8554 AA
60100200
0 S R E D M J A K N J11NIC A
P ... P a 1 2 o
66001 KOPER
Cena 500 lir
DNEVNIK
Leto XXXVIII. Št. 169 (11.297)
TRST, četrtek, 12. avgusta 1982
»Oovuf nr/fPNEVN-LK j® -zače! izha'atl v Jrstu ls- 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. ■—	norenji ireousi. od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
NOVI MANDATAR JE ZAČEL POSVETOVANJA S POLITIČNIMI SILAMI
Spadolini sprejel s pridržkom mandat za sestavo nove vlade
Naloga poverjenega predsednika ni lahka, saj bo moral uskladiti zelo različna stališča
*,bS | ^ol je bilo pričakovati, je predsednik republike poveril
, ““SkeniU SCllUt ftrill Suailoliniin man/loi «a olKiorn MAKA vrl#
__	_	re-
^Mdolin* ■ n'U s,!na,oriu Spadoliniju mandat za sestavo nove vlade. prei 1k°t je že ustaljena praksa, mandat sprejet s pridržkom. Naj-kateri i namre<:' posvetoval z drugimi političnimi silami, da ugotovi, ®bok n>, r’ v katerem se lahko giba. Pertini mu je baje poveril zelo * Velll- " ,ak° 4» bi v teoriji Spadolini lahko Iskal izhod iz krize ®on»osti za uspeh,
** tri r?u? m ?redi°8i, ki jih je bilo dosedaj slišati. Gre v glavnem tSaki .j fne možnosti, ki so vse po svoje izvedljive, obenem pa proti sb<uike v— obstajaj? pomisleki. Predvsem je tu stališče socialistične koalicij’ c ^koristila spodrsljaj vlade in sprožila krizo petstranske "etn .ij’ Socialisti trdijo, da sodelovanje v vladi, kjer je izdaja na dnevno, tu’ neraogoče in torej zahte--------------------
k4 ,i,.0renite spremembe. PSI skrat-Cfa..' Predčasne volitve, saj so pr6Drj-ln. "j^Sovi sodelavci trdno litVaL C^*d, da bi na morebitnih vo-io ,i„K.r.°. ' mnogo vec glasov kot »e p®,11' teta 1979. Z dejstvom, da bi Do 0i* na prihodnjih volitvah močni ftn.epi a> se strinjajo vsi politični Jf°yalci. ki predvidevajo, da ^socialistična stranka lahko po-Mnen; na ^5 odst. Socialisti sami so Zato”’	pridobili še kaj več.
so vsi ’a**st* vztrajno trdijo, da krij. Pologi, za rešitev vladne 1 10 jih je bilo do sedaj sliša-
Formica ni podpisal ^kona o financiranju ^toda za avtocest«
— finančni minister kona ’cf. hotel podpisati za-Dosou zadeva financiranje in n,ne^a 'sklada za avtoceste so n/81116, železnice. V zakon vnesli popravek, za dej 6®a orrnica sploh ni ve-stonU ,k! Prekinja sodne polo kn'- kl so v teku’ v izključiti ‘:st zakupnikov in družb, Če r!aJo v zakupu avtoceste, bi oj- zakon stopil v veljavo, °b 200 d° 400
>čni
,Lobijem,
ali, kot je rekel fi-
t&ln^tr^teister Formira, »pogreta
Jtrjfoj*! te omembe vreden predlog 'aičnih „ demokracije in manjših l*i<knie ■ ank’ ki 80 Proti razpustu *šgovap-ln- Predčasnim volitvam ter Natika n'ii')0 Ponovno sestavo pet-prir,,. ,, vlade in so najbrž za-S°PustiHav,ieni socialistom tudi kaj dal, tu • 9e Mita je jasno pove-Pieniig ,'’,°nlve najbrž ne bi spre-Paj-iam ka°ve kaj: razmerje sil v ko, ^ ntu bi najbrž ostalo ena-
h Ustijo TfbV-Se P61'®01 Problemi, "irska u .ltall3o. predvsem gospo-Kriza, medtem še zaostrili.
Zato demokristjani, ki so Pertiniju predlagali Spadolinijevo ime, podpirajo njegova prizadevanja, če bi se odločil za ponovno sestavo pet-strankarske koalicije. Petstrankarska vlada ima seveda tudi svoje nasprotnike: predvsem bi jo bilo nemogoče sestaviti, če se socialisti z njo ne bi strinjali, proti njej pa so tudi komunisti, ki zahtevajo drugačno vlado, vlado, ki naj bi se razlikovala od dosedanjih.
In tukaj smo pri tretjem pred logu: komunistično vodstvo, ki se je sestalo, preden |t Berlinguer odšel na posvetovanja s Perunijem. .je izglasovalo-dokument, ki vsebuje komunistični predlog za premo stitev politične krize v Italiji. Pred log spominja na »vlado izvedencev*, ki jo je lani zagovarjal republikanski predsednik Visentini, ki pa ga niti sama republikanska stranka ni podprla. Komunisti predlagajo, naj predsednik sestavi vlado iz osebnosti, ki bi dajale gotova jamstva o, svoji sposobnosti, poštenosti in u-gledu. Spadolini ne bi smel kloniti pritisku strankarskih vrhov in bi moral sestaviti vlado ki oi lahko ostala na oblasti do konca zakonodajne dobe. Taka vlada bi lahko računala ua vzdržanje komunistične partije, bi pa naletela spet na odpor pri socialistih. Pri tem <c vpra sanje ali bi komun sti lahko podprli tako vlado, proti kateri bi se izrekli socialisti, potem ko so da j ’ časa zagovarjali nujnost zbKžanja med o-bema največjima italijanskima levičarskima strankama
Medtem pa je mandatar Spadolini že začel s svojimi posvetovanji. Sinoči je najprej sprejel delegacijo krščanske demokracije ki jo :e spet vodil tajnik De Mita. zatem pa delegacijo komunistične partije, na čelu katere .je bil Enrico Berlinguer. Posvetovanja bo nadaljeval danes zjutraj, ko bodo na vrsti ostale do titične stranke, predvsem socialisti.
De Mita ob koncu pogovora s Spadolinijem ni dal nobene cosebne izjave, potrdil je le. da demokrist-
jani izražajo svojo podporo pred redniku vlade in da se bo danes sestalo demokristjansko vodstvo, da prouči politični položaj. V vidu se je vodstva je De Mita včeraj imel dališe pogovore s tajniki drugih po liričnih strank Zanoneiem, Longom Biasinijem in Craxijem.
Kaj pride novega po sestanku s Spadolinijem niso povedali niti komunisti. Berlinguer je dejal da so orisali mandatarju svoj predme za preprečitev predčasnih volitev in za zagotovitev redneea poteka zakonodajne dobe. Po mnenju KPI je njen predlog vnesel nekaj novega v po lirični položaj, sedaj pa je na drugih strankah, da se o tem pred logu izrečejo.
RIM — Po predvčerajšnjem pad cu, dolar včeraj le za las ni dosegel ponedeljkovega rekorda 1411 lir. Ob zaključku borznih operacij je bil namreč včeraj vreden 1408 lir.
KONČAN OBISK ČLANA PREDSEDSTVA SFRJ MIJATOVICA V BAGDADU
Iraška vlada bo upoštevala voljo večine o bližnjem vrbu neuvrščenih
Mijatovič poudaril pomen in vlogo gibanja neuvrščenih za ohranitev miru v svetu, še zlasti v sedanjem težkem obdobju
OHRID — Član predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič se je včeraj vrnil z delovnega in prijateljskega obiska v Iraku. Skupaj z njim so se vrnili zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov in njuni sodelavci. Cvijetin Mijatovič je v Iraku imel izčrpne pogovore s predsednikom Sadamom Huseinom in podpredsednikom Tahom Mo-
hidinora Maarufom, medtem ko se r-----:---—:—r
je'Mojsov sešel s podpredsednikom <<podnobenimi pogoji* ne bo vzrok,
. .	vzaram Ir a toro <T a Kr* nncln rm ragna.
Pertini je nalogo, da sestavi novo vlado poverili Spadoliniju (AP)
vlade Tarikom Azizom.
Med posvetovanji je dal Irak nekatere predloge, ki izvirajo iz prepričanja Bagdada, da se najširšim interesom gibanja neuvrščenih ne morejo In ne smejo upirati posamezni interesi njegovih članic. Izhajajoč iz tega je Sadam Husein med drugim rekel, da je Irak »popolnoma* izpolnil obveznosti glede priprav za konferenco, ker so v Havani pred tremi leti Bagdad določili za gostitelja sedme konference voditeljev držav ali vlad neuvrščenih. Toda. kot je poudaril Husein, je Bagdad vedno poudarjal, da je za delo takega srečanja nujna zagotovitev ugodnega vzdušja, da bi bila konferenca uspešna in da bi gibanje okrepilo enotnost. V tej zvezi je izrecno poudaril, da Irak
zaradi katerega bo prišlo do razcepitve gibanja.
Sadam Husein je rekel: »Irak ne vztraja na konferenci v Bagdadu. V nekatere neuvrščene države sme poslali odposlance, da bi o tem izmenjali mnenja in predlagali, da bi bila sedma konferenca v Nevv Delhiju. če bi to sprejela Indija. Irak sprejema vsak kraj, za katerega bi ocenili, da je v interesu neuvrščenosti.
Če bo to Teheran bo Irak tudi tam sodeloval. Irak je zaradi tega pozval, da bi bil 2. septembra v Bagdadu že napovedani sestanek zunanjih ministrov, ki bi imeli pooblastila Svojih predsednikov, da sprejmejo dokončno odločitev o sed mi konferenci. Spoštovali bomo od ločitev večina in ministrske resolu-
VSE KAŽE, RA SE LIBANONSKA KRIZA NAPOSLED^ IZTEKA
Habibu je uspelo prepričati izraelsko vlado Sedem arabskih držav bo sprejelo Palestince
Gre za Sirijo, Tunizijo, Sudan, Jordanijo, Irak ter Severni in Južni Jemen - Podrobnosti v zvezi s posegom mirovnih sil - Izraelci še naprej bombardirajo Bejrut
BEJRUT. TEL AVIV - Vse kaže, da je umik palestinskih borcev iz zahodnega Bejruta le še vprašanje dni. Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod -Habib je včeraj v Jeruzalemu izročil izraelskemu premieru Beginu seznam držav, ki so pripravljene sprejeti pripadnike PLO po njihovi evakuaciji iz oblegane libanonske prestolnice. Med temi je tudi Sirija, ki je še pred nedavnim odrekala gostoljubnost Palestincem, češ da je njihovo me sto v Palestini. Sinoči pa so iz Damaska nepričakovano sporočili, da bodo tamkajšnje oblasti ponudile zatočišče vsem gverilcem, ki si to želijo. Ostali pripadniki PLO pa bodo odšli v Tunizijo. Sudan, Jordanijo Irak ter Severni in Južni Je-
"iiiiiiuiii iiiiiniMiiiimiiiiiiMiniiiiiniiiiiiit milili iu>a ■iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiTiiimtiimiiiiimiMntiiiiimiiiiiimiiiiioiiattiiiiiiiisraiiiititiiiiiiiiin
V ZAPORU NAJSTROŽJE VARNOSTI V NOVARI
ČRNI MORILEC CONCUTELLI UBIL
neofašista carmina palladina
h
urjenega so aretirali aprila letos v zvezi s pokolom na bolonjski postaji
asističiii morilec ertuigi Concutclli
"“•"•■lin,,,,,
NOV ARA — črni terorist Pierlui-gi Concutelli, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora sodnika Occorsia, je v zaporu najstrožje varnosti v Novari ubil neofašista Carmina Palladina, na enak način kot je aprila lani ubil Ermanna Buz-zija, edino pričo pokola na Trgu della Loggia v Bergamu.
Palladina je Concutelli ubil že včeraj med uro »sprehoda* po zaporniškem dvorišču. Kot Buzzija je tudi Palladina najprej zvabil v »kot smrti*, kot pravijo zaporniki delu dvorišča, ki je skrit očem paznikov, in ga zadavil z najlonsko vrvico, ki jo je zategoval z leseno deščico. Vrvico pa si je priskrbel z odbojkarske mreže.
"•■iiiiiumhiii,iiiiiihiii,,, iihipihiii m,m,,n,iHiniiiiiiiiuiiiiiiiiiu,,m,„1111111,11,1,1
Skesani teroristi obsojajo r^sodbo sodišča v Bergamu
v^teiškju'1 -T ^est najbolj znanih skesanih teroristov različnih pre-Jj: ki So <<lcteologij» od rdečih brigad in Prime linee do Ordine nuo-Du Svojirr/a*1rti v zaporu najstrožje varnosti v Alessandrii, so izro-^otnega odvetnikom pismo, v katerem obsojajo nedavno razsodbo •k> ** Pisn-i -8Ča iz BerSama Proti skupini skesanih teroristov.
5t Povzin,-.;? iasno izhaja zagrenjenost skesancev do posledic, ki jih sit 8 raz8°dba iz Bergama tudi za njihovo bodočnost. V bi-Gi ^6 nuS*anci iz zapora v Alessandrii bojijo, da ne bo več nihče dv e tega ,av’ jih predvideva zakon 304 o skesanih teroristih, ko tetih zako!la so skesanci zapisali: «Parlament je 22. maja po ► v in v. mučnih razprav in po zaslugi sodnikov, politikov, pravni-di' resen n0S-1'-'-1 s*' z vehko večino odobril več norm, ki so bile Z4iton , Političen odgovor prevratništvu*. Po njihovem mnenju pa W «moon*v samo za zadušitev oboroženega boja, temveč bi mo-1 ponovno vključevanje v družbo vseh tistih, ki so se e. °dvetl?i!’-0ženemu hoju.
-''dl) a..,1151 Peeija in Sandala pa so še pristavili, da so v Ber-
jij v SodnV v‘J4* m oanuuia pa su ue piibuiviii,
*p?*0vinsli: ' °tesodili skesance na enake kazni, kot so jih sprejeli j. v°ditelji rdečih brigad Renato Curcio, Alberto France-*° v sodni dvorani povzdigovali umor Alda Mora.
Kot pri Buzzijevem umoru je tudi tokrat Concutelli izjavil, da je maščeval »camerata*, tokrat neofašista Giorgia Valeja, ki je v timu napravil samomor, da ne bi padel v roke karabinjerjem. Seveda je to le običajna pretveza, ki nima nobene podlage. Bolj je verjetno, da je tudi Palladino podobno kot Buzzi izrazil pripravljenost na sodelovanje s preiskovalci in mu je zato Concutelli za vedno zamašil usta.
35-letni Carmine Palladino je bil v zaporu od aprila letos, ko so ga aretirali po nalogu sodnikov, !i vodijo preiskavo o bolonjskem pokolu. V Novaro pa so ga premestili 31. julija. Na dvorišču, kjer ie Concutelli zadavi] Palladina, je bilo 12 zapornikov, med katerimi samo eden »navaden*, vsi drugi pa neofašisti. Seveda ni nihče opazil zločina.
V zaporu so taikoj sprožili preiskavo, ki bi morala ugotoviti, ali je bila izvedena prava smrtna obsodba, ki so jo izrekli iz bojazni, da bi Palladino spregovoril, ali pa »navadna poravnava odprtih računov*. Vsekakor je v zaporih najstrožje varnosti vse preveč takih zločinov, ki spravljajo s sveta dragocene priče. Palladino je že sedma žrtev iz vrst teroristov, ki so ga umorili v manj kot treh letih.
men. V seznamu ni Egipta, ki je borce pripravljen 'prejeti »sati*; v okviru globalne rešitve palestinskega vprašanja*. Skupno naj bi Bejrut zapustilo osem do dev^ tisoč gverilcev.
Ob koncu tlabibovega srečanja z Beginom in njegovimi sodelavci je glasnik izraelske vlade izjavil, da .je prišlo v pogovorih do »pomenljivih* novosti. Osvetliti bo sicer treba še nekatere podrobnosti, ki pa naj bi ne bile bistvenega pomena.
Z določitvijo držav, ki bodo spre jele Palestince, .je Habib odpravil eno izmed temeljnih težav, ki je še ovirala dosego sporazuma in na katero so se Izraelci sklicevali, da bi lahko opravičili neusmiljene bombardiranje Bejruta in izražal: dvom, da se bodo Palestinci zagotovo u maknili. Odprti ostajata še dve vprašanji: spisek z imeni gverilcev in vloga mednarodnih mirovnih sil. Slednje je najbrž najbolj pereče, Beginova vlada nasprotuje prisotnosti francoskih enot, za katere v Tel Avivu menijo da so preveč naklonjene Arabcem in Palestincem. Tudi v Washingtonu nejevoljno sprejemajo povratek Francozov na bliž-njevzhodno prizorišče, iz Katerega so hili že več desetletij odsotni. Izraelci vztrajajo, da mora varnost civilnega prebivalstva zagotoviti li banonska vojska. Ni izključeno, da bo Begin pristal na kompromis istočasno z umikorr. prvih Palestincev bi se v Bejrutu nastanila manjša enota italijanskih bersal.jer-jev. Kakorkoli že. jasno je, da gre pravzaprav za podrobnosti, kj ne b’ smele povzročati novih preglavic.
Kljub temu je izraelsko 'etalstvo tudi včeraj z nezmanjšano »strino bombardiralo zahodni Bejrut ob krepki podpori topništva, Glavni boji so se odvijali na območju pa lesunskega begunskega tahorišča Burž el Baražue. Izraelsko vojaško poveljstvo trdi, da se v taborišču nahajajo le še gverilci, ne Da tudi civilisti.
CAGLL4R1 — Na brzcu »Freccia Sarda*, ki povezuje Cagliari s Sas-sari.jem, so po anonimnem telefon skem pozivu odkrili 5 kilogramov trotila. Neznanec, ki je obvestil policijo. .je zahteval zaprtje sekcije «Fornelli* zapora na Asinari. kjer se trenutno nahaja zaprt Raffaele Cutolo s tremi vidnimi predstavniki kamore.
ANKARA - V 67 turških pokraji nah so včeraj preklicali policijsko uro, ki so jo bili uvedli po državnem udaru 12. septembra 1980.
Iz obleganega mesta se u«edtem nadaljuje beg prebivalstva v var-'he.iši vzhodni del prestolnice Skozi prehode, ki jih nadzorujejo falan-gisti pa morejo le najpremožnejše družine. Za ostale se drama še ni iztekla, saj še naprej hirajo v zahodnem Bejrutu, ki ne nudi več nobenih za življenje sprejemljivih razmer.
Izraeisko letalstvo je včeraj uničilo tudi neko sirsko raketno baterijo v dolini Beka. Glavna skrb o pazovaleev je v tem. da Izraelci ne bi izkoristili teh zadnjih ur pred sklenitvijo sporazuma za nove množične pokole voiakcv in civilistov
Rešitev libanonske krize Da ne bo trajno prispevala k oomiritvi razmer na Bližnjem vzhodu. Tega se zaveda tudi generalni sekretar OZN
De Cuellar, ki je izjavil, da je treba nujno najti globalno rešitev, po možnosti v okviru OZN kjer so vse zainteresirane strani primemo za stopane.
Nilde Jotti o Libanonu
RIM — Predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti je zavrnila vabilo predsednika izraelskega parla menta Sasidora, naj obišče libanonska območja, ki jih je zasedla izraelska vojska, da bi »se seznanila s stvarnim položajem*. V odg» var Sasidoru je Jottijeva med drugim dejala: »Mislim, da me ne mo rete prišteti med sovražnike Izraela
in niti med »lepe dušice* Zahoda, ki naj bi bile žrtve odvratne in 'nevarne propagande, če invazije ne sprejemam kot načelo za vzpostavitev suverenosti in celovitosti Li banona in njegove vlade, kot sami pišete v vašem vabilu.* Jottijeva pa se med drugim tudi sprašuje, ali upravičeno kritizirani zasedbi Afganistana in Kampučije ne izvirata iz iste logike, ki jo želijo Izraelci vsiliti drugim. Nazadnje je predsednica poslanske zbornice o-pozorila, da se je italijanski par lament izrekel za spoštovanje resolucij OZN, ki zahtevajo umik izraelske vojske ter, da je skupščina v Montecitoriu obenem prepričana, da je pravica Palestincev do lastne države temeljni pogoj za dosego miru na Bližnjem vzhodu.
Voditelj PLO Jaser Arafat pozdravlja oddelek palestinskih borcev v zaliodnvm Bejrutu (Telefbto AP)
MEDTEM KO »NUOVO BANCO AMBROSIANO* PRODAJA SVOJE PARTECIPACIJE
Začel se je postopek za izročitev Carbonija
LUGANO, MILAN, BRUSELJ - Italijanska zahteva po izročitvi italijanskemu sodstvu podjetnika Flavia Carbonija, ki je sedaj v zaporu v Luganu, je prispela v roke švicarskega sodnika Carle Timbal - Del Pcn-te že predvčerajšnjim zvečer. Včeraj zjutraj sta dva žandarja pripeljala Carbonija pred sodnika, toda prizadeti ni mogel, ali ni hote) podati nobene izjave časnikarjem. Zasliševanje se je zaključilo ob 18. uri, danes zjutraj pa se bo nadaljevalo do zaključka.
Ko je prišel iz sodnikovega urada, je Car boni dejal, da bo rade volje odgovarjal tudi na vprašanja italijanskih sodnikov, ki bodo prišli v Lugano in ki jih bodo obtožencu po sredovali švicarski sodniki. Od zahtev italijanskih sodnikov se ena nanaša na sodnika DeHOssa (zaslišanje bo verjetno na koncu postopka o ekstradiciji) druga pa na sodišče v Perugii (afera Vitalone). Slednja bo prav
gotovo 20. avgusta. Carboni je prišel iz sod nikovega urada dokaj nasmejan in prepričan, da švicarske oblasti ne bodo dovolile izročitve italijanskim oblastem. Tega mnenja je bil tudi njegov švicarski zagovornik odv. Gabriello Patocchi. V resnici je italijanski zahtevek zasnovan samo na ponarejanju do kumentov, ker vsi ostali Car boni jevi »prekrški* niso pomembni za švicarsko justico.
Po zaključku preiskave v Luganu bo sod nik poslal akte v Bern. na zvezni urad za pravosodje in policijo, ki bo odločal o ekstra diciji. Samo v primeru priziva obtoženčevili zagovornikov bi končno odločalo zvezno sodi šče v Lausanni.
Medtem ko se sodnijske oblasti trudijo, da bi osvetlile temno preteklost Calvija in njegovega pomagača Carbonija, pa živijenje nekdanje banke «Ambrosiano* še vedno utripa, čeprav gre tako rekoč za izdihljaje. Mi-
lansko civilno sodišče je sklenilo, da bo 19. avgusta razprava, ki naj bi uradno potrdila stečaj starega »Banca*. Formalno zahtevo v tem smislu so že postavili komisarji, ki jih je imenovala Banca dTtalia.
Včeraj zjutraj se je prvič sestal upravni svet nove bančne ustanove »Nuovo Banco Ambro6iano*. Upravni svet je napovedal, da se bo odrekel raznim sodelovanjem pri drugih družbah, ki niso v skladu z zakonom (tu je mišljena finančna družba »Centrale*, zavarovalnica Toro itd.). Nadalje je svet razpravljal o povišanju kapitala od 1,8 milijarde lir na 600 milijard lir ter še naknadno zvišanje v korist starih delničarjev
V Bruslju so se sestali upniki »Banca Ambrosiano Oversea* iz Nassaua na Baham-skih otokih. Upniki želijo najti pot do likvidacije «Banca», ki bi jim omogočila vrnitev kreditov.
ci.ie. Naš cilj je zagotoviti pravo vzdušje za potek sedme konference čim prej je mogoče*.
Cvijetin Mijatovič je pred odhodom iz Bagdada dal izjavo za a-genciji Tanjug in INA: »Za pogovore kot tudi za naše celotne odnose .je značilna velika pouobnost stališč do vseh najpomembnejših mednarodnih vprašanj ter skupna privrženost načelom in ciljem politike neuvrščenost. Skupni interes .je, da neuvrščenost v tem težkem trenutku mednarodnih odnosov nadaljuje prispevek k reševanju najpomembnejših mednarodnih vprašanj in ohranitvi miru v svetu.
Pogovori so tudi pokazali, da gibanje neuvrščenih kljub vsem pro-
Indija pripravljena gostiti vrh neuvrščenih
NEVV DELHI — Indija je pristala, da bo gostitelj sedme vrhunske konference neuvrščenih držav, do katere bi moglo sprva priti v Bagdadu. Nevv Delhi naj bi zamenjal iraško glavno mesto samo v primeru, če se bodo s to spremembo strinjale vse članice gibanja ne uvrščenih, o čemer naj bi odločali na eni izmed prihodnjih srečanjih zunanjih ministrov članic.
Svojo pripravljenost je Indija že sporočila iraškemu predsedniku Sadatu Huseinu, ki je pred nedavnim v pismu, ki ga je bil naslovil indijski ministrski predsednici Indiri Gandhi, dejal, da Irak ne more izpolniti svoje obveze zaradi vojne z Iranom.
Glasnik indijske vlade ni povedal, kdaj naj bi v Nevv Del-liiju organizirali »vrh* neuvrščenih, a opazovalci menijo, da je za to potrebnih najmanj šest mesecev priprav.
blemom kaže in bo kazalo svojo vitalnost in pomen ter veliko vlogo pri reševanju hudih mednarodnih problemov, ki imajo v zadnjem času dramatičen značaj. Prepričani smo tudi. da bo gibanje neuvrščenosti pokazalo enotnost in da ne codo u-speli poskusi, da bi ga oslabili in razcepili.
Vodstvu in vladi Iraka izrekamo priznanje za modro in prožno stališče in njihova prizadevanja za končanje vojne z Tranom in za uspešen dogovor o poteku konference. Cenimo prizadevania v pripravah v prejšniem obdobju pri graditvi kongresne dvorane, spremljevalnih in vseh drugih objektov, tri bodo Bagdadu tudi v prihodnje služili z* pomembne sestanke neuvrščenih in drugih držav in ga dodatno uveljavili kot središče za organiziranje pomembnih se»*ankov mednarodne skupnosti.* (dd)
Sihajiuk na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD - Včeraj ,je v Beograd dopotoval predsednik Demo kratične Kampučije princ N,rodom Silianuk s sofrogo, ki se bo z dru gimi člani delegacije Demokratič ne Kampučije mudil v Jugoslaviji na prijateljskem obisku kot gost predsedstva SFRJ.
Program predvideva da se bosta predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič in predsednik Demokratične Kampučije princ Silia-Rufc pogovarjate na Ohridu
Princa Norodoma Sihanuka so na beograjskem letališču pričakali namestnik zveznega sekretarte za zunanje zadeve Mirko Ostojič s soprogo. ve'eposlanik SFRJ v Demokratični Kampučiji Mililo 1 omnar ter funkcionarji predsedstva SFRJ in zveznega sekretariata za zuna nje zadeve, (dd)
EGS poziva ZDA naj prekličejo tehnološki embargo
BRUSELJ, WASHINGTON - Evropska gospodarska skupnost je sinoči pismeno pozvala ZDA. naj prekličejo embargo tehnološke opreme v zvezi z gradnjo sibirskega plinovoda, ki ga je bila Reaganova administracija uvedla v okviru gospodarskih sankcij proti Sovjetski zvezi.
Tudi komisija za zunanje zadeva ameriškega predstavniškega doma .te odobrila podoben zakonski osnutek, ki ga je podprlo 22 med 33 delegati. Ameriški kongres namreč, v nasprotju z Reaganom, meni, da utegne embargo škodovati predvsem ZDA in njenim odnosom z evropskimi zavezniki.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KLJUB TEMU DA JE NJENA DEJAVNOST ZARADI POČITNIC V ZATIŠJU
Enotna sindikalna zveza stalno spremlja dogodke na krajevni in vsedržavni ravni
Problemi tovarne Bloch, industrijske krize, trgovskega sektorja in pristanišča Degrassi (CISL): predčasne volitve bi bile hud udarec za tržaško in goriško pokrajino
V	teh avgustovskih počitniških dneh si tudi predstavniki enotne sindikalne zveze lahko privoščijo nekaj oddiha; nerešenih problemov ne manjka, ne na krajevni in niti na vsedržavni ravni, dejstvo pa je, da je prav zaradi počitnic rešitev le-teh odložena na poznejši datum. Nekatere tovarne in podjetja so v tem obdobju zaprta, druga pa o-bratujejo z znižano zmogljivostjo. Ko se bo produktivna dejavnost z mesecem septembrom obnovila s polno paro. bo sindikalna zveza poklicana, da nadaljuje z bojem ob strani delavstva za uveljavljanje njegovih pravic.
Problemov torej ne manjka; če govorimo o onih splošnega značaja, nam je včeraj dejal pokrajinski tajnik CISL Degrassi, moramo najprej spregovoriti o vladni krizi; e-notna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL se je enotno izrekla proti sklicanju predčasnih volitev; z razpustom parlamenta se namreč ne bodo rešili številni odprti problemi, ki tarejo razne sektorje javnega in zasebnega življenja. Drugo vprašanje splošnega značaja, ki ga ima sindikalna zveza pred očmi v sedanjem trenutku je problem obnove delovnih pogodb; preko 10.000 zaposlenih (tako iz javnega kot zasebnega sektorja) namreč čaka že več kot deset mesecev, da bi se pogajanja začela in da bi se vprašanje pogodb končno le rešilo.
Tretji problem splošnega značaja, ki ga mora sindikalna zveza imeti pred očmi je vprašanje vlad nih protikriznih ukrepov, ki jih je federacija CGIL-CISL-UIL zelo o-stro ocenila. Po njenem mnenju so ti ukrepi s socialnega vidika krivični, ker žrtve, ki jih nalagajo prebivalstvu, niso bile enakomerno porazdeljene med raznimi družbenimi sloji, Sindikati so nadalje ob tej priložnosti poudarili, da se je vlada s temi protikriznimi ukrepi odpovedala tistim posegom za povišanje zaposlitvenih mest in investicij, medtem ko je ponovno potrdila restriktivno kreditno politiko; posledice tega bo, je še mnenje enotne sindikalne zveze, da se bosta recesija in brezposelnost še povečali.
V	zvezi z vladno krizo, predvsem pa razpustom parlamenta in s sklicanjem predčasnih volitev gre še dodati — kot je potrdil pokrajinski tajnik CISL — da bi v tem primeru tržaška in goeiška pokrajina izgubili okrog 320 milijard lir, ki so jima bile nakazane z zakopskim osnutkom štev. 546 «bis», to je s tistim ukrepom, ki predvideva nove naložbe za nadaljevanje obnovitvenih del v od potresa prizadeti Furlaniji, poleg tega pa v okviru posegov za vzpostavitev deželnega ravnovesja tudi 320 milijard lir za pokrajini. ki preživljata hudo gospodarsko krizo. Tržaški parlamentarci so vložili vse svoje moči, da bi v zakonski osnutek, ki ga je poslan-
ska zbornica že odobrila, vključili tudi to nakazilo, njihov trud pa bo zaman, če bo parlament razpuščen in sklicane predčasne volitve; da bi postal veljaven bi zakonski osnutek moral namreč odobriti tudi senat, česar pa zaradi vladne krize ni mogel storiti.
Med problemi krajevnega značaja pa je po besedah pokrajinskega tajnika CISL Degrassija na prvem mestu vprašanje industrijske krize z logično posledico občutnega zmanjšanja delovnih mest; ta vprašanja vzbujajo največjo zaskrbljenost sindikalnih predstavnikov, ki istočasno ne pozabljajo na probleme trgovskega sektorja, ki ga o-značuje le fiktivno blagostanje. Za rešitev vseh teh problemov bo zato potrebno resno soočanje s pristojnimi organi, sindikalna zveza pa s
tem v zvezi izraža željo, da bi pri reševanju le-teh imela «trdne» sogovornike, to je trdne uprave, ki bi znale izpeljati do konca sprejete obveze.
Sicer pa obstajajo še drugi odprti problemi: podjetje Bloch ima o-sebje, ki je v glavnem ženskega spola, še vedno v dopolnilni blagajni, kar pa je najbolj zaskrbljujoče je to, da gre za osebje, ki bo z veliko težavo lahko ponovno vključeno v delovno tržišče. Poleg tega ni v pokrajini nobene take industrijske dejavnosti, ki bi lahko zagotovila delovno mesto mladini z višješolsko in univerzitetno izobrazbo. Pri vsem tem ne gre pozabiti na probleme pristanišča, v katerem se nadaljujejo razčlenjene stavke u-službencev pristaniške ustanove in enotne pristaniške kompanije,
Počitnice v proseškem poletnem centru
:
NA POBUDO KRAJEVNE ZVEZE PARTIZANOV
V Bolj uncu se uspešno nadaljuje poletni partizanski praznik
Skupina 50 naših otrok preživlja te dni brezskrbne počitnice v poletnem centru na Proseku v družbi
vzgojiteljic in varušk
Poletni partizanski praznik v Bo-ljuncu uspeva v veselju in družabnosti. Prireditelji so z obiskom prav zadovoljni saj bi običajno sredi tedna ne pričakovali toliko ljudi, kajti vemo, da se tako mladi kot manj mladi za zabavo in oddih raje odločijo za konec tedna. Torkov večer je bil na partizanskem poletnem prazniku v Boljun-cu posvečen starodavni vaški tradiciji — pustu.' Ošemljeni veseljaki in otroci so se s konjsko vprego pripeljali na dvorišče gledališča France Prešeren, kjer se odvija praznik. Na kozlu pa je krepko vlekel na meh domači harmonikar. Šala je uspela, ob tem pa se nekateri tudi vprašujejo, koliko je umestno mešati pustno rajanje s partizanskim praznikom. Sicer želji po vedrem razpoloženju in takšna «matasti» kot pravijo v Boljuncu, ni mogoče ugovarjati. Prireditelji si pač prizadevajo, da bi bilo zabave in sproščenosti kar največ. Za ples so v torek kot tudi sinoči pridno pihali v svoje inštrumente Veseli godci. Ko so se godci oddihovali pa je ži-
.............................m................................................................n............................................................................................................................................................mn.....................................................................n
PO PODATKIH OSREDNJEGA URADA ZA STATISTIKO
Število zaposlenih v naši deželi se v zadnjih treh letih ni zmanjšalo
Štetje pa ne upošteva delavcev v dopolnilni blagajni - V Trstu je zaposlenih 95 tisoč oseb
Skupno število zaposlenih v naši deželi se v zadnjih treh letih ni zmanjšalo, kljub temu da preživljajo nekateri sektorji hudo krizo. To je najzanimivejši rezultat štetja delovne sile. ki ga opra\lja O-srednji zavod za statistiko v sede lovan ju z deželo Furlanijo Julijsko krajino. Ob tej na videz zadovoljivi ugotovitvi pa je treba takoj dodati, da se je število zaposlenih ohranilo na isti ravni kot v prejšnjin letih tudi zaradi množičnega poseganja po dopolnilni blagajni.
Raziskavo so opravili po sistemu vzorcev, vendar zasnovano zelo široko, saj so raziskovalci obiskali skoraj osem tisoč družin. Toda poglejmo številke.
Delovna sila v naši deželi .je leta 1981 znašala 494 tisoč enot. od teh 317 tisoč moških in 177 tisoč žensk, število zaposlenih pa znaša skupno 462 tisoč, od katerih 305 tisoč moških in 157 tisoč žensk-: Brezppsel nih in oseb, ki iščejo prvo zaposlitev, so našteli skoraj 19.000. Naj še dodamo, da se omenjene številke nanašajo na letna poprečja saj so v preteklem letu izvedli štiri štet ja. ki so dala nekoliko različne rezultate, in to ne samo zaradi si stema po vzorcih, ampak tudi za radi vpliva sezonskih del. tako da je v poletnih mesecih zaradi večje
Nove poti za priznanje diplom evropskih držav
Priznavanje tujih diplom je vprašanje, ki pri nas marsikoga zanima, ki pa ga ne gre omejevati izključno na našo krajevno seveda manjšinsko stvarnost. Precejšen absurd je, da evropske države, in seveda ne samo evropske, ljubosumno varujejo svoje študijske naslove in diplome in s tem ne priznavajo diplom iz drugih držav.
V	dobi vedno hitrejšega pretakanja informacij in univerzalizacije znanosti, ki je že zdaleč prerasla skrivnost alkimističnih delavcev, je široko priznavanje študijskih naslovov in diplom bolj potreba kot pa posledica, saj bi «zaprte meje» močno žaustavile nadaljnji razvoj znanosti in hkrati oddaljevale ljudi različnih držav in narodov, namesto, da bi jih zbliževale. 0
V	tem smislu so države, ki pripadajo evropski regiji podpisale posebno konvencijo o priznavanju di plom. Konvencijo je podpisala velika večina držav in med njimi sta tudi Italija in Jugoslavija. Italija je konvencijo že ratificirala in ji dala status državnega zakona s predsedniškim odlokom, ki je bil ob:avljen v Uradnem vestniku 4. junija letos.
Poleg osnovnih smernic konvencije, ki govorijo o mobilnosti študentov, znanstvenikov, raziskovalcev itd., so dokaj natančno izraženi čle ni o priznavanju tujih diplom, če prav bi bilo potrebno natančneje vedeti, kako nameravajo posamezne države aplicirati norme, v našem primeru bi morali vedeti, kako se bo bodoča italijanska vlada ravnala. V bistvu pa je že v konvenciji zapisano, da bi se morale posamezne države potruditi za sprejemanje tujih študentov v višje in visoke šole, to je na univerze, kar pomeni, da bi morali tujemu študentu priznati doslej opravljene študije. Ta ko bi morale države priznati znanstvenikom, raziskovalcem in učnim močem njihove naslove, da bi lahko le ti delali izven države, kjer so dosegli določen naslov. Isto bi moralo veljati tudi za razne poklice. Ob vsem tem bi seveda tuje diplome ne smele dajati previlegijev, ampak bi se morali tujci podrediti normam, ki veljajo za domače študente, znanstvenike, vršilce raznih poklicev itd. Znano je namreč, da imajo marsikje izpite za sprejem na univerzo. Za sprejem v določene službe, na primer profesorsko, obstojajo natečaji, za opravljanje določenih poklicev je treba opraviti
državni izpit itd. Vse te obveznosti bi morali tuji diplomiranci o-praviti enako kod domači.
Konvencija se zavzema za priznanje tujih diplom, hkrati pa dokaj obširno govori o večji povezanosti med posameznimi državami in njihovimi šolskimi in znanstvenimi inštitucijami, saj je treba posamezne naslove primerjati, potrebna je tudi takšna usmeritev študijev, da bi ustrezali čimširšemu prostoru itd. Znano je namreč, da obstajajo v državah podpisnicah različni študijski sistemi, sam doktorat pomeni različne študijske stopnje, vendar bi morale države težiti k večji koordinaciji.
Kaj lahko vse to konkretno pomeni za našo stvarnost, točneje za tiste naše študente, ki so študirali v tujini, v veliki večini v Jugoslaviji? Konvencija je bila podpisana tudi zato, da bi olajšala situacijo teh študentov, ki se vračajo v svojo državo s tujo diplomo, teoretično bi morala rešiti marsikatero njihovo zagato. Kako bo to praktično potekalo, pa bomo morali verjetno še videti, čeprav je konvencija lahko lep korak k rešitvi perečega vprašanja. V prvi vrsti konvencija razbija zaprto miselnost, ki je pri nas povzročila nemajhne in neupravičene težave marsikomu, ki je študiral izven Italije. Poleg tega se bomo lahko sklicevali na konvencijo tudi pri konkretnih primerih. V bistvu bi se morala težnja obrniti v odprtost in v priznanje veljavnosti študijev v tujih državah.
Novi varnostni signali na delovnih mestih
Podjetja se bodo morala prilagoditi normativi EGS v roku 180 dni
Z objavo v Uradnem listu je tudi v Italiji pred nekaj dnevi stopil v veljavo normativ, ki poenoti v vseh državah Evropske gospodarske skupnosti varnostne signale na de lovnih mestih. V roku 180 dni se bodo morala podjetja prilagoditi novi normativi, za kršitelje pa .je predvidena globa do pol milijona lir.
Signali za prepovedi bodo po novem rdeči in okrogli, signali za nevarnost rumeni in trikotni, signali za predpise in informacije plavi in okrogli, signali za prvo pomoč in reševanje pa zeleni in kvadratasti.
ga števila zaposlenih v turizmu, se zonski trgovini in v kmetijstvu znašala 473 tisoč enot.
Kot rečeno, se število zaposlenih v zadnjih treh letih ni bistve no spremenilo: leta 1980 so namreč našteli 463 tisoč zaposlenih, leta 1979 pa 462.000. Štetje pa seveda ne upošteva delavcev v dopolnilni bla gajni, ki jih uvršča med zaposlene. Zanimiv pa je podatek, da se je v omenjenem triletju zmanjšalo šte vilo zaposlenih v nekaterih sektor jih, kot v industrijskem in v gradbeništvu. povečalo pa se je število zaposlenih na področju storitev.
Porazdelitev delovne sile po po sameznih pokrajinah pa je bila lani naslednja. Pordenon 119.000 enot (24 odstotkov celotne deželne delovne moči), Videm 213.000 (43 odst.). Trst 103.000 (21 odstotkov) in Goriča 59.000 (T2"Odst.V.-Kar se tiče zaposlenih pa so podatki sledeči: Pordenop ll1 tisoč (24 odstotkov celotnega števila zaposlenih \ deželi), Videm 201 tisoč (44 odst.). Trst 95 tisoč (20 odst.) in Gorica 55 tisoč (12 odst.)
Nekoliko bolj zaskrbljujoče podatke kaže primerjava štetij januar ja lani in januarja letos. V začetku leta 1982 so namreč našteli skupno v deželi 449.000 zaposlenih in 23 tisoč brezposelnih ali takih, ki iščejo prvo zaposlitev. V primerjavi z januarjem lani se je torej število brezposelnih dvignilo za 4.000 enot, število zaposlenih pa padlo zn 12 tisoč. Padec števila zaposlenih so zabeležili predvsem v videmski in pordenonski pokrajini, povzročilo pa ga je v prvi vrsti zmanjšanje števila zaposlenih v kmetijstvu (4 tisoč manj) in v industriji. V tržaški in goriški pokrajini pa se .je število zaposlenih v obdobju januar 1981 - januar 1982 zmanjšalo skupno «samo» za tisoč enot (od 147.000 na 146.000). Pri tem gre še omeniti rahel padec zaposlenih v ter-
ciarnem sektorju na Goriškem, medtem ko so na Tržaškem na istem področju zabeležili rahel porast zaposlenih.
OBVESTILO
Cenjene bralce in naročnike obveščamo, da bomo v soboto, 14. t.m., zaradi velikošma-renskega praznika predčasno zaključili redakcijo Primorskega dnevnika. Zaradi tega bomo sprejemali zahvale, darove in prispevke, čestitke, oglase in druga obvestila najkasneje do 10. ure, osmrtnice pa do 14. ure.
Protestno gibanje gasilskih častnikov
Gasilski častniki iz vse dežele so sklenili, da se bodo iz protesta proti neustreznim normativnim in finančnim pogojem svoje kategorije vzdržali del, ki so jih za pre venci jo požarov običajno opravljali izven urnika. Mednje spadajo tehnični pregledi ogrevalnih naprav, preventivni nasveti in pogovori, itd. Sklep bo začel veljati prihodnjo nedeljo do nadaljnjega, oziroma do takrat, «ko bo notranje ministrstvo ustrezno priznalo,. 4glo, ;ki je v korist celotni skupnosti*. Tržaško pokrajinsko poveljstvo zato obvešča javnost, da od prihodnjega 15. avgusta ne jamči normalnega proceduralnega poteka za ukrepe pri prevenciji požarov, kot tudi ne sprejemanja strank, ki potrebujejo nasvetov pri tehničnih načrtih za prevencijo požarov .
• Zaradi težav pri prečkanju ceste zaradi gostega prometa je občina uvedla nov prehod za pešce v Ulici Canova na križišču z Ul. Foscolo.
PO NEDAVNIH UKREPIH DRŽAVNEGA SVETA
Od včeraj v Trstu dražje globe za različne prometne prekrške
Kljub globam pa ostaja še marsikatero vprašanje, ki zadeva promet, odprto
V primeru, da kdo te dni ni bral časopisov ali pa da jih ni dovolj pazljivo bral, naj zapišemo, da so v Trstu včeraj stopile v veljavo «maksiglobe». Gre za ukrep, ki znatno zvišuje ceno glob za nekatere prekrške v mestu.
Za nedovoljeno parairanje je treba odšteti najmanj 12.000 lir, za parkiranje na križišču ali v predorih 50.000 lir, za nespoštovanje se-mafora 25.000 lir, za vožnjo po ulicah, ki so zaprte za promet, 12.000 lir itd.
Našteli sm0 le nekatere najobičajnejše prekrške in ustrezne globe, pred dnevi smo namreč objavili popoten seznam.
No, ponovno opozorilo verjetno ne bo odveč, saj je včeraj marsikateri avtomobilist ostal presenečen, ko je moral slano plačati, čeprav je po sporočilih mestnih redarjev včerajšnji dan potekal v mejah vsakdanje norme. Ponekod so bili avtomobilisti previdnejši, drugje pa so vseeno tvegali globo. To velja seveda predvsem za parkiranje, ki je problem, ki ga globe nikakor ne rešujejo, saj je Trst glede na parkirišča prava mora. To se verjetno v teh dneh, ko je ogromno ljudi zapustilo mesto in šlo na počitnice, še ne pozna. Po počitnicah, ko se bo mesto ponovno napolnilo in bo promet veliko večji, pa bomo verjetno izvedeli za prave »učinke* novih glob. Tudi diskusija se bo o novih ukrepih še nadaljevala. Tu je že o-
DREVI V PROSTORIH PROSVETNEGA DOMA
Na Opčinah odprtje razstav S. Selakoviča in Poljakovih
Drevi ob 20.30 bodo odprli v prostorih SKD Tabor na Opčinah razstavi slikarja Sete Selakoviča Zadra ter Bogomile in Alberta Dolja-ka o kraški umetni obrti «Bor». Z odprtjem razstav se bo praktično začel letošnji Tabor, ki ga opensko društvo prireja ob velikem šmarnu.
Medtem ko sta nam domačina Do-ljaka že dobro znana in žanjeta s svojimi predmeti in izdelki veliko priznanj v obrtniških krogih, je zadrski slikar Sele Selakovič manj poznan med zamejsko javnostjo. Selakovič živi v Zadru, kjer poučuje na šoli Petra Preradoviča. Njegova razstavljavska dejavnost se je začela teta 1955, od tedaj pa neumorno dela in nadaljuje z razstavami do-
ma in tudi po drugih krajih Evrope. Tako je na primer razstavljal v Požarevcu, Pančevu, Zadru, Zagrebu, Zemunu, Beogradu, po Švedski, letos pa so bila njegova dela na ogled tudi v Bologni. Doslej je imel več kot 35 razstav, na katerih je razstavljal svoje akvarele, največ iz področja marine. S takimi akvareli se bo predstavil tudi na Opčinah.
Na odprtju bo najprej spregovoril Franko Vecchiet, sledil bo nastop čelista Iztoka Kodriča.
«Tabor 82» se bo začel jutri zvečer s plesom, v soboto in predvsem v nedeljo pa bo dosegel svoj višek z nastopom priznanega folklornega ansambla «Zadar»
menjeno vprašanje o pomanjkanju parkirišč. Mi bi dodali, da je potrebno korenitejše reševati tudi nekatere druge probleme, kot so na primer mopedi, vespe itd. s katerimi se marsikateri mladenič hudo ponesreči. Parkiranje na prepovedanem prostoru lahko povzroča zastoje in razne sitnosti, vratolomna vožnja po mestu z mopedom ali kakim drugim motornim vozilom pa
Tudi v nabrežinski občini od včeraj višje globe
Tudi v devinsko - nabrežinski občini se obetajo hudi čas’ za nepazljive ali nedisciplinirane voznike. Občinska uprava namreč sporoča, da so tudi v tej občini včeraj stopilPV' veljavo novi predpisi vsedržavnega značaja, ki predvidevajo občutno povišanje glob za4 prekrške prometnega zakona.
na žalost pogostokrat privede do smrti in to ljudi, ki so komaj dobri stopili na pot življenja.
Navedli smo te primer, ki jasno dokazuje, kako so problemi varne vožnje v mestu številni. Znano je namreč, da je na primer mopedistom težko priti «do živega*, ko kršijo prometna pravila, čeprav bi slana globa lahko marsikoga streznila. No, pred globo pa je potrebna vzgoja tako avtomobilistov kot vseh, ki se poslužujejo cest z vozili ali pa celo peš.
Vsa ta razmišljanja zahtevajo več prostora in lahko sežejo veliko dlje od ponovnega opozorila, da so od včeraj prometni prekrški dražji.
Sestanek na deželi o soškem vodovodu
Na sedežu deželnega vodstva za načrtovanje in proračun v Trstu je bil pred dnevi sestanek, na katerem so proučili vprašanje lokacije vodnjakov na trasi soškega vodovoda. Na sestanku, katerega so se udeležili predstavniki goriške pokrajine, krajevnih uprav, sindikalnih organizacij kmetov in konzor-cialnega podjetja za prevoze — ACEGA — so se sporazumeli o spremembah glede trase vodovoda in lokacije vodnjakov v občini špe-tra ob Soči.
Proučili ’so nadalje rezultate dela posebne komisije, ki je bila ustanovljena, da bi ocenila posledice hidrogeološkega značaja in proučila programe za obnovo kmetijskih proizvodenj.
Pri skavtih blizu Bleda
V nedeljo se je zbralo v kraju Šo-bec pri Lescah, nedaleč od Bleda o-koli 400 tržaških Slovencev. Starši, znanci, prijatelji in drugi gostje so se odzvali vabilu najmlajših tržaških skavtov in skavtinj — volčičev in veveric, ki so na svojem poletnem taboru priredili taborni ogenj za goste v nedeljo popoldne.
Pri Šobcu stojita že od prejšnjega torka dva povezana podtabora volčičev in veveric s Tržaškega. Vodita ju Vera Crevatin in Marija Lozej, duhovni vodja pa je g. Ivan Florjane. Čeprav je, v preteklih dneh precej nagajalo vrane, so'voditelji zadovoljni z uresničevanjem programa, ki so si ga začrtali na, pripravljalnem »mini - taboru* v Gradežu.
Vseh otrok na taboru je okoli 120. Med njimi je zavladalo lepo bratsko ozračje, njihovo pozornost pa je pritegnilo spoznavanje narave, ki je letos v ospredju programa. Lepo pa so uspeli tudi športni dan, razni izleti Z8 spoznavanje okolice, duhovni spored, taborni ognji.
Tabor tržaških volčičev in veveric pri Šobcu se bo končal v petek
vahna in hudomušna Tatjana la loterijo. Poteg običajnih čevsV Čičev, praženega krompirja, klon in piščancev je bila v torek zvec na voljo tudi polenta z vampi, katero so se potrudite domačin* • Nocoj pa se bodo na poletnem P tizanskem prazniku srečali boljun ski 60-letniki, nameravajo sebe . goste še posebej počastiti z raznimi priboljški, ki jih pripravljajo ma ljive 60-letnice. Za zabavo bodo sp« poskrbeli Veseli godci, obeta pa tudi veliko smeha in dobre v0"’
(ris)
V MESECU JULIJU
Nalezljive bolezni v tržaški pokrajini
V mesecu juliju so v tržaški krajini zabeležili naslednje PnnL.. nalezljivih bolezni: 4 primere 89 ječe se sluznice, 1 primer očesne veznice, 9 primerov na*" ljivega vnetja jeter, 1 primer P", tifusa, 6 primerov okuženja s monelami, 1 primer gastroenteni . v prvem letu življenja, 2 prm* ^ mononukleoze, 8 primerov °ŠP1C’ primerov vnetja priušesne slinav ^ 22 primerov oslovskega kašjJ®;. primerov rdečice, 1 primer srbečL 1 primer škarlatinke, 1 primer 'm ja lasišča, 3 primer pljučne tu kuloze, 1. primer jetike in 20 Prlln rov noric.
Novopečeni poklicni bolničarji v Trstu
Na šoli za poklicne bolničarje Ascoli* v Ul. Stuparich 1 s0 r ^ kratkim uspešno opravili državn , pit za poklicnega bolničarja nasi«“ nji kandidati: Rossella Alberti, lia Altomare, Fabio Berani, Ant la Bologna, Palma Carrino, tui betta Cavazzon, Alfredo Cettina. vio Chervatin, Fabio Cimador, . gi Fortunato Coletta, Savina na, Giuseppina Delneri, Egid’0 luca, Graziella Di Pietro, Lam'. Pietro, Adriana Fasci, Tiziana . da, Cristina Formis, Paola Fuj Walter Fulvio, Mauro Franz, Mar Gabrovec, Arianna Gardini, =a 1 „g Giussi, Gianfranco Guštin, Dona Klančič, Maria Lionetti, Uab Lonoce, Antonia Macri, Mauro ,jj_ cellini, Claudia Mauro, Sergio ^ locco, Mariagrazia Modena, m na Norbedo, Donatella Radini. squale Rizzi, Franco Santin, Ma, . tori, Luciana Sossi, Giuliana ,rg. plenizza, Chiara Valenti, Fabio sta in Umberto Violin. Omenjen’ ; vod tudi sporoča, da 31. avgusta <r teče rok za vpis na šolo.
Trije najstniki so se v n0^*kSj£• torkom in sredo znesli nad ele* nim drogom na Trgu della drale. Kot so priznali P° ko so se najprej naslonili nanj 1	j
so opazili, da se maje, so mu	.
so opazni, aa se maje, w »pomagali*, da se je zrušil. Dr t j0, električno razsvetljavo ni mleem ^ bek, zato bodo mladi odgovarja vandalsko početje.	^
„,,,..mi,,.,.n.,,mikih. miiti.iii....m.. ........................................."
PO IZSLEDKIH NEKROSKOPSKIH IIVEDENCIV
Smrt nesrečne Verice Galijatovic povzročila možganska krvavitev
Ekipa izvedencev, ki jo sestavljata profesorja sodne medicine Nicco-lini in Costantinides ter sodni toksikolog Giudici, je včeraj začela z obdukcijo trupla 34-letne Verice Gri-jak por. Gaiijatovič. Zdravniki morajo odgovoriti na številna vprašanja preiskovalcev, zaenkrat pa je najpomembnejša ugotovitev, da je G Mijatovičeva umrla zaradi možganske krvavitve. Povzročila jo je možganska okvara, ki je — po izjavah sodnih izvedencev — precej razširjena, običajno prirojena ir prizadene človeka med 30. in 40. letom starosti. Verica Gaiijatovič je torej umrla naravne smrti. Če je popila kako zdravilo ali tablete, se bo izvedelo le v prihodnjih dneh. ko bo-
■iiMilllilliiilliiliil,llliiinllMiiiliiiiiiiiiMiiiniiii.n.iiiiii.ni»iiiliiiiiiiiiii..iiiiMilliiiin.Hilli,n-.mt.iHiiiiiii......II     iiiiiiihiiiiiih    
POGOVOR Z NEKATERIMI NAŠIMI OBRTNIKI
Vujeništvo je glavni problem slovenskega obrtništva
V eni prejšnjih številk smo objavili krajši pogovor z direktorjem SDGZ o stanju in problemih slovenskih obrtnikov na Tržaškem. Tokrat pa smo vprašali za mnenje tri obrtnike, ki delujejo v nekaterih od sektorjev, kjer smo Slovenci najbolj prisotni. Prvi je Rado Andolšek, načelnik obrtniške sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, sicer pa zaposlen na gradbenem področju.
Dijaki slovenskega zavoda za poklicno Izobraževanje pred stružnico
Kot predsednika obrtniške sekcije bi vas najprej vprašali, kakšno je delovanje te sekcije?
Sekcija združuje vse obrtnike razen gostincev (ki imajo posebno sekcijo), na sejah pa obravnavamo najrazličnejše probleme, ki so lahko sindikalnega značaja, ki zadevajo cene itd. Sekcija deluje že od ustanovitve združenja. Bila so obdobja, ko je bilo delovanje bolj razvejano, in obdobja, ko je bilo bolj okrnjeno. Vsako teto prirejamo obrtniška srečanja s predavanji in diskusijami, na katerih so prisotni tudi predstavniki Združenja obrtnikov iz Slovenije. Žal pa drugače z obrtniki iz matične domovine ne moremo sodelovati, ker ni V Sloveniji zakona, ki bi predvideval sodelovanje obrtnikov na mednarodni ravni.
Kateri so največji problemi, s katerimi se morajo soočati obrtniki?
Največji problem so prav gotovo vajenci. Vajeništvo traja tri leta, vajenec se sme samo učiti, ne pa delati, mojstra pa stane skoraj kot delavec. To je tudi razlog za pomanjkanje domače delovne sile, čeprav se po krizi v industriji mnogi vračajo k obrtništvu. Za tujo delovno silo pa so predpisi precej strogi.
Vi se specifično ukvarjate z gradbeništvom. Kakšne so možnosti razvoja tega sektorja, ki je zadnja leta v krizi?
V krizi so predvsem velika podjetja. Obrtniki imamo še dovolj dela, saj se ljudje odločajo predvsem za obnovitvena dela.
Kateri sektorji pa so sedaj v krizi?
To so v glavnem tisti, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo in počasi izginjajo. V glavnem se slovenski obrtniki ukvarjamo s servisne dejavnostjo, ki ne občuti krize kot industrija in proizvodno obrtništvo.
Med sektorji, ki so v razmahu, prištevamo prav gotovo tiste, ki se ukvarjajo s popravljanjem avtomobilov (av-
tomehaniki, avtoličarji, avtoelektričarji).
O teh strokah nam je nekaj povedal Karlo Grgič iz Padrič, ki se že več let ukvarja s to dejavnostjo.
Kako smo Slovenci prisotni v tem sektorju. Je dela veliko?
Slovenci smo v tej dejavnosti precej dobro zastopani; vsi slovenski obrtniki na tem področju so zelo kvalitetni in dobro kvotirani. V glavnem so se vsi uveljavili, kar priča tudi dejstvo, da imajo mnogi predstavništva veli-kit tvrdk. Dela imajo vsi čez glavo, ne toliko kot npr. pred desetimi leti, a vseeno dosti.
Kateri pa so problemi, ki tarejo vaš sektor?
Tudi tu je najhujši problem vajeništvo. Zadnji podatki govorijo o 25.000 brezposelnih vajencih v deželi Furlaniji - Julijski krajini, če ne bodo sprejeli zakona, ki bo urejal ta problem in obrtniku priznal statusa mojstra in s tem tudi primemo odškodnino, bo čez nekaj tet kriza v specializiranemu delu.
Kot zadnjega smo intervjuvali inštalaterja iz ene od naših vasi, ki deluje na tem področju že veliko let.
Ali je na vašem področju še veliko dela?
Ker je veliko gradbeništvo ustavljeno, je rentabilnega dela zelo malo. V glavnem se ukvarjamo s popravili, pri tem pa je med nami precejšnja konkurenca.
Nakazali ste že enega od problemov, ki pestijo vašo kategorijo. Ali so še drugi?
Konkurenca je predvsem s strani tistih, ki delajo »na črno*. Ljudje se obračajo k njim, ker so bolj poceni (oni namreč ne plačujejo Iva, ki je za nas sedaj kar 18-od-stotna), a se ne zavedajo, da je kvaliteta dela večkrat veliko nižja. Problem je tudi vajeništvo, ki veliko stane in ga je ob pomanjkanju velikih del tudi nesmiselno najeti.
(mo)
do znani izidi kemijskih Prel ki jih vodi profesor Giudici- sU-Medtem je 42-letni Ernesto ‘ j. detti v zaporu, kjer ga bo na'' es nik državnega tožilca Drigani j. zaslišal. Po nekroskopskih US”, tvah se bo njegov sodni P0*0*?” j>o boljšal, saj je zelo verjetno, 0 ^ namestnik državnega tožilca r ^ menil prvotno obtožbo nen^jvef' ga umora v drug prekršek. .“"j#-jetneje ga bo obtožil, da Galija1 vi ni nudil pomoči. V zapornejn j| logu bo Drigani verjetno o*1 ^ preostala nezakonita dejanja. 1 petera je sodn policija obtožil® sudettija. Gre za posilstvo in s0j-janje k pr »stituciji. Včeraj Je nik Drigani te namignil na te,'„eS. nosti, odločitev pa bo padla °\\c ko bo zaslišal obtoženca in P., -p dal vse potankosti obdukcijski vidov.
Mladi vespist podlegel poškodbam
V torek, ob 8.45 je na j| oživljanje podlegel hudim pošk' 20-letni Diego Cotterle, k’ ®e./j nedeljo okrog 20. ure vračal >*, vina proti Trstu. V višini re*rofjf' je Tenda rossa je izgubil na°zgSfi nad svojo vespo 50 in zavozil v * no ograjo. Njegov sopotnik, j* Stuzzi se je te lažje ranil, za v”‘ pa je bilo takoj jasno, da je hude notranje poškodbe. V P®., ljek so ga z oddelka za <»1vJ K>' premestili na urološki zalo je, da se njegovo stanj® , šuje, v torek pa je njegovo s halo biti.
* M
ocidclk..
KAKO PREŽIVLJAJO TURISTI POČITNICE V NAŠIH KRAJIH
Sprehod po tržaških kampingih
^fjetno ni nobena novost, da se sdnjih letih čedalje večje števi
lo ljudi
odloči, da preživi počitnice
ŠČP	sdJ Je taKsno leto vi-
lj. 0_ cenejše od sicer nekoli-To n?jšega letovanja v hotelih, sai lu ** P°set>no z& tuje turiste, stih - vsa*t dan opažamo na ce-0rji ,!'a?e pokrajine veliko število liain i *n avtov. ki nosijo na prt-sotni zavole za šotore. Večinoma tosln, ri?ti’ ki so namenjeni na ju-tudi !afska obalo, nekateri pa se ki ^avijo v desetih kampingih, Na v tržaški pokrajini tek niiu^kem so letos zabeležili tteapT0 maniše število obiskov v
Pa »HiUnij.u- od 15' dalje lako h ■lve.1 Pravi naval turistov, nn,_.aa Je bil v marsikaterem kam-
tekord prisotnosti. Razlog za
preobrat gre verjetno pripisati tudi svetovnemu prvenstvu v nogometu, saj (kakor so nam povedali nekateri upravitelji kampingov) je marsikateri turist izbral čas za svoje počitnice tudi upoštevajoč to dejstvo. čas, ki ga turisti preživljajo v tržaških kampingih, znaša poprečno 12 dni. Naj omenimo, da znaša ta doba v državnem merilu 15 dni, v deželnem merilu pa 18 dni. Se veda k visokemu deželnemu poprečju odločilno pripomore dejstvo, da so v ta seštevek vključeni tudi znani letoviščarski kraji, kakor Ligna-no in Gradež.
Zanimivo je, da je število Italijanov, ki se je odločilo, da bo preživelo del svojih počitnic v Trstu, znatno naraslo, tako da je razmerje v kampingih med italijanskimi
V kampingu pri Opčinah
m.......
j!v!v!‘Xv!v/Xv!jv!v!vXvl
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO
1ABOR 0PClNt ^88ES“D0MU
** d*n"-. 12. do la. avgusta 1982
tabor 82
Danes
? 20.30 odprtje Tabora 82 in Čfstav: SELE SELAKOVIČ -iiz Zadra: BOGOMILA ALBERT DOLJAK kra-3 umetna obrt «BOR»; u-ehi+a beseda: Franko Vec-’ nastop čehsta Iztoka ,?°*iča, J. s. Bach - suita 3 za violončelo solo
tSffill.hlihUIIM
»a J!®Dki šmaren vabi Repentabor Jti Svmars.ki shod. V soboto ob 20. 'išarii *^aaa ' barvni diapozitivi «Od l Kepentabra*. V nedeljo •krbiitJShoda ob 10. in 17. uri. Po-V, 0 za Prigrizek in pijačo, to Partizanov Boljunec prireja Nznkav6usta «Partizanski poletni i°skov*’ ^anes ob 14. uri odprtje 'tseiim'- ^ 20.30 do 24. ure ples z bikom 'T®°dcb Dan posvečen 60-let-klaj ' Jutn ples z ansamblom Pobu Posvečen pristaniščnikom.
Gledališča
Danes ob 20.30 bo šesta predstava Strausove operete cValčkov sen*. Dirigent Oskar Danon, režiser Giu-lio Chazalettes. Orkester in zbor gledališča Verdi.
Kino
Ariston 21.15 «Sogni d’oro». N. Moretti, R. Renoti, A. Haber.
Eden 17.00 «L’ul tirno combattimen-to di Cher.».
Ritz Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.00 - 21.00 «Via col ven-to». C. Gable. V. Leight, L. Ho-ward, O. De Havilland.
Penice Zaprto za počitnice.
Nazionale 16.00—22.15 »Bruce Lee: lotta di titani*. B. Lee.
Mignon 16.30 «11 mistero delle 12 se-die*.
Filodrammatico 15.00—22.00 «Giochi erotici delle sexi femm*. Prepo-
■ vedan mladini pqd 18, letom.
Aurora 17.00 «1997 fuga da New York».	o
Cristatlo 'Zaprto za počitnice.
Moderno 17.00—22.00 «Swarm».
Capitol 17.00 «Ratataplan».
Lumiere Zaprto za počitnice.
Radio 15.30 «Christine: la follia del

eraj-danes
ban
es, ČETRTEK, 12. avgusta Se KLARA *U-l9 ^ z’ue ob 6.01 in zatone ob ^ vzjfi dolžina dneva 14.18 — Lu-JnL°b 0.13 in zatone ob 13.53. r PETEK, 13. avgusta LILIJANA
J* 3l 3 ''^eraj: najvišja temperatu-28 7stoPinJe, najnižja 22,1. ob 18. n? rah!,,° pinje' zračni tlak 1019.9 nSoik° Pada, veter 13 km na uro Siafen v*aSa 62-odstotna, nebo morje rahlo razgibano, Ura morja 23,8 stopinje
a^STVA IN SMRTI
So pj SE: Micol Vidoni, Fa-►	, o k Shehefazade Lana.
JS Vrt, ^0: 84-letna Teresa Chia-: Vd. vi “Udich, 63-letna Licia Satih'	90 letna Maria Kos
^ Pletiv Ci' Šl-letni Bruno Timeus etn' Diego Cotterle.
>A SLUŽBA LEKARN AOHl0d 8-30 do 20.30)
n?1 ?' TrS venezia 2, Ul. F. Dl. Baiamonti 50, Zgo-
^ ti,* 13 00 in «d 16.00 do 20.30) orna 15 uj Ginnastica 44.
CNA SLUŽBA LEKARN Zjl- RnJ°d 20.30 dalje)
®°Pik, |[j.a. 15. Ul. Ginnastica 44,
- 8oliUhp,KARNF V OKOLICI
Lel. 228 124, Bazovica: j Opčine: Lel 211 001; “k: ti? 225 141; Božje polje 2l; o ' 225-596; Nabrežina: tel
sssljan* tol onu 1 (Y7 4n..iio-
DRAGULJI
<///10/Vvgfi
LS/	J?
l^l/
^67677
Izleti
Združenje Union Podionjer Sv. Ivan priredi enodnevni izlet dne 15. avgusta v škocjanske jame in na piknik v Lipico. Informacije v Ul Valdirivo 30, II nadstropje. Vpisovanje danes od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858. Odhod ob 8.30 z Oberdankovega trga.
Obalno planinsko društvo Koper vabi na izlet od 14. do 22. avgusta na Durmitor v Črni gori. Odhod bo v soboto. 14. 8. ob 6. uri izpred Ukmarjevega trga v Kopru. Cena izleta za odrasle je 2.000 N.din, za mladino pa 1.000 N din. Obvezno je oredplačilo v višini 1 500 N. din. Vodja izleta je tov Sandi Biažina. S seboj je treba vzeti šotor, kuhalnik in poskrbeti za prehrano vsak zase
SPDT javlja, da je še nekaj prostih mest za 9 dnevni izlet na Durmitor (Vpisovanje na sedežu ZSŠDI. Ul. sv. Frančiška 20). Odhod avtobusa v soboto, 14. avgusta, ob 6.15 z Oberdankovega trga.
turisti in tujci marsikje v korist Ita lijanov. Tudi pri tujcih se je letos položaj bistveno spremenil. Tako so opazili majhno prisotnost nemških turistov, raste pa število francoskih, švedskih in angleških turistov. Lansko leto je preživelo svoje počitnice v tržaških kampingih tudi veliko število Jugoslovanov, ki pa so letos tako rekoč «izginili». Ali je bila to posledica stabilizacije . . .?
Poleg tistih, ki preživijo v kam pingih le nekaj dni, je precej razširjen pojav stalnih gostov. Mnogi Tržačani so si namreč izmislili o-riginalen način, da si zagotovijo «weekend» hišice. To je zelo preprosto, po nakupu prikolice jo postaviš za stalno v kak kamping, kjer ostane celo' leto. Nekateri u-pravitelji kampingov so celo določili že vnaprej področja, ki jih bodo zasedali stalni prebivalci, ki so skoraj ločeni od ostalih. Seveda se nad to navado zgraža večina turistov, ki gleda na pojav nekoliko zviška.
Kakor nam je dejal predsednik Združenja upraviteljev in lastnikov kampingov tržaške pokrajine Lenar duzzi, ki je lastnik kampinga v Se-sljanu «Pineta - rnare*, se je spremenila tudi podoba turista, ki izbere tak način letovanja. Pred ne kaj leti je bila to nekakšna številčno omejena elita, prava skupina ljubiteljev narave, ki so se v večini primerov posluževali šotorov. Sedaj je taborjenje prišlo v tako navado, da je res težko ločiti ljubitelje taborniškega življenja od privržencev cenenega dopusta. Vsekakor pa je šotor še vedno zelo priljubljen med mladimi, ki se premikajo večinoma z motorji. Med starejšimi pa je najbolj razširjena prikolica. Verjetno zaradi bojazni pred revmatizmi in želje po udobnosti . . Vsekakor pa se prikolic najbolj poslužujejo Italijani. Zanimivo je, da je v kampingih število bivalnikov (camperjev) neznatno saj so njihovi lastniki večinoma ljubitelji dolgih potovanj: Med drugim pa bivalniki niso najbolj primerni za pravo taborniško življenje, saj vsakodnevni premik vozila predpostavlja marsikateri problem prak tične narave.
Na koncu pa še poglavje cen, ki so si precej podobne v različnih kampingih. Družina treh oseb s prikolico potrosi na dan približno štirinajst tisoč lir. Izjema je kamping pri Obelisku, ki je last «Camping Cluba». Glede na dejstvo, da je to moralna ustanova, ki uporablja svoj dobiček zgolj za kritje stroškov, so tu cene nekoliko nižje. I P.
Razstave
V	galeriji TK razstavlja kipar Janez Lenassi.
V	prostorih-1 TKB razstavlja svoja novejša dela slikar Tomo Vran.
usmmmm
V	DOčastitev spomina dragega očeta prof. Dalke Smotlak daruje družina Salvi 50.000 lir za mladinsko godbo Breg - Dolina.
f Čestitke
Ob 25-letnirl poroke LOJZKE ln ANGELA SLAVCA jima iskreno čestita PD Slovenec Boršt - Zabrežec.
Obvestilo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male oglase, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in prispevke itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli.
Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 - 22.00)
Prosimo za razumevanje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel 68-441
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
IŠČEM hišo Jih .stanovanje v najem v okolici Trsta. Tel. 040/79-46-72 int. 53 ali 27 od 10. do 13. ure.
V	NAJEM oddam enosobno stanovanje za krajšo dobo v okolici Trsta. Ponudbe poslati n, upravo Primorskega dnenvika, Ul. Montecchi 6, Trst pod šifro »Stanovanje*.
V	NEDELJO, 8. avgusta, je bila v Bazovici izgubljena zlata zapestnica. Poštenemu najditelju nudim nagrado. Telefon 040/226386.
SLUŽBA v Rimu — Uprava hotela Bled sprejme v službo slovensko izobraženko z znanjem strojepisja, tujih jezikov in z vozniškim dovoljenjem. Plača od 800.000 do
1.000.000 lir. Ponudbe poslati na naslov: hote' Bled, S. Croce Ge--usalemmt 40-00185 Rim ali telefonirati na št. 06/777102.
OSM1CO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. Toči belo in črno vino.
KUPIM knjige za prvi razred poklicnega zavoda — oddelek za monterje TV Telefon 040/743784
PRODAM frezo za okopavanje trt. Telefon 0481/32850.
PRODAM malo rabljen otroški voziček. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/228562.
PRODAM novo (še v embalaži) peč na kerozen (13 tisoč kalorij). U-godna cena. Zainteresirani naj telefonirajo na št. (0481)
Elijana).
PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13 do 14 ure na št 040/774581
PRODAM knjige -a prvi razred poklicnega zavoda - oddelek za kemike. Telefonirati v dopoldanskih urah ali od 19. do 20. ure na št. 040/226264.
IŠČEMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ali ekonomista. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Novi urad*.
DRŽAVNA uslužbenka išče manjše stanovanje v najem v okolici Trsta. Telefonirati na št. 040/272939
Po pozivu k preverjanju je KB izoblikovala aov politični kurz
Revija lniziativa Isontina, ki jo izdaja ustanova za preučevanje političnih, gospodarskih in družbenih ved «Sen. A. Rizzath, je oktobra leta 1980 objavila uvodnik v mastnem tisku (s katerim se bojda niso strinjali vsi člani uredniškega odbora) z naslovom <sRoziv k prever-janju» uvodnik, ki je po svoji vsebini in tudi po vprašanjih, ki jih je načel, predstavljal prelomnico v obmejni politiki na Goriškem, za-kazal je novo smer splošne goriške politike po podpisu osimskega sporazuma.
V	Primorskem dnevniku od 2. decembra 1980 smo zapisali, da gre ža oceno nekega zgodovinskega križ-potja, na khterem se vodilna politična in gospodarska struktura, zlasti še krščanska demokracija kot najbolj odgovorni politični subjekt za naše vsakdanje delovanje in nehanje, sprašuje, kako naprej, ko pa razmere niso » izpolnile vseh tistih pričakovanj, ki so jih polagali v obdobje po podpisu osimskega sporazuma. Priznati v dobro je avtorjem potrebno tudi to, da niso zapirali oči pred težavnim splošnim gospodarskim stanjem, ki pesti obe sosednji državi, in da niso bili gluhi niti za stabilizacijske ukrepe, ki so jih že takrat, z vsemi posledicami za obmejno gospodarstvo, sprejemali v Jugoslaviji.
Ob tisti priložnosti so avtorji članka Poziv k preverjanju zapisali, da gospodarskih problemov Gorice ni mogoče prevaliti na lokalne dejavnike in da je goriško gospodarsko vprašanje stvar Rima, podobno kot je za Trst zatrjevala «lista». Zlasti zato je goriško vprašanje stvar Rima. ker je po oceni revije obmejno italijansko - jugoslovansko sodelovanje omejeno in neperspektivno.
Vse to so trdili v neprikriti bojazni, da bi se tudi v Gorici, podobno kot v Trstu in takrat po malem v vsej državi, pojavile avtonomistične sile, pojavile zlasti s takšnimi posledicami, kakšne poznamo v Trstu in zlasti v tržaški krščanski demokracih, ki je zaradi lokali-stične politične pojavne oblike izgubila sleherno politično moč in je to imelo za posledico, da je deželo Furlanijo Julijsko - kra:ino trdno vzela v roke videmska KD.
Tržaški primer je bil torej za Gorico dovolj razumljiv. V boiazni, da tudi goriško KD ne bi doletela ista usoda, so se desničarji v KD odpovedali obmejnemu sodelovanju, odprtim odnosom in iskanju prilož■ nosti za napredovanje. Rajši so zasedli manevrski prostor na desnici. kot pa da bi bil na voljo avtonomistični volilni formaciji. Koliko vsebinske sorodnosti z listarsko politiko v Trstu je imel ta nenaden preokret v, desno, dokazuje tudi zahteva .{v, IS o. potrebi uvedbe protekcionističnih gospodarskih ukrepov. zp,.Qorm.... i
Ko smo se takrat v Primorskem dnevniku vprašali, kaj pomeni v uvodniku IS izražena zahteva po preverjanju, smo bili edino sredstvo obveščanja, ki je reagiralo. Uvodnik v IS ni povzročil nikakršne odmevnosti ne v lojalističnem in niti v opozicijskem tisku, kar dokazuje dokajšnjo otopelost za dogajanje in odločno pomanjkanje sposobnosti in čuta odgovornosti za sprotno reagiranje na tako važne procese in preokrete.
Kakšno leto kasneje je lniziativa Isontina skušala med vodilnimi političnimi dejavniki na Goriškem, pa tudi v drugih pokrajinah naše dežele, izvedeti za analitična, lahko pa tudi polemična stališča, kakšno vlogo pripisujejo Gorici in Goriški, v deželni stvarnosti, ki postaja vedno bolj protislovna, dualistična in z vedno večjo težo Vidma. Prejeli so tako malo odgovorov, da svoje pobude niso izpeljali.
Tako se poldrugo leto po izidu Poziva k preverjanju Gorica še bolj kot prej počuti kot glinasti lonec med dvema železnima (med Trstom in Vidmom), vendar v novi politič- ( ni situaciji, ki je še bolj zapletena, v času sedanje krize na deželi.
V	trenutku, ko je Trst (odnosno njegove zaprte Ijstarske sile) zamudil priložnost, da bi s svojimi silami ob naslonitvi na zaledje poiskal rešitev svojih vprašanj, in je začel izsiljevati Rim, takrat je tudi Gorica prišla na umno misel, da je potrebno v Rimu zahtevati protekcionistične ukrepe. Mimo pokrajine in mimo vseh ostalih struktur, na katere so prisegali kot na osnovo celovitosti pokrajine in demokratičnih odnosov, je Gorica preko župana začela navezovati stike z Rimom. V Gorico je začela vabiti vojaške poveljnike, da so nam govorili, kakp Italiji preti nevarnost od Vzh<mq, kot da ne bi poznali zgodovine, ki nas uči. da je šlo osvajanje v obratno smer in da
tiiiiiinfittiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiniHiiiiiiiimiiiHimn
je doslej Italiji nevarnost vedno pretila ali s severa (Avstrija in Hitler) ali z zahoda (Napoleon).
V takšni poslabšani politični klimi so začeli (to sicer upravičeno) godrnjati zaradi neuresničenih avtocestnih povezav, vlagati interpelacije o nastajanju mešanih podjetij na obmejnem področju, tarnati nad upadanjem blagovnega prometa, da ne zapišemo, kaj vsega so rekli in kaj bodo še rekli na račun avtoprevozništva, ki je tudi zašlo v krizo.
In kot zadnje, kaj vsega nismo slišali iz ust visokega predstavnika na račun odkritja partizanskega spomenika v Štandrežu, slišali besede, ki bi bolj sodile v razdobje hladne vojne kot pa v čase dobrososedskih odnosov, kakršne smo u-stvarili s potrpežljivim in dolgotrajnim delom.
(Nadaljevanje jutri)
Gorazd Vesel
Deželni prispevek za strokovne šole
Deželna uprava je tudi za leto 1982 odobrila prispevke za upravne stroške strokovnih zavodov, poklic nih šol, šol za bolniško osebje na območju dežele F-JK. Pokrajine bodo morale pri priznavanju prispevkov natančno spoštovati deželna navodila.
Upoštevati bodo zlasti morale zahteve strokovnih šol za usposabljanje mladih, ki jih potrebuje proizvodnja. Prednost bodo nadalje imele šole, ki jih upravljajo javne u-stanove v tistih krajih, kjer ni drugih podobnih šol. Zavodi in šele naj prošnje vložijo najkasneje do 10. oktobra letos na pokrajinsko upravo v Gorici, kjer jim bodo postregli tudi z ustreznimi pojasnili.
Vsekakor bodo morali prosilci predložiti poročilo o delovanju v lanskem šolskem letu in o načrtih za prihodnjega, proračun za prihod nje šolsko leto in obračun za lansko. Nepopolnih prošenj ne fcedo u-poštevali.
Interpelacija o nevzdrževanju ceste skozi Pevmo do Oslavja
Ko se voziš po glavni cesti iz Gorice preko pevmskega mosta v smeri Pevme, Oslavja in še dalj proti Števerjanu, lahko opaziš, da sta na cesti dva gospodarja. Od pevmskega mosta do kostnice na Oslavju je za cesto odgovorna go-riška občina, od kostnice dal.je pa skrbi za vzdrževanje ceste pokrajinska uprava. Prav smo povedali, skrbi za vzdrževanje ceste pokrajinska uprava. Cestar te uprave vestno vrši svojo službo. Kanali ob cesti so vedno očiščeni, trava in robida ne vdirata na asfaltno cestišče, skratka, cesta je taka kakršne bi morale biti vse.
Čisto drugače .je v spodnjem koncu, tistem za katerega bi morala skrbeti goriška občina. Pred leti smo velikokrat pisali, da ni občina skrbela za čiščenje ceste iz Pevme v Štmaver in da so nanjo radi pozabljali ker je bila stranska
cesta. Malomarnost se je letos razširila tudi na glavno prometno žilo, ki pelje skozi Pevmo in Oslav-je. Še zlasti na odseku med Pevmo in Oslavjem, kjer so ovinki nevarni in kjer bi bilo treba še bolj kot drugje skrbeti za čisto cestišče, je robide, trave, vej in vsega drugega zelenja na cesti zelo veliko. Znak da niso z občine nikogar poslali čistiti to cesto že precej časa. če bo šlo tako naprej bo kaj kmalu trava zasedla tudi sredi no cestišča in vožnja z avtomobili bo še nevarnejša kot je sedaj. Zakaj je v pristojnem občinskem uradu taka malomarnost, je včeraj z interpelacijo vprašal goriškega žu-nana občinski svetovalec Marko Waltritsch, ki toži, da je tako stanje na glavni cesti, ki služi tako domačinom kot izletnikom in turistom, zares nedostojno in nedovoljeno.
itiiitiutiiiiiiuiiiiiiiiiitiliiiiiuiiiiuiiiimiiiiisfiMiiimiifuiiiiiiiiiiiiHmiiitifiiiiiiiiiitiiiiiiniftifiiiittiiiiffiiiiiuHiiiiiiiiiitiHiimifiiiiiimfinniiufiiiiiifiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiimiuiiiiiii
VSA DRUŽINA ANGAŽIRANA V VINOGRADNIŠTVU
Bužinelovi v Pradežu so zelo ponosni na mednarodno priznanje iz Ljubljane
Za njihov traminec 1981 jim je žirija ljubljanskega vinskega sejma podelila veliko zlato medaljo
Brata Drago in Lojze Bužmel, ki živita in obdelujeta svoje vinograde v Pradežu, skuro nista hotela verjeti vsebini pisma, v katerem so jih predstojniki mednarodnega ljubljanskega vinskega sejma obveščali, da sta za svoj traminec 1981 dobila veliko zlato medaljo. Drago in Lojze Bužinel sta namreč, skupno s številnimi drugimi vinogradniki goriških Brd in sosednih furlanskih krajev poslaia vzorec svojega vina v oceno na ta priznani vinski sejem Za lazliko od drugih sta poslala en sain vzorec vina, traminca, in mednarodna žirija .je njih vino zelo dobro ocenila.
Seveda sta zelo zadovoljna. Pogovarjali smo se z njima na terasi njihove hiše, v kateri še vedno gospodarita mama Polda in oče Lojze, okrog katere je vse polno lepo urejenih vinogradov. Zadovoljna sta predvsem zato ker sta do bila priznanje za ves trud, ki sta ga, z očetom in materjo, z ženama in otroci, vložila v svoje ve liko posestvo, ki ga še vedno širita (pred kratkim sta za zelo ve liko' vsoto kupila še tri •'hektarje
lijC?........
11»
M
zemlje, ki jo bosta v prinodn.iih letih preuredila v vinograd). Pri znanja so Bužinelovi dobili za svoja vina na številnih razstavah v naši deželi, v Gorici, v Gradišču ob Soči, v Tržiču, potem v Pra-maggioru in Vicenzi. Ob našem vprašanju, zakaj sta se odločila za sodelovanje na teh razsta-vah-tekmovanjih, sta nam odgovorila. da sta vedno skušala razu meti kak odziv ima to ali drugo njihovo vino med pokuševalci, šlo jima je seveda za mnenje enolo gov-strokovnjakov. vendar bila sta vedno radovedna kakšno mnenje bo imela široka publika potrošnikov. Povedala sta nam, da sta to mnenje vseskozi tudi upoštevala, saj .je od tega odvisno ali boš vino prodal ali ne.
Z ljubljanskim sejmom je bilo seveda drugače. Tam ocenjujejo pri spela vina strokovnjaki iz številnih držav in njima je bilo seveda pri tem da izvesta za mnenje teh strokovnjakov o tramincu, ki so ea pričeli pridelovati šele pred nekaj leti. Pred približno desetimi leti sta zasadila nov vinograd in šele pred neka j leti sta-dobila tramin
<7*
RADIO • CB FOTO - VIDEO CANON • NIKON - LEICA HITACHI SONY
TRST — Pasaža Fenlce 8 • Tel 732 897
MENJALNICA
tel. 0481/83909
iiiiitiiiiinaiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiioniiiiiiiiiiiMiiiuMiiiKUinMiiiiiiiiniHHiniimMiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiui
PREDSTAVE BODO NA GRAJSKEM DVORIŠČU
Piccolo Teatro na gradu s «Cantervilskim prividom»
Četrta igra mladih goriških odrskih amaterjev je zabavna komedija o prikaznih m bednih ljudeh - Premiera bo prihodnji petek
TEČAJI BANKOVCEV	11. 8. 1982
Ameriški dolar	1.370.—
Kanadski dolar	1.080.—
Švicarski frank	645,-
Danska krona	150.—
Norveška krona	198.—
Holandski florint	496.—
Francoski frank	192.—
Belgijski frank	25,-
Funt šterling	2.358 —
Nemška marka	552.—
Avstrijski šiling	77,-
Švedska krona	215.—
Debeli dinar	22.—
Drobni dinar	22,50
Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica
Grajsko dvorišče v Gorici, kjer se je prejšnji teden zaključil uspeli ciklus filmskih kriminalk, bo v petek, 20. t. m., ponovno zaživelo s premiero gledališkega dela *ll fan-tasma di Canterville». Zabavna komedija Oscarja Wilda je zadnji o-derski napor amaterjev skupine Piccolo Teatro *Citta dt Gorizia*, ki je nastala pred poldrugim letom na pobudo kulturno angažiranega knjigarnarja Alfia Bertbnija m sku pine mladih Goričanov, ki so se navdušili za gledališko dejavnost.
*V tem času smo uspeh postaviti na oder kar štiri gledališka dela*, nam je ponosno povedal režiser Bertoni. *Po mojem še važnejši pa je podatek, da je pri u-prrizorjenih igrah doslej sodelovalo več kot 100 mladih Goričanov. To pomeni, da je Piccolo Teatro dosegel glavnega med cilji, ki smo si jih postavili ob nastanku, in sicer, da bi določeno kulturno praznino r našem mestu napolnili s tem, da damo mladim možnost kreativnega udejstvovanja v gledališki dejavnosti».
Zadnje delo mladih gledališčnikov se navezuje ha dosedanje nastope zaradi skupnega elementa fantastič-nosti in spektakularne uprizoritve, ki je tipična za Piccolo Teatro. Komedijo je Wilde namenil mladim in odraslim: v niei briie ncrce z značajem in navadami Američanov, ki jih je imel za ničvredne oboga-
tene bedake. Tipični ameriški družini Otis se v nekem angleškem gradu prikaže pred 300 leti umrli Lord Canterville. Zgodba se zaplete, sledijo si šaljivi in razgibani prizori do velikega finala — plesa strahov, ki od menueta preidejo na akrobatski rock, tip-tap, charleston v nepopisnem prepletanju mimike in plesa, igre luči in originalne e-lektronske glasbe.
Da bi se pri odrski postavitvi ne izgubile Wildove besedne igre in domislice, so se poslužili novega prevoda, ki ga, je nalašč za to priložnost napravil Marko Mosetti *Tudi v ostalem smo želeli, da bi bil končni rezultat sad dela samih Goričanov, tako da dokažemo, da tudi naše majhno mesto zna pripraviti kvalitetne predstave. Domačin je nosilec glavne vloge, Ignazio Romeo, kot ostali igralci Vanda Ci-goi. Paolo Millo, Rosanna Brecelj in vsi drugi, ki so sodelovali pri naši igri, med katerimi je Massi-mo Stacchi, ki je skupaj z I. Romeom pripravil sugestivno glasbeno spremljavo in slikar Franco Dugo, ki je s svojimi slikami opremil scenografijo.*
Cantervilski privid bo na gori škem gradu ustrašil* od 20. do 28. t.m. Ta čas pa Bertoni in njegovi mislijo že za vnaprej, na uprizoritev stoodstotno goriškega teksta Antonia Devetaga o življenju in de lu Carla Michelstaedterja.
ca. Za Bužinelove je to vino novo in zato jc bila ocena ljuDijanske mednarodne žirije za vse njih zelo visoko priznanje za ves trud vložen v obdelovanje zemlje.
Doslej je bil govor predvsem o dveh iz te družine, Dragotu in Lojzetu. Da ne bo zamere, vsa družina je zelo angažiranja v kmetovanju. Od matere Polde te, očeta Lojzeta (ta je letos 1, maja dobil od trgovinske zbornice priznanje za dolgoletno in vestno delo na svojem Dosestvu; o njem smo že nekajkrat pisali, govoril je tudi pred radijskim mikrofonom in bi) na televiziji: o • njegovih dogodivščinah v rojstnih Brdih, ootem v času med vojnama v Jugoslaviji, nakupu zemlje v Pradežu in povratku domov leta 1940 ter o vztrajnem delu in razvoju posestva, smo že večkrat pisali), pa do še vedno mladih soprog Lojzke in Ester, ter otrok Borisa, ki ima 16 let in štu dira na kmetijskem zavodu v Poz zuoio, 11-letnega Davida, ki študira na slovenski srednji šoli v Gorici, Mavrici ja, ki študira, prav tako kot bratranec, v Gorici, in male Sabrine, ki pa obiskuje slo vensko osnovno šolo na Plešivem vsi imajo veliko opravka v velikem vinogradu, ki ga irinajo okrog hiše pa še v drugih vinogradih na Prevalu ir. pri Borgnanu.
Bužinelovi so zgradili zelo veliko sodobno klet. Če bodo vremenske razmere letos ugodne bodo lahko pridelali veliko več kvalitetnega grozdja kot lani. V glavnem imajo Bužinelovi opravka z belimi vini. Največ imajo tokajca in sauvigno-na. to sta vini, ki se najboi.e pro da.jata, potem še sivi in beli pinot ter novopečenega traminca, ter še črno vino merlot. Vse to pridelajo na briškem področju. Pčlep tega imajo še kabernet, ki ga pridelajo v nižinskem predelu, ki sodi v po soški vinski okoliš Poleg teh pa pridelajo še tri vina, ki nimajo še garancije porekla, to so miiller tur gau briško rebulo in takozvano cvetje merlota.
Bužinelovi so ponosni na dejstvo, da so bili med prvimi, ki so pričeli, že leta 1958. vstekleničevati vino. Takrat so to delali le veliki pridelovalci, v glavnem posestva plemičev ali kake ustanove. V Kr minu so imeli takrat svoje etikete na steklenicah poleg njih le še Ferlat in Bonelli. Drugi so prišli kasneje in danes je nad 40 vino gradnikov iz krminske občine, ki ima na steklenicah svojo etiketo
Veliko dela imajo torej vsi Bužinelovi na njihovem posestvu, kier ,ie sedaj lepo urejenih 13 hektar iev. Vse to seveda prinaša lep zaslužek, potrebnega pa je bilo veliko dela in seveda ga je še treba, da so do tega prišli Velike dela imate) ker Doleg kmetovanja in kletarjenja imaio opravka tudi s trgovino. Svoie vino, ki ie vse vste kleničeno. nad sto tisoč steklenic letno, prodajajo v glavnem v naši deželi, v severni Ttaiiii in tudi v drugih deželah tja do nekaterih restavracij in trgovin na Italijan skem Jugu.
Visoko ljubljansko priznanje, med narodno priznanje, je dalo niihovim nrizadevan iem pravo zadoščen ie Ladovo! mi smo z niimi vsemi seveda tudi mi še nosebei ser gre za zavedno slovensko družino, katere otroci so obiskovali in obiskujejo slovenske šoie iz katerih bodo brez dvoma na dom v Pradež r>ri nesli še veliko znanja in narodne zavesti. (mw)
Deželna Miss bo izvoljena v Gradežu
V parku rož v Gradežu bodo v soboto, 14. avgusta, pozno zvečer izvolili letošnjo lepotico Furlanije -Julijske krajine. Na tekmovanju bodo nastopila dekleta, ki so zmagala na podobnih območnih tekmovanjih, ki so bila te dni v raznih krajih naše dežele. Prireditev bo trajala nekaj ur, ker bodo nastopili tudi pevci in plesalci.
Vlomi v prazna stanovanja
Marsikdaj v poletnem času zabrni telefon in ko dvigneš slušalko ne čuješ nikogar, ki bi se ti predstavil. Slišiš pa kako neznanec na dru-
gem koncu žice odloži slušalko. O-čitno te je klical nekdo, ki je hotel vedeti, če si v tem počitniškem času doma.
Veliko je namreč vdorov v prazna stanovanja v tem času. ko so ljudje na počitnicah. Ponekod se stanovalci ali njih sorodniki ter sosedje kmalu zavejo škode, ki so jo utrpeli, drugod pa bomo o vdoru in kraju izvedeli šele ko se bodo ljudje vrnili s počitnic.
Običajni neznanci so včeraj ali prejšnjo noč vdrli v stanovanje priznane goriške slikarke Annibel Cu-noldi v osmem nadstropju stavbe v Ulici Alfieri 12. Stanovanje so razdejali, baje niso našli kar jih je zanimalo. Pokazali pa so, da cenijo umetnost, in so odnesli dve oljnati sliki, delo okradene umetnice. Vrednost slik je en milijon lir.
Neznanci so včeraj predpoldne, v času ko so bili stanovalci po opravkih v mestu, okradli dve stanovanji prav blizu našega uredništva, v Ulici 24. maja 7. Do včeraj pwpoldne pa niso prijavili kraje policiji.
Razna obvestila
Ravnateljstvo krajevne zdravstvene enote obvešča prebivalstvo, da bodo v ponedeljek, 16. avgusta, u-radi in ambulante (bivša SAUB) v Gorici, v ulicah Vittorio Veneto in Roma. Gradišču ob Soči in Tržiču, zaprti, kjer je v delovni pogodbi u-službencev bivše SAUB določeno, da je ta dan praznični.
Izleti
Sekcija VZP1 - ANP1 v Podgori priredi v dneh 4. in 5. septembra dvodnevni avtobusni izlet v Emilijo. Na programu so tudi obiski v Marzabottu, ki so ga nacisti požgali med zadnjo vojno in tam ubili več sto ljudi, na grobu bratov Cer-vi ter v muzeju deportirancev v nacističnih taboriščih v Solieri. Vpisuje Edi Maligoj, v Podgori, Ulica Attems 71.
Kino
(»or ir o
CORSO 18.00—22.00 «Tarzan 1'uomo scimmia*. Bo Derek in R. Arria. Barvni film.
VERDI Zaprto.
VITTORIA Zaprto zaradi dopust« do 15. t.m.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22,00 «Zucehero, miele e peperoncino*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «La sai l’ul-tima sui matti*.
Aowi i.orico ut <t ko liro
DESKLE 19.30 «Privatne lekcije*. Francoski film.
SOČA 18.00—20.00 »Venerin vrt*. A-meriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Reka velikega' aligatorja*. Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italija 242, tel. 83 538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna itkarna Centrale, Trg republike, tel. 72 341.
POGREBI DANES:
Ob 10. uri Pavel Marcocig iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; ob 11.30 Luigi Podbersig iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
I JU H »TO Mm
Namesto cvetja na grob Ane Devetak vd. Pelicon darujejo Zdenka, Frida in Elvira 30.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
Namesto cvetja na grob Ane Devetak vd. Pelicon daruje družina Janka Cotiča 40.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
Ob nenadni izgubi dragega Pavla, našega brata, izrekamo članici Adri-jani in družin) iskreno sožalje.
Slovenski gorišld skavti
OB NEDAVNEM IZIDU KNJIGE PRI DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
Soška dolina v besedi in podobi
Knjigo «Dolina Soee» sta pripravila Zorko Fon in Hinko Uršič
Naslov tega poročila o pravkar izdani knjigi «Dolina Soča* (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982) avtorjev Zorka Fo-\na in Hinka Uršiča je povzet po Radu Bednariku, po njegovi knji-.gi rGoriška in Tržaška pokrajina v besedi in podobi», ki je izšla v Gorici pred petdesetimi leti. rfe gre mi za to, da bi knjigi primerjal, ker se izdaji v svojem vsebinskem nastavku razlikujeta. Bednarikov še danes zelo uporaben domoznanski priročnik temelji predvsem na besedilu, (Dolina Soče» pa je označena kot fotomo-nografija (avtor barvnih slik Zorko Fon, profesor glasbe iz Tolmina), pri čemer je tekstovni del (večji del besedila je za knjigo napisal Hinko Uršič, profesor temljepisa in zgodovine na tolminskih srednjih šolah) spremljevalec ilustracij. Ko sem iskal nekako povezavo med navedenima izdajama, sem hotel opozoriti tudi na polstoletni čas, ki nam ni v obilju prinašal talce ali podobne knjige in če naj še omenim, da poteka te dni sto let od izida Ruzarjeve <■Zgodovine Tolminskega* in da se v tem letu spominjamo tudi nekega jubileja Silove zgodovine Trsta in okolice, je objava vsakega dela take vrste posebnega poudarjanja vreden dogodek.
rDolina Soče* je sodobnim razmeram in tudi s sodobnimi izraznimi sredstvi (barvna fotografija) prirejena izdaja, ki pa ima na Slovenskem že nekaj vzorov.
$ podobnimi monografijami se ponašajo že nekateri kraji (Slovenj Gradec, Ljubljana, Maribor), območje (občina Nova Gbrica). ta ke monografije so deležne tudi posebne tematike (naravna in kulturna dediščina Slovenije, slovenski gozdom). Tudi reka Soča ima svoje monografije, doslej so tu prednjačili tuji pisci (npr. Celo Alacor in fotografi (G. Assirelli, avtor nedavno izdane fotomono-grafije), če se seveda omejimo ,zgolj na publicističnoliterarna snovanja in če znanstvenih ali pa izrazito literarnih in umetniških del najrazličnejše vrste ne upoštevamo.
Na posredni način je bila tako že nakazana podoba in temeljna značilnost knjige, o kateri poročam. (Dolina Soče» je reprezentativna, obsega nad 110 strani, na več kot 60 straneh ima 112 posnetkov. izmed teh je nekaj tudi celostranskih (format knjige je četverka); tekstovni in fotografski del sta ločena. Izdaja na prvi pogled lahko zasluži pohvalo, navdušenje ali še katerega izmed podobnih vzdevkov. Namen tega poročila pa seveda ni slavospe-ven, pač pa tudi opozorilo na ve-lilco pomanjkljivosti, ki jih knjiga prinaša, uvaja, ponavlja ali zamolči. Če naj se teh lotim po nekakšnem vrstnem redu, se najprej vprašam, kaj zemljepisno obsega dolina reke Soče. Ob tem opredeljevanju si avtorja knjige nista enotna. Uršič razteza svoj opis na skoraj vse Posočje, za fotografa Fona pa se dolina Soče začenja od Kanala ob Soči navzgor. In še več. V svojem uvodnem prispevku, kjer v skrajšani in manj urejeni podobi sporoča tisto, kar tudi Uršič v bolj poglobljeni obliki, zapiše celo, da je želel prikazati najbolj značilne motive, «predvsem take, na katere naleti turist, ko potuje z Mosta na Soči do Zadnje Trente*; zani se torej dolina Soče končuje prav tam, kjer Tolminska pre-ha a v ožjo Goriško. Soča pa ima vsaj dva sestavna dela: dolinski (od izvira pa vse do Solkana) ter ravninski (od Solkana do izliva v Jadran), ločuje ju tudi državna meja (Assirelli je zato v svoji monografiji govoril pred vsem o spodnjem toku reke, le z nelcaj posnetki je sramežljivo pogledal tudi m sever, čez mejo).
Ta osnovna nejasnost seveda botruje tudi drugim Fonovim odločitvam ali naj se stranske doline relce Soče vključijo ali ne. Toko je reka Idrijca zastopana pravzaprav le z enim samim posnetkom. o Bači ni ne duha ne suha, bolj radodaren je bil fotograf z ostalimi dolinami (Koritnica, Tolminka, Nadiža). Gotovo je imel namen, predstaviti dolino slovenske reke. vendar z vsemi tistimi naravnimi svojstvi, človekom ter naravno in kulturno dediščino, ki jo tudi označuje. (Dolina Soče» ni zato le podoba reke, želi biti več podoba kra fine. ki .ji pa daje reka temeljno svojstvo.
Objektivno more biti zaradi takega izhodišča tekstualni del bolj vse obsegajoč in vendar fotograf ni izkoristil mnogih možnosti, ki mu jih krajina ponuja. Vrednost vsake fotomonografije je gotovo v tvornosti gradiva, ki ga pri naša. Tudi čitatelj želi vedno nekai novega spoznati m mu zalo običajni razgledniški motivi (pa ne da bi bili slabi, pač pa preveč monotoni zaradi pičle izbere) ne prinašajo ugodia. Avtor fotografij pa se je odočil, da bo po dolini Soče potoval s turistom, kot da je ob reki tisto na bolje, kar moreš posneti in prav tam, kamor te udobno pripelje osebni avtomobil. Zalo ni iskal manj znanih ali pa celo neznanih motivov. V svojem že omenjenem uvodnem besedilu (po mojem je povsem nepotrebno in bi knjigi v korist moralo odpasti) sporoča, da je imel vel ko gradiva na razpolago za izbiro in nato objavo v knjigi. Pri tem se lahko vprašujem, kako so mogle biti objavljene neuspele fotografi'e (npr. str. 19, 29, 37. 63. 75). dvakrat podobni motivi (str. 30. 49). Zakaj se pri objavi posnetkov ni vselej držal nekega zemljepisnega reda (med
posnetki doline Koritnice motiv Soče pri Kobaridu), motivi s cvetjem nimajo podpisov (npr. str. 22). Mnogi posnetki so zgodovinski (npr. Most na Soči), kar bi kazalo v legendah k slikam posebej poudariti. Besedila oz. podpisi k slikam niso vselej dobro izbrani (S. Gregorčič ni pokopan v cerkvi sv. Lovrenca, pač pa na pokopališču, ki to cerkev obdaja. str. 29). Tudi ni prav, da se nekatera že ustaljena topografska imena objavljajo v drugačni obliki, kot jo v literaturi poznamo (npr. Jerebca, ki smo jo doslej poznali kot Jerebico).
Ko listaš po knjigi se pač ne moraš znebiti občutka, da fotografski del «Doline Soče» ni nastajal po nekem, če hočemo scenariju, pač pa da je avtor slik vrsto let spontano fotografiral ta in oni predel ob Soči in da mu je zbirka gradiva vzbudila misel na knjigo. Zato je k temu gradivu želel še kaj dodati, a ker ni bilo že ob začetku zastavljenih nekih vsebinskih temeljev, je seveda vrsta pomembnega gradiva v objavi odpadla. Kulturna dediščina bi pač zaslužila večjo pozornost, fotograf kot da ne pozna npr. pomembnih del obsoškega cerkvenega slikarstva (Koseč, Sivino. Stižid).
Narodnoosvobodilni boj je zastopan na treh fotografijah, o prvi svetovni vojni, ki je dolini dala pečat, skoraj da ni sledu,
bleda Kogojeva vodenka naj bi predstavljala zgodbo o Zlatorogu.
Pa naj bo dovolj te graje. Mislim. da bi bilo mogoče le z malo večjo mujo poudariti bralcu bolj popolno fotografsko podobo doline reke Soče. Sicer nam prav take avtorske monografije dajejo zelo oseben pogled, ki je za neke celovitosti mnogo bolj oddaljen kot je zbornik fotografij različnih avtorjev npr. slikovni del h Kug nje vi knjigi o Julijskih Alpah). Toda vsakdo ima pravico do lastnega pogleda na neko krajino ali pa problematiko, tako tudi fotograf.
Uršičevo besedilo je, kot sam poudarja, kompilacija po literaturi. ki jo tudi v izboru navaja. Razdeljeno je na pet' poglavij (Pogled na naše Posočje, Srednja Soča, Zgornja Soča, Povirje Soče, Tolminsko). Domoznanski o-pis, ki paberkuje o zemljepisnih svojstvih, o zgodovini ter o današnjih razmerah predvsem na Tolminskem (t.j. na področju današnje občine Tolmin), tudi ni brez napak (solkanski most npr. ni bil zgrajen po prvi vojni, pač pa obnovljen) in ima nekaj nedoslednosti (zakaj sta le za C. Kosmača navedena življenjska mejnika, zakaj ne za 1. Preglja itd.).
«Dolina Soče». ki ima moto iz Kosmačeve novele (ta pisatelj pa je opisoval predvsem Idrijco), je knjiga zamujenih priložnosti. Bila
bi lahko izdaja, ki bi počastila sto let, ko je Simon Rutar napisal zgodovino Tolminske ter v šolskem učbeniku opisal domoznanstvo goričke dežele, počastila pa bi lahko tudi stoletnico izida Gregorčičeve «Zlate knjige», prvega zvezka poezij, ki ji na straneh 85 • 88 objavlja doslej še vedno najlepše kar imamo Slovenci o naši najzapadnejši reki, pesem «Soči». Knjiga, o kateri smo poročali, ji seveda ne more biti e-nakovredna, Fonova Soča je nekoliko preveč bledolična in raz-gledniška.	B. MARUŠIČ
Zares,
nikoli ni prepozno
TURIN — Pravijo, da nikoli ni prepozno, vendar pozno je lahko. V našem primeru zagotovo. Giu-seppina Neirotti, «Turinčanka že četrte generacije* je stara 78 let in je včeraj stopila v zakon z 89-letnim Milančanom Angelom Bot-to. Čeprav je on II let starejši, velja le za njo naša uvodna beseda, kajti ona je tokrat prvič stopila -spred oltar*, medtem ko je on doslej pokopal že dve ženi. Kaže torej, da se je njemu bolj mudilo kot njej in davi sta se v zavodu za ostarele -tCarlo Alberto* priletna zakonca vzela. «Poro-čila sva se — sta rekla zakonca — da bi skupaj preživela stare dni» Skupno imata 167 let.
Ingrid Siličeva jutri zvečer na glasbenem večeru v Piranu
¥ i
t
immm
3BMI W
-
.............................
OB 40-LETNICI USTANOVITVE SOŠKEGA ODREDA
Po porazu na Nanosu so partizani v kratkem prebrodili nekak zastoj
Neizzvana surova akcija alpinov v Ustju pri Ajdovščini - Partizani so imeli dobro povezavo z zaledjem - Akcije proti oglarjem in tujim kolonom - Sabotažne akcije
Konec maja 1942 se je začela krepiti tudi Vipavska četa, ki sta .jo vodila komandir Martin Greif
-	Rudi politkomisar Jože Lemut
-	Saša. Vipavska četa je imela dva voda, prvega je vodil Janko Premrl Vojko.
Da partizanski boj razširi rta čim širše območje ' .je pokrajinski komite KPS za Slovensko Primorje — sekretar .je bil Tomo Bre.jc
-	Lojze, rojak iz Dolenjih Nova kov pri Cerknem —, dal smernice. naj skupine partizanov krenejo kot jedra novih čet na Tol minsko, v Brda ir v spodnjo Vipavsko dolino, kjer so že delovale močne organizacije OF in že bile zmožne postati baza za širjenje oborožene akcije ir kjer so pričakovali dotok novih pro-stovoljcev-domačinov. Najmočnejša skupina je odšla na Tolminsko. vse na so utrjevale politično eiban;e in nreoričevale mla deniče, ki so iz italijanske vojske priha;ali na dopust, naj m ost o voljno vstopijo v partizanske vrste
Vojaška dejavnost se tedaj še ni mogla prav razmahniti zaradi
maloštevilnosti ter slabe vojaške izkušenosti. Zato je bila predvsem usmerjena v uničevanje telefonskih zvez in električnih daljnovodov. Razen tega je bila usmerjena še zlasti proti italijanskim podjetjem, ki so sekala in izvažala les in kuhala oglje v gozdovih Snežnika in Trnovskega gozda. Nadalje' je bila usmerjena tudi proti italijanskim priseljencem, živečim na slovenskih posestvih, kf so bila last rttrtijahske raznarodovalne družbe «Ente naziora-le per le tre Venezie» (Nacionalni zavod za tri Benečije). Ta. na prvi pogled skromna dejavnost, pa je bila velikega političnega in tudi vojaškega pomena, saj sta se sovražnikova policijska in vojaška obveščevalna služba naslanjali pretežno na priseljence ter na italijanske oglarle in drvarje.
Hkrati pa so te akrile zt- Dre cei jasno dokazovale, da dvajset letni odnor proti fašizmu dejansko že prerašča v upor in da zajema čedalje širše sloje prebivalstva. Da ta upor še ni .mel v vojaškem pogledu širših oblik in razsežnosti, je bilo posiedica tega. da so bili mnogi letniki mla deničev in mož v italijanski voj-

Iz umetnostnih galerij
LUZNIKOVA DELA V LESU V TOLMINSKI KNJIŽNICI
Tolminska je zriana v slovenskem kulturnem svetu po pesnikih, pisateljih, zgodovinarjih, skla dateljih, narodnih buditeljih, voli-tilcih in tudi po slikarjih. Ni pa znano, da bi v preteklostj. med tolikim številom kulturnih aelav-cev kdo deloval tudi kot kipar. Zalo smo bili pretekli petek. 6. avgusta toliko bolj presenečeni, k i smo v galeriji tolminske knjižnice Cirila Kosmača prisostovali odprtju razstave skulptur aoma-čina Franca Lužnika iz Zadlaza Žabč Franc Lužnik je rojen 1924. leta v Zadlazu - Žabčah, zwi pa v Karlovcu kot upokojeni major JLA od 1949. leta.
S skulpturo v lesu je Lužnik začel leta 1976. Zdaj ;e član Združenja likovnih amaterjev v Karlovcu. Kot amater v tej vrsti likovnosti se ie prvič predstavil s svojimi skulpturami leta 1978 na «Karlovški likovni jeseni». Po tej svoji prvi predstavitvi javnosti je razstavljal že na kakih 30 skupinskih razstavah, tako v Karlovcu. Zagrebu. Beogradu, Kragujevcu, Reki. Pazinu, Bjeiovaru, v inozemstvu pa v Mtimchmi in Tutzingu. Za res uspelo skulpturo (Mati z otrokom» je na razstavi likovne ustvarjalnosti v Za grebu dobil 2. nagrado.
Na razstavi v Tolminu ima Lu znilc 40 skulptur. To je iregova druga samostojna razstava S svojo značilnostjo vzbuja pri obiskovalcih veliko zanimanje. Lužnik zna prenesti t’ svoie skulpture ta Jošt., zamišljenost, pričakovanje, razmišljanje, osamelost, upanje, razočaranje, grozo, jezo itd. Zato lahko upravičeno zapišemo, da njegove skulpture živijo. V skulp turi Starec pri počitku zaživi pred obiskovalcem naš kmečki človek, ki po napornem delu m polju po-
čiva in razmišlja, kaj ga čaka drugi dan. Skulptura Žalostna mati vzbudi v obiskovalcu občutek sočutja, ki ga predstavlja skulptura matere, ki je verjetno izgubila svojega otroka. Obisko valcu zastane korak pri skulpturi (Zena, ki joče*. To skulpturo je Lužnik upodobil ob smrti tovariša Tita. Predstavlja žalost m bol, ki je pretresala srca vseh Juao-slovanov. Obiskovelec se ustavlja ob znanih likih Kot so; Nilcvleti na Bursač, Partizanski komisar, Dudek. Upokojenec. Srdit, Hiroši ma, Bitrica. Ličan. Albanci ild.
Razstava del Franca Laznika je izjemen kulturni dogodek za Tolmince ~ —	- ~ -—
A. P. - Ogarev
ski in da je v Slovenskem Primorju bilo le malo orožja, v glavnem le lovsko in pa tisto, ki so ga kmet.je skrivali še od prve svetovne vojne.
Med primorskimi partizanskimi skupinami sla bila zlasti dejavna Vipavska četa in njen prvi vod, ki mu .je poveljeval legendarni junak. Janko Premrl - Vojko Okoli 16 junija 1942 so četo preuredili. tako da, je svoje akcije lahko še okrepila. Med temi je bila najpomembnejša 21. julija 1942 na tovornjak 3. bataljona iso. pehotnega polka, ki se je z Nanosa vračal proti Št. Vidu pri Vipavi (Podnanos). Takrat so padli trije oficirji in sedem vojakov, partizani pa so zaplenili lahko strojnico, sedem pušk in tri pištole. Padel je tudi en partizan in sicer Anton Nabergoj - Srečko iz Lozic, ki je prišel v paitizane komaj konec maja
Posredovanje oddelka 'tulijan-ske divizije Veneto in premičnega karabinjerskega oddelka iz Št. Vida pri Vipavi se je spričo tega. da jima partizanov ni uspe lo zaslediti, sprevrglo v maščevanje nad vasjo Poderič pod Nanosom, kjer so zaprli in mučili moške in požgali hiše Naslednjega dne pa so se znesli nad vasjo Lozice, ki so jo skoraj do tal požgali. Nasilje nad prebivalstvom in nad iregovim premoženjem je poslej tudi na Pr.rnoi skem postalo stalna cblika sovražnikovega pritiska ki naj bi zlomil enotnost ljudstva.
Tudi druge številne očiščevalne akcije številnih sovražnikovih sil po vipavskih in kraških hri bili niso rodile uspeha. Partizani Vipavske čete so nadaljevali akcije nroti priseljenim oglarjem in uničevali ovaduhe.
V takšnem vzdušju naraščajoče napetosti in nemoči so 8. avgusta 1942 podivjani vojaki nekega oddelka alpinske divizije Julija, ki je bil začasno nastanjem v Vipavski dolini, celo ne da bi jih spodbudila kakšna partizanska akcija, do tal požgati vas Ustje pri A.jdovščini Od vse zasi so ostale le tri hiše, cerkev m župnišče. Moške, ki so našli v vasi, pa so pobili ali jih odvlekli v goriške zapore. Ta zločinska razdivjanost fašistične soldateske na Ustju je močno odjeknila po vsem Slovenskem Primorju.
		

v ,> r
IPLI
Partizanski skupini, ki so ju maja 1942 poslali v spodnjo Vipavsko dolino in v Brda. prva je bila pri Vogrskem, druga na na Koradi, zahodno od Anhovega, sfa bili glede vojaških akcij precej nedejavni..
.Na Krasu pa je sabotažna skupina borbene mladine pod vodstvom Antona Šibelje.eStjenka iz Tomaševice na Krasu napravila nekaj akcij na električne daljnovode. železniško progo in na posamične sovražnikove vojake.
Nekoliko boli dejavna je bila Tolminska četa. ki so jo poslali na sever. Vodila sta jo komandir Peter Čelik i Reke pri Cerknem in politkomisar Jaka Platiše - Franc, štela ie 23 mož in se pogosto premikala. Bila ie na Banjški planoti. Cerkljanskem, v okolici Idrije, na Tolminskem in v Trnovskem gozdu. Obiskovala je italijanske priseljence, preganjala oglarje, uničevala sovražnikove ovaduhe in telefonske naprave ter 5 avgusta 1942 porušila na cesti Sv. Lucija (Most na Soči) - Idrija most čez Jesenico. Pokrajinski komitet KPS za Slovensko Primor?e ii ie sicer očital nedelavnost, ker ni porušila strateško važne železniške nroge Pod brdo - Jesenice, ta očitek na ie bil nemara nepravičen, ker ie bila navedena železniška Proga močno zastražena četi na ie tudi primanjkovalo razstreliva.
JOŽE OBLAK
(Nadaljevanje sledi)
Jutri v petek, 13. avgusta bo v okviru Piranskih glasbenih večerov v križnem hodniku v Piranu nastopila s samostojnim recitalom pianistka Ingrid Silič, ki bo izvajala dela mojstrov iz različnih obdobij. Siličeva, rojena 1959 v Biljah pri Gorici, je obiskovala nižjo glasbeno šolo v Šempetru pri Gorici, po sprejemnem izpitu se je s petnajstimi leti vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je 1979. leta diplomirala v razredu prof, Zdenke Novakove. Že med študijem na A-kademiji za glasbo je večkrat nastopala in snemala za Radio Koper in Radio Ljubljana. Udeležila se je mednarodnega pianističnega kurza v Amalfiju ped vodstvom Vincenza Vitaleja. Sodelovala je tudi na mednarodnem kurzu na visoki šoli za glasbo v Wei-marju. V lanske”' šolskem letu se je izpopolnjevala na slovitem moskovskem konservatoriju s Peter Iljič Čajkovski* pri prof. Teodorju Davidoviču Gutmanu.
Po opravljeni Akademiji je samostojno koncertirala v Ljubljani, Škofji Loki, Trstu (Glasbena matica), na Zemonu pri Vipavi. S slovenskim komornim orkestrom je nastopala z Mozartovim koncertom v Slovenskem kulturnem domu v Trstu, z orkestrom Sloven ske filharmonije pa pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta na koncertu ob otvoritvenih svečanostih Kulturnega doma v Nevi Gorici. Marca letos pa je nastopila z Griegovim koncertom v a- molu pod vodstvom dirigenta Marka Muniha, ob orkestu RTV Ljubljana.
V petek bo v Piran" izvajala naslednja dela:
Bach: Italijanski koncert. Beethoven: Senata 81 a v Es duru. Skrjahin: Pet preludijev op. 11, C. Bebussv: Pour le piano in Taj-čevič: Sedem balkanskih plesov.
M. G.
Jutri, 13. t.m. ob 18. uri bo v mestni galeriji «Alle antiche mu-ra» v Tržiču odprla svojo razstavo nabrežinska likovnica Claudla Raza Floreancig. ki bo razstavljala do 19. avgusta.
Da Oi lužni mazači ne polnili zidov s svojimi po navadi vulgarnimi napisi je vodstvo milanske podzemske železnice nalepilo na zidove križanke, ki jih ljudje radi rešujejo, ko čakajo na vlak
V pr.: «Čeprav sem že presegla 55 let, sem se odločila, da de am do konca lelošn:ega leta. Vsega skupaj bom imela 28 let dela in me seveda zelo zanima, kakšna bo moja pokojnina. Slišala sem, da je sedaj stopil v veljavo nov zakon, ki daje pravico do boljše pokojnine. V kakšni meri? Mi približno izračunate, koliko bom dobila, če vam navedem svojo plačo v zadnjih petih letih: leta 1978 7,2 milijona, leta 1979 8.5 milijona. leta 1980 10 milijonov, leta 19SI 12 milijonov in leta 1982 predvidevam 14 milijonov.*
S. J.
Vaša radovednost, kolikšna bo vaša pokojnina, je povsem upravičena, saj bo v bližnji bodočnosti to vaš osnovni življenjski dohodek. Prav zaradi tega je treba izbrati tisto pot, ki vam žago tavlja najvišjo možno pokojnino. No, prav zato vam takoj svetujemo. da vložite prošnjo za starostno upokojitev v novembru in ne decembra meseca, ker boste tako deležni s 1. januarjem 1983 fiksnega poviška draginjske doklade (nad 50 000 lir), ki bi je sicer ne dobili. Čeprav morate ostati na delovnem mestu še decembra, lahko vložite prošnjo za pokojnino novembra in tako vam bodo za december zadržali odtegljaje na pokojnini.
Kar se pa višine pokojninskega zneska tiče, res szakon o likvidaciji*. ki je prepreči) referendum. med drugim tudi določa, da se od 1. julija letos upoštevajo
drugačna merila pri izračunu po-
kojninske osnove. Doslej .je prišlo v poštev poprečje treh najugod-
nejših let plače v zadnjih dese tili letih (navadno so to bila zadnja tri leta), sedaj pa je treba upoštevati prejemke v zadnjih petih letih, vendar pa z ovrednote njem posameznih zneske v na o snovi sprememb plač indstrijskih delavcev.
V veliki večini primerov je novi način obračunavanja ugodnejši in le v primeru, da je nekdo imel
v zadnjih treti letih znaten povišek plače, sc mu morda splača «stari» način. INPS pa ni še dobil točnih navodil in zato ni mogoče danes točno predvideti, za koliko je ugodnejši novi obračun. Neuradno lahko navedemo, da bi moral za leto 1982 biti koeficient ovrednotenja 1,00, za leto 1981 1,20, za leto 1980 - 1,40, za leto 1979 - 1,61 in za leto 1987	1.81.
Če sedaj približno izračunamo, koliko bo znašala vaša pokojnina, bi po 'Starem* sistemu dobili 560 tisoč lir na mesec, po novem na činu obračunavanja pa bi vaša pokojnina morala znašati približ no 645.000 lir (7,2 krat 1,81 je
13.032.000,	8,5 krat 1.61 je 13 milijonov 685.000, 10 krat 1,40 je
14.000.	000, 12 krat 1,20 je 14 mi liionov 400.000 in 14 krat 1,00 je
14.000.	000, Skupna plača v zadnjem petletju znaša 69.117.000, kar moramo deliti s 60 meseci in do bimo poprečje 1.152.000 lir. Ta znesek pomnožimo z odstotkom 58, ki odgovarja 28-letni pokojnin ski dobi in tako dobimo mesečno pokojnino 645.000 lir).
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	Dnevnik
13.45	Boks: Paciullo - De Rosa
(posnetek)
17.00	Glasba, prireditve in aktualnosti
17.05	Tom Story - risanka
17.50	«Un amore di contrabasso* -3. del
18.40	Clacsonovi nasveti
19.10	Tarzan - TV film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.40	Variete - II ribaltone
21.45	D passo del camefice - film 23.20 Dnevnik
Ob koncu Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 Ob 13. uri
13.15	Šolska vzgoja
16.30	Atletika: An ang v Viareggiu (posnetek)
17.00	Popoldan
17.15	I ragazzi del sabato sera -mladinska nadaljevanka
17.40	Program za mladino Čarovnica Bia - risanka Risani filmi: Nekoč je bilo ... in King Rollo in drevo
18.30	Športne vesti
18.50	športni koncert
Ob koncu Vremenske razmere
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.40	V evroviziji iz Velike Britanije - West Dorset: Igre brez meja 1982 - šesto srečanje
22.15	Dnevnik 2 - Dosje
23.10	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Dnevnik 3
19.15	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.50	Sto italijanskih mest:
Ostia po 2000 letih
20.10	Šgiska vzgoja
20.10	Sunpathy of the Rolling -koncert
21.30	Pesem o mestu - glasbena oddaja
22.30	Dnevnik 3 22.55 Sladke rešitve
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.30	Poročila 18.35 ZBIS
M. Valjevac - Pastir Mnogi otroci dobro poznajo Valjavčevo pravljico Pastir. pravljico o dečku, ki je imel srce za živali, te pa so mu dobroto vračale in mu pomagale v stiski. «Pastir» je nastal pod spretnimi rokami kiparja Slavka Hočevarja, posneli pa so ga v lončarski delavnici v Doljni Prekopi pri šentejerneju. Zakaj ne bi v teh poletnih dneh pravljica še enkrat zaživela-rta ekranu; mogoče bč naše mlade gledalce tudi vzpodbudila, da bodo segli po knjigi ali glini Pbt okoli sveta z osmimi notami: Kočija
Zadnje, osmo potovanje po svetu s pesmicami, ki smo si ga izposodili pri beograjski TV, bo nadvse zanimivo. V Beogradu imajo namreč celo šolo za indonezijske otroke, tako je lahko na snemanje prišel kar cel zborček v slikovitih narodnih nošah in zapel pesmico o kočiji. Eni Diponeboro, še dijakinja na gimnaziji, pa je
pomagala čedomiru Petroyj ču in Vesni čipčič pri vode nju oddaje. Povedala je n kaj zanimivosti o P^fsu', gledališču senčnih lutk. sala je nekaj čudovitih r> na paravanu v studiu, ki predstavljale star, znamemi ep Ramjano, skupaj z u teljem, ki poučuje na tn° nezijski šoli, pa sta P° dala nekaj podrobnosti o indonezijskih glasbilih - skjr, ka, prgišče kulturnih vr , not, ki jih nimamo h1®/** občudovati vsak dan, ki P“ pričajo, kako različna P® izraza so si posamezna 1J stva klesala v stoletja 0 gih razdobjih in kakšno gastvo različnosti lahko .. čudujemo pravzaprav na v kem koščku zemlje
19.30	Obzornik
19.45	Mladi za mlade:
Podvigi za poletno rab0 . Skoraj je že nekakšna dicija, da vsako poletje P‘ pravimo v okviru cikla -di za mlade tudi tako 1 novano ^počitniško oddaj0:
Običajno smo take
oddaj®
da letovišče ni znano
>č tu
po tem, da nudi najra: še znanstveno užitke. Tu se ol
19.00
emu	«
snemali na morju,	.L
smo morju pokazali m in se raje napotili s kr sidrni kajakaši in mar ci na zanimivo pot en** Pomeli silo zabavno rep* tažo po sledeh odpravev, je šla iskat drugačne z ve: zasoljene z nevarn mi rečnih brzic in friTrif
ne s tiho željo - uniakniu čimdlje od človeških m1 ljišč
20.15	Risanka
20.24	TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik 20.55 Vreme
21.00	Zahodni svet - film . * Zgodba se dogaja v turističnem letovišču, jž delujeta dva prijatelja-da letovišče ni znano po mondenosti, temveč 1 .
ajrazh®1”
fantki
ibiskov^
lahko zabavajo v duhu " ljanov, srednjega veka, a riškega Zahoda.	^
22.25	Miniature: Jacques
23.00	V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v Odprti meji & drugim še naslednje vesti:	*
TRST — Letina, ki ne obeta dobrega KRMIN (GO) - Slovenskemu ' ° gradniku nagrada na l.iu° skem vinskem sejmu GORICA - Gospodarska kriz« goriška prosta cona	,.ve
GRADEŽ — Gledališke predsW v gradeškem narečju
18.00	TVD - Novice
18.05	Jazz na ekranu - 'rJ0
dona
18.05	TV šola
19.00	Zdravo, otroci
19.30	Obzorja
20.00	Risanke
20.15	TVD - Stičišče
20.30	Sklenjen krog film
22.05	TVD - Danes	njk
22.15	Čas v sliki - TV d»«* * * * v'
avstrijske TV	^ i
Ob koncu Odprta meja - r | novitev

Patronat KZ - INAC svetuje
Od julija ugodnejše obračunavanje pokojnin
TRST A
7.00,	8.09, 10.00,	13.00,	14.00,
17.10, 19.00 Poročiia; 7.20 Dobro juu'0 po naše; 8.10 Rachjsk. ino-zaLk: Na obisku pri...; b.3u Pot-puri napevov in melodij; 9.30 Dia-matizirani roman: urežihov Vo-ranc, «Doberdob» - 2. del, 10.10 S končen nega in opernega repertoarja; rinponični koncert; 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni li-sli: 12.00 Na počitnice; 13.20 Iz studia neposredno' Glasba oo željah; 14.10 Otroški kotiček: «Psi-ček v prepadu* - 2. del; 14 30 Diskoteka: 14.55 Naš jezik; 15.30 Zapiski s potovanj; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Na obisku pri...: 17.30 Romantične meloi-ire: 18.00 Četrtkova srečanja; 18.25 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	7 30, 8.25, 14.00, 15 00 Poročila; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere, 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202 14.15 Kino-spored; 14.30 Zanimivosti; 15,10 Predstavitev oddaj, glasbeno ž.e-l.je |g)sli;šalcev; 15.30 Po domače s pevci in ansambli; 16.00 ižogod-Id in odmevi; 16.3C Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik:
17.15	Aktualna tema; 17.30 Objave. glasba; 17.40 Juke box; 17.55 Zaključek s pregledom novic
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 13.30 16.30 in 19.30 Dnevnik: 9.30, 10 30. 11.30, 14,30,
15.30,	17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček;
8.15	Horoskop; 9.00 Casadei. 9.15 «.Su e zo per le contrade ; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Martina Cir-
ne popevke; 16.00 Pojejo Ah- I Branduardi, Armatrading 1° , rJj; ni Morandi; 15.45 Kanta' JPLJ
17.00	Gole maske oziroma ^ Pirandello; 17.15 Glasba! g jj Crash; 17.55 Knjižne novosti j [j Jazz; 18.30 Kaj .je novega?: Disko; 19.45 Nasvidenje ,iutr ‘
13.0®;
RADIO 1
•7.00, 8.00.	IU.00, 12.00,
17.00, 19.00 Poročila;
Glasba kombinacija: 9.09 Glasbeno govorni program. ^ Glasbena hiša; 11.34 Radijsk«
1 daljevanka; 12:03 Jutranji val(f te; 13.15 Master glasbene 14.23 ‘ Ulica Asiago ^
sti;
14.58 Zeleni val Evropa - j” jok® ni napotki; 15.03 Glasbeni °^ji) mentarec: 16.CO Poletje! ,er< Master Under 10; 18.05 F-oo komornega zbora RA1; 18-3® Jjji' ba; 19.ir' Draga glasba! Jazz: 20.00 Rdečelasec J°e Mii dijska trodejanka 21 35 01°®^ odmor: 21.52 Pogovor o um jp sti in kulturi: 22.22 Aut%5 flash: 22.27 Audiobox; 22.59 % 23.03 Telefon®10
beni asterisk; govori.

LJUBLJANA
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kiiohertzov in 256,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKVV - Nanos	101,0 MHz
eusa: 10.45 Mozaik: ll.OU Pio.ščc; 10.15 Festivalbar; 11.32 Kim; 12.«K) S prve strani: U 05 Glasba po željah: 14.33 Superklasifika. 15 33 Poročila v nemščini: 15.36 Zna-
7.30,	8.30, 9.00, 10.00, 11.®®- 7.3»
13.00.	15.00. 20.0(1 Poročil« ^ Rekreacija; 7.35 Vremenska 9,,tl ved za pomorščake; 7.45 vr ne informacije; 7.50 Dobi'0 otroci; 8.25 Iz naših sP°'S P
8.30	Z radiom na poti: šolarje: 9.35 Mladina Z glasbo v dober dan! ristični napotki: 11.05 R no za...: 12.05 Ali poznate-■ Naše pesmi in plesi: 13.1® %i' melodije' 13.30 Kmetijski 0% t
13.40	Od vasi do vasi; * naših krajev Iz naših som ^ 14 20 Zabavna glasba; T*''" r('4’ poroda io vam : 15.50 Mel 15.20 Koncert za mlade m1® |f,.v ce; 15.40 Jezikovni pogovori .^c Dogodki in odmevi: 16 38 ■ na glasba; 16.50 Radio dan%,8 dio iutri: 17.00 Vrtiljak! * Studio ob 18.00; 19.00 Z \fi blom Milana Križana; F kalne radtiske nostate: nute s kontrabasistom pg vom Vidrihom: 20.35 Lahk° ,/ otroci; 20.45 Minute s ^ Bo:anom Drobečem: 21 ®J’ kov večer: 22.05 Literarni d
22.45	Lepe melodiie: 23.30 glasba: - 0,05 Lirični utrink' Mozaik lahke glasbe.
ATLETIKA
NA SINOČNJEM MITINGU V VIARECCIU
ZANIMIVE BORBE, POPREČNI IZIDI
Evelyn Ashlord zanesljivo prva ■ Carl Lev/is za las ugnal Calvina Smitha ■ Steve Ovett le drugi za zahodnim Nemcem Schmidom
aSff*10 — Sinočnji veliki a-o miting v Viareggiu ni navr-vrLPr;cakovanih izidov svetovne ta,ni,os]!’ čeprav so bile borbe v turiilfl d,sciplinah dokaj zanimive in
ogorčene.
Sa;°.®e zlasti velja v teku na 10<’ m,
svojegaCm- tewlS le za las ugnal
iako i L0jaka Calvina Smitha in n0 najhnr-raČUn mec* dvema trenutki	sPrinterjema na sve-
Ogor-za ^slednika J. Ovvensa*.
to"--11 doj sta tudi vodila na me„ c vngiež Ovett in zahodni Neje Drph;*m,ld; Zmagal je Schmid, ki Med - Angleža prav na cilju. ljiv0 ^nskami naj omenimo zanes-fortj r!a?° Američanke Evelyn Ash-100 L . Je brez težav zmagala na
m h
Outnn ' zopet Potrdila, da je tre-boiif„.ena najboljših (verjetno naj-sPrinterka na svetu.
Moški IZIDI 45”5o ,‘„7 400 m: 1- Mike (Trin.) baud i Mcc°y (ZDA) 45"55; 3. Ri-Korir iv 46 ’55. 3.000 zapreke: 1. (ZDAioSija) 8'29”12: 2- Bickford «.8.® 80; 3. Tuwei (Kenija) 49"ii , 00 m ov're: 1. Lee (ZDA) 3, R .V7 Dia Ba (Senegal) 50”39; ^ugger, (n.) 5r59 1(j§ m:	^
10"28. ,A)t 10”25: 2. Smith (ZDA)
«•	3- Lattany (ZDA) 10”41. 800
vett nrnlmid (ZRN> 1'45”90; 2. O-Tl6”7o 146 ’08; 3- McGeorge
2ENSKE -
m:
(Kan j“^4~ 400 m: L Richardson 54Marks
(11.)'“',“,®? (ZDA) 11*1-1; 2. Miano
»i ‘
Cutoa
(Tt.) 9'n2>'5fi
54''iri/ w 451 2. Petutschnig (Avst.)
1. Askf arks (Kan.) 54”51. 100 asnford
3.iir*
3. Pozzer (It.) 12”18. L Gargano (It.) 8’54”88; itiai rH\ (Port-) 8'5fi”39; 3. Possa
ITALIJANSKI POKAL
^stina-Sampdoria v sredo ob 21. uri
^LAN
!yeža . ~~ Italijanska nogometna določila urnik srečanj pr Sa Doka]5 K^li.ianskega nogcmetne-do, Kj ^a* ki bo na sporedu v sre-
Monza
;8sUna - Cagliari (20.45).
ŠegEj_’ Palermo
2. SKUptiF3® ian szu-a Brescia
Trig-ii’ ^stoiese - Ascoli
Benevento Torino (17.30);
Varese
(21.00)'
'estin. cse " rtsco11 IZJ 3. SK?r,7>mPdoria (21.00;.
(19.8 „yPTNA: Atalanta - Avellino '■ ob 20.30); Lazio - "
20-45) • c„,	-
'. 4 gvfSlmitana - mapoii izi.uu;. . KLTpINA: Bologna - Čampo
91
Perugia Napoli (21.00).
basso (20.30); Cavese Piša (20.30); Nocerina - Fiorentina (17.30).
5.	SKUPINA: Lecce - H. Verona
(17.00)	; Modena - Como (21.00); Spal - Roma (20.30).
6.	SKUPINA: Catania - Juventus
(16.30)	; Genoa - Padova (21.00); Pescara Milan (21.00).
7.	SKUPINA: Arezzo - Catanzaro
(21.00)	. Cremonese - Paganese (ob 20.45); Sambenedettese - Cesc-na (ob 21.00).
8.	SKUPINA: Foggia - Udinese
(17.30)	; L. R. Vicenza - Bari (ob 20.45); Rimini - Inter (21.00).
Sušic ostaja v Sarajevu
SARAJEVO - Safet Sušič bo skoraj gotovo do 31. 12. 1982 ostal v matičnem klubu Sarajevo, nakar
se bo preselil v Francijo, kjer bo igral pri moštvu Pariš St. Germain.
Kazalo je namreč, da bo Sušič pet mesecev igral za zagrebški Dinamo, preden bi se preselil v Francijo. Po zadnjih vesteh pa od vsega tega ne bo nič.
Sušič bo tako ostal v Sarajevu do konca leta.
Petrovič napada
BEOGRAD — Kapetan Crvene zvezde Vladimir Petrovič je v Beogradu sklical tiskovno konferenco, na kateri je ostro napadel jugoslovansko nogometno zvezo in predvsem njenega predsednika Tomaše-viča, češ da je le-ta vedel za vse dogovore med Crveno zvezdo in Ar-senalom
iiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiittiiimiiiiifiiiiiiiitiimiiiiftittiiiiiHiiitiiimiii
NOGOMET
MEDNARODNI TURNIR V VIDMU
Udinese tudi drevi brez Ivice Sur jaka
Videmčani bodo drevi igrali proti avstrijskemu moštvu Lienz V prvi tekmi Catanzaro proti Molenbeeku
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Videmski prvoligaš se temeljito pripravlja na bližnji pričetek italijanskega nogometnega pokala in na prvenstvo.
Po nedeljski prijateljski tekmi proti zagrebškemu Dinamu (2:2) bodo danes Videmčani igrali na mednarodnem turnirju, ki ga prireja domači klub. Na tem turnirju pa na-
Spored videmskega turnirja DREVI
20.00: Catanzaro - Molenbeek 21.45: Udinese - Lienz V SOBOTO
20.00: finale za 3. mesto 21.45: finale za 1. mesto
stopajo poleg Udineseja še Catanzaro, Molembeek in Lienz.
Udinese bo drevi igrali v drugi tekmi proti avstrijskemu moštvu Lienz. Trener Ferrari je pri sestavi moštva v dokajšnjih težavah, saj se je Virdis težko; ppškodoval in se bo operiral koleno v Franciji, poleg
tega pa še ni nared Ivica šurjak, ki drevi skoraj gotovo ne bo igral.
Ferrari pravi: «Šurjak je za nas predragocen. Čemu bi torej tvegali da bi danes igral. V najboljšem primeru bi lahko igral en polčas, verjetno pa bo povsem nared za sobotno tekmo.»
Drevi bosta na sporedu dve tekmi.
V prvi se bosta spoprijela moštvi Catanzara in Molenbeeka (20.00), po tem srečanju (21.45) pa bo U-dinese igral proti Lienzu.
Finalni tekm' pa bosta v soboto.
Uribe v Italiji
RIM — Uribe. iiapadalec perujskega nogometnega kluba Sporting Cristal, je včeraj pripotoval v Italijo, kjer bo v prihodnji sezoni o-krepil vrste Cagliari ja Svojim novim tovarišem, ki pod vodstvom trenerja Giagnoniia trenirajo v Abbadii San Salvatore, pa se je včeraj ..pridružil Urugvajec Waldemaro Victorino
Goričani zmagali
Sinoči so zasluženo premagati moštvo Taranta ■ Boljša igra kot proti Triestini
Gorizia —Taranto 1:0 (0:0)
GORIZIA — Colavetta, Grazzolo, Marassi, Lazzara, Grillo, Codarin (Candutti), Urban, Zanetti (Berto-ia), Antognazzi, Marcato, Modesti-ni (Donda).
TARANTO: Rossi, Falcetta, Casta-gnini, Ferrante, Scoppa, Picand, A-canfora, Barlassina, D’Agostino, Glerean, Piga.
SODNIK: Valente iz Tržiča.
STRELEC: Modestini v 12. min. d.p.
Če je Gorizii proti Triestini manjkala zmaga, da bi potrdila svojo premoč proti ekipi, ki nastopa v višji ligi, je to uspelo sinoči, ko je v prijateljski tekmi premagala Taranto z 1:0. Ekipa iz Kampanije, ki igra
v	tretji profesionalni ligi, ni bila namreč kos goriški enajsterici, ki je še posebno v drugem polčasu po trdila, da je že dobro uigrana in da ima v svojih vrstah nekaj zares do brih igralcev, kot sta Urban in Antognazzi, ki sta se že izkazala proti Triestini, ter Lazzara, ki je bil pra
vi	motorček moštva.
V	prvem polčasu je bila igra za nimiva le prve četrt ure, nakar se je dokaj ustalila. Gorizia je v tem času pokazala precejšnje pomanjkljivosti, na sredini igrišča pa je Anto gnazzi, ki je vezni igralec, nastopal kot srednji napadalec.
V	drugem polčasu je trener Bur-lando delno spremenil razvrstitev e-kipe, s tem da je Antognazzija da’ v «režijo», nudil več prostora Lazza riju ter vključil v napad Bertoio. To je tudi dalo zaželene sadove, sa; so bili domačini kot prenovljeni in so zaigrali odlično.
Glede najzanimivejših akcij naj povemo, da je Lazzara že v 5. min zapravil lepo priložnost, ko se jo znašel sam pred vratarjem. Odličen vratar Colavetta se je izkazal v 12 min., ko je poslal čez vrata lepo žogo Clereana. Sicer bi domačini lahko povedli v 38. minuti, ko ni sodnik dosodil 11-metrovke zarad' napake nad Grazzolom v kazenskeiT prostoru gostov.
Gol za Gorizio je padel v 12. mi nuti, ko je po hitri akciji Codarin
Košarkarski odsek - ŠZ Bor
obvešča vse interesente, da so prijavnice za košarkarski kamp v Seči na razpolago pri čuvaju stadiona «1. maj*. Prijavnice vrnite čuvaju hKjkalitčje do 16. t.m.
lepo predložil v kazenski prostor, tu pa je Modestini z glavo odlično streljal v vrata in premagal Rossija. Potem pa so se najzanimivejše akcije zvrstile v zadnjih treh minutah. Najprej so Goričani zapravili priložnost z Antognazzijem, potem pa Taranto dvakrat zaporedoma. Prvi strel je izredno ubranil Colavetta, drugega pa je goriški branilec rešil na črti gola. Vsekakor zaslužena zmaga za Goričane. (Rudi Pavšič)
AVTOMOBILIZEM
Ekipi iz Doberdoba in Jamelj, ki sta se pomerili v moškem finalu od bojkarskega turnirja za 3. memorial •Bernard Frandolič*, ki ga je pred kratkim organiziralo KD Kras (Dol - Poljane	(Foto K. Ferletič)
Turbo tudi za Lotus
PARIZ — Pri francoski avtomobilski hiši Renault so včeraj sporočili. da bodo s svojimi motorji tur-bo v sezoni 1983 in 1984 formule ena opremili avtomobile lotus.
■iiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiimtiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiTiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiimiiMiiimi
RAZGOVOR S POŽRTVOVALNIM KOŠARKARSKIM DELAVCEM PRI ŠZ DOM IZ GORICE
Čuke j: «MIadim posvetiti večjo pozornost»
Košarka na Goriškem je v zadnjih desetih letih uspela najti svoje mesto v okviru športne dejavnosti slovenskih društev. Gotovo pa rast in zanimanje za to športno panogo je raslo vzporedno z uspehi goriške peterke, ki nastopa v prvi italijanski ligi ter z navdušenjem za to igro, ki je zajelo v glavnem vso Italijo in Jugoslavijo.
Na «valovih» tega navdušenja in zanimanja torej se je pričelo tudi pri nas na Goriškem (po uvcdnih izkušnjah v Trstu), in sicer pri ŠZ Dem. O vsem tem in o sedanjih razmerah smo se pogovorili z Markom Čubejem, kateri je še aktiven košarkar, sledi organizacijsko Domovi košarki, dopisuje o košarki za naš dnevnik ter je odgovoren za košarko pri teritorialnem odboru ZSŠDI za Goriško. Marko je namreč v teh dneh cb’ekel vojaško suknjo in torej začasno zapustil «belordeče» košarkarje.
tMarko Čubej, ti si bil eden izmed pionirjev Domove košarke. ..»
•Res je, v letih 68	69, smo mul-
ci pričeli vaditi v dvorani Zlatega pajka v Gorici. Prostori so bili neprimerni, organiziranost šibka, a volja odločna. Martin Tomažinčič, nato Vili Prinčič in drugi, med ka terimi tudi starši posameznih igralcev, so pripomogli, da sp sp postavile osnove, na katerih še je,!ko-
PRED STARTOM 37. PRVENSTVA V PRVI JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI LIGI
ljubljanska Olimpija: velike ambicije, slabi pogoji
N°0om ® fa Primorski dnevnik) fH) „ ela^ ljubljanske Olimpije z r,et(eljo za Bežigradom v ^ittič ,!iosadsko Vojvodino devet-zaporedoma) startali v ,(° t Dr 1 konkurenci. Sedmo me-Dija ^venstvu 1970-71, ko je Olim Notfn r'ev°zabnim kvintetom Po-,fejac . 'nčmeršek - Pejovic Be
.	. Ai -	uwv L VJUUll,	Ut
rPliša ak' ie njena doslej naj I ia<lniplStltev v vsei zgodovini. "fo j Prvenstvu je bila Olim-tyo«icj .o slabšim moštvom (v ^ dev~tHj feio zamenjala trener HauiJ1-'. ln česar se lahko nje nadejajo v 37. prvoli k Prvenstvu?
navijači so se
izvije'sr Ovenčali životarjenja O-t |estujDa v spodniem de-Po , 0 s' lahko razlagamo Talila h / d skromnih obiskih na ™ie ,2 Bežigradom, kjer se po ! 6 °»0 n J,h .'el Oiblje med 5.000 On2.a'c' na lekmo. To skro-Nfri n22 dvigujejo de-bijt z Jfke četverice» s Crveno riar*i zann->Jnanrm- Hajdukom in 2‘Pih („k ' rnadtem ko na vseh druaif, ’na" Prevladujejo delavci
n republik.
Slovensko nogometno javnost pa so z uspehi kar nekako razvadili uspehi Križaja in tovarišev v smučanju, bratov Petrič v plavanju ter Kolinske Slovana v rokometu Tudi v nogometu si slovenska javnost želi vsaj približno takih rezultatov, toda ker jih ni in ni, se odvrača od te sicer najbolj množične športne panoge v Sloveniji. Slovenskih navijačev za Bežigrad m privabilo niti to, da je v pretekli sezoni v prvi enajsterici igralo kar 9 doma vzgojen/i igralcev (Vujinovič, Ter čič, Ejsner, Iskra, Voljč, V. in P. Ameršek, Rožič in Katanec), kar se v zgodovini Olimpije še ni zgo dilo. Njenim navijačem pa to m veliko mar, želijo si predvsem spektakularnih tekem, ki jih je prema lo, in uvrstitev tik pod vh lest vice, od katerega pa je uspela iti predaleč.
Pokal UEFA?
Svojo željo so navijači, ob raznih priložnostih že večkrat javno izrazili: Olimpija v pokal UEFA. Tudi klubski funkcionarji so si na zadnji skupščini zastavili tak cilj.
Toda Olimpijin trener Nedeljko Gugolj se s tem nikakor ne strinja: *Mi pa v pokal UEFA? Z e-
nim samim pravim vrhunskim igralcem Vilijem Amerškom in Markom Elsnerjem, ki naj bi to šele postal. To je skoraj nemogoče. Ne pozabite, da nas je zapustilo sedem dobrih igralcev — Voljč, Perduv, Da-lanovič, Sejdič, Petrovič in Bošnjak. S sedanjimi močmi je mogoče pričakovati kvečejmu to, da bomo obdržali deveto pozicijo. Igramo sicer najsodobnejši nogomet —
Mladi Elsner, steber Olimpijine obrambe
podoben kot "azzurri" na svetovnem prvenstvu z zgoščeno obrambo in bliskovitimi nasprotnimi napadi — toda manjkajo nam kvalitetnejši igralci.»
Olimpija «mali kluba
Tudi kapetan moštva Vili Ameršek ni tako optimistično razpoložen pred začetkom prvenstv i; <iJugo-slavija ima sicer tri mesta v pokalu UEFA, kar pomeni, da najbrž tudi še peto mesto v prvi zvezni ligi vodi v tekmovanje za pokal UEFA, toda za nas je najbrž nedosegljivo. A ne zaradi igre in igralcev. Olimpija je slej ko prej mali klub. Naša uprava je slaba, igrišče za Bežigradom najslabše v Jugoslaviji, stadion brez vsakega konjorta. .. .V takih razmerah je nemogoče uspeti. Da ne govorimo o denarju, klub nam stalno nekaj dolguje, dolgovi segajo celo leta nazaj. To je zares škoda, kajti imam občutek, da bi ob idealnih razmerah v klubu lahko segli prav k vrhu v jugoslovanski nogometni eliti. Imamo namreč zelo solidno moštvo, ki je svoje sposobnosti dokazalo že v zadnjem prvenstvu, ko je v Zagrebu in Beogradu nadigralo celo naši najboljši moštvi Dinamo in Crveno zvezdo.»
Vili Ameršek ima 34 let, igra pa bolje kot kdajkoli. Marko Elsner je adut, za katerega se že zdaj pulita Hajduk in Crvena zvezda, Budimčevič je bil pred dobrim letom eden najboljših jugoslovanskih vratarjev, Katanec je z 19 leti e-den najperspektivnejših jugoslovanskih nogometašev, Iskra in Rožič sta dva izmed najbolj izkušenih prvoligaških igralcev, Bošnjak in Petrovič, ki se bosta oktobra vrnila od vojakov, sta že bila reprezentanta ... In tudi drugi igralci niso pod poprečjem jugoslovanske prve lige. Toda bržkone zares klavrne razmere v zvezi s stadionom in klubom onemogočajo kak večji domet Olimpije v prvenstvu, ki se v nedeljo začenja.
V	nedeljo z Vojvodino
V	pričakovanjih pred prvenstvom 1982-83 je torej treba biti realen. Mesto sredi lestvice ali tik nad njo, to je Olimpijina realnost.
Sicer pa bo Olimpija v nedeljo z Vojvodino tekmo začela v igralski sestavi:	Budimčevič, Vukmirovič,
Vujinovič, Terčič, Iskra, Elsner, Domadenik, V. Ameršek, Rožič, Kata nec in P. Ameršek.
Franci Božič
šarka, tudi na Goriškem, razvila in uveljavila. Mnogo je bilo namreč mladih, ki smo želeli igrati košarko, nekateri so se tudi vključili v italijanska goriška društva. Zato se mi zdi, da je bilo umestno, da smo tudi pri slovenskem društvu pričeli s to panogo. Zanimanje v tistih časih je zajelo tudi nas. . . košarka je doživljala pravo mrzlico.*
«Po desetih letih obstoja Domove košarke lahko zabeležimo torej do bre rezultate?d
«Delovanje je steklo in z njim tudi rezultati. Sedaj nastopa prva Domova (članska) ekipa v promocijski ligi (letos smo zasedli 11. mesto in obstali v ligi. kar je bil naš cilj), poleg tega pa imamo še naraščajniške ekipe. V prejšnjih letih pa, ko smo napredovali ali pa želi uspehe v raznih prvenstvih, smo resnično uspeli ustvariti precejšnje zanimanje okrog naše košarke.*
•Glede prihodnosti*, je nadaljeval Marko, «menim. da bo nujno potrebno še v večji meri nadaljevati z delom z mladimi in to v vseh kategorijah. Letos smo nastopali z ekipo naraščajnikov (trener Berto Hvalič), ekipo minibasketa (trener Livio Semolič) in s prvo člansko e-kipo (trener Andrej Bergoč iz No ve Gorice). Mladim bomo tpftrali posvetiti še večjo pozornost in to podčrtujem, da je naloga od borni kov ŠZ Dom, -kot tudi belordečih košarkarjev. Pomanjkanje strokovnih kadrov, finančne težave, organizacijska vprašanja in podobno nam nalagajo dolžnost, da vsi košarkarji sledimo razvoju te športne panoge pri nas. Sedaj razpolagamo z novo telovadnico v Kulturnem domu v Gorici, kar nam lahko omogoča, da izvajamo bolj načrtno delo v košarki kot doslej. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da je tudi precej slovenskih igralcev, ki igra pri raznih italijanskih društvih. V preteklosti so nekateri od le-teh radi zahajali k Domu in se dobro vključili v naše vrste. Pri našem delu m^ram zato tudi na to paziti.*
Razgovor le mnlaal: Igor Komel
ATLETIKA
VČERAJ NA KOLONJI
J. Tavčar in I. Petaros dosegli osebna rekorda
Na včerajšnjem atletskem tekmovanju v metih, ki ga je Bor priredil na Koloniji, sta se od domačih atletov in atletinj najbolj odlikovali borovki Jasna Tavčar in I-rena Petaros.
Tavčerjeva je kopje vrgla 29,66 m daleč, Irena Petaros pa je dosegla s kroglo dober rezultat 10,35 metra.
Obe sta s tema znamkama izdatno popravili osebna rekorda. Najboljši rezultat dneva je dosegel Ba-ritussio iz Trbiža, ki je zagnal disk 48,54 m. Kljub počitniškemu času
je bilo tekmovanje zelo dobro o-biskano. Drugi del tekmovanja v metih bo v sredo, vedno na Kotanji.
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Bosna premagala ekipo Juve Caserta
Bosna — Juve Caserta 92:72 (46:30)
HADŽIČI (Sarajevo) — V prijateljski košarkarski tekmi je sarajevska Bosna premagala italijansko moštvo Juve Caserta z 92:72 (46:30).
Kot je znano, je novi trener italijanskega prvoligaša Jugoslovan Bogdan Tanjevič, za to moštvo pa igra tudi Zoran Slavnič.
V tem srečanju je bil najboljši Sarajevčanov Benaček, ki je dosegel 18 točk, pri italijanskem moštvu pa Slavnič (15) in Ricci (14).
TENIS
Lendl brez težav
TORONTO — Čehostavak Ivan Lendl je na mednarodnem odprtem teniškem prvenstvu Kanade v prvem kolu brez težav premagal Ame-
ričana Andrewsa v dveh setih z izidom 6:1, 6:3.
GB Baronchelli pred Moserjem
ANCONA — Gianbattista Baron-chelli je zmagal v včerajšnji kolesarski dirki Genga - Grotte di Fra-sassi.
VRSTNI RED G. B. Baronchelli Moser Saronni Paganessi Vandi
29’56''
29’58*
30'21”
30'32"
30’40”
BOKS
V SUPER Pt-rvESNI KATEGORIJI
Lorenzo Paciullo ostal državni prvak
BRINDISI — Lorenzo Paciullo iz Brindisija je ohranil naslov italijanskega prvaka v super peresni kategoriji.
Paciullo je namreč sinoči v Brin-disiju premagal izzivalca, Neapelj-čana Giovannija de Roso po zdravniškem posegu v četrtem krogu.

Iz planinskega sveta
Možnost potovanja v Nepal
V šoli za nepalske gorske vod.ii-lee bosta kot inštruktorja sodelovala tudi znana slovenska alpinista Bojan Pollak in Andrej Štremfelj. Zaradi ugodne cene voznih kart vabi Planinska zveza Slovenije, da se jima pridruži še 10 sopotnikov, ki bi v času tečaja samostojno potovali po Nepalu. Odhod z Brnika bo 20. avgusta, povratek 3. oktobra, prihod v Katmandu 21. avgusta, odhod pa 2. oktobra.
Cena povratne vozovnice (z 20 kg prtljage) je 600 dolarjev in 5.000 N-din, ki jih je treba vplačati pri blagajni PZS, Ljubljana, Dvoržako-va 9, najkasneje do ponedeljka, 16. avgusta, če bo prijavljencev manj kot 10, •možnost cenejše vozne karte odpade (polna cena je 1300 dolarjev in 11.000 N-din). Vse informacije dobite v pisarni PZS (tel. 003861 - 312553 ali 315493).
Jamarji na Krasu
Jamarji iz Sežane so te dni peljali nekaj svojih pripravnikov ter kolege iz češkoslovaške in ZR Nemčije v škocjanske jame, kjer si seveda niso ogledali le turističnega dela, ampak so odšli tja, kamor ne peljejo turistične poti. Nekaj dni kasneje, pred tednom dni, pa so odšli skupaj s svojimi češkimi gosti še v Kačno jamo, globoko brezno, ki je nekdaj veljalo za izredno težavno brezno, medtem ko ga zdaj obvla-
11
dujejo že številni jamarski pripravniki.
Jame v Italiji
V Italiji je ostala jama Buso detla Rana z 21.395 metri najdaljša jama v državi. Kot povzemajo Novice Jamarske zveze Slovenije iz tujega speleološkega tiska, se jama na več krajih še nadaljuje in torej to še ni njena dokončna dolžina. Najgloblje brezno v Italiji pa je postalo Spluga della Preta, ki so ga «poglobilh z 878 na 985 metrov. Novo odkriti deli jame so brezna v stopnjah, od katerih je najgloblje 40 metrov.
Vzpon zaradi rekorda
Komaj 18-letni katalonski alpinist Enrico - Lucas Lop se je povzpel na najvišji vrh Peruja v enem dnevu. Začel je opolnoči v mestecu Musho (2900 m) in bil ob 6.30 na Garganti (6000 m), šest ur kasneje pa že na vrhu Huascarana (6760 m). Potem pa se je odpravil takoj nazaj, pred nočjo je že bil v izhodišču.
Vedno več žrtev
Lansko leto je v švicarskih gorah umrlo 217 gornikov, med njimi je bilo 40 žensk. To je 12 žrtev več, kot jih je bilo leta 1980 in 90 več v primerjavi z letom 1976. Daleč največji delež žrtev ie še vedno zaradi nepremišljenosti, vse večji delež pa je smučarjev (približno 30 odstotkov).
JtoTEK pregled
‘^ZGODOVINE
Saškega krasa
STANKO FLEGO
v'.^1 brel('tn° imamo pri teh najdbah okostij v nekate-de n'^. baškega Krasa opravka z nekaterimi nasil-tbdj. , l0,n'k 0 katerih pa ne bomo morda nikoli izvedeli
, K<n°Sti in vzrokov.
k*h arhSrn0 že omenUi, poznamo v večini važnejših jam-najdišč tržaškega Krasa (vseh najdišč 11 1*cii ■ ,orai 100!) celo vrsto starejših in novejših pu-^aini 0ln ^udij, ki so jih objavili številni strokovnjaki, ir hajdi!nater)i’ sPeleološki in arheološki klubi, itd. Jam-b letih 6 in 'amslta najdišča tržaškega Krasa je v zad-7 ubil v.aaiboli izčrpno in detaljno prav gotovo obdelal in ,SstVe 'S|i, znanstveni sodelavec pri Slovenski akademiji ^ °bjavdl in umetnosti v Ljubljani, dr. France Leben, ki *®talje ' cel° vrsto publikacij, ki se nanašajo na naše
lu^ezen11-50 bi še dodal' da za veliko večino manjših jam °r ga Zal ne P°znamo slovenskega ledinskega imena, J*ater0 obtekti sploh imajo, saj so raziskovalci pre-4 obi T0 naŠli P°Polnoma zasuto s sedimenti in bi elcte' k°t tudi za manjša brezna, verjetno težko
našli ledinsko ime. Vendar mislim, da bi se le izplačalo poizvedovati na terenu pri domačinih, če morda katero izmed teh manjših jam le poznajo z domačim imenom. Zato sem te jame navedel pretežno z italijanskim imenom, ker se namreč v tej obliki pojavljajo v strokovni literaturi in bo tako kogar bo seveda zanimalo, lažje našel zadevne publikacije. Tudi v tem prispevku se omenjena slovenska ledinska imena važnejših jam vedno ne ujemajo s sedanjimi ledinskimi imeni, vendar je to razumljivo zaradi dobe (konec prejšnjega in začetek tega stoletja), ko so bila ta prvotna imena, ki jih srečujemo namreč v slovenski, avstrijski in italijanski literaturi, zapisana.
BRONASTA IN ŽELEZNA DOBA TRŽAŠKEGA KRASA
Kraška gradišča — mogočni spomeniki prisotnosti prazgodovinskega človeka na naših tleh
Odkritje taljenja kovin je zaključilo izredno dolgo obdobje človeške prazgodovine, ki se je začelo z izdelavo prvih kamenih orodij in z uporaoo ognja ter se kasneje nadaljevalo z «udomačitvijo» nekaterih rastlinskih in živalskih vrst. Pri vseh teh odkritjih, ki so označevala začetni ciklus prazgodovine, je človek samo izkoristil značilnosti nekaterih prvin, rastlin in živali, take, kakor mu jih je narava namreč posredovala. Z odkritjem metalurgije, ki je omogočilo, da se je človek v razmeroma kratkem času povzpel na tako visoko stopnjo tehnološkega razvoja, se odpira nov ciklus človeške prazgodovine. V tem drugem obdobju človek predeluje neko neposredno neuporabno snov (rudo) v drugo snov (kovino), ki jo potem po želji uporablja za izdelovanje raznih predmetov.
Novejše raziskave so dokazale, da je človek poznal kovino razmeroma že zelo zgodaj. V nekaterih neolitskih naselbinah v južni Turčiji so namreč arheologi odkrili posamezne predmete (dleta, igle) izdelane iz samorodnega bakra, katerim so prisodili starost 9.000 let. Baker se namreč v naravi nahaja, kot tudi še nekatere druge kovine (na primer zlato), bodisi v samorodni obliki kot seveda tudi v obliki raznih rud. Tako je človek v nekaterih predelih, kjer so bila ležišča samorodnega bakra ali zlata, že zelo zgodaj s kamnitimi kladivi pričel oblikovati posamezne kose teh kovin v razne predmete. Vendar teh predmetov seveda ne smemo imeti za začetke metalurške dejavnosti, saj je človek samo ročno oblikoval v naravi že prisotno kovino.
Razmeroma redka nahajališča samorodnega bakra, katera je človek verjetno hitro izkoristil, ali pa morda samo slučaj, sta človeka privedla do tega, da je pričel pridobivati baker tudi s taljenjen nekaterih rud, v katerih se nahaja ta kovina.
Do nedavnega je v znanstvenem svetu prevladovalo mnenje, da je tudi metalurgijo ostalemu svetu posredoval Bližnji vzhod. Najnovejša arheološka odkritja v vzhodni Srbiji in sicer v Rudni Glavi, nedaleč od slovitega nahajališča bakrene rude, Bor, so dokazala, da je na tem območju človek kopal bakreno rudo v globokih rovih že 4.500 let pred n.š. V rovih tega prazgodovinskega rudnika so arheologi namreč odkrili nekaj popolnoma ohranjenih glinastih posod, ki so jih takratni rudarji pozabili na tem mestu. Po obliki teh posod in po načinu, kako so bile okrašene, so arheologi brez večjih dvomov ugotovili, da so takratni rudarji časovno pripadali poznemu neolitiku, torej starejšemu obdobju znane kulture Vinča (po kraju Vinča
ob reki Donavi pri Beogradu). Rudna Glava je tako postala najstarejši do sedaj znani rudnik na področju celotne Evrope. Bližnji vzhod nikakor ni mogel posredovati metalurgije Balkanu in Evropi, saj v vmesnih egejskih deželah v tem času sploh še ne poznamo metalurgije.
Med najbolj tipične izdelke bakrene metalurgije spadajo lepe izdelane sekire, bodala in dleta. Na našem Krasu so v eneolitskih (bakrenodobnih) jamskih plasteh tu pa tam naleteli na kak redek bakren predmet. Po opisu takratnega najditelja, L. K. Moserja, je Terezjina jama pri Devinu hranila lepo bakreno bodalo.
Nekako v drugo polovico 4. tisočletja pred n.š. sodijo prvi znani predmeti iz brona. V začetku človek dobiva bron s taljenjem specifične vrste bakrene rude, v kateri je prisoten tudi določen odstotek arzenika ali niklja. Ti dve snovi imata namreč značilnost, da skupaj z bakron dajeta bron, ki pa je slabše kakovosti. Kasneje človek odkrije, da zlitina bakra in druge kovine, cina, daje kvalitetnejši tip brona.
V teh začetnih fazah metalurgije človek še razmeroma bolj redko uporablja kovino. Trde kamenine in kost ostajajo se naprej glavne surovine pri izdelavi orodja in orožja. Človek uporablja kovino pretežno le za izdelavo nakita, redkeje za izdelavo noža, sekire ali meča. Z odkritjem brona in z nastopom bronaste dobe opažamo tudi velik razmah trgovinske dejavnosti, ki je neposredno povezana z izmenjavanjem bakra in cina, saj se ti kovini le malokje nahajata na istem področju. S cvetenjem trgovine opažamo tudi obsežna preseljevanja ljudstev, ki se pričnejo pomikati iz jugozapadne Azije proti Evropi in verjetno v mnogih primerih podjarmijo mirne neolitske poljedelce.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
VRST. Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270
Podružnico Gorica. Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 83362 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podietjo mesečno 120.00, letno 1200.C0.
PRIMORSKI DNEVNIK
lo SfrRJ Oglas*
Im račun 50101-603-45361 ADiT — DZS 61000 Ljubija"« Gradišče 10/11. nad., telefon 223023	.
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 f" 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po tormu ■ sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir es Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furl<?n|lerl'^ dezei krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drug v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
12. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
in tisk* I
im
Itrst
Član italiiarnk* 2vaze Časopis™^ založnikov rlcG
NOVE ZASKRBLJUJOČE VESTI Z JUGA ČRNE CELINE
Južnoafriški režim baje zopet pripravlja veliko vojaško ofenzivo proti jugu Angole
V zadnjih štirih letih so rasisti izvedli že preko 70 invazij, nad 300 bombnih in 50 helikopterskih napadov ter ubili približno 4.000 ljudi
(Dopisnik Dela za Piimu.ski dnevnik)
NAIRUBl — Samo dan o red začetkom novega kroga pogajanj o namibijski neodvisnosti v Neto YoT-kil je južnoafriško obrambno mini strstvo potrdilo, da so njegove sile znova vdrle na angolski ing in da so pri tem izgubile lo člansko po sadko helikopterja, se v soboto so v Pretoriji označili za <Lpi\pagan-do» trditev angolskega zunanjega ministra Paula Jorgeja, da je Južna Afrika sprožila novo mrazim na jugu dežele. Na nevarnost skorajšnje južnoafriške invazije pa je te dni opozoril tudi vodja gibanja SWAPO, Sam Nujoma.
Zdaj pa je južnoafriško obramb no ministrstvo izjavilo da je v minulem tednu dni izvedlo -uspešne operacije» proti pripadnikom namibijskega osvobodilnega gibanja SWAPO na angolskem jugu in da
■je pri tem ubilo 200 gverilcev. Prignalo je tudi. da so borci SWAPO sestrelili vojaški helikopter ter ubili 15 južnoafriških vojakov. Ni pa priznalo to. kar je dan pred tem objavilo gibanje SWAPO, namreč, da je bilo v topniškem napadu blizu angolske meje uničeno južno afriško vojaško oporišče ter ubitih 30 vojakov. V Pretoriji o lastnih izgubah poročajo boli skopo.
Vodja gibanja S\VAPO Sam Nujoma je te dni izjavil v Tripoliju, da ima na voljo sveže podatke, po katerih naj bi se rasisti iz Pre torije pripravljali na novo veliko invazijo na angolskem jugu. naj verjetneje okrog 26. avgusta, dneva solidarnosti z namibijskim ljudstvom. Po njegovih ocenah naj bi bilo ob meji z Angolo osredotočenih kakih 110.000 južnoafriških vojakov. Napadalci naj bi imeli tri mehanizirane divizije, podprte 2
V ZVEZI S FALKLANDSKO KRIZO
Brazilija hoče pobotati Argentino in Britanijo
O tem vprašanju bo razpravljala tudi generalna skupščina OZN
BRASILIA — Potovanje italijanskega zunanjega ministra Colomba v Latinsko Ameriko je že sprožilo prve pomembnejše sklepe v političnem svetu te celine. Po pogovorih s šefom italijanske diplomacije je namreč Brazilija v bistvu prevzela vlogo posrednika med Argentino in Veliko Britanijo za rešitev spora o-krog suverenosti nad Falklandskim otočjem. V prihodnjih tednih se bodo brazilski diplomati ločeno sestali z namestnikom britanskega zunanjega ministra Granleyem Onslovvom in argentinskim zunanjim ministrom Aguirrom.
če je bilo dogovarjanje s Colom-bom, ki v sporu predstavlja EGS, razmeroma lahko, pa bo prepričati sprti državi, naj sedeta za skupno pogajalno mizo bržkone mnogo za htevnejše.
Onslovv, ki v VB zastopa najbolj radikalno strujo, je na primer že izjavil, da je njegova vlada pripravljena sprejeti sporazum, samo če bo Argentina predhodno priznala britansko suverenost nad otočjem. Argentinci pa so za sedaj previdnejši in pričakujejo izid razprave v okviru generalne skupščine OZN. ki bo o-bravnavala vprašanje Malvinov o ziroma Falklandov. V Stekleni pala či se bodo delegati zbrali v drugi polovici septembra, dela skupščine pa bo odprl sam brazilski državni poglavar Figuiredo, ki želi zapečatiti posredniško vlogo svoje države.
Tudi zato je jasno, da bodo brazil ske oblasti zavrnile britansko prošnjo o uporabi civilnega oporišča na brazilskih tleh, ki bi služilo kot za torišče za ladje in letala, ki plujejo oziroma letijo proti Falklandom. Kot že med vojno, tudi sedaj Britanci u-porabljajo oddaljeni otok Ascension, ki pa ne ustreza njihovim potrebam in zahteva ogromno finančnih stroškov. Ni izključeno, da bo zato VB zahtevala pomoč Čila (tradicionalnega nasprotnika Argentine), saj so Brazilci že poudarili, da želijo biti v sporu nevtralni, a da v primeru nuje bodo vsekakor raje pomagali južnoameriškemu sosedu, kot evrop skim Otočanom.
Velika Britanija pa je medtem izrazila razočaranje zaradi predvčeraj šnje odločitve francoske vlade, da obnovi prodajo orožja Argentini. «ker se je vojna na Falklandih kon čala».
la je dve knjigi zbranega dela Antona Aškerca in osem knjig zbranih del Ivana Tavčarja v zbirki slovenskih klasikov pri DZS. Boršnikova je bila vzgojiteljica celih generacij slavistov, natančna raziskovalka, pronicljiva in tankočutna, z velikim posluhom za vrednote slovenske kulture in nenehno pripravljenostjo za njeno predstavitev in zagovor.
M. Z.
oklepnimi in tankovskimi bataljoni pa tudi z več eskadriljami reaktivnih bombnikov.
V	portugalskem «Expressu» pa se je konec tedna pojavila trditev, da se Južna Afrika pripravlja izvesti invazijo, katere cilj naj bi bilo strmoglavljenje vlade predsednika Dos Santosa v Luaudi V tej invaziji naj bi sodelovali tudi dve protivladni gibanji — TJNiTA in FNLA — ki sta bili poraženi pred šestimi leti, pa tudi kakih 500 tujih plačancev, ki naj bi jih prek Gabona pripeljali v Zair e. Portu galska vlada to trditev zaaj še resno proučuje.
V	vsakem primeru pa je tu naj-tiovejši južnoafriški vdor na angolski jug nevaren zaplet v času, ko se predstavniki šestih prifront-nih držav z afriškega juga, Ango le, Bocvane, Mozambika. Tanzanije. Zambije in Zimbabveja, pripravljajo na novi krog poga ja n i o namibijski neodvisnosti s predstavniki zahodne ^kontaktne skupine*, ki jo sestavljajo ZDA, ZR Nemci ja, Francija, Velika Britanija in Kanada. Na teh pogajanjih, ki naj bi se začela danes na sedeže OZN v Neu> Yorku. udeležil pa se jih bo tudi voditelj SWAPO Sam Nujoma, naj bi razpravljali o vzpostavitvi premirja v Namibiji in o prihodu opazovalcev ter mirovnih sil svetovne organizacije. Sprva so omenjali, naj bi premirje razgla .sili že 15. avgusta, to je čez tri dni, toda zdaj bolj realno omenja io kot datum 15. september. A tudi lo je še vprašanje, spričo sedanje južnoafriške agresije na angolskem jugu pa tudi zavoljo prizadevanj režima iz P ret ort ie, da vzpostavitev premirja poveže z umikom kakih 17.<100 kubanskih vojakov iz Angole Čili sedanje invazije ie očit no dvojemr da uniči vojaško moč gibanja SWAPO ter primora Ku bance k umiku.
Zadn ja velika agresija Južne A frike na angolskem jugu je bila konec avgusta in v začetku >■eptem
bra lani. ko je kakih 15.000 rasističnih vojakov za dalj časa okupiralo blizu 90.000 kvadratnih kilometrov veliko ozemlje severno od namibijske meje ter med svojim pustošenjem pobilo nad 700 ljudi, največ civilistov. V zadnjih štirih letih pa so rasisti izvedli v Angolo že nad 70 invazij na kopnem, nad 'S00 bombnih in 50 helikopterskih napadov ter pri tem ubili blizu 4.000 ljudi, največ iz vrst kakih 50 000 namibijskih beguncev, kolikor jih je v taboriščih na angolskem jugu.
TIT DOBERŠEK
RIM — Obračun žrtev predvčerajšnje težke prometne nesreče pri Latini se je povečal še za dve enoti. Poleg štirih članov družine Renzoni in Anne Marie Colocci, ki so bili pri priči mrtvi, sta včeraj v bolnišnici ranam podlegla še voznik in potnik saaba, ki je povzročil nesrečo.
V GLAVNEM MESTU SICILIJE VČERAJ ŠE TRI ŽRTVE
Sodni medicinski izvedenec Paolo Giaccone padel pod streli mafije v središču Palermo
mmmmm
Srhljiv pogled na orizorišče umora prof. Giacconeja v Palermu
(Telefoto AP)
PALERMO — štirinajsta in pe*a Ja sta žrtev dober teden trajaj • nasilja v Palermu sta P**111 Y . zjutraj, oziroma nekaj po Pold ... Ena je vseučiliški profesor n kulteti sodne medicine Paolo cone. druga pa 23-letni Fatta, ki je živel v ljudskem lju Kalza. Medtem ko je umor P* . Giacconeja verjetno pripisati	^
v strogem pomenu te besede, PL umor Di Fatte mogoče \e pos . obračunavanj med člani neke lff ne zločinske tolpe.	.
Prof. Giaccone je predaval. _ smo dejali, na fakulteti za sod" ,u. dicino, poleg tega F« je opravi) di dolžnosti policijskega zdray v Opravljal je tudi obdukcije (c poredkeje), pogosto pa so s ski organi zahtevali njegovo _jZ. kovno mnenje posebno glede P kusom s parafinom na rokah J , ki so bili obtoženi streljanja s
nim orožjem. Še bolj pa se je •, rjal s pregledi zapornikov (vPr*J V, prištevnosti, psihiatrskih Pre<>
Včeraj zjutraj je prof. odšel na polikliniko. V notranjo ^ stanove je prepovedana vožnja
VAL TERORIZMA ZAJEL FRANCOSKO GLAVNO MESTO
Nov atentat na pariško židovsko skupnost Peklenski stroj tudi pred iraško ambasado
V obeh atentatih ranjenih pet mimoidočih - Opozicija očita vladi pretirano tolerantnost
...................................................n.111111111111.nl..................... jn nadzor je zelo PO05*^
Blizu zgradbe, kjer je imel sv°1 a rad pa so bili morilci v zasedi-rimo morilci, ker nekatere P1* iijj dijo, da so bili trije, toda st , j, je le eden. Profesorja sta z dva strela v glavo. Morilci s0 žali.	. (J.
Policija in preiskovalni orga« vajo za sedaj še v popolni ten^ujt-mor je nemogoče povezati z °j" ^ cijo trupel dveh mafijcev, ki S ^ la ubita predvčerajšnjim, saj ^ opravil neki drugi zdravnik- ^ torej za kako zadevo, ki je P® n, na z Giacconejevo dejavnost] področju mafijskega kriminala- ^ na in hčerka ubitega zdravnik f izključili, da bi pokojnik PreLIJ1o. zadnjem času kako grozilno P Umor Pietra Di Fatte pa je ^ j, kel bolj dramatično. Mladenič F-imel opravka s sodnijskimi ob* ^ zaradi manjših prekrškov. D° ja )e prišlo na Trgu Marina, ^ sto metrov od rajona Kalza. a, moški so streljali na Di Fatto štolami kal. 9 in «P 38».
V včerajšnjih urah pa so m p*, v Palermu umorili še io-letnegf, 1 menica Gagliardija, ki je •“j.. I zadnjem času že večkrat oPrav pravico.	$
Prebivalstvo v Palermu je vseh teh zločinov zelo razburjen® zahteva ostrejši poseg držav njenih organov.
lil*
PARIZ — še dobro se ni poleglo razburjenje in ogroženost zaradi pokola v pariški Rue des Rosiers, že je bila francoska židovska skupnost prejšnjo noč tarča novega a-tentata. Nekaj minut pred eno je v Rue Baume v Parizu eksplodiral pred poslopjem neke družbe za uvoz južnega sadja iz Izraela peklenski stroj. Zaradi pozne ure je eksplozija ranila le neko mimoidočo žensko, materialna škoda pa je precejšnja:
nasilje rezultat pretirane tolerantnosti in naivnega pojmovanja svoboščin.
Poziv pravosodnemu ministrstvu
Zahtevati izročitev Giovanilija Venturc
CATANZARO — Odvetnik Vincen-zo Azzariti - Bova, ki je zastopal zasebne stranke na procesu zaiadi pokola na Trgu Fontana, je včeraj pozval pravosodno ministrstvo, naj sprejme vse ukrepe za izročitev Gio-vanniji Venture, ki se trenutno nahaja v argentinskih zaporih. Ventu-ro bodo namreč v soboto izpustili,
ker je prestal kazen treh let zapora zaradi poneverbe dokumentov. Prvo italijansko zahtevo po izročitvi Venture je argentinsko sodstvo zavrnilo.
Plinsko olje cenejše pri črpalkah AGIP in IP
RIM — V ponedeljek bosta petrolejski družbi AGIP in IP zmanjšali ceno plinskega olja za prevoz za pet lir na liter, za katerega bo odslej dovolj odšteti 530 lir. Sklep je posledica uvedbe novih norm EGS za določevanje cene petrolejskih proizvodov, cene, ki so sedaj odvisne od evropskega povprečja.
ililiiiiiiiMiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiliiHiiiiinBniuHHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiii(iiiiHiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiiiiiililiiilliiiiiiiiiiiiiiiliiiimii|l,,>l
Usmrtitev v richmondskem zaporu
Na Mljetu umrla dr. Marja Boršnik
LJUBLJANA - Na Mljetu, ob morju, blizu svojega vikenda je v torek tragično umrla dr. Marja Boršnik, literarna zgodovinarka, publicistka, urednica, nifentorica mnogih generacij ter univerzitetna profesorica, predana slovenistka. Rodila se je leta 1906 v Borovnici pri Ljubljani. Pred vojno je izdala obsežno monografijo Anton Aškerc (1939). Med vojno je bila internirana, po osvoboditvi nekaj časa v službi pri ministrstvu za prosveto LRS. leta 1948 pa je začela predavati na filo zofski fakulteti, na oddelku za slovanske jezike in književnosti. Izdala je vrsto knjig: Pregled slovenskega slovstva (IMS). Monografijo Fran Celestin (1961), Pogovori s pesnikom Gradnikom (1954), Študije in fragmenti (1962). Stilni premiki v slovenski književnosti med klasičnim in modernim realizmom (1963), Ivan Tavčar (1974). Od leta 1977 je bila dopisna članica SAZU. Dr. Marja Boršnik je bila specialistka za obdobje slovenskega realizma: uredi-
Od avtomobila, ki je eksplodiral pred iraško ambasado, je ostalo le nekaj ožgane pločevine (Telefoto AP)
.............................................i....
VESTI S TELEPRINTERJA
Razkrinkali trgovino s sužnji
KARAČI — Pakistanska policija je razkrinkala organizacijo trgovcev s sužnji, ki je bogatim Pa kistancem dobavljala dekleta iz Bangladeša. Štirje trgovci s sužnji so trenutno za zapahi. Dekleta so ponavadi ugrabili v Bangladešu in jili nato skrivaj prepeljali čez Indijo v Pakistan. Policija je osvobodila 6 deklet med 10 in 20 letom starosti. Naj omenimo, da v Pakistanu suženjstvo ni kaznivo.
Peterčki v Argentini
BUENOS AIRES — Marta Herrera De Bazan .je prejšnjo noč povila petorčke, na žalost pa je edina deklica, ki jo bila tudi najlažja, saj je tehtala manj kot kilogram, umrla takoj po porodu. Ostali štirje fantje, katerih teža se suče med 1,4 in 1,7 kg. so zdravi in se počutijo dobro. Zdravniki so Marti De Bazan napovedali, da bo rodila več kot enega otro ka. vendar so bili peterčki presenečenje tudi zanje. Zakonca De Bazan imata že triletno hčer.
Dražja muzejska vstopnica
RIM — Od danes se bo vstopnina za italijanske muzeje povečala za 30 odst. Da bi rešili problem drobiža, so tudi sklenili, da bodo znesek vstopnice zaokrožili na 500	1000	1500 lir. S podražitvijo
vstopnine za muzeje bo držav adobila vsako leto od 4 do 5 milijard lir več kot doslej. Vstop v mu žeje pa bo prost dve nedelji na mesec in štiri delovne dni na mesec, poleg tega je vstop brez plačen za študente do 21. leta starosti in za upoko jence nad 60. letom.
Povečanje števila družin
RIM — Število italijanskih družin je v zadnjih desetih letih naraslo za dva milijona in pol. To izhaja iz podatkov o ljudskem štetju, ki so jih te dni objavili v Rimu. Poprečno število družinskih članov pa se je v teh desetih letih znižalo od 4 na 3. Število je nekoliko višje na Jugu, kjer znaša 3,3 osebe, medtem ko je na Severu komaj 2,5 osebe.
Zid med Vzhodno in Zahodno Nemčijo
BONN — Vzhodnonemške oblasti so sklenile zamenjati žično ograjo, ki deli NDR od Zahodne Nemčije z zidom, ki bo podoben tistemu, ki deli zahodni od vzhodnega Berlina. Zid bo dolg, ko ga bodo dokončali, kakih 1400 kilometrov. Prvi del so že začeli graditi severno od Cobruga in je visok približno 3 metre. O zadevi poroča bonski dnevnik Die Welt, ki pa ne pove, koliko časa bo trajala izgradnja zidu, temveč ve samo povedati, da bo poprečna višina zidu 3A metre in da ga bodo zgra dih poprečno 40 do 120 metrov od meje med obema državama.
Velika Britanija brez časopisov
LONDON — Britanci so bili včeraj ob eno svojih najljubših navad. Zjutraj, ko so odhajali na delo, niso namreč v prodajalnah našli časopisov. Za blackout so odgovorni elektrikarji, zaposleni pri časopisih, ki stavkajo v znamenje solidarnosti z u-službenci bolnišnic, katerim država noče obnoviti delovne pogodbe. Prejšnji teden je sodstvo prepovedalo tiskarjem, da stavkajo v isti namen, tako da so to naredili elektrikarji, ki imajo drugo delavno pogodbo. Uslužbenci bolnišnic zahtevajo 12-odstotno povišanje plač, medtem ko jim vlada ponuja kvečjemu 7,5.
Bocenski sindikati terjajo vrnitev svojega doma
BOČEN — Pred skoraj šestdesetimi leti so fa šisti zaplenili bocenski «dom sindikatov*, ki je po vojni šel v last pokrajini. Bocenska sekcija CGIL -AGB zahteva sedaj od pokrajine vrnitev poslopja ali pa primerno odškodnino. Doslej se je bocenska pokrajina izgovarjala z najbolj nemogočimi pretvezami, da ne bi vrnila poslopja, vendar pa sindikat vztraja in trdi. da gre za enak primer kot je bil z nemškim <?Alpenvereinom», planinskim društvom.. ki ga je pokrajina vrnila že pred leti.
Po vsem sodeč je policija prepri-1 cialiste, ki jim očita, da je sedanje čana, da so tokrat storilci pripadni-1 nasilie rezultat pretirane tolerant-ki skrajnodesničarske organizacije Action Directe, ki je v zadnjem obdobju izvedla vrsto podobnih nočnih atentatov proti židovski in izraelski imovini v Franciji. Nedaleč od a tentata so namreč preiskovalci opazili na zidu sporočilo omenjene organizacije, v katerem grozi, da bodo ubili «podpornike in propagandiste cionizma, če bodo izgnali Palestince iz Bejruta». Napis zahteva tudi takoišen in brezpogojen umik ^izraelskih fašistov*. Podobne napise je Action Directe puščala po vseh dosedanjih atentatih, kar je povzročilo, da je marsikdo vključil to teroristično organizacijo v skrajno levico. Po vsem sodeč pa je skrajnolevičarsko le besedišče, da je kljub še ne povsem jasnim ciljem in ideologiji organizacija desničarska. Med drugim je zanjo značilen prav žolčen antisemitizem, ki ga skuša v zadnjem obdobju prebarvati v anticionizem.
Novi atentat ne bo bržkone pozitivno vplival na skrajno napete odnose francoske židovske skupnosti z oblastmi. Napovedana večja budnost nad židovskimi in izraelskimi ustanovami se je izkazala kot nezadostna, kar bi lahko povzročilo uresničitev blodnih pozivov izraelskega premiera Begina francoskim Židom, naj si sami zagotovijo varnost.
Medtem pa francoska policija še vedno ni izsledila krivcev za pokol v židovski restavraciji «Jo Golden-berg». Preiskovalci so skoraj dokončno prepričani, da se za pokolom skriva roka Abu Nidala, palestinskega odpadnika, ki ga je P LO obsodilo na smrt. Prav tako nisp preiskovalci še odvrgli mož nosti, da so Abu Nidalovi skupini nudili kritje in pomoč «domači» teroristi. Policija pa se medtem nahaja v precejšnji zagati, saj je bila policija obveščena, da lahko pričakuje napad prav na restavracijo «Jo Goldenberg», a ni sprejela primernih ukrepov, le opačila je izvidnice v pariški židovski četrti.
.Da bi bila mera polna, je včeraj popoldne pred iraškim veleposlaništvom v Parizu eksplodiral z razstrelivom napolnjen osebni avtomobil.
V eksploziji so bili lažje ranjeni štirje mimoidoči, iz gorečega vozila pa sfe je . požar razširil tudi na poslopje veleposlaništva, Francoska opozicija ima tako sedaj nova argumenta, da nadaljuje napad na so-
PRIMORSKE VESTI


Od danes dolga «Portoroška noč»
PORTOROŽ — tPortoroška noč». ki je zadnja leta kar zgubljala svoj čar in mik — gostje so se dolgočasno sprehajali od šanka do sanka, videti pa so imeli komaj kaj več kot ob običajnih dneh — obeta tokrat veliko. Pričela naj bi se že danes v Ankaranu, ko bo Jalca sraufciger, znani slovenski humorist, z gledalci izbiral najlepša slovenska dekleta, ki se bodo v soboto v portoroškem avditoriju skupaj z izbranimi hrvaškimi mladenkami potegovale za naslov Misš vrtnica Portoroža. Prireditev pa bo popestrila tudi pevka Moni Kovačič. V petek zvečer, bo stekla v eter oddaja Kar znaš, to veljaš, vo njej pa bo Portorož zaživel v karnevalskem vzdušju, na terasi hotelov se bodo namreč pojavile številne maske. V
soboto se bodo od 19,( do 20.00 ure predstavile številne maske iz domovine in tujine, v povorki, ki bo ukrenila od Bermrdina proti portoroškemu Avditoriju pa bodo tudi lipicanske vprege, laufarji, kurenti in še kdo, ki spada v karnevalski show. Ob 20.00 uri pa bo Jaka Sraufciger v pdrtorošlcem Avditoriju ie naznanil, katera bo «vrtni-co» vseh vrtnic med brhkimi dekleti, ki se bodo potegovala za ta zveneči naziv. Sobotno noč pa bodo v Portorožu zaključili z veličastnim in živopisnim ognjemetom. Nedeljsko jutro, ko bo večina aPorto-rožarnv» še do dobra utrujena, bodo prišli na svoj račun otroci, ki se bodo preiskusili v gradbeniški veščini — zidanju gradov iz peska, seveda za lepe nagrade. Za staraj
še goste karnevalske portoroške no či, pa bo nedeljsko popoldne vab Ijivo predvsem zavoljo Kompasove igre, ki se jo bodo udeležili pari. «Slovenski ljudski večer» pa bo zaključna folklorna prireditev, s katero se bo iztekla tudi najdaljša moč na slovenski obalh. Turistični delavci Portoroža in Pirana so se torej zares potrudili in pripravili obilico zanimivah in zabavnih prireditev, ki obetajo portoroški noči povratek starega slovenstva in morda celo razmah, vse pa je se daj odvisno od tega, če bodo turistični delavci uspeli uspešno izpeljati zastavljeno, seveda bi bil tudi dež huda ovira, kajti turistov in radovednežev je te dni na slovenski obali dovolj.
DANJEL BOŽIC
RICHMOND - V richmondjtfj zaporu so včeraj usmrtili p1, [ji policista Franca Coppolo, ki J® v obsojen na smrtno kazen zaI^L0[H mora neke ženske med Pj-oVi* ropa. Obsodbo je potrdilo ^ sodišče ZDA, potem ko so s'1 v.j-humanitarne organizacije zaI jote spremembo smrtne kazni 'riju smrtno ječo. Do usmrtitve je P (o tudi zato, ker je sam CopP® ,vo-zahteval, češ da noče bremeni jih dveh otrok z zavestjo, da ) | j hov oče v zaporu. Otroka je oVj prvo ženo, medtem ko je n» druga žena v zaporu, obsoje'1 . j. 20 tet ječe zaradi sodelovanja ratj|i steni ropu. FTav ona je zpPp pji' usodo Franka Coppole. saj J j« čala proti njemu. Proti njcpL j-pričal tudi mož ženske, ki je ’ šibita v ropu, sam Coppola pa Fj ti-no celo zanikal sodelovanje Pj. n» stem ropu. Coppolo so usrnru električnem stolu.	. st <K'
Usmrtitvi je prisostvovalo s _rjev žavljanov in skupina funkcion^v v zaporu. To je bila peta llS’ vedl* od teta 1976, ko so Ponov'’? sče smrtno kazen. Vrhovno	gl*'
je zanjo izreklo z večino sov, proti pa sta bila dva s Nasprotniki smrtne kazni se ri# boje, da bo po tej usmrtitvi jrii-potrdilo smrtne kazni še za vC. ^ < gih obsojencev na smrt, ki J jo3l> raznih ameriških zaporih
Na sliki (telefoto AP):	i*
stol v richmondskem z»P°‘ Frank Coppola.
SAN SALVADOR - P salvadorske osvobodilne frolltL(jl(r|1' rabundo Marti* so v vzhodni Fyr jini Usulutan minirali železnisjt...p0' go in iztirili tovorni vlak. V '• 5i(' krajini so napadli in osvoji*1 ' s0 s* ee Ciudad Barrios, iz katerega^# umaknili, potem ko so raZ vladne in vojaške objekte.'
Apenins!vi polotok še vedno podrhteva
RIM - Tla Apeninskega polot^. vedno podrhtevajo. Včeraj s° no v raznih krajih Italije za več potresnih sunkov, ki j*' povzročili gmotne škode, sa) kost presegla 5. stopnje po a, oreri’ jevi lestvici. Sunke so zaznal* valci širših območij Umbrije- f < in ob Mesinskem prelivu, 'r [ ljudje celo zapustili stanov*? so se vanje kaj kmalu vrni® di dežja.	> 9
Seizmologi poudarjajo, da; J tfl' ka potresna dejavnost v mej* v mate in da ni nobenega raz> neupravičen strah.