekstov, ki so prispeli na literarni natečaj v bizjaškem narečju v zadnjih letih. Kot drugi so nastopili Furlani društva "II fogolar furlan". Predstavili so poezijo njihovega največ) ega pesnika Zoruttija. "L' as-sociazione bisiaca" je predstavila poezijo sodobnih bizjaških književnikov, med katerimi velja omeniti Dominija in Bucarello. Slovensko narodno skupnost, ki živi v Tržiču in v Laškem na najbolj skrajni zahodni narodnostni meji Slovencev, sta zastopali predstavnici društva Jadro Lilijana Visintin in Damjana Kobal (na sliki). Pripravili sta recital in v slovenščini in italijanščini skušali prikazati vsaj malo slovenske poe- zije in tudi del našega življenja. Lilijana Visintin je najprej na kratko orisala zgodovino slovenske ljudske pesmi, na katero sta se predstavnici Slovencev iz Laškega tudi osredotočili. Predstavili sta poezijo od turških časov naprej, mit in fenomen Lepe Vide v slovenski poeziji. Visintinova je tudi razložila, kaj pomeni Slovencem Lepa Vida in kaj pomeni njej osebno, saj tudi sama piše poezijo. Sledile so recitacije slovenskih pesmi, nekaj sta jih prebrali tudi v italijanskih prevodih. Tu naj posebno omenimo, da se je prvič javno brala tudi Lepa Vida, ki jo je napisala Lilijana Visintin, prebrali pa sta še narodno Lepo Vido in Prešernovo. Slovenski del večera je zaključila Damjana Kobal, ki je prebrala nekaj občutenih in ti- j mističnih pesmi Lilijane Visintin, j med katerimi je dosegla največji uspeh pesem o materi. Pokrajina bo pomagala združenju živinorejcev Za referendum o financarski šoli že 400 podpisov En teden po začetku zbiranja podpisov za referendum o financarski vojašnici na letališču so samo v volilnem uradu na županstvu zbrali skoraj 400 podpisov. Potrebnih je vsaj 1.500 in pobudniki si nadejajo, da bi jih zbrali še pred 7. septembrom, ko bo občinski svet razpravljal o zadevi. Zato bodo tudi danes, kot so že sinoči, zbirali podpise tudi na šagri v Podturnu. Na šagri v Podturnu danes tekmovanje v pritrkovanju V okviru tradicionalne šagre v Podturnu bo danes od 17. ure dalje tekmovanje v pritrkovanju na zvoniku tamkajšnje cerkve. Pomerile se bodo ekipe najboljših pritrkovalec z Goriškega, iz Furlanije in Severne Primorske. Šagra se bo nadaljevala s srečelovom, plesom in ob 22.30 s tombolo z milijonskimi dobitki. Na Pokrajini so se sestali predstavniki Združenja živinorejcev goriške pokrajine, ki sta ga zastopala predsednik Ivano Blason in direktor Giovanni Verbi. Pokrajinsko upravo sta predstavljala predsednik Gino Saccavini ter pokrajinski odbornik za kmetijstvo Edoardo Bressan. Sestanek je bil namenjen pogovoru o izboljšanju reje mladih junic z namenom, da se nudi rejcem možnost nabave posebnih «boxov», posebnih kletk za rejo teličkov v prvih dveh mesecih življenja. Blason je namreč na sestanku povedal, da je največja smrtnost pri teletih v prvih dveh mesecih življenja. To mortaliteto pa se lahko zmanjša pri teletih tako, da se jih osami v posebej za te namene pripravljene «boxe», kletke za teleta. Predsednik Združenja živinorejcev goriške pokrajine Ivano Blason je še povedal, da imajo živinorejci velike težave, ker jih najbolj ovirajo norme in zakoni trgovanja v Evropski gospodarski skupnosti in neurejenost tržišča in živinoreje v državi. Obenem se je zahvalil tudi odborniku za kmetijstvo Edoardu Bressanu in sploh Pokrajini, ki ima posluh za živinorejce, kar je dokazala tudi s Tretjo pokrajinsko kmetijsko konferenco, ki se je nedavno končala v Gorici. Predsednik Saccavini in odbornik za kmetijstvo Bressan pa sta potrdila še nadaljnjo pomoč goriške Pokrajine živinorejcem in tudi vsako možno pomoč v mejah obstoječih zakonov, ki večkrat niso najbolj naklonjeni kmetom. Bressan je tudi povedal, da bo pokrajinskemu odboru prikazal odločbo, po kateri ima nova pobuda živinorejcev pravico delnega financiranja. Ob koncu sestanka je odbornik za kmetijstvo Edoardo Bressan še povedal, da je nov način reje telet zelo priporočljiv, ker je zelo zdrav in skorajda izključi možnost vsakovrstnih okužb telet. Zaradi tega se bo Pokrajina zavzela za to, da bodo lahko vsi živinorejci imeli možnost uporabe nove rejne metode. Prispevajte za »Dijaško matico« Poletni (vodni) Pajk’s show bo 27. avgusta Kot smo zvedeli iz poluradnih virov, se tiho in ves zavit v skrivnost pripravlja poletni Pajk's show, ki bo 27. avgusta v do sedaj še nepoznanem, obmorskem kraju. Že sedaj pa lahko trdimo, da bo tudi dogajanje drugega zamejskega poletnega kabaretnega večera pravo in prijetno presenečenje za marsikaterega udeleženca. Organizatorji prvega "vodnega" Pajk’s showa želijo vsem vesele poletne počitnice, obilo sonca in dobre volje... pa tudi zabave in humorja. Za podrobnejše, a v tem trenutku še zelo skrivnostne informacije, lahko interesenti pokličejo urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288), kjer že sprejemajo rezervacije za "vodni" Pajk s show. ■ Predsinoči se je v Lečniku ob 20.50 pripetila prometna nesreča. Skoraj Čelno sta pri veliki hitrosti trčila fiat uno 30-letnega Luca Rannocchija in volvo 30-letnega Franca Silvestrija. Oba sta iz Gorice. V nesreči sta bila oba voznika lažje ranjena. Sprejeli so ju v splošni bolnišnici in ugotovili, da se bo moral Rannocchi zdraviti deset dni in Silvestri 20. Na vozilih je nastala velika gmotna škoda. . . .. ... NOVA AGENCIJA V GORICI Ulica Morelli 38 KUBANCA Dl ROMA ULM GRUPPO CASSA Dl RISPARMIO Dl ROMA m mm mflMl V torek in sredo v astronomskem observatoriju pri Fari Vabilo na ogled Astronomski krožek iz Fare prireja v torek, 11. avgusta, in dan kasneje, v sredo, 12., dva večera pod zvezdnim nebom. Večeroma so dali naslov Srečanje s Perzeidi in se bosta začela ob 21. uri. V poletnih nočeh v tem času je namreč najbolje videti t.i. solze sv. Lovrenca, ki niso nič drugega kot roj meteorjev, tistih utrinkov z neba, ob katerih si po stari ljudski navadi vedno moramo nekaj zaželeti, da se nam bo to pozneje uresničilo. Sonce in planeti, ki se vrtijo okoli njega, namreč v tem času pridejo v tisti predel vesolja, kjer je nekoč neka zvezda repatica -komet izgubila nekaj snovi, ki jo sestavlja. Ko ti deli pridejo v zemeljsko ozračje, se zaradi trenja vnejo in tako nastanejo utrinki. Prav v času noči sv. Lovrenca so ti utrinki najlepše vidni in jih je tudi največ. Imenujemo jih tudi Perzeidi ker izgleda, kot da prihajajo iz ozvezdja Perzej. Astronomski krožek iz Fare bo odprl svoje prostore in svoj observatorij v predelu Colombara v Fari vsem, ki si hočejo ogledati ta zanimiv nebesni pojav. Vsem, ki bodo šli v Faro, priporočajo, naj s seboj prinesejo vsaj stolček, najbolj pa so za oglede nebesnih utrinkov primerni ležalniki. Po krat- ”padajočih zvezd66 ki razlagi nebesnih pojavov in predstavitvi ozvezdij, si bodo lahko astronomi in radovedneži ogledali v popolni temi zvezdne utrinke. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada od 2. do 8. avgusta: RODILI SO SE: Daniel Baissero, Mat-teo Furlan, Stefano Lega, Andrea Corsi, Simone Tonelli, Morgan Piani, Alison Visintin, Federica Fasari, Annamaria Monaco, Elena De Riso, Agnese Tiberio, Martina Robazza, Davide Noia, Stefano Lorenzon in Gabriele De Marco. UMRLI SO: 57-Ietni upokojenec Angelo Stefani, 80-letna upokojenka Alma Ro-veredo, 68-letna gospodinja Maria Tezo-lin, vdova Manias, 80-letna gospodinja Rosa Paoletti, vdova Santagostino, 81-let-ni upokojenec Angelo Vidoz, 84-letni mizar Jožef (Pepi) Hvalič, 69-letna gospodinja Olga Gregoretti, 100-letna gospodinja Angelika Keber, vdova Simčič, 88-letni upokojenec Antonio Fain, 83-letna upokojenka Gisella Granzotti, 85-letna upokojenka Biagia Našone, 60-letni upokojenec Aurelio Bastiani, 69-letni upokojenec Stanislao Covassi, 86-letna gospodinja Matilde Nikolaucic, vdova Tron-kar, 71-letni upokojenec Luigi Vernaroli, 86-letna upokojenka Giuseppina Borto-lutti, 82-letni upokojenec Rinaldo Coda-ro, 67-letni upokojenec Roberto Spessot, 67-letna upokojenka Celestina Bertani in 88-letna upokojenka Rosalia Carlin, vdova Fabretto. _____________kino______________ Gorica VITTORIA Zaprto. CORSO Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.30 »Mestni fantje«, 20.30 »Črno ogrinjalo«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Thea - Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska 1 - Ul. Terenziana 26 - tel-482787. __________pogrebi_____________ Jutri v Gorici ob 8.30 Gisella Granzotti iz splošne bolnišnice v Treppo Carni-co, ob 10.25 Elvira Calligaris iz bolnišnice sv. Justa v Zagraj, ob 11.10 Rosalia Carlin iz bolnišnice sv. Janeza od Boga v Tržič, ob 13.15 Iolanda Canciani iz splošne bolnišnice v Krmin in ob 13.15 Edgar-do Stanzani iz splošne bolnišnice v So-vodnje. 10.8.1991 10.8.1992 Marko Ferletič 7 Vsak dan v mislih in v srcu. Starši in brata Doberdob, 9. avgusta 1992 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Jožefa Hvalica se zahvaljujemo vsem, ki so na kateri' koli način počastili njegov spomin. SVOJCI Podgora, 9. avgusta 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Kristine Pahor vd. Vižintin se zahvaljujemo vsem, ki so počasti*' njen spomin. Posebna zahvala gre pniku, županu in občinskim odborh1 kom iz Doberdoba, predsedniku RrS jevne skupnosti Opatje selo, cerkv nemu pevskemu zboru iz Dola in zb6 ru iz Opatjega sela ter darovale6 cvetja. Sinovi in hčere z družinam* Dol, 9. avgusta 1992 Na včerajšnjem predzadnjem dnevu v ospredju finalni boji v atletiki in ekipnih športih Sijajni ameriški štafeti Včerajšnji, predzadnji dan teh iger je potekal v znamenju finalnih bojev v ekipnih športih, predvsem pa izrednih dosežkov ameriških atletov, ki so v obeh štafetah 4X100 in 4X400 m premočno zmagali z novima svetovnima rekordoma. Sicer pa je v atletiki prišlo tudi do velikega presenečenja, saj je na 5.000 m nepričakovano, toda Zasluženo zmagal Nemec Baumanu ter tako premagal vse Afričane, ki so bili na tem teku tudi favoriti. Italijan Antibo pa je bil zadnji. Predzadnji dan pa je bil zelo uspešen za Špance, ki so slavili na 1.500 m s Cachom in v nogometu (3:2 proti Poljski), in za Kubo, ki je Po zaslugi boksarjev obogatila svojo bero kolajn. Italija se je v vaterpolu po polfinalni zmagi nad SND uvrstila v finale, v katerem bo igrala danes Proti Španiji. V italijanskem taboru pa si danes nadejajo še kakega odličja z maratoncem Bordinom (v maratonu bo danes nastopal tudi Slovenec Vindiš, medtem ko je včeraj Britta Bilač v skoku v višino dosegla 15. mesto). Veliko pričakovanje pa je sinoči vladalo za finalno košarkarsko tekmo med Hrvatsko in ameriško »sanjsko ekipo«. Po pričakovanju so zmagali Američani (117:85), toda Hrvati so, s Kukočem in Pet-fovičem na čelu, predvsem v prvem polčasu igrali skoraj »enakovredno« z Jordanom in ostalimi. Najboljši strelci srečanja so bili Petrovič (24), Radja (23) in Kukoč (16) za Hrvatsko ter Jordan (22), Harkley (17) in Ewing (15) pri ZDA. Naj omenimo še, da je v finalu za 3- mesto Litva odpravila SND. V skupnem seštevku kolajn je SND še vedno v vodstvu pred ZDA |n Nemčijo. Po včerajšnjih uspehih pa se je Španija povzpela na 5. •hesto. Drevi bomo dočakali epilog 25. Ul. Po preostalih finalih in po ma-ratonu, zadnjaipanogi olimpijske-9a sporeda, se bo nad barcelonskim stadionom Čamp Nou zgrnila 'Phožica športnikov, občinstva in ^Slednih gostov na svečano slo-y®sno prireditev. Nakar bo napodi trenutek predvidenega »nasvi-hanje v Atlanti«. Napad na afriške atlete skoraj povsem uspel Afriko rešila le Alžirka Frontalni napad na afriške atlete je torej skoraj v celoti uspel, celino pa je nekako rešila Hasiba Bulmer-ka, Alžirka, ki je svetovnemu naslovu suvereno dodala še zlato odličje v teku na 1500 metrov. Finalni tek je bil ižvrsten in v nekem smislu celo zgodovinski, ne toliko zato, ker je šlo za prvo zlato kolajno Alžirije na vseh OI, temveč zaradi dosežka, ki je po dolgih letih stagnacije vnesel nov čas v deseterico najboljših doslej v zgodovini. Poleg Alžirke se je v prvo deseterico uvrstila tudi ruska predstavnica Rogačova. Taktike ni bilo. Start je bil bliskovit in vrste so se razredčile veliko pred ciljno ravnino. Dolg finiš alžirske tekačice je bil navdušujoč. Pri nagrajevanju Bulmerkova ni mogla zadržati solz. Omenili smo napad na Afriko. Mit Kenijcev, ki je letos slonel predvsem na tradiciji, je najprej zrušil Španec Cacho, ki je bil za te OI pripravljen kot švicarska ura. Začetek teka na 1.500 m je bil sramotno počasen. S prilagoditvijo taki taktiki so si Kenijci sami začeli kopati jamo. Očitno pa nekaj ni bilo v redu niti z Alžircem Morcelijem, ki nikakor ni hotel ali ni mogel priti iz gneče. Seveda sta bila strahovita zadnja dva kroga, posebno pa zadnjih 400 metrov, ki jih je Cacho pretekel v 50 sekundah in 57 stotinkah! Po napadu Španca ni bilo nobenega pravega odgovora. Morceli se ni mogel nikakor izmotati iz skupine in je odigral nepomembno vlogo. Ob Cachu, ki je spadal sicer med favorite tudi za zlato, je bil to tek presenečenj. Sicer tudi zelo počasen. Za slabši tehnični izkupiček se je treba vrniti v daljnje leto 1956. Isto se je ponovilo malo kasneje med finalom na 5.000 metrov, ki je bil izredno hiter že od samega začetka. Vodeča skupina je ostala res številna, brez orožja pa je izgledal Antibo, ki je po kratkem poskusu zasledovanja tonil v ozadju. Aktivni so bili Kenijci in Etiopci, mirno pa sta tekla Baumann in Boutayeb (ne tisti, ki je na 10.000 m oviral končnico). Kazalo je, da bo kdo od Afričanov le zmagal, v samih zadnjih met- rih pa je Baumann bliskovito pridobil nekaj prednosti. Skupinsko je bil tek zelo hiter, absolutno pa so začetni vmesni časi obetali še veliko bo^šega. Zenska višina in moško kopje sta prinesli zmagi favoritov. Nemka Henkelova pa je našla v Romunki Astafeievi neprijetno tekmico, ki je pognala vsem strah v kosti z brezhibno serijo skokov. Bron je presenetljivo šel na Kubo. Razočarana pa je ostala svetovna rekorderka Kosta-dinova. S prvim metom preko 89 m je končno dosegel važno zmago Ceh Jan Zelezny. Že nekajkrat je postavil svetovni rekord, na velikih prireditvah pa je vedno pogorel. Zadnji dan atletskih tekmovanj na samem stadionu so bile na vrsti tudi vse štafete. Po pričakovanju sta bila dosežena dva svetovna rekorda. Najprej so krog v 37"40 pretekli Američani, nato pa so na eni milji ZDA dosegle nov rekord s časom 3’55"74 ter tako popravile najstarejši rekord 2 56 T6 z OI v Mehiki leta 1968. Drugo mesto je nekoliko presenetljivo šlo Kubi, ki je prehitela Britance. Ženski štafeti sta bili na nižji ravni, vendar zelo razburljivi. ZDA so zmagale v hitri, potem ko si je Privalova zaradi slabe menjave zapravila približno dva metra prednosti. Preizkušnja na štirih krogih je bila izenačena le navidezno. Ko je zadnji krog za SND začela Brizgina, je bilo jasno, da tekačica ZDA ne bo imela posebno velikih možnosti. Danes bo na sporedu še maratonski tek. Start bo ob 18.30. Proga je naporna, zaradi dokaj strmega vzpona na grič Montjuic. Kot vedno favoritov na tej progi ni. Italija pričakuje, da bi Gelindo Bordin tudi na teh olimpijske igre postavil svoj podpis. Svojega zastopnika bo imela tudi Slovenija, in sicer Mirka Vindi- Ša' BRUNO KRIŽMAN Na sliki AP: ameriška ženska štafeta, zmagovalka teka 4x100 m. »Ognjeno« slovo Nocoj bo padel zastor nad XXV. olimpijskimi igrami. Tudi sklepno slovesnost si je domislila in ustvarila skupina »Els co-mediants«, ki bo predstavila sugestivno prispodobo o stvaritvi sveta, od »big banga« preko različnih evolucijskih faz človeštva in zemlje. Šlo bo za predstavitev življenja v znamenju vesoljskega »ognjenega« jezika in publika bo gotovo uživala ob veličastnem ognjemetu, ki bo zablestel na nebu nad stadionom Nou Čamp. Več kot tisoč igralcev, plesalcev, glasbenikov in tehnikov bo prispevalo zadnjo scenografijo pred predajo organizacijskih dolžnosti Atlanti, glavnem mestu države Georgia v ZDA, ki bo prihodnja gostiteljica olimpijskih iger, zadnjih v tem drugem tisočletju. Atlanta bo v okviru sklepne ceremonije predstavila »svoje« igre, maskoto in krajevne značilnosti, podanih v jazzovskem ključu. Na sporedu bo tudi ekshibicija krotilcev divjih konj, ob glasbeni spremljavi motiva, ki ga je izrecno za to priložnost napisal sloviti skladatelj Joaguin Rodrigo. Zadnje kolajne bodo danes podelili še v odbojki, vaterpolu, boksu in konjeništvu. Zvečer ob 22. uri pa je predviden prihod maratoncev, v skladu z olimpijsko tradicijo. »Fiesta final« se bo začela s parodijo na račun Filipidovih dedičev, nadaljevala pa se bo po že navedenem sporedu. Na stadion bo »priplula« ladja, na katero bodo vkrcali Cobija, Els comediants pa bodo nato povabili vse športnike na polje in vsi skupaj bodo zaplesali ob zvokih katalonske rumbe. SND ZDA Nemčija ^tajska CL, tuž"a Kore a Franja AvsfraHja Kanada V»£ Bril -5°munija Češkoslovaška K»nijb ^•veška čadska fe*1”-™* ManSka JJaroko , azilija if*ka ---- Italijanski šport ni izpolnil pričakovanj Arriga Gattaia Italija je šesta športna velesila sveta. Tako je vsaj izjavil včeraj v Barceloni predsednik Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora Arrigo Gattai. Pri tem pa se je po-služil male »alkimijske« formule: 18 kolajnam, ki so jih doslej ‘osvojili Italijani na letošnjih letnih olimpijskih igrah v Barceloni, je namreč prištel še 14 dobljenih na zimskih igrah v Albertvillu. To pa da skupno število 32 odličij in so tako pred Italijo le bivša Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Nemčija, Kitajska in Francija. Če bi pa upoštevali le barcelonske kolajne, potem je slika Italije, kot športne velesile, precej drugačna. Nahaja se namreč šele na 12. mestu in to celo za Španijo in Kubo ter nekaterimi drugimi državami. Posebno pa Gattaia očitno peče dejstvo, da je Francija pred Italijo tudi na skupni zimsko-letni lestvici. Predsednik CONI v pogovoru s časnikarji ni mogel skriti svojega razočaranja zaradi neuspehov v nekaterih panogah, kjer je Italija računala na večji uspeh. Po njegovem mnenju so si »azzurri« zaradi raznih Arrigo Gattai nezgod, neprilik in poškodb zapravili štiri ali pet kolajn že pred pričetkom iger, oz. preden so začeli tekmovati. Tu je omenil Abbagnale-ja, Lambertija, Chechija. Nezadovoljen je bil s spodrsljaji nogometašev, zlasti pa odbojkarjev, ki naj bi imeli, nekako, zlato kolajno že kar rezervirano zase. Iz njegovih besed je bilo razbrati, da se tistim športom, ki niso izpolnili pričakovanj, ne piše dobro. Skoraj gotovo je, da bodo tenisu, boksu, konjeništvu in jadranju zmanjšali dotacije, saj je iz teh panog prišla vrsta razočaranj. Znano je, da prejema zdaj CONI nižje dotacije iz športne stave Totocalcio in to finančno krizo bodo neuspešni športi pač čutili bolj od ostalih. Pa še nekaj: predstavniki tistih športnih zvez, ki v Barceloni niso izpolnile pričakovanj, bodo morali pojasniti, zakaj se je to zgodilo. Tako je vsaj napovedal Gattai: »Po povratku v domovino bomo v miru opravili analizo vzrokov, ki so omogočili Špancem in Francozom, da so dosegli v Barceloni boljše rezultate kot mi.« To kajpak pomeni, da bo znotraj italijanskega športa prišlo do pranja umazanega perila, katerega se je vsekakor nabralo precej. Do mnogih polemičnih izjav, tako s strani športnikov, kot tudi drugih, je prišlo že v Barceloni in pred njo, nezadovoljivi rezultati v nekaterih na osvajanje kolajn »programiranih« panogah in disciplinah pa bodo gotovo dober humus za polemike, do katerih bo zanesljivo prišlo. Bilačeva se je morala zadovoljiti s 15. mestom Maratonec Mirko Vindiš zadnji slovenski zastopnik Tudi Švica do zlata Tudi Švica je osvojila svojo prvo zlato odličje na teh olimpijskih igrah. Njen junak bo za nekaj dni teniški igralec Marc Rosset, ki je v finalu premagal domačega ljubljenčka Jordija Arreseja s 7:6, 6:4, 3:6, 4:6 in 8:6, ob koncu maratonskega dvoboja, ki se je v tretjem in četrtem nizu odločno prevesil v korist španskega tekmovalca, nato pa je v petem, odločilnem setu prišel do izraza švicarski ponos Rosseta. Slednji je tako svoji domovini prislužil prvo zlato kolajno od moskovskih olimpijskih iger do danes. Takega epiloga na teniškem turnirju ni nihče predvidel, spričo prisotnosti mnogih teniških asov. Slovenska skakalka v višino Brit-ta Bilač je na olimpijskih igrah v Barceloni osvojila 15. mesto. V končnem tekmovanju šestnajstih najboljših skakalk je atletinja IBL Olimpije preskočila 183 cm, na 188 cm pa je bila nato trikrat neuspešna. »Nikakor se nisem mogla koncentrirati. V Barceloni smo že predolgo, tako da sem bila že malo naveličana vsega. Pihal je močan veter, vendar pa si ne znam razložiti, kaj se je dogajalo z mano. Pričakovala sem več od mesta, ki sem ga dosegla, kajti rezultati so kazali na veliko več. Tokrat mi preprosto ni šlo. Priložnosti za dokazovanje in boljše uspehe bo še veliko. Pa kdaj drugič,« je takoj po nastopu strnila vtise o tekmovanju 23-letna atletinja, ki se je pred poroko z Borutom Bilačem pisala Voros in je nastopala za Nemško demokratično republiko, kajti doma je iz Jene. Kot zadnji slovenski športnik na igrah 25. olimpiade v Barceloni bo danes nastopil maratonec Mirko Vindiš. Za cilj si je zastavil uvrstitev okrog 25. mesta, ki ga je dosegel na olimpijskih igrah pred štirimi leti v Seulu. Če pa bi se približal uvrstitvam drugih slovenskih atletov na teh igrah (Borut Bilač je bil 9. v skoku v daljavo, njegova žena Britta 15. v skoku v višino in Brigita Bukovec 17. v teku na 100 metrov z ovirami), bi bil zelo zadovoljen. Havelange ni gledal slavja Špancev Predsednik mednarodne nogometne zveze, Joao Havelange, si sinoči ni ogledal olimpijskega nogometnega finala med Španijo in Poljsko. Havelange je že v zgodnjih popoldanskih urah zapustil katalonsko prstolnico in odletel v Zurich, na posebnem, za zdravniško nego opremljenem letalu: kaže, da je hudo izčrpan. Zlato kolajno v nogometnem tur-nirjuje po pričakovanju (s 3:2) osvojila Španija, vendar se je pošteno namučila. Do svojega prvega Olimpijskega naslova je prišla šele v 91. minuti, ko je vse kazalo, da bo treba odigrati podaljška. Tedaj je bil namreč izid 2:2. Španija si je zmago navsezadnje tudi zaslužila, bodrilo pa jo je kar 95 tisoč gledalcev. Prvi so povedli Poljaki, nakar so Španci izenačili in sami povedli na 2:1. Poljaki pa se niso predali, dosegli so še en gol, odločilni pa je končal v njihovi mreži. Po tesni zmagi proti SND v vaterpolskem turnirju V finalu Italija - Španija Italijanski vaterpolisti so si torej priigrali pravico do nastopa v finalu. Varovanci selektorja Rudiča so v polfinalu strli odpor reprezentance SND z izidom 9:8, potem ko so bili bivši Sovjeti večji del srečanja v vodstvu. In takoj po tekmi je bilo v taboru SND kar precej pripomb na račun obeh sodnikov, ki sta v korist azzur-rov prisodila kar tri kazenske strele s štirih metrov, medtem ko sta spregledala celo vrsto prekrškov na škodo SND in vsaj v enem primeru nista dosodila očitnega kazenskega strela v korist SND. Danes se bo »settebello«, kot so ga takoj po polfinalu prekrstili italijanski časnikarji, v spomin na močno reprezentanco iz šestdesetih let, spopadel s Španci za’olimpijsko zlato. Italija in Španija sta se v Barceloni že srečali, tekma pa se je končala brez zmagovalca (9:9). V drugem polfinalu so Španci sinoči s 6:4 premagali ZDA. Na sliki AP: akcija s prve tekme med Italijo in Španijo. Manj droge več seksa Tako se glasi naslov, ki so ga včeraj objavili čez dve koloni na španskem dnevniku »Šport«. Tema spolnosti je bila nasploh vsak dan med argumenti teh OI na krajevnem tisku. Včeraj so sporočili, da je v okviru olimpijskega naselja delovala tudi nudistična plaža za tekmovalce, ki so si to želeli. ♦ Schwarzenegger: šport in posel Ameriški filmski zvezdnik avstrijskega porekla Arnold Schwarzenegger bo vodja delegacije, ki bo predstavljala ZDA na sklepni olimpijski prireditvi. Popularni »Conan« je izkoristil priložnost in prisostvoval tudi na odprtju restavracije, ki jo je v Barceloni odprl v solastništvu s Silvestrom Stallonejem in Bru-ceom Willisom. ♦ Radodarnost pa taka... Barcelonsko županstvo je sprožilo nabiralno akcijo med tekmovalci za nakup živil in zdravil za prebivalstvo Sarajeva. Včeraj je barcelonski občinski glasnik izjavil, da niso doslej zbrali niti pe-sete, čeprav priznavajo, da pobude niso ravno najbolje reklamizirali. Ekipni športi MOŠKA KOŠARKA ZA 1. MESTO ZDA - Hrvatska 117:85 (56:42) ZA 3. MESTO Litva - SND 82:78 (39:33) ZA 5. MESTO Brazilija - Avstralija 90:80 (44:38) Član ameriške »sanjske ekipe« Barkley VATERPOLO POLFINALE Italija - SND 9:8 (2:3, 3:2, 2:2:, 2:1); Španija - ZDA 6:4 (1:1, 3:1, 0:1, 2:1) OD 5. DO 8. MESTA Avstralija - Kuba 7:5; Madžarska - Nemčija 8:7 OD 9. DO 12. MESTA Grčija -Francija 10:6; Nizozemska - ČSFR 9:8 MOŠKI ROKOMET ZA 1. MESTO SND - Švedska 22:20 (9:9) ZA 3. MESTO Francija - Islandija 24:20 (12:9) ŽENSKI ROKOMET ZA 1. MESTO Južna Koreja - Norveška 28:21 (16:8) ZA 3. MESTO SND - Nemčija 24:20 (10:9) HOKEJ NA TRAVI ZA 1. MESTO Nemčija - Avstralija 2:0 (1:0) ZA 3. MESTO Pakistan - Nizozemska 4:3 (0:2) NOGOMET ZA 1. MESTO Španija - Poljska 3:2 (0:1) Včerajšnji finali 4X100 M MOŠKI 1. ZDA (Marsh, Burrell, Mit-chell, Lewis) 37,40 (svetovni rekord) 2. Nigerija 37,98 3. Kuba 38,00 4. V. Britanija 38,08; 5. SND 38,17; 6. Japonska 38,77; 7. Avstrija 39,30; 8. Slonokoščena obala 39,31. 4X100 M ŽENSKE 1. ZDA (Ashford, Jones, Guid-ry, Torrence) 42,11 2. SND 42,16 3. Nigerija 42,81 4. Francija 42,85; 5. nemčija 43,12; 6. Avstralija 43,77; Jamajka in Kuba odstopili. 5.000 M 1. Baumann (Nem) 13:12,52 2. Bitok (Ken) 13:12,71 3. Bayisa (Et) 13:13,03 4. Boutayeb (Mar) 13:13,27; 5. Ondieki (Ken) 13:17,50; 6. Bikila (Et) 13:23,52; 7. Denmark (VB) 13:27,76; 8. Rodrigo (Šp) 13:27,80; 9. Issangar (Mar) 13:28,97; 10. Sambu (Tan) 13:37,20; 11. Castro (Port) 13:38,08; 12. Kennedy (ZDA) 13:39,72. Za Antiba včeraj ni bilo takega prizora 1.500 M MOŠKI 1. Cacho (Šp) 3:40,12 2. El-Basir (Mar) 3:40,62 3. Sulaiman (Katar) 3:40,69 4. Chesire (Ken) 3:41,12; 5. Birir (Ken) 3:41,12; 6. Herold (Nem) 3:41,53; 7. Morceli (Alž) 3:41,70; 8. Spivey (ZDA) 3:41,74; 9. Hood (Kan) 3:42,55; 10. Kibet (ken) 3:42,62; 11. Pancorbo (Šp) 3:43,51; 12. Rakipov (SND) 3:44,66. 1.500 M ŽENSKE 1. Boulmerka (Alž) 3:55,30 2. Rogačeva (SND) 3:56,91 3. Qu (Kit) 3:57,08 4. Dorovskik (SND) 3:57,92; 5. Liu (Kit) 4:00,20; 6. Zuniga (Šp) 4:00,59; 7. Rydz (Polj) 4:01,91; 8. Podkopajeva (SND) 4:02,03; 9. Mutola (Moz) 4:02,60; 10. Plumer (ZDA) 4:03,42; 11. Fidatov (Rom) 4:06,44; Melinte odstopila. KOPJE MOŠKI 1. Zelezny (ČSFR) 89,66 m 2. Raty (Fin) 86,60 m 3. Backley (VB) 83,38 m 4. Kinnunen (Fin) 82,62 m; 5. Ei-narsson (Isl) 80,34 m; 6. Laukan-nen (fin) 79,20 m; 7. Barnett (ZDA) 78,64 m; 8. Švečuk (SND) 77,74 m; 9. Lovegrove (N. Zel) 77,08 m; 10. Pukstys (ZDA) 76,72 m; 11. Hill (VB) 75,50 m; 12. Hadwick (Nem) 75,28 m. 4X400 M ŽENSKE 1. SND (Ružina, Žigalova, Na-zarova, Brizgina) 3:20,20 2. ZDA 3:20,92 3. V. Britanija 3:24,23 4. Kanada 3:25,20; 5. Jamjka 3:25,68; 6. Nemčija 3:26,37; 7. Avstralija 3:26,42; 8. Portugalska 3:36,85. 4X400 M MOŠKI 1. ZDA (Valmon, VVatts, Johnson, S. Levvis) 2:55,74 (svetovni rekord) 2. Kuba 2:59,51 3. V. Britanija 2:59,73 4. Brazilija 3:01,61; 5. Nigerija 3:01,71; 6. Italija (Aimar, Vaccari, Grossi, Nuti) 3:02,18; 7. Trinidad in Tobago 3:03,31; Kenija odstopila. VIŠINA ŽENSKE 1. Henkel (Nem) 202 cm 2. Astafei (Rom) 200 cm 3. Ouintero (Kuba) 197 cm 4. Kostandinova (Bol) 194 cm; 5. Kirchmann (Av) 194 cm; 7. Sato )Jap) 191 cm; 8. Inverarity (Av-stral) 191 cm; 9. Marti (VB) 191 cm; 10. Jancewicz (Polj) 188 cm; 11. Kahler (Nem) in Hughes (ZDA) 188 cm; 13. Turčak (SND) in Gotovska (Lat) 183 cm; 15. BILAČ (SLO) 183 cm; 16. Ševčik (SND) 183 m. KANU NA MIRNIH VODAH KI 1000 M MOŠKI 1. Robinson (Avstral) 3:37,26 2. Holmann (Nor) 3:37,50 3. Barton (ZDA) 3.37,93 4. Popescu (Rom) 3:38,37; 5. Sonorni (It) 3:41,12; 6. Garcia (Port) 3:41,60; 7. Nielsen (Dan) 3:41,70; 8. Crichlow (Kan) 3:43,46; 9. Vieta (Lit) 3:46,92. C1 1000 M MOŠKI 1. Buhalov (Bol) 4:05,92 2. Klement j e vs (Lat) 4:06,60 3. Zala (Madž) 4:07,35 4. Roder (Nem) 4:08,96; 5. Syl-voz (Fr) 4:09,82; 6. Train (VB) 4:12,58; 7. partnoi (Rom) 4:14,27; 7. Bartunek (ČSFR) 4:15,25; 9. Giles (Kan) 4:17,12. K4 500 M ŽENSKE 1. Madžarska 1:38,32 2. Nemčija 1:38,47 3. Švedska 1:39,79 4. Romunija 1:41,02; 5. Kitajska 1:42,28; 6. Kanada 1:42,28; 7. ZDA 1:43,00; 8. Avstralija 1:43,88; 9. SND 1:44,84. K2 1000 M MOŠKI 1. Nemčija 3:16,10 2. Švedska 3:17,70 ' 3. Poljska 3:18,86 4. ZDA 3:20,34; 5. Italija 3:20,34; 6. Madžarska 3:20,71; 7. ČSFR 3:23,12; 8. Nova Zelandija 3:26,84; 9. Španija 3:29,60. C2 1000 M MOŠKI 1. Nemčija 3:37,42 2. Danska 3:39,26 3. Francija 3:39,51 4. Romunija 3:39,51; 5. Madžarska 3:42,86; 6. Bolgarija 3:43,97; 7. Kanada 3:46,21; 8. SND 3:53,90; 9. Kuba 4:00,06. K4 1000 M MOŠKI 1. Nemčija 2:54,18 2. Madžarska 2:54,82 3. Avstralija 2:56,97 4. ČSFR 2:57,06; 5. Romunija 3:00,11; 6. Poljska 3:01,43; 7. Švedska 3:01,46; 8. Bolgarija 3:02,08; 9. ZDA 3:04,30. BOKS MINIMUŠJA KATEGORIJA 1. Garcia (Kuba) 2. Bojinov (Bol 3. Velasco (Fil) in Ouast (Nem) PETELINJA KATEGORIJA 1. Casamayor (Kuba) 2. McCullough (Ir) 3. Sik Lik (S. Kor) in Achik (Mar) LAHKA KATEGORIJA 1. La Hoya (ZDA) 2. Rudolph (Nem) 3. Bajarsajkan (Mon) in Hong Sung (S. Kor) SREDNJA KATEGORIJA 1. Hernandez (Kuba) 2. Byrd (ZDA) 3. Johnson (Kan) in Bae Lee (J. Kor) VVELTER KATEGORIJA 1. Carruth (Ir) 2. Sierra (Kuba) 3. Chenglai (Taj) in Santiago (Port) TEŽKA KATEGORIJA 1. Savon (Kuba) 2. Izonritei (Nig) 3. Dua (N. Zel) in Lij de (Niz) DVOJICE ŽENSKE 1. Mary Jo in Gigi Fernandez (ZDA) 2. Sanchez in Martinez (Šp) 3. McOuillan in Provis (Avstral) ter Meški in Zvereva (SND) POSAMEZNIKI 1. Rosset (Švi) 2. Arrese (Šp) 3. Ivaniševič (Hrv) in Čerkasov (SND) RITMIKA -=_ mismiff- §2= POSAMEZNICE 1. Timošenko (SND) 2. Pascual (Šp) 3. Skaldina (SND) Barcelona ’92 Doping še vedno prisoten v olimpijskem dogajanju Olimpijska zdravniška komisija, ki se ukvarja z odkrivanjem dopinga, je sporočila, da je našla še en pozitiven primer. Tudi pri 33-letni ameriški metalki krogle Bonnie Dasse iz Teksasa so na-; toreč ugotovili, da je jemala poživila. Das-sejeva je v metu krogle zasedla z rezultatom 16,68 m osmo mesto v drugi kvalifika-I cijski skupini (zmagovalka Svetlana Krive-Ijeva pa je sunila to orodje 21,06 m daleč). Zdravniki so ugotovili, da je tudi ona jemala klembuterol, enako kot prvi ameriški atlet, ki so ga zaradi jemanja poživil poslali domov, metalec kladiva Jud Logan (bil je četrti v tej disciplini). Kaznovana atletinja je včeraj že odpoto-I vala domov s posebnim letalom, katerega je najela ameriška reprezentanca za veliko skupino svojih tekmovalcev, ki so že prenehali nastopati. i Zanimivo je, da so bili ugotovljeni pred barcelonskimi igrami le trije primeri jemanja poživil med ameriškimi udeleženci i olimpijskih iger. To so bili leta 1972 plavalec Rick Demont, leta 1976 pa dvigalca Uteži Marc Cameron in Philippe Grippaldi. Glavni tajnik ameriškega nacionalnega olimpijskega odbora Harvey Schiller je včeraj izrazil obžalovanje zaradi obeh primerov dopingiranja v ameriških vrstah, dodal pa je, da so Američani naklonjeni liberalizaciji jemanja poživil v športu, toda dokler to ne bo uradno dovoljeno, se morajo tekmovalci držati veljavnih predpisov. Zdravniška olimpijska komisija je medtem tudi sporočila, da so doslej odvzeli že 1.700 vzorcev urina olimpijskim tekmovalcem, vendar so jih doslej utegnili pregledati le 1.500. Princ Alexandre De Merode, predsednik zdravniške komisije MOO, je tudi razkril, da so na barcelonskih igrah štiri športnike »oprostili«, čeprav so ugotovili, da so jemali poživila. Dr. De Merode je pojasnil te ukrepe s tem primerom: če je za določeno poživilo dovoljeno, da ga je v urinu pregledanega športnika največ 10 enot, komisija pa ugotovi, da ga je 10,5, potem tega športnika povabi (skupaj z njegovim zdravnikom) na pogovor, da bi pojasnil, kaj se je zgodilo. Če je ugotovljeno, da je bilo živilo dano na ukaz zdravnika in je zdravniško upravičeno (zaradi zdravja), potem, glede na nizko stopnjo prekoračenja dovoljene norme, tekmovalca in njegovega zdravnika le opomnijo, a ju ne kaznujejo. Dr. De Merode se je dotaknil tudi različnih tolmačenj posledic, ki jih pusti že kar zloglasni klembuterol. Po njegovem mnenju deluje to poživilo vsekakor kot anabolik, če ga tekmovalec jemlje v večjih dozah. (Znano je, da ga uporabljajo tudi živinorejci pri teletih, da bi čim prej povečala svojo težo). Kot spodbujevalo pa deluje tudi v manjših količinah, vendar ga je treba jemati na dan tekmovanja. Kot je znano so nekateri zdravniki, ki so dopotovali v Barcelono kot zdravstveni spremljevalci svojih ekip trdili, da klembuterol ne deluje kot anabolik, kot spodbujevalec pa ne pušča sledov v urinu. Kaže, da imajo razni zdravniki o njem različna mnenja. No, če glede klembuterola zdravniki niso povsem enotnega mnenja pa je povsem drugače z novim poživilom, ki buri »lovce na doping.« To je eritropoietin, katerega v urinu niti najbolj sofisticiran pregled ne more zaznati. Zato so olimpijski zdravniki zahtevali, naj bi že na zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju uvedli tudi analizo krvi, ki lahko edina omogoči zadovoljive in zanesljive rezultate. Seveda, pa bi ohranili tudi urinski test. Torej, vedno bolj zapleteno. ♦ »ČRNI PETEK« KONJENIKOV »Črni petek« olimpijskega konjeništva še odmeva. Petnajst konjenikov, ki si je .e prej zagotovilo uvrstitev v nadaljnjo fazo, se je na ta dan odpovedalo tretjemu krogu tekmovanja v preskakovanju ovir, češ da je proga preveč trda in prezahtevna. Takšno zadržanje ni kaznivo, kajti pravilnik tekmovanja dopušča to možnost, vendar pa je odločitev tekmovalcev razjarila gledalce, ki so bili ob spektakel, prišlo pa je tudi do spora med zvezo konjskih športov FEI in združenjem konjenikov IJRČ. Zlasti v zadregi je bila predsednica zveze FEI, angleška princesinja Anne. Na boksarskem turnirju skoraj povsem po predvidevanjih Kubanci nizajo zlate kolajne Marcelo iz Dubaja je v minimušji kategoriji prepričljivo premagal Bol-9ara Bojinova (telefoto AP) Prvi dan boksarskih finalov se je končal povsem (ali skoraj povsem) po predvidevanju. Kubanci so potrdili svojo premoč, saj so osvojili štiri od šestih zlatih kolajn, ki so jih včeraj podelili, pri tem pa so navdušili številno občinstvo v športni palači Joventut cluba v Badaloni. Na tem triumfalnem pohodu je spodletelo prav enemu izmed tistih, ki so doslej pokazali največ, velterju Juanu Hernandezu Sierri, ki je nepričakovano po točkah izgubil proti Ircu Carruthu Michaelu. Dvoboj je bil zelo izenačen (13:10 za Irca), Hernandez pa se je verjetno v začetku uštel: nasprotniku je puščal preveč pobude, kot da bi mu tehnična premoč že sama po sebi morala zagotoviti uspeh. Na tem turnirju pa se za štetje točk poslužujejo strojčkov in kaže, da se sodniki osla-njajo samo na število udarcev in ne na natančnost in tehniko. Ko se je Hernandez zavedel, da ne kaže najbolje, je bilo že prepozno, da bi zamujeno nadoknadil. V kubanskem taboru se s porazom niso mogli sprijazniti: »Našemu prvaku so ukradli naslov,« je menil sloviti Te-ofilo Stevenson, trener kubanske ekipe, »odločitev žirije ne predstavlja samo hude škode za Hernandeza, temveč za ves amaterski boks. Čas bi bil, da mednarodna zveza poseže glede izbire sodnikov.« Med ostalimi dvoboji je zlasti močan vtis zapustil Felix Savon (težka kategorija): njegova premoč proti Nigerijcu Izonriteiu je bila očitna, sodnik je verjetno »zaspal«, tako da se je sam odločil, da nasprotniku prizanese in mu pusti, da konča dvoboj. Savin je izjavil, da se za svojo zmago mora zahvaliti kubanski revoluciji... W)F 5 Gelindo Bordin ITALIJANI , K°njski šport: Šmit in Sozzi 'Preskakovanje ovir) Vaterpolo: Italija Atletika: Bordin, Bettiol, Faus-lni (maraton) SLOVENCI Atletika: Vindiš (maraton) Lučano Fajt Lučano Fajt sodi med tiste zamejske telesnokulturne delavce, brez katerih naš šport ne bi mogel obstajati. V Sovodnjah krepko pomaga »gor držati« domače društvo. Ste tudi vi med tistimi, ki nimajo ravno preveč časa za gledanje olimpijskih prenosov? »To pa vsekakor.« Ampak neuspehu italijanskih nogometašev ste gotovo sledili? »Ravno uspešni res niso bili. Očividno nimajo na teh igrah prave stimulacije. Na svetovnih prvenstvih igrajo povsem drugače. Denar, pač.« Se vam zdi pravilno, da so nogometašem omejili starost za nastop na igrah? »Pravilno, da. Starejši igralci imajo svoje interese že uveljavljene, kot igralci so že dosegli svoje. Treba pa je dati priložnost tudi mladim.« Kaj bi spremenili pri nogometu, da bi bil še bolj privlačen? »Na to je težko odgovoriti. Res se pravila nogometa ne spreminjajo tako, kot pri nekaterih drugih športih, a jih je tudi res težko spremeniti. Mislim, da bo moralo ostati tako, kot je sedaj.« Ste po polfinalnih srečanjih računali na zmago Španije ali Poljske? »Bolj sem računal na Španijo. Igrala je pač doma.« Poredni Odveč je opisovati, kaj je pomenila Litvancem zmaga nad reprezentanco bivše Sovjetske zveze v boju za bronasto kolajno košarkarskega turnirja. V času tega srečanja je zanesljivo vsa Litva sedela pred ekrani in navijala, vzdihovala, trpela, vriskala in se ob koncu tekme stresla do temeljev. Kdo bi se zato čudil, da je takoj po tem uspehu pohitel v slačilnico reprezentance sam predsednik Litve, Vytautas Landsbergis, da bi skupaj s svojo ekipo popil čašo šampanjca. Ta pa ga je v silnem navdušenju zgrabila in odnesla kar oblečenega pod prho. Pa ni nič zameril, saj je bil ta bron za Litvance več vreden, kot zlato. Kdo ve, če niso v polliinalu namenoma izgubili z ZDA, da so le lahko nato premagali Ruse... TW spored ©(j^lUNO 16.30 pregled dogodkov in kolajn 17.00 Vaterpolo* (finale 1,- 2. mesto) 18.00 Atletika (maratona M: start) 21.50 pregled dogodkov in kolajn 22.00 zaključna prireditev in pregled kolajn t G^flDU€ 14.00 Odbojka; Jahanje; Vaterpolo (3 - 4. mesto) 15.30 Vaterpolo; Boks < 6wm€ 8.50 pregled dogodkov prejšnjega dne 9.00 Jahanje (posamezno zapreke); Vaterpolo 10.00 Boks* (finali v 6. kategorijah) 13.00 Odbojka* (finale 1,- 2. mesto M) 13.30 Jahanje 19.50 pregled dogodkov 20.30 Atletika* (prihod maratona M*) St TV SLOVENIJA 2 9.45 pregled dogodkov prejšnjega dne 9.55 Boks* 12.55 Odbojka* (finale 1,- 2. mesto M*: Brazilija - Nizozemska) 15.30 Konjeništvo* (preskakovanje ovir*) 16.55 Vaterpolo* 18.20 Atletika* (maratona M*) 21.40 pregled dogodkov in kolajn 21.55 zaključek Ol 23.45 pregled dogodkov in kolajn 8.30 Jahanje* (preskakovanje ovir*) 10.00 Boks* 13.00 Odbojka* (finale 1- 2. mesto M: Brazilija - Nizozemska) 15.00 Vaterpolo* (finale 1,- 2. mesto) 18.30 Atletika* (maratona M*) 21.00 pregled dogodkov in kolajn 22.00 zaključna prireditev Ol * označuje finale danes še zadnjih 9 kompletov medalj 9.00: VATERPOLO (kvalifikacije: 3 tekme) JAHANJE (posamezno: preskakovanje ovir) 10.00: BOKS (finali v 6. kategorijah) 10.30: ODBOJKA (finale 3,- 4. mesto, M: ZDA - Kuba) 13.00: ODBOJKA (finale 1,- 2. mesto, M: Brazilija -Nizozemska) JAHANJE (finale: posamezno - preskakovanje ovir) 14.00: VATERPOLO (finale 1.- 2. mesto; finale 3,- 4. mesto) 18.30: ATLETIKA (maratona M: štart) 20.40: ATLETIKA (maratona M: cilj) 22.00: zaključna prireditev Ol Utrinki s kratkega obiska v katalonski prestolnici Za varnost v deželi machizma skrbi veliko število policistk Vse rase enake? To je velika oslarija Kenjici so boljši! Barcelona doživlja te dni svoj veliki praznik. Za to sredozemsko mesto so olimpijske igre bile prava mana, saj je v veliki meri spremenilo svoj videz, pa čeprav je mestno središče ohranilo svoje umetniške značilnosti. Za olimpijske igre je mesto dobilo celo vrsto infrastruktur, s katerimi je postalo najbrž najsodobnejše velemesto na območju Mediterana. Mesto je bilo vedno živahno, kot so sicer tudi vsa druga španska mesta, vendar je dotok ogromnega števila turistov mestno življenje še popestril. Ulice Barcelone so prepolne ljudi 24 ur na 24, vtis, ki ga ima opazovalec pa je, da je v tej pestri množici manj Japoncev, kot jih je bilo opaziti zadnja leta ne samo v Evropi, temveč po vsem svetu. Na ulicah je slišati desetine jezikov, razumljivih in nerazumljivih, občasno se v mestu pojavijo tudi zelo znane športne osebnosti, ki jih danes, v dobi televizije, vsakdo takoj spozna, in že se ustvari okrog njih gruča radovednih ljudi vseh narodnosti. Svojevrstno doživetje je vsekakor ogled atletskih tekmovanj v novi atletski areni na griču Montjuic. Kljub tropski vročini in soncu, ki neusmiljeno pripeka, je igrišče dan za dnem prepolno, pred njim pa so dolge vrste ljubiteljev kraljice športov, ki zaman upajo, da bodo lahko kupili vstopnico po normalni poti. Listki so, poleg tega da jih skoraj ni mogoče dobiti, zelo dragi. Tako je na primer listek za sredo, 5. avgusta popoldne, ko so bili na sporedu finali v disku, 800 m, 400 m za moške in ženske ter 400 m z ovirami za ženske in to ne v pokriti tribuni, temveč nekje v začetku ovinka, veljal 6500 pezet, kar znaša po trenutni menjavi v Barceloni približno 90.000 lir. Pravijo, da so preprodajalci vstopnic, kljub policijskemu nadzoru te dni zaslužili masten denar. Ko smo že pri policiji naj omenimo, da so varnostni ukrepi te dni v Barceloni zelo strogi. Povsod je videti oborožene varnostnike, saj je pred začetkom olimpijskih iger baskovska Eta zagrozila z atentati. Doslej jih na srečo ni bilo, kar je najbrž pripisati res izrednim ukrepom. Zanimivo je, da je v varnostnih silah, tako v policiji kot v guardii civil, na videz mnogo več žensk kot jih je opaziti v italijanski poli- ciji. V deželi machizma so si ženske zagotovile vlogo v tako moški službi kot je delo v policijskih enotah. Videti jih je povsod: na konju, ko nadzirajo še vedno kaotičen barcelonski promet, v oklopnih vozilih, v oboroženih patruljah pred športnimi objekti, na vhodu v pristanišče, kjer nadzorujejo pretok gostov, ki so našli prenočišče na številnih potniških ladjah, ki so te dni zasidrane v barcelonskem pristanišču in kjer uradni sponzorji olimpijskih iger gostijo svoje povabljence. Gre za zanimivo rešitev, ki delno razbremenjuje gostinske objekte v katalonski prestolnici. IVAN FISCHER Se še spominjate tiste elektronske igrice, ki ji je bilo ime »puc-kman?« Jaz si ne morem kaj, da stalno mislim na to igrico, ko gledam kenijske tekače na dolge proge. Najprej so vsi skupaj v skupini, potem se stalno bližajo čelu in začenjajo, kot oni mali hudički pri »puc-kmanu«, vedno bolj grozeče ogrožati ostale tekače, ki bi si še drznili tekati skupaj z njimi. Na koncu pa drugih ni več, ostajajo samo oni, in tako pridejo skupaj na cilj, kot da bi ves čas bili tudi sami na progi. Naravnost »pojedo« nasprotnike: in tudi njihova temnočrna polt in temnordeče majice še bolj poglob-ljajo vtis, da smo priča pravim »hudičkom«. V petek je vtis o »puckma-nu«, ki ga pojedo hudički, napravil ubogi Lambruschini, ki mu ni bilo v veliko tolažbo, da je najboljši skakalec prepon zunaj Kenije. Dejstvo je, da je v tej afriški državi medalja na olimpiadi že zagotovljena, s tem, da si priboriš mesto v reprezentanci. Verjetno bi kdorkoli, ki bi ga tam našli na cesti, bil takoj favorit na olim-piani. Nekak »dream team« v atletiki, pač. Nekateri »strokovnjaki« zagotavljajo, verjetno zato, da jih kak neumnež ne bi imel za rasiste, da smo vsi ljudje enaki in da je le stvar vzgoje in ambienta, kako se potem vsakdo posamezno razvija. Jaz osebno mislim, da so to velikanske oslarije: tam doli v Keniji (in v Etiopiji in Tanzaniji) atleti gotovo nimajo niti približno takih možnosti strokovnega treninga in atletskega razvoja, kot jih imajo atleti iz razvitih držav. Tudi ambient, iz katerega izhaja atlet, ni običajno prav rožnat: ali so to pastirji iz visokih planot ali naravnost produkti mestnega proletariata države, ki se še na vse kriplje bori, da bi vsi njeni državljani imeli vsak dan vsaj en obrok hrane. Zakaj pa so potem tako neprimerno boljši v teku na dolge proge, kot vsi ostali ljudje na svetu? Očitno mora biti nekaj v njihovi rasi, oprostite, a prikladnejše besed ne najdem, ki jim omogoča to, kar vsi vidimo s prostim očesom: naravnost »glasbeni« občutek za tek, naravna zmožnost relaksacije in sproščenosti v teku, neverjetna vzdržljivost, skratka tečejo daleč »najlepše« od vseh. Po svoje so enaki »rasni« fenomen tudi tekači iz Severne Afrike, iz tistega predela, ki ga imenujemo »Mag-hrebski pas«: Tunizijci, Alžirci, Maročani so točno nič v vseh športnih, razen v tekih na dolge proge. Zakaj? Naj mi to razloži kdo od gor navedenih »strokovnjakov«. In mislim tudi, da ni naključje, da je edini italijanski vrhunski dolgoprogaš, Salvatore An tiho, po rodu iz Sicilije in morfološko tako presenetljivo podoben severnoafriškim tekačem. Med drugim so v petek Afričani iz črne Afrike zmagali tudi med ženska- | mi: neznana Derartu Tolu iz Etiopije je osmešila vse nasprotnice na 10.000 metrov. Če sedaj v atletiki zmagujejo tudi afriške ženske, ki po tamkajšnjih običajih se z atletiko (in športom) sploh ne bi smele ukvarjati, potem , res mi belci nimamo kaj iskati. Ver- ! jetno bodov bodoče atletiko razdelili j v dve kategoriji: za Afričane in ostale: ! edino tako bo ta mogoče ostala zani- ' miva- SERGIO TAVČAR V Barceloni je veliko oboroženih mož (enega od teh vidimo na sliki AP), za varnost pa v velikem številu skrbijo tudi ženske Stefanel vabi v Trst obetavnega Gugliotto Pri OK Valprapor se pripravljajo za nastop v C-l ligi Za uvod proti Maniagu Danes naj bi v Trst prispel ameriški košarkar, ki bo v prihodnji sezoni skoraj zanesljivo v vrstah prvoligaša Stefanela zamenjal Larryja Middletona. Kot znano si ta prizadeva najti mesto v NBA ligi, čeprav se mu pogodba v Trstu še ni iztekla. Zato so se v vodstvu tržaškega kluba hitro organizirali, da bi »zamašili« nastalo vrzel v igralskem kadru. Kaže, da uspešno. Trindvaj setletni belopolti Tom Gugliotta iz države North Carolina je sicer še mlad, a že dokaj uveljavljen košarkar. V minuli sezoni je bil imenovan za najboljšega igralca ameriške lige ACC (Atlantic Coast Conference), v kateri je imel povprečje 22,5 točke in 9,8 skokov na tekmo. To je spodbudilo moštvo NBA lige Washington, da ga je na letošnjem »draftu« ameriških profesionalcev izbralo že v prvem krogu s številko šest. Gugliotta, čigar priimik razodeva italijansko poreklo, je visok 205 cm, Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT Sežana -Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Mon-tecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel,-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG lahko pa igra tudi na nekaterih zunanjih pozicijah, a seveda tudi pod košema. Sodeč po tonu Stefanelove-ga komunikeja ne bi smelo biti dvomov, da je Tanjevič že našel človeka, ki naj bi povsem zadostil potrebam njegove ekipe. Vprašanje je le, ali bosta igralec in društvo našla tudi skupen jezik glede finančne plati dogovora. Kakorkoli že, vest o prihodu Gug-liotte v Trst se je naglo razširila po vsej Italiji. Ocenjujejo, da bi šlo za senzacionalen nakup, saj gre za obetavnega igralca in ne za kakega odpadnika iz NBA lige. Klub Was-hington ga ni zadržal samo zato, ker mu zaradi omejenega budgeta ne more nuditi ustrezne pogodbe. Po nekaterih trditvah pa naj bi bil Stefanel pripravljen odšteti za triletno pogodbo pet milijard lir. Namigujejo tudi na možnost, da bi Gugliotta po treh letih pridobil italijansko državljanstvo. »Nakupa« Stabileja so že fotografirali v dresu Valprapora Zamejsko moško odbojko bo v prihodnji sezoni na najvišji možni ravni s svojo člansko ekipo zastopal Odbojkarski klub Valprapor. Kot znano so valpraporovci v minuli sezoni osvojili drugo mesto v deželni C-2 ligi, kar jim daje možnost, da se letos preizkusijo v višjem državnem tretjeligaškem prvenstvu. Za to naše goriško društvo nastopanje v C-l ligi ni popolna novost, pred leti pa je bila podobno izkušnja žal kratkotrajna. Zato so v klubu že med lansko sezono in tudi po njej zastavili vse sile, da bi se tokrat v tako zahtevnem prvenstvu ne pojavili kot muha enodnevnica, ampak da bi se na tej ravni tudi utrdili, za kar jim menda ne manjka pogojev, saj razpolagajo z mlado in perspektivno ekipo ter bogatim naraščajem. Največ sil v tem času (poleg pridobivanju prepotrebnih finančnih sredstev, ki jih ni nikoli dovolj) namenjajo kadrovski utrditvi. Veliko pridobitev predstavlja za društvo trener Vojko Jakopič, ki ga pri nas poznamo kot dolgoletnega trenerja 01ympie, zdaj pa bo pri OK Valprapor skrbel za mlade. Kolesarstvo: 6. dirka za svetovni pokal Uspeh Mehičana Alcale SAN SEBASTIAN — Mehiški kolesar Raul Alcala je zmagovalec tradicionalne španske dirke po San Sebasti-anu. Dirke je veljala kot šesta preizkušnja za kolesarski svetovni pokal. Na drugo mesto se je z zaostankom 1:12 uvrstil Italijan Claudio Chiappucci, ki je na cilj privozil skupaj z Nizozemcem Bouwmansom, Rusom Konjčevom in Belgijcem Rosenom. Glavnina je imela 26 sekund zaostanka, zmagovalec toura Indurain pa je odstopil. Na skupni lestvici pokala vodi Nemec Ludwig (101 točka) pred Belgijcem Museeuwom (74 točk). Pro Tolmezzu grozi zaprtje Zgodba karnijskega nogometnega kluba Pro Tol-mezzo je res zanimiva. Kaže, da nima finančnih težav (sponsorizira ga neka banka), razpolaga z dvema občinskima igriščema, šteje večk kot 140 aktivnih nogometašev, članov in mladincev vseh kategorij, a mu kljub temu grozi zaprtje, ker ga ni nihče pripravljen voditi. Posegla je sama Občina z županom Tondom na čelu, a tudi izredna občinska seja ni obrodila konkretnih rezultatov. Športne funkcionarje še naprej iščejo... Jadranovi košarkarji od jutri spet na delu Za Jadranove košarkarje, ki bodo v tej sezoni nastopili v B ligi, so se počitnice končale. Že jutri bodo namreč naši košarkarji začeli s pripravami za to sezono, ki bo še kako naporna, in to ne samo zardi višjega rang tekmovanja kot lani, temveč tudi zaradi številnih in dolgih potovanj (celo v Teramo, Ascoli Pičeno, San Marino itd.). Jadranovci (tako člani kot mladinci) bodo začeli priprave jutri ob 19. uriv telovadnici Doma Ervatti pod vodstvom trenerja Janeza Drvariča ter pomočnika Stojana Kafola. Mladi košarkarji jutri v Poreč Skupina 15 mladih košarkarjev bo jutri potovala na tečaj v Poreč, ki ga prireja SZ Jadran ob sodelovanju KK Poreč. Odhod tečajnikov v Poreč bo jutri ob 14. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Tečaj pa se bo končal v ponedeljek, 17. t.m. Društvo si je tudi prizadevalo okrepiti člansko vrsto, vendar pa ne prekomerno, kajti vodstvo in potrjeni trener Zamo popolnoma zaupajo fantom, ki so tako uspešno branili društvene barve v minuli sezoni. V vrste Valprapora je vsekakor prestopil izkušeni Mauri-zio Stabile (letnik 1957), ki bo nadomestil tržiškega dvometraša Palina. Stabile, ki je igralsko dozorel v Villi Vicentini, je v minuli sezoni igral v B-2 ligi s tržaškim klubom Ferroallu-minio in ga bržkone lahko imamo za enega najboljših odbojkarjev iz naše dežele, kar jih ne igra pri videmske# B-l ligašu VBU. K Valpraporu sta prestopila tudi mlada upa Rigonato iz Ronk in Pupulin iz Gorice. Članska ekipa bo s pripravami na novo sezono pričela 24. avgusta, po iz: teku lanske sezone pa so se nekateri igralci v novem društvenem trim kabinetu v štandreški telovadnici preizkusili v vajah z utežmi. Odbojkarska zveza je tudi že sestavila koledar srečanj v C-l ligi. Prvo kolo bo v soboto, 31. oktobra, Valprapor pa se bo na domačih tleh pomeril z ekipo Calcestruzzo Zillo iz Maniaga pri Pordenonu. V C skupini C-l lige bodo pole0 OK Valprapor sodelovala sledeča društva: S. Giustina BL, Noventa PD Petrarca PD, Mogliano TV, Riviera VE, Mussolente VI, Montecchio YL Schio VI, CUS Trst, ASFJR Čedad, Vi' vil UD, Maniago PN in Copta Cucin6 Pordenone. | obvestila ] SK DEVIN prireja danes, 8., in jutri, 9. t. h1" sagro v Zgoniku. Vabljeni! TPK SIRENA obvešča, da bo danes, 8. in jutri, “• t.m. društveni praznik (»karamala' da«) od 19. ure dalje. TPK SIRENA organizira tečaj surfa od 17. do »}' avgusta. Informacije in vpisovati® en teden prej na sedežu društva. M1' ramarski drevored 32, tel. 422696. ZSŠDI , obvešča, da bo urad v Trstu do 21’ avgusta odprt od 8.30 do 13.00. SZ JADRAN obvešča vse udeležence košararsk6' ga tečaja v Poreču, ki bo od 10. 17. t.m., da bo odhod v Poreč v Pot>ej deljek, 10. t.m. ob 14. uri izpr® Prosvetnega doma na Opčinah.