Poštnina plačana v gotovini (thaja v pooedeljek in petek ob 17. S^ne mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, >.n iriozem*rvo2uDin R . ^rt on poštnem čekovnem za*/odu š1. lu6bb. Cena 1, Din Redakcija in uprava: Celje, ^trossmayerjeva ulica št. 1, Dritličjtr, fiesno. Telefon interurban Stev. 65. Rokooisi se tic vračaio Oftlasi no varifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojr o le do 10. dopoldne. - Predpiai glede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo le po možnosti. Štev. 102. Celje, ponedeljek 19, decembra 1932. Leto XIV. Zborovanje županov iz celjskega sreza CELJE, 19. decembra. V petck 16. t. m. se je vržilo v Ce Iju v Obrtnem domu zborovanje žu- panov iz celjskega sreza, ki je bilo zclo (lobi'o obiskano. Navzočih je bilo ()G županov in občinskih odbornikov, ki so zastopali 29 občin. Zborovanje je otvoril in vodil žu- pan celjske okališke občine g. Vin- ko Kukovec, ki je uvodomn pozdra- vil navzočega srcskega nučelnika g. di Hubada in referenta županske zveze g. Gorkiča. G. Kukovec je po- viiarjal, da se župani in občinski od- borjniki jcayedajo velikih dolžnosti, ki so jih prevzeli, zlasti v scdanjern ležkem gospodarskem- položaju, in piičakujejo od zborovanja, cla bodo *jobili enotne smernice za bodoče do- *°> ŽeleJ je, da bi se zborovanje vrši- 10 v dui\u smotrenosti in solidarno- sti. Gosp. Gorkič, referent banske upravo j.n tajnik Zveze zupanov v LjuKijani, je nato v cnournem preda- ,\cVaju vazmotrival smernice o sestav Ijanju občinskih proračunov z ozi- roni na predpise zadevnih zakonov. V podrobnosti jo očrtal nalogo občin, lzdatke, ki ji" moraj» te izkazati v nroračunih, kako je razpoložiti na- črle proračunov, kje je iskati kritja, Obravnaval je razinlerje šolskih ob- čin do občinskih uprav, prispevke občin za kinetijske sklade itd. 0 vsa ki posamezni točki se je vršila obšir- i\a (lcbota, ki so so je udeleževali sKoro vsi navzoči. Iz dobat jo bilo posneti, da delajo obeinam največjo težave trošarine, ki so bile z doseda- njini zakonom omejene. G. Goričan ie zahtcval, naj da finančna direkci- ja v Ljubljani finančnim edinicaui luilog, da pobirajo za občine trošari> nc na sadjevec. Ako bodo morale ob- čine same vršiti to pobirunjc, ne bo do mogle niti toliko pobr^ii, kolikoi bJ stalo to delo. Sreski načelnik g. Ur Ilubad je podal razna pojasnila na vprašanja zborovalcev, zlasti gl.e- de prispevkov za kmetijske odbore. Sledile je sklepanje o ustanovitvi pododbora županske zveze za srez Celje. ,Pravila, ki jih je prečitnl gosp. Äabkar, so bila v reloti odobrena in sprejeta. Izvoljen je bil širši odbor, kL ga tvorijo župani vseh obcin celj- skega sreza; za predsednika je bil izvoljen g. Vinko Kukovec, župan okoliške ubčine celjske, za podpred- sednika pa g. Josip Kožuh, župan ob- eine škofja vas. Tajnik je g. Joško Cajhtm, župati teharskc občine, bla- gajnik g. Goričan, župan občine Viš- nj;\ vas. l")a bo niogel pododbor živahneje dclovati, je bila izvoljena eksekutiva aii ožji odbor, ki ima pravico vršiti lekoče posle. To eksekutivo tvorijo pol eg predsednika, podpredsedniku, tajnika in blagajnika šo sledeči gg. zupani odnosno obcinski odborniki: Laviie, Klajnšek, Lorber, OmJadič, Pušnik, Košir, Ocvi.rk in Srebotnjak. Za progledovalca računov sta bila w- voijeua gg. Jerala in Kolar. Za zapis- nikarja Je bil določen g. Zabkar. Pri slucajnostih se jo med drugim obravnava-lo vprašanje brczposelno- sli. Ugotovilo se je, da jc nujno po liibno, da se zadržujejo brezposelni čim, več v svoji domovinski občini, kei' le na ta uačin se da kontrolirati resuiCnost. uozaposlenja in izločiii Osebe, ki vsled doloini-žnosti izral11^" jo fonde, določene za res potrebne »ic/.aposlcne delavce. Občine naj po možnasti zaposlujejo brezposelne pri javnih delih, popravilib cost, mostov itd. Končno je zbor apeliral na ban- sko upravo, da naj poskrbi za ukin'- tev prepovedi točenja. izabele, ki je ])opolnonia nedolžna pijaCa. Marsika- teri kmetovalec ne more prodati te- gj?.. pridelka ravno zaradi prepovedi točenja, ne more pa dobiti dohodkov di'ugje, da bi zuiogel davke in drugs däjatve. 5?j ealci"~nä?e1nlk ^. dr. Hubä'd ie )].)ogc- St«v- DOMAČE VS2STI Üren6ica Hnnyadi Janos je na.jza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno 8redstvo. d NarodiLr: skupščina. Na seji Na- rodno skujjsc ine v netek 1G. t. m. je bilo prečitanni več interpelacij. Naj- ve'"- in sicer 12 interpelacij je vložii nai'odni poslanec Alojzij Pavlič, ki so mu nadeli i?ne interpelacijski po slanec. Naiodni poslanec Pavlič je tudi ustincno interpeliral predsedni- ka Narodiii1 skupšCine, zakaj se ste- nografski zapisniki o sejah Narodne skup.ščinc ne tiskajo v latinici in za- J kRj sta bili odpuščeni ena sloven.ska j in ona hrvatska strojepiska. Pi-ed- j sednik Narodne skupšoine dr. Kuma- j Mudi je interpelantu odgovoi-il, da je j ta njegova interpelacija docela ne- umestna in neosnovana. - Zapisniki Naroune skupščine se tiskajo izme- noma v latinici in cirilici, zaradi štcdnje pa nista bili odpuščeni samo ?,na slovenska in ena hrvatska stro- jepiska, marveč tudi večje štcvilo srbskib kakor tudi več drugega uradništva. Predsednik dr. Kuinanu- 0,\ je pripomnil, da hoče narodni po- slanoc Pavlič s svojimi nejosnovani- nü inteipelacijami samo ovirati de- lo Narodne skupščine in da bo zara- vii tega pi isiljen uporabiti proti njemu doioclx; čl. 27. skupščinskega poslov- nfka in staviti Narodni skupščini vpiašanje, ali naj se poslancu Pav- ljču sploh že dovoli, da stavlja tako neosnovnne in neupravičene interpo- ia'üje. Narodna skupščina je nato po kvajših razpravah soglasno odobrila zakon o dopolnitvi zakona o prehra- ';", paKivnih krajev in zakon o podalj- s;i:ijii. olajšav za šuiiisko industrijo. Nato jc Narodna skupščina sprejcla rakon o naknadnih in izrednih kre- ditib; ki jih je finančni odbar znižal od 147 milijonov na 7-4,(508.100 Dir. Glede povišanja nekaterih davkov ii: taks jo bila sprejeta določba, da smc jo podoželske občine v bodoce pobi- vali na vino 1 Din, niestne obcine pa 1.50 Din troftarine. 7a\ žganje oštar.u dosodanja maksimalna trošarina 5 Din. za hektolitrsko stopnjo še na- dalje v vcljavi' vl Senat je v pctek 1U. t. m. soglas- no odobril podaljšanje začasnega za- kona o zaščili kmetov, zakonski na- i-'rt glede izprememb in dopnlnitev znkona o zobozdravnikih in zobnih tehnikih pa je bil z nekaierimi spi-e- menibami in dopolnitvami vrnjer. Narodni skupščini, ki bo o tern za- konskem načitu ponovno razpravlja- ia. Senat je v nedeljo 18. t. m. po dalj- bi del ati odobril zakon o avtentič- nem tolmačenjn čl. 110. in-adniskeya r'akona. Vsi govorniki so izjavili, tie. bi se naj končno tudi v naši državi avedla stalnost javnih državnih na nioščencev kot eno največjih jam- stev dobre in objektivne uprave. St'- nat je tudi sprejel nujnost predloga o naknadnih kreditih in njihovcin i>oki-itju, tako da bodo minister so- cial ne politike, minister pravde jri luosvclni minister še pred božičem "azpolagali s krediti za rešitev naj- aktualnejsih zadev svojfh resorov. d Izpremembe v poslovanju Pošf ne hranihiice. Prometni minister je potrdil izj)romembe in dopolnitve v navodilih za poslovanje Poštne hra- nünice. Knjiižica s 50 čeki bo odslej veljala 27.50 Din. V tern znesku je vsteta. tudi taksa po 25 par za vsak ček, ki bo vtisnjena na vsakem ko- su. Cek je treba predložiti v izplači- lo v zakonskein roku 5 dni, če sta ti- -ti, ki ček izda, in tisti, ki ga vnovfi, v isteni mestu, v nasprotnem prime- ! u pa ti'aja ta. rok 15 dni. Ce je ose- }rd, ki ček prejme, v inozemstvu, tra- ja ta rok 20 do (50 dni. Poštna hranu- nK-a lahko ček tudi käsneje izplaca, vendar največ vroku 6 mesecev, če cek dotlej ni bil pi'eklican. Lastniki čekov lahko odredijo na pošti, ki jim clostavlja poštne položnice, naj jim jib ne izplačajo, marveč takoj pre- nrscjo ua njegov čekovni račun, to pa ne velja za ekspresne in brzojav- ne poštnc položnice. Lastnik čekov- nega računa mora v to svrho izdati posti. pooblastilo za ta prenos. Obre sii pri Poštni hranilnici bodo odslej znašale 4%. Posameznik lahko ima samo eno hranilno knjižico Poštne hraiiilnice na svoje ime. Kdor bi jih imel več, izgubi y.vi drugih obresti. - tolčena. Kaj mislite, koliko prccutih noči, skrbi in znoja; pa tako malo spoštljivosti pri po'dloznikih! Ko sem bil pri polku, je tarn služ- boval star major, ki je bil magaci- j nev nad magacinerji. Koliko je bilo i tarn. zbranih in sphanih raznih cap! Kdor jo prišel k vojakom, se je mo- ral sleči in oddati hlače, suknjo', klo- buk in kar je takega. Samo perilo in ccvlje si je smel obdržati za erarsko rabo. Civilnim zadevam niso posve- cali posebne pozornosti. Vojakovo preteklost so trdno zvezali, pritrdili na sveženj listič z imenom, na poli papirja pa so posebej zabeležili ime, številko svežnja in vsebino ])O rubri- kah: hlače, suknjič, suknja, klobuk itd. Ta posel ni bil prezapMeten. A kar je pri vojakih bilo enostavno, je bilo treba podvojiti in potrojiti, da jc bilo bolj pestro in zvito in zamo- tano. In da je delalo Cim vcč Ijudi cim dalje. Za take namene je bil tisti major pravi mož. Že to mu je bilo hudo, da so civilna slačila meni nič tebi nič zvežejo in odložijo po kratki mani- Tjulaciji. Mar so no bi mogla zadeva vsaj štirikrat na leto premetati iz kota v kot? Ne rečem, da bi moral i pri tern razdelati in zopet prevezati vsak sveženj, ali tako le tu pa tarn katerega bi se že dalo preizkusiti. Potem bi pa bilo važno, da se uma- zana ciganija nekoliko p*remeša. To, kar je na tern koncu mesta, se spra- v: na ono stran, in narobe. Ljudi jc dovolj, ali pa se s službenim listom Se piše po koga. Na primer: Nujno potrebujem enega podoficirja in se (iem mož, mod temi vsaj tri dobro pismene. Gre za ofuvanje erarskih vrednot. Da, eraiske vrednote. Te pa te. Piašče je vestni major dal razvrstiti v sive in črne, oglodane, nniazane, i'aztrganc, zakrpane, stare, zelo sta- ro, neporabne in ne vem kake še. Do- brega pa ni bilo nobenega. Čevlje in hiace je sodil po sličnih prcdpisih, in bluze tudi. Samo da je tu dal še posebej podčrtati, koliko jih je iz ko- pviv. In vse to so morali pismeni Ijutlje imcti v staini evidenci. Crtali so si z ravnili pole papirja, in zlasti važno je bilo, da so bile črte ravne in vzporedne, l'ubrikc pa enako vc- like in si podobnc kakor grab grahu. Ko je bilo vse v redu naCrtano in spisano, je vedno zalotil koga, ki še lcpše piše. Moral se je vsesti za ve- gasto mizo, pa je zopet liniral in vse prepisoval, da mu je jezik uhajal. Med tern pa so magacinerji izdajali ko.made na novo dohajajočim, in od- hajajoči so jih tudi dobivali. Tako ni bilo nikoli nič prav in točno, kar so nalinirali in napisali pod vodstvom prevestnega majo'rja. Možu je šla reč silno na živce; bil je v službi noc in dan. V jutro je pri- šel v pisarno, pa je rekel, da se je po noči še spomnil tega a-li onega, da jc bilo potem treba takoj vse pre- vreči, kar so bili napravili prejšnji dan. Posedal je zamišljen za mizo, včasi se je vstopil na prag in je bu- lil v sklade v magacinu. Zgodilo se je, ila jo vstal od jedi srcdi obeda, in se ni več vrnil. Nokega dne sem pa čul, da se mu prav meša. In res so ga spravili daleč od magacinov, li- niranih pol, počenih čevljev in smrd- ijivih montur. Ej, \ojna; kolikor si rabila ljudi, toliko si jim usod delila. Strari " »Nova Doba« 19. XII. 1932. Štev. 102. obolenjih možganov in hrbtnega innzgn najtopleje priporočati. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh le- karnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. Prinašamo Vam za Božič 0 nekaj popolnoma novega m Plošče in gramofon si lahko za praznikc IIPOSO DUE brez kavcije. Ogl^site se pravočasno pri zastopstvu »SLAGER«, CELJE, Dcčkov trg 4 (hiša g. Rustje). 3-2 Celje in okolica Voščila in oglase za božično številko »Nove Dobe«, ki bo izšla v večjem obsegu in po množeni nakladi, spejemamo samu do četrtka 22. t. m. do 5. popoldne. c 17. december v Celju. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja se je Celje odelo z državnimi zasta.vami. Ob 9. dopol- rine se je vršilo v župni cerkvi sve- čano bogoslužje, ki so mu prisostvo- vali zastopniki civilnih in vojask'h obi aste v in uradov, oficirski zbor, re- zervni oficirji, predstavniki Sol, kor- poraeij in društev ter mnogo druge- ga občinstva iz Celja in okolice. Ob 10. je bilo bogoslužje v pravoslavni in evaugelski cerkvi. Oddelek vojaš- kc godbc iz Mariboi'a je priredil od 11. do 12. dopoldne koncert na Kre- kovem trgu. Ob 19. se je vršila po mestu vojaška bakljada z godbo, ob 21. pa se je pričela v gornjih prosto- rih Narodnega doma animirana ofi- cirska zabava. c Božična sükarska razstava, ki sta jo otvorila umetnika gdč. Elda Piščančeva in g. Rajko Slapernik iz Ljubljane v nedeljo 18. t. m. dopol- ¦Ino v dvorani Obrtnega doma v Cc lju, je bila Že prva dva dni dobro oN iskana. Razstava je zelo bogata in priporočamo vsakomur, da si jo oglcda. Zlasti posrečene so oljnate sliko gdč.. Piščančeva »Dobnia« ¦< Solnčnice« I. in II., »Veverica«, »Sv. Jurij«, »Dalije« in »Primorka s tam- mirico« ter nekatere monotopije in grafike, od Slapernikovih del pa olj- nate slike »Vitanje«, »Gorenjka«, vSlikarica«, »V soli«, »Kopalci na Savi«, dve tihožitji, akvarela »Kranj- ska gora«, »Prisank in Razor« in »Akt« ter pasteli »Ljubljanski graJ z Golovca«, »Žaga« in »Seno«. e Zanimivo predavanje. Drevi ob osmih bo predaval gosp. dr. Božo škerlj iz Ljubljane na Ljudskem vse- učilišču v risalnici me-ščanske Sole o svojem potovanju po Norveški. Go- spod predavalolj bo ob predvajanju mnogib lepib skioptičnih slik opiso- val deželo prelepih fjordov ter raz- ktizoval njene krajevne in etnološke zanimivosti. c Pisarna pomožne akcije za brez- poselne in revne v Celju in okolici je razdelila v novembru za 10.240 di- narjev nakaznic za živila. c Ekspozitura javne borze dela v Celju j,e prcjela državno podporo za sezijske delavce v znesku 3.500 Din. c Celjski mestni avtobusl bodo v_- ziii v petek 23. t. m.., t. j. na dan pred svetim večerom, redno na vseh pro- gah, toi ej tudi na progah Celje—Pod- sreda in Celje—Mozirje, vkljub temu. da je ta dan petek. c Celjsko godbeno društvo bo ime- lo svoj redni letni občni zbor drevi ob osmih v prostorih Celjskega pev- skega društva v Narodnem domu. c Krajevni odbor Udruženja voj nih invalidov v Celju bo imel svoj redni letni občni zbor dne (5. januar- ja 1933. ob 9. dopoldne v mali dvora- iii Narodnega doma. <• Knjige Vodnikove družbe se do- be vsak delavnik od (i. do 7. zvečer v pisarni »Putnika« pri kolodvoru. Vsakdo naj prinese s seboj 2 Din za poštnino. c Društvo absolventov trgovskih 1 v Celju ponovno poziva vse absoi- Le in absolventinje ter ostale in- nte, da se čimprej priglase za katere bi obiskovali. Prigld- \ naslov: Društvo absolven v Celju, Zagrad 90. c Šoierski izpiti se bodo vršili v Celju v četrtok 29. t. m. Prizadeti naj se zberejo s svojimi vozili ob 8. zju- traj pred mestnim magistratom. Ev, drugi leflektanti, ki še niso vložili zadevrsih prcsenj, jih lahko izročijJ pri toj priliki pravilno opreinljene Mi koikovane predsedniku komisije. Taksa za preizkušnjo znaša 180 Dir.. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so un;rli: v petek 1(5. t. m. 5G-letni dni rar Peter JoSt iz Gotovelj, v soboto 17. t. m. v starosti 29 let g. Zmagoslav ,le;.ernik z Gornje Hudinje, uradnik pn stavbeniku g. K. Jezerniku v Ce- lju (pogreb simpatienega in priljub- ijenega mladega moža se je vršil v ponedeljek 19. t. m. ob 15. na okoliš- kem pokopališču), 2-letna dninarje- va žena Neža Stvarnikova iz Tremer ja in 11-letna hči ključavničarskegd poiP.očnika Hilda Suhadolčarjeva i,z Jurkloštra, v ponedeljek 19. t. m. pa dveletni posestnikov sinček Franc fc.ivka iz Jarmovca pri Dramljah, Bo di Jim ohranjen blag spomin, pre- ostalim naše iskreno sožalje! :• Gospodinjska nadaljevalna sola v Celju je uprizorila v nedeljo 18. t. m. popoldne na šolskem, odru okoliäke iežke nai'odne sole v Celju igro v [reh dejanjih »Najdena hčerka« \>o<\ spi etnim vodstvom g. Hvaliča. Dekle- t.a so igrala prav dobro, posebno, če ))omis!imo, da so se nekatere gojen- ke gospodinjske nadaljevalne šoic kretale prvič na gledališkem odioi. Prav posebno so ugajale gdč. Svetko- va, Jančeva in Ričkova. Obisk je bi! primeren in občinstvo je z živahniin ploskanjem odobravalo uspcli nastop gojenk gospodinjske nadaijeva'ne cole. Želeti bi bilo, da bi nas še več- krat presenetili s tako lepimi in pi i- mernimi igrami in da bi občinstv,» iz Celja in okolice to kvitiralo z do- • iiim obiskom. •com po obračunu pri tej akciji in z •lotacijo oblastnega odbora v Ljuu- "jani Into mogoče za letošnjo božično podporo izdati sledeCe nakaznice za jcstvine: 11 po 100 Din, 37 po 50 Dili, 1 po 30 Din in 6 po 25 Din ter 1 /a 100 kg premoga. Marsikatera bedna vojna žrtev bo o praznikih blagrova- la nepoznanega dobrotnika, ki ji je ;>ripomogel do podpore. V imenu teh vnjnih žitev se krajevni odbor še en- krat najtopleje zahvaljuje za prosto- voljne prispevke vsem ustanovnikois« in ciobi'otnikom, ki so omogočili vsaj lekoliko alajšati bedno stanje vojniii žrtev v teh težkih časih gospodarsko Mize. — Krajevni odbor UV1 v Celju. Švicarske ure, zlato, srebro, razna da« rtla opliKa, originalna ZeiSS-OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNII^, CELJE, Glavni trg 4. c Talyine. V petek 10. t. m. okrog 18. je piišla 30-letna kramarica Fran-,. čiŠka Slugova z Gomilskega v neko manufakturnoj trgovino v Celju i:« nakupila blaga v vrednosti 69G Dm. Ko-so ji stregli, je v ugodnem, tre- mitku izmaknila za 181 Din blaga. Dobila je listek, s katerim naj bi pla- iy;a.a pri blagajni 690 Din. Slugova pa je vzela blago in jo popihala iz trgo- vine, lie da bi bila plačala. Isto je storila v neki drugi manufakturni irgovini, kjer je odnesla blaga v vrednosti 149 Din. Slugovo so areti- lali, ko je hotela pred hotelom Sko- oerne na Ljubljanski cesti vstopiti v avLobus. Izročili so jo okrožnemu so- disču. — Celjska policija je 17. t. m. arotirala 24-letno služkinjo Fani K. iz Vi-bja pri Žalcu, ki je osumljena, da je ukradla svoji delodajalki gospe Wesiakovi na Ljubljanski cesti čipk, suKanca, slanine, fižola, čebule itu v vrerinosti 527 Din. Fani K. je tudi osumljena, da je ukradla svoji delo- rinjalki 5. oktobra iz sobe 1000 Din. 10. t. m. pa 2.200 Din. — V nedeljo 18. t. m. ob 13. je bil aretiran mizar ski pomočnik Henrik M. iz Kormi- :ia, ker je hotel iz predsobe neke^a stanovanja na Mariborski cesti v Ga- berju, kamor je prišel beračit, ukrasti suknjič ni telovnik. Domači so to v /adnjeni hipu opazili in obvestili po- licijo. — V nedeljo 18. t. m. okrog 14. je bil posestniku Simonu Naratu U Nove vasi v Gaberju izpred neke go- stilne na Kralja Petra cesti ukrade- no ci'iio pleskano kolo znamke vPuchv. Policija je aretirala dva osumljenca. Kolesa še niso našli. c Pri zbiranju prostovoljnih pri- spevkcv za zlate in srebrne žeblje za invalit.lski zastavi je nekaj naših do- brotnikov izrazilo bojazen, da bo šel znrani denar iz dežele. Da se naie Tiaspi'otno zagotovilo dokaže, objav- ija krajevni odbor Udruženja vojnih •nvalidov v Celju, da mu je z oslan- »Franc Jožefova« grenčiea zviŠuje sposobnost za duševno in telesno delo. Dopisi Ernest Tiran: RazbojnJk Guzaj. Znani spodnještajerski hajduk izpred 50 let je danes skoro že legendarna osebnost v svoji najožji domovini. Živi še mnogo Ijudi, ki so »ravbarja Gu- zaja« poznali. Nesrečen slučaj je vrgel Guzaja v razbojništvo, a tudi v njem si je ohranil marsikatero dobro potezo. Zanimivo snov o Guzaju, kakor živi v ustnem izročilu med ljudmi, je dram- sko obdelal g. Ernest Tiran, šolski upra- vitelj v Liubečni pri Celju V soboto jo je kot premijero uprizorilo in v ne- deljo ponovilo Sokolsko društvo v Št. Juriju ob iuž. žel., obakrat v nabito polni dvorani. Ljudstvo iz trga in okolice je sprejelo delo z najtoplejSim pri- znanjem, navzoči avtor je bil deležen ovacij in cvetja. V igro so vpleteni najznačilnejSi in najučinkovitejSi mo- menti iz Guzajevega življenja, v njih je več prav ganljivih mest, zlasti v prizorih z materjo, mnogo pa je tudi šaljivih reči, tako z mačkami v Pod- sredi. Vloge so bile deloma v prav dobrih rokah, tako Guzai, mati, birt, berač in še nekateri. Povsod, kjer hočejo igrati dobre in privlačne Ijudske igre, bo to delo nadvse dobrodošlo. - F. C. Glasovi iz občinstva Zopet „Cesta na grad** Okoliška o.bčina je dala Cesto na grad v Zavodni,, ki je bila že dolgo predmet številnih pritožb in kritik, ;etos temeljito posuti in urediti. Das«? cesta utrdi, jo je bilo treba še nak- ,iadno zosipati. To so storili — to tem stopil na čelo prvenstvene tabe- ie, kjer vodi sicer z enakim številom toTrk, toda z mnogo boljžo razliko go- lov. Za tokmo je vladalo preccjsnje za- nimanje, saj je okoli 400 ljudi bo- drilno ali pa psovaje spremljalo Za Bozic si nabavite v upravi ,NOVE DOBE' v Celju naslednje izvrstne romane: CONAN DOYLE: BOJ V MECLI (BaskervillskJ pes) Cena samo Din 18 — ¦ J. O. CURWOOD: PODARJENI OBRAZ Cena samo Din 18 — MAMIN S1BIRJAK: BRATA GORDEJEVA Cena samo Din 12 — Po pošti stanejo knjige 1 Din več igro. Rcči pa moramo, da je bila vče- rajšna tekma cna najgrših v letošnjj nogometni sezoni. Nasprotnik se je pckazal v tako grdi luči, da se skoro ne da opisati. Tako tudi del »navi- jacev«, ki so s skrajno sirovimi iz- padi in žaljivkami proti igralccm in somiiku motili potek igre. Nekateri med njimi so šli v tem preko vseh meja dostojnosti ter dopustnosti in zares vsega začudenja vredna je bila poiicijska straža, ki bi morala dela- ti red, pa se včasih menda ne zaveda svoje važne funkeije kot čuvarica javne morale in reda na sportnsm iferišču. Močno iznonadil je nastop g. Wag- nerja kot sodnika pri tej burni tek- mi. Kakor tudi poznamo g. Wagnei- ja kot resnega sportnika in brezpo- j;ojno strogo objektivnega sodnika.. moramo reči, da je mnogo tvegal, ko je spričo skrajno nodiscipliniranega aiošLva Jugoslavije prevzel vodstvo igre. Kljub vsem pripetljajem, ki so bill pač prav malo sportni, je igro popolnoma obvladal, in reči moramo le, da je bil napram igralcem Jugosla- vije zelo popustljiv. Če bi to včeraj no bil, bi se igra najbrže ne bila kon čala ali pa bi bila razlika v golih za Colje najmanj še enkrat večja. Kajii po znanju in igri sodeč bi moralo Celje zmagati z 8—10 goli. Tada tudi tako je prav. SSK Celje je dokazal, da je zares fair, da mu je samo do sporta in da tudi na najbolj sirovc foule nasprotnika ni reagiral! In kakor tudi je bunke in brce težko j)i'cnesti, je bila to lepa gesta zmago- valca, ki jo visoko cenimo. Toda poglejmo, kako so igrali. Ju- goslavija je nastopila ojačena in v drugi postavi nego pri prejšnjih tekmah. Zaigrala je tudi mnogo bolj še, z vehemenco, elanom, z vidnirj sovraštvom do svojega bivšega ma- tičnega kluba, igrala pa je primiti- ven nogomet. Moštvo ni homogeno, še nima svojega sistema in je ža! skrajno sirovo, tako da je moral sod- nik proti koncu 2. polčasa izključiti dva igra lea. Res dober je bil edinole vratar, ki ima za ta poscl mnogo smisla in korajže. Moštvo Celja je nastopilo v običaj- 'ii postavi, le brez Opavža in Maricji. Tod a njuna zainena je bila polnovred- na. Krili sta bili izvrstno razpalože- ni, desno mnogo premalo zaposleno. Zveza dobra, le preveč driblala jf Halfi in obramba nadvse pridni. Le- vi back ni bil v običajni formi. Vra taija je močno zeblo; je izvrsten v težkih, briljanten v najtežjih situ- acijah, lahko žoge pa žal padcenjuje. Forward je bil priden, toda je roočno zaostal za igro v zadnji tekmi proti Laščanom. Močno se je poznalo Zu pancu, da od zadnje blesure še ni do bei; včeraj je bil zopet blesiran. Ta- ko tudi Trifunovič, ki je najbolj no varen pred golom in nad katerim je biio včeraj izvi-.šenih neverjetno mno- go foulov, zato tudi ta pißli rezultat v. golih. Goli so padli po Zupancu v 3., Riku v 27. minuti prvega in iz penala po Fricku v 4. ter po Ahtiku v 9. minuti drugega polcasa. Celje je bilo ves čas v absolutni premoči, na Štev. 102. »Nova Dobaa 19. XII. 1932. Stran 3. LM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novcra- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovcnskc vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Ker nisem uspel, da bi se \z mojega učbcnika izpustile ncdokazane hrvaškc naselitve do Bojane, zaradi katcrih sta dva učenca VI. razreda VeHke gimnazijG sarajevske izjavila: »Mi Srbi se nočemo po Klaiču učiti zgodovine, ker po tej knjigi nas hočejo pohrvatiti«. nisem dopustil kljub pritisku vladnega svetnika Treščeca, da bi se knjiga izdala pod mojim avtorskim imenom. Leta 1905 je izšla v založbi ze- maljskc vlade za Bosno in Hercegovino moja »Po- vjestnica srednjega vijcka za niže razrede srednjih škola u Bosni i Hercegovini«, ki sem jo tudi moral sestaviti po nalogu Zemaljske vladc za Bosno in Hercegovino, čeprav sern bil že od leta 1902. na zadarski girnnaziji; v tej knjigi sem izpustil odlomek o Crveni Hrvntski, ravno tako tudi v učbenikih, ki so 1. 1909. in 1910. izšli na Dunaju v ces. kr. založbi šolskih knjig. In tako so sredrije sole v Bosni in Hercegovini, kakor tudi v Dalmaciji in Istri dobile prvi zgodovin- ski učbenik, ki je odgovarjal njihovim učnim potrebam. Niti gospod Jeftič niti g. P. Slijepčevič nista bila učenca sarajevske gimnazije, vsaj maturirala nista tarn. In tako nista poznala delovanja tamošnjih pro- fesorjev ; zaradi tega tudi nista kompetentna, da sodita o njihovem vzgojevanju. Če je g. Jeftic poslal gori citirani dopis iz Sarajeva »Jugoslavs« za junij 1914 pod vtisom vesti, da so 29. maja »mostarski gimna- zisti gadali dvojicu profesora mastionicom, a sutra dan da je jedan udario direktoru šamar« in da »i u tuzlanskoj gimnaziji dak samara svog profesora, drugi pluju kateheti u lice, napadaju i ostale nastavrnke«, je to razumljivo kot neko opravičilo divjih dijaških izgredov in njihovega kulta atentatov.1) AH da urednik knjige »Napor Bosne i Hercegovine za oslobocfenje i ujedinjenje«, g. P. Slijepčevič objavlja isti dopis leta 1929. kot splošno obtožbo proti avstrijskim peda- gogom, je to gotovo neumestno, in zaradi tega za nas slovenske šolnike, ki nikako nismo ubijali nacio- nalnega duha šolske mladine, nasprotno, ga rcetili, ') Narod B. i H. za oslob. i ujed. str. 196 in 210.. v skrajni meri žaljivo. Da mi slovenski šolniki v sara- jevski gimnaziji nismo ubijali nacionalnega duha šolske omladine, se razvidi najbolje iz tega, kar piše direktor Čukovič v »Spomenici Prve gimnazije u Sarajevu« o književnern in političnem delovanju učencev tega zavoda od 1. 1883. naprej. Leta 1896. so osnovali dijaki te gimnazije tajno društvo »Srpska svijest«, v katero so se sprejemali »samo čvrsti i sigurni ka- rakteri«. Ustanovitelji so bili Vasilj Grčtič, Milan Srškič in Nikola Stojanovic. Prvi predsednik je bil nam že znani V". Grdič K društvu so pozneje pristopili Savo Ljubibratič, Vaso Glušac (danes oba senatorja) in drugi. Seje so se pričenjale in zaključevale s himno »Bože pravde«! Izdajali so list '•Srpska svijest«, ki je imel moto: »Samo ona nam pomoči možc, Sloga, kčerka Boga velikoga, Srba koja, ima petsto Ijeta, Spasava od robstva prokleta«. Na univerzah so bili bosanski Srbi najradikalnejši nacionalisti. V »Pregledu« v juniju 1929 piše M. Cukovič: »Studenti iz Bosne i Hercegovine, studirajuči na austrijskim univerzitetima (najviše u Beču i Gracu) bili su u nacionalnim pitanjima radikalniji i od Srbi- janaca. Ovi posljedni često su izraLavali svoje veliko čudenje, da austrijske škole nijesu ne samo naškodile nacionali7mu (specijalno srpskom), nego su ga još ojačale«. (Dalje prih.) polju in pred golom. Vzrok piCle zma ge je bila bojazen igralcev pred siro- vim nasprotnikom, blesiranost veči- ne igralcev in slaba tla. Poleg tega je spremljala Celje tik pred nasprot- iiikovim golom smola in pa dejstvo, da je bil Trifunovič že takoj v začot- ku igre onesposobljen za streljanje. Mnogo grdih stvari se je še dogo- dilo pri tej tekmi, nečastnih in ne- vrednih resnega sporta; o tern bo So razpravljal LNP v Ljubljani. t Sestanek nogometnlh sotinikov. V četrtek 22. t. m. ob 20. bo v klu- bovi sobi hotela »Evrope« v Celiu ob- vezen sestanek vseh članov celjskega poverjeništva sekcije zbora nogometnih sodnikov. Zaradi selitve prodarn kuhinjs'xo opravo in spalnico; tam se odda tudi •tanovanje« NasJov v upravi »Nove Dobe«. Odda se stanovanje v vili poleg Kimnazije, obstoječe iz sobe z dvema posteljama in kuhinje, ali dve posamezni sobi. Naslov v upravi lista. Dob^ci vino po 4 in 5 Din liter prodam iz lastnega vinograda od 5 litrov naprej. Vprašati: Celje, Ipavčeva ul. 2 pri hlšniku. Smučarji pozcr! Vsakovrstne smuči dobite že od 50 Din naprej v kolarski delavnici Alojz Vrečko v Škofji vasi pri Celju pri gostilni Medved. STEFAN STRAŠEK CEC)E, KovaSka ul. 1 Priporočam svojo veliko zalogo čev- ljev lastnega in tovarniškega izdel- ka. Odda jam na obroke pod lastno ceno. Popravila čevljev točno in poceni. V najem se išče stanov»R»je z dvema ali tremi sobami za takoj. Po- nudbe na upravo lista pod »Preselitev«. Velika izbira raznih keksov, oblatov, čo- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepe rozine, mandlji, orehova jedrca, banatska moka in vsak dan sveže Čajno maslo pri tv. Karol Loibner, Celje Pri „Zvonou" — Kralja Petra o. 17. Celjska posojiinica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje In pro- daja dievISBe In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Božična in novoletna darila, okraski za drevo, čudežne sveče, papir itd. na veliko in drobno ._. SG dobijo v trgovini I Franc Leskovšek, Celie, Glavnitrg16 Pozor, člani bi vše Vzajemne pomoči! Podpisani nudim članom bivše Vza- jemne pomoči v Ljubljani zaradi njih izgube brezplačen nasvet. V poštev pri- dejo samo taki člani, ki že posedujejo polico te pomožne blagajne bodisi za posmrtnine ali pa dote. ALOJZIJ LESKOŠEK, Celje, Razlagova ul 5. Okraske za božična drevesa, čokolado, vsak dan sveže žgano kavo, čaj, rum, rozine itd. kupite prav ugodno pri tv. Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg — podružnica Gubčeva ulica 2. C e ;i j e Za kre si jo 4 Telefon 245 Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa u zgoraj navedene stroke jpadajnča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toLna in solidna Stavbno in pohištveno strojno mizarstvo Franjo Jurič Celje, MftHborska cesta IG. Zaloga izgotovljenih m- w^skih krst. Polaganje in Čiščenje packet- nih tal po zelu nizki ceni. Velika pratika! v Družanska pratika t KARL GORICAR ^ celje ¦¦ KNJSGARNA, ZALOGA UMETNIN IN WIUZIKALIJ ¦¦¦ opozarja na bogato zalogo raznih leplh doril za Božič in Novo leto Božične in no*oletne raxglednice. Cene izredno ug.odne ! Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupiiarno varnem zavodu, ki obstoji že 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v iastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- ietnih, kl ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnita daje puso- lila na zemljišča po najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplačno Za hranilne vloge jamči poleg |fi m#icffl solifi z vsem premoženjem premoženja hranilnice JC IIICJlU vCIJC in vso davčno močjo Stran ft. »Nova Doba« 19. XII. 1932. Stev. 102. KU P Ü J TE NAJBOLJŠE D 0 M A Č E IZDBLKE flb W HV ^f fflb B ^fc NAJPRAKTSCftiEJSA DARILA K U P U J T E NAJBOLJŠE D 0 M A Ö E IZ D E L KE ZA GOSPODE Nizki cevlji, črni in rjavi Din iö5"" Yispki čevlji, orni inrjavi Din 165*-' , , .. . ¦•» Welt Din 225"- Lakasti ong. Goo* PODRUŽNICE: CELJE MARIBQR LJUBLJANA KRANJ Xocenova ul. 2 Vogal Gosposke in Aleksaivdrova 1 Ivan Savnik Slovenske ul. Mikiošičeva 14 Banja Luka, Beoqrad, Crikvenica, Karlovao, Hlurska Subota, Ni&. Novi Sad, Novi Vrbas, Osijelr, Sarajevo, Skoplje, Sombor, Split, Su- botica, Susak, Sibenik, Veliki Bečkerek, Vrftac, Vukovar, Zagreb Pcvovrstna Kcakovosf NIZKE GENE Z A DAME ZA OTROKE Cevlji z zaponko 18-27 . Oin 45*" Čevlji visoki 26-30 . .Din 85"" Čevlji visoki 3I 35 . . Din 105*" Elegantvisa iicdeEava Trpežna in zd^ava obuf e*r Čevlji črni in rjavi . Čevlji lakasti . . . Cevlji kombinirani . Čevlji semis z lakom . Din 145*- . Din 165- Din 195'- . Din 215'- Domači cevlji v vseh barvah . . t ^ . Qin 38*" Domači če^ v18qW t .............Din 45•„ MeHon cevlji iz črne klobučevine, obšiti z usnjem .... Din 1^5*" MOŠKE, DAMSKE BN OTROš&E NOGAVICE V BOGATI IZBSRa.PO NIZKIH CENAH! Snežke.....od Din 95*" Nloške g-dloše ... Din 75*- Otroški Ikorenjcki . od Din Vr3"" K U P Ü J T E NAJBOLJŠE D 0 M A Č E I Z D E L K E K U P U J T E NAJBOLJŠE 1) 0 M A G E IZDELKB VIERRE BENOIT: 41 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič Po hodniku so odmevali koraki. Nekdo je potr- kal na vrata. Ludwig je stopil v sobo. »Naj mi gospod profesor oprosti. Gospoda pro- fesorja iščcjo.« Stopil je nazaj 11a hodnik in privedel v sobo nekega lakoja. Mislil sem, da omedlim, ko sem spoznal višnjevo in zlato livrejo velike vojvodke. »Prosim gospoda profesorja, naj izvoli iti za mano,t< mi p rekel. Tako me je pyesenetila naglost odgovora na moje pismo, da sem šel brez premišljanja z njiin in šc klobuka nisem vzel s sabo. j Krenila sva cez park. Kam nie vodi? Prišla sva cio angleškega vrta in se spustila s hriba v dolino Stopila sva mimo Melne. Njeni valovi so mod vrltami in zahajajočim -olncem rdečkasto žareli. V kostanjevcm grmičju je počil strel. Zazdelo se mi je, da čujem drhtenje med vejami, kakor bi pa- dala ptica mod nje. »Naj gospod profesor izvoli vstopili.« 1'rišel sem v neke vrstc zeleno sobo. Naspiuti ini jo stala velika vojvodka in držala v roki puško, ki se je iz nje še kadilo. »Oprostite mi, gospod, zabavam se s streljanjem drozgov,« je preprosto rekla. In s kretnjo je lakeja odpravila. * * * Bil sem sam s kraljico svojih sanj. Vedel sem, da prido do t^ga i- cstanka, toda nikdar si še v sanjah nisein niislil, da bo njegovo pozorišče ta senčnica, ki sem šel žo tolikokraL mimo \\\o, 110 da hi l>il kaj slutil. Nekaj ftasa me je molče opazovala. Moje vzne- mirjenjc je bilo vočjo, kakor bi vam mogel povodati. Šele kasneje, dosti kasneje, sem doumel, koliko mi je koristilo. Tak) di-btcč govornik ne moi'e l)iti 11a- sprotnik. Z zelo ncznim glasom, tako nežnim, da ga skoraj nisem spoznal, je naposled izpi-ogovorila: »Hvala, gospcd Vignerte, za vaše obvestilo. Prav ste mislili, da mi noben spomin na rajnega velikega vojvodo Hudoifa ne more bili odveč.« In dodala je: »Ali mi labko povoste, kako je prišel ia papir v vaše roke?« Povedal seni ji vso podrobnosti svojega odkritja. V mojem glasu je moralo bili vznemirjenje in iskre- nost, ker sein opazil, da jo je ganil. »(iospod,« je odvrnila in njene besede so bile brozmejno sladke, »Če je, kakor se mi zdi, usojeno, da v bodočnosti bolje spoznava drug drugega, sem prepričana, od, mi igramo vsak večer bridge. Gospodiena von Grassens tied, poročnik Hagen ;n jaz. Vi boste četrti. To je tako velika usluga, da hi so misliti ne moretex je dejala in se nasmehnila. >0(lvet' bi bilo, če vam rečem še to, da bosto lahko piiliajali, ka-lar vas bo volja.«' In dodala jc: »Med drugim sem iudi izvedela, da imate nckaj 1'iav zanimivih francoskih knjig. Čitarn še precej; piav rada bi spo:'.nala tudi vaše knjige, če ne bi s tcvii pi eveč ;)iik;aj.Šala blage gospe van Wendel.« Naglo soui zardel. »Tako,« je rekla, ne da bi se v/<\ to zmenilu. »Pri- liajali boxie, i;ada)" se vam bo zdelo, gosj)od Vignerte, iii ;•(¦¦ bi v tern, da vas nekaj prosim, hoteli videtj po- novon dokaz mojfc hvaležnosti, vam povem, da bi I ila srečna, ce bi vas mogla videti drevi okoli pol dosetih.« Priklon.il sem se in- stopil nazaj, tedaj pa me je s kretnjo poklicala, naj se vrnem: »Gospod,« mi je rekla s tihim, resnim glasom, »saj razuiuote, da mora, ostati vse to med nama.« Med temi besedami je ])okazala moje pismo, ki ga je vzela iz '//'lia svojega f.rnega, sii'okoga po- visnika. Vnovie sera se priklonil. »Dobro, »oiej do svidenja drevi, gospod Vignerte, in fe hoeete doseči vrhunec svoje ljubeznivosti, po- skusite oditi rim tiše, da ne preplašite niojih droz- gov.« Po stranski poti ob Melni sem se vrnil v palačo. Nad sivo vodo je letal sem in tja vedomec, da jo je časih opla/.il. Bil je tako zelen kakor tisti smaragd,. ki sem ga med pogovorom z x\uroi'o Lautenburško. videl na njenem biedern prstu. 1 * ¦ ¦ Igralna >oba velike vojvodke je bila v prvem nadstropju v posebnem malem kabinetu v slogu Lu('- vika XV. Dvf: Boucherjevi sliki, ena Largillierova in ena najlepšili Watteaujevih so mu dajale največ vrednosti. In povsod cvetje, cele gore cvetja. Vedoč, da pride tudi Hagen, sem smatral za svojo dolžnost, cia ne bom prvi. In res je manjkalo lc še četrt lire d& desetih, ko sem potrkal na vrata Au- lore Lauleaburške. Meluzina mi je odprla: »Kako sern srečna.« je sepnilo dražestno dekle in me prijelo za voko. Vesika vojvodka me je sprejela z nasmeškom in mi pokazala . nizo, kjer je že sedela s Hagnom. Zdelo so mi je, da mora biti rdeči huzar zelo slabe volje. To i;repricanje me je navdalö z radostjo in mod igro sem bil z njiin ncizmerno vljuden. Aurora Laut^nburška je nosila nekakšno tuniko iz erne svile, ki je bila obšita okoli vratu in na okrajcih rokayov s chinchillo; obleka je bila pod vratom široko izrezana in vsa posuta z zlatim na- kitoni; mreža iz zlatega filigrana je oklepala njene 1'ujne- svetl'» Jaso. lgrala j(, razposajeno in smelo lei- skoraj ves eas dobivala. Nikdar se ni ognila »contre«. Tudi Melu- zina je dobro igrala. Jaz sem delal strašne napake, z največjim mirom pobiral adute in končal igro za igro z dobičkom, kakqr se pač spodobi. Neizmerno sem ližival, ko sem poniislil, da je samo navzoenost velike vojvodke zadržala Ilagna,. da mi ni večkrat vrgel kvart v glavo. Ko je odbila enajsta ura, je bilo prve igre konec Velika vojvorika je vstala. »DeCko,1« je domače rekla. Hagnu, »kvarte vas bodo še uničile. Nisein pozabila, da je jutri pregled glavnega inspektorja Hildensteina in da morate biti že ob šestih r/jut>*aj pokoncu.« In dodala je. »NiČ se ac bojte, ker naju puščate sami, saj je gospod Vignerte ljubeznivo obljubil, da- oslano v najini družbi. Lo pojdite spat!« Materinsko mu je podala sabljo. Opasal jo je in me jezno pogledal, toda napravil sem se, kakor da1 ga ne vidim. Meluzina von Gralfenfried se je poslovila s svo- jim večno nedoločnim nasmeškom. »Pojdiino v mojo sobo, ali ne?« je rekla Aurora. »Gospod Vignerte, vzemite knjige, ki ste mi jib pri- nesli!« * * * tatlo Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Žvezno tiskarno Milan Četina. - Oba v Čelju.