Leto n.v štev. 99 V LJubljani, sreda dne 27. aprila 1921 Posamezna štev. t K (shaja ob 4 zjutraj. Stana celoletno .. 180 K mesečno« 15 m za zased. ozemlje. 800 m za tnozeroatro . . 520 . Oglasi za vsak mm viiine stolpca (68 mm) . S K tuli oglasi do 30 mm stolpe« (5S mm) • I » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika ISkk>i£evacertait.M|& Telefon »t. 72. Opravnlitvo: Sodna nHca K. C Telefon it« ItoSsn kr. wM.9tk.mOt UvrTtim. Občinske volitve v slovenskih mestih Demokrati najmočnejša stranka. Poraz klerikalizma in komunizma Volilni izid v Lfnbljani Ljubljana, 26. aprila. Volitve v Štirih glavnih mestih so končane. Proporc je izvršil svojo dolžnost. Vsaki skupni je dal njeni stevi-Iični moči odgovarjajoče zastopstvo občinskih odborih. Ni nikako presenečenje, da volitve nobeni stranki niso prinesle absolutne večine. Podlaga za opredelitev volilcev je ostala v glavnem ona izza boja za ustavotvorno skupščino. Volilni rezultat pa je ustvaril težavnejše položaje. Mehanični princip matematičnega proporca ne pripušča nobenega ozira na praktične potrebe občinskega gospodarstva. Mi vemo, da so svoj čas v Srbiji morali za občinske volitve zameniti čisti proporc s kombiniranim sistemom, ki daj-? relativni večini dve tretjini mandatov. Naše javno mnenje hoče pravičnost številke in odklanja oportunistične protirazloge onih, ki pravijo, da treba • tudi tu primum vivere et deinde philv sophare. Vsled tega ne bo razočaranja, ako v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju volilni rezultat še ni dal odgovora na vprašanje, kdo bo upravljal naše štiri najvažnejše občine in po katerih načelih. Gotovo je, da pripade demokratom r tem oziru prva in glavna beseda. Volilni rezultat je potrdil razveseljivo dejstvo, da so slovenska mesta trdna opora demokratične in jugoslovenske misli. Po številu je JDS. najmočnejša stranka, ker je dobila 44 mandatov Proti demokratom se je vodil koncentričen boj. Navzlic temu so ne le obdržali vse svoje pozicije izza konstituante, temveč so še napredovali. V Ljubljani, kjer so nasprotniki bruhali žveplo in ogenj na JDS. ter spretno izrabljali vsled dolgoletne vojne in po njej povzročenih izrednih razmer nastale nedostatke občinske uprave, nam niso mogli izpodbiti močne pozicije, ki smo si jo ustvarili v volilni borbi za konstituanto. Pa moč demokratske stranke ni izčrpana z njenim številom; kar ji nedostaje do absolutne večine, je v polni meri nadoknade-no z njeno intelektualno, gospodarsko in prosvetno silo. Mimo smemo reči, .da je napredek naših mest nemogoč brez pozitivnega sodelovanja JDS. v občinski upravi. Kakor je rezultat volitev zadovoljiv za nas v pozitivnem oziru, tako je razveseljiv v negativnem pogledu. Komunizem je na umiku. Zdrava narava slovenskega človeka se ne da trajno držati v omotici boljševiških fraz. Komunisti bodo danes slabo spali. V Ljubljani, kjer so upali na najmanj 10 do 12 mandatov, so jih dobili komaj 6. Z radostjo beležimo tudi poraz klerikalizma. Mod zavednim jugoslovanskim meščanstvom ni mesta za to kužno bolezen. Zaman so klerikalci zlorabljali v volilnem boju vse tsžkočs, ki jih je polno naše mlado državno življenje, zaman so hujskali s centralizmom in sc predstavljali kot spasi-sitelje slovenstva, zaman so z intri-gantskimi preti posegali v dnevna vprašanja našega domačega kulturnega in gospodarskega življenja. Nazadovali so na celi črti. V Ljubljani so pred 10 leti mogli od 45 mandatov priboriti si jih 14, letos pa je padlo Število klerikalnih občinskih odbornikov na 10 od 48! Socijalna demokracija je prejela plačilo za svojo dvolično neiskreno !'filirik.o. V Ljubljani, središču slovenski industrije, so poleg »samostojnih kmetova, ki so menda iz frivolnosti se izpostavili blamaži 140 glasov, socijal-ni demokrati najmanjša stranka! Da ?o r Mariboru in Ptuju ohranili zaenkrat svoje pozicije, je pripisovati posebnim razmeram, o katerih bo še govoriti. Dol komunističnih in socijalističnih glasov je prešel v narodno - socijalni iabor. Nas bi to iskreno veselilo, ako bi se ta sfeanka uveljavljala več s pozitivnim delom in manj z demagoški-nit, ponekod zelo revolucionarnimi frazami. Tako pa izgleda, da je del delavstva krenil v narodno - socijali-stični tabor zgolj iz želje, da sedaj poskusi še pri tretji »socijalistični* stranki. Narodno - socijalna stranka je sicer doživela veliko razočaranje, ker se je vdajala pretiranim nadam in je u. pr. v Ljubljani računala kar na 16 mandatov, vendar je mogla tu napredovati za 134 glasov in tndi v Mari- DEMOKRATI DOBIJO 18 MANDATOV, KLERIKALCI 10, NAR. SOCIJALISTI 8, KOMUNISTI 6, SOCIJALNI DEMOKRATI 5j, IN SAMOST. KMETJE 1 MANDAT. V naslednjem priobčujemo pregled volilnih izidov po posameznih ljubljanskih volilnih okrajih. Drugi šišenski okraj (XIV.) je v3tet v prvem, to je XIII. okraju. Rezultati so označeni v vrstnem redu volilnih skrinjic: JDS- komunisti, NSS., SL8„ SKS. in JSDS. L 230 73 155 242 6 50 n. 235 68 85 109 3 54 m. 208 43 49 92 4 52 rv. 208 91 101 135 17 135 V. 3S4 40 128 107 14 72 VL 355 34 141 92 8 66 vn. 252 81 108 91 9 74 vm. 255 33 95 125 10 47 IX. 140 60 59 93 4 29 X. 142 32 69 122 6 29 XI. 116 99 77 132 12 40 xn. 128 74 37 108 20 11 ITTI 211 328 222 111 28 149 Skupaj so torej dobili: JDS. 2809 gla- sov, komunisti 1051, narodni socijalci 1326, klerikalci 1555 in socijalni demokrati 808 glasov. Primerjajoči pregled o procentnalnem rezultatu volitev v konstituanto in občinskih volitev v Ljubljani: 28.11.20 26.4.21. JDS SLS . NSS JSDS .36.18% . 20.01 % . 13.53% . 13.15% Komunisti 17.02% 36.5S % -f- CL35 % 20.20% +0.19% 17.24% + 3.71 % 10.50% —2.65 % 13.67% — 3.S5 % Novi občinski svet ljubljanski bodo tvorili torej demokrati: Doktor Vladimir Ravnihar, odvetnik; En-gelbert Franchetti, brivec; dr. Karel Triller, odvetnik; Ivan Jelačin ml., trgovec; dr. Josip Tičar, železniški zdravnik; Franc Crnagoj, mestni nadučitelj; Viktor Turnšek, inženjer; Ivan Frelih, višji računski svetnik in posestnik; dr. Dinko Puc, odvetnik; Jože Dežman, železniški preglednik; Fran Marn, pisarniški oficial; dr. Pavel Pestotnik, profesor; Ivan Benko-vič, višji sodni oficial; Josip Turk, prevoznik; Rudolf Rozman, knjigovodja; Simon Praprotnlk, mizar; Ivan Bajželj, trgovec, in Josip Breznik, realčni profesor. Komunisti: Ludovik Vencajz, višji revident; Arnuš Bartulovič, uradnik; Josip Pokovec, mizar; Ivan Makuc, premikač; Rajko Osterc, ta-petnik; Franc Cepeljnik, strojevodja. Narodni socialisti: Dr.Tone Jamar, zdravnik; Karel Urbančič, višji poštni oficial; Tone Malgaj, pleskar; Ivan Tavčar, uradnik; Fran Rupnik, železniška strojevodja; Anton Pesek, tiskarnar in posestnik; Jakob Babnik, vodovodni instalater; Josip Ambrožič, mestni učitelj. Klcrikalci: Ivan Ogrni, stavb-nik in posestnik; Franc Kremžar, urednik; dr. Ivan Sianovnik, odvetniški koncipient; Josip Pire, hišni posestnik in uradnik; Janko Jeglič, šolski ravnatelj in posestnik; Franc Orehek, posestnik; Ivan Srebot, čevljar in posestnik; Alojzij Burkeljc, železniški vratar; Tobija Pezdlr, posestnik; Viktor Adamič, železniški revident. Samostojni kmet: Franc Melik, kmet Socialni demokrati: Ivan Kocmur, tajnik okrajne bolniško blagajne; Anton Komac, vlakovodja v pok.; dr. Ljudevit Peric, odvetniški kandidat; Ivan Kocijan, uradnik bolniške blagajne; Ivan kralj, trgovski uradnik. Ureditev uradniških plač Beograd, 26. aprila. (Izv.) Danes je ministrski svet nadaljeval in končal razpravo o izenačenja uradniških osnovnih plač. Finačno ministrstvo bo izdelalo naredbo, ki stopi v veljavo 1. maja. Podpisana in razglašena bo v najkrajšem času. Državni uradniki se dele v bodoče v celi državi v 11 plačilnih (činovnih) razredov in nižji razredi zopet vsak v tri do štiri stopnje. Osnovna plača XL razreda znaša letno 1600 do 1900 dinarjev; X. razreda 2000 do 2600, IX. razreda 2S00 do 3400, Vm. razreda 3600 do 4200, VIL razreda 4500 do 5100, VI. razreda 5500 do 6300, V. razreda 7000, IV. razreda 8500, III. razreda 9500, II razreda 10.500 in L razreda 12.600 dinarjev. Draginjske doklade so za vse uradnike XI. do VL činovnega razreda in znašajo v I. draginjskem razredu 17 din. dnevno. V prvem draginjskem razredu ni v Sloveniji nobenega mesta; v drugem sta Ljubljana in Maribor, v tretjem vsa ostala službena mesta v Sloveniji. Dosedanje rodbinske doklade ostanejo. Plače olicijantov in oficijautinj znašajo Maribor, 26. aprila. (Izv.) Občinsko ■ ton Krepek, delavski tajnik; dr. Karel v, P™ 8;°Pn? 1300 dinarjev v vsaki na- Lep demokratski uspeh v Celju Celje, 26. aprila. (Izv.) Pri današnjih občinskih volitvah je ldjnb silni klerikalni in socialistični agitaciji izšla demokratska stranka kot najmočnejša stranka. Oddanih je bilo skupno 813 glasov. Dobili so: demokrati 304, socialni demokrati 265, narodni socialisti 136, klerikalci 108 glasov. Po mandatih dobijo: demokrati 12, socialni demokrati 10, narodni socialisti 6, klerikalci 4. Nori občinski odbor za Celje bodo tvorili torej demokrati: Ivan Rcbek, ključavničarski mojster; dr. Ernest Kalan, odvetnik; Avgust Sedlar, finančni svetnik; Rudolf Stermecki, trgovec; dr. 'Franc Mravijak. profesor; Karol Gori* čar, trgovec, in Veko slav .Sphidler, urednik; socialni demokrati: Franc Koren, pekovski mojster; Alojzij Leskovžsk, strokovni tajnik; Karel Felicijan, skla-diščnik; Maks Zager, zasebni uradnik; Alojzij Pukmeister, krojaški mojster; Avgust Šviga, mizarski mojster; Karel Vidie. železničar; Anton Steni, trgov-« ski agent; Matija Speglič, gostilničar* in Štefan Lah, pekovski pomočnik; narodni socijalisti: Dragotin Zabkar, skladiščnik; Franc Koštomaj, brivei.3 Franc Kramar, trgovec; Davorin Bc.» ranic, profesor; Dragotin Gobec, knjn govodja in David Modic, sodni Oficial; Anton Božič, odvetnik; Ivan Bizjak, klerikalci: dr. Anton Ogrizek, odvet-, krojaški mojster; Ivan Prekoršek. u- nik; Makso Jamo, hišni posestnik; Fr> pravitolj bolnice; Franc Strupi, trgo- Kuret, poštni poauradnik in Silvester vec; dr. Juro Hrašovec, odvetnik; Fohn, ravnatelj. Klerikalni poraz v Mariboru volitve v Mariboru so potekle mimo i Verstovšek, profesor in hišni posest- in brez motenja. Udeležba je bila razmeroma slaba: volitev sc je udeležilo od 41S3 volilcev le 2939. torej 70 ostotkov. Posamezne stranke so dobile: JDS 499 glasov. SLS 496, NSS 679, komunisti 325, soc. demokrati 940. Tako odpade od 40 odborniških mest na demokrate 7 mandatov, na klerikalce 7, na nar. socialiste 9. na komuniste 4 in na soc. demokrate 13 mandatov. V mariborski občinski svet so izvoljeni torej demokrati: doktor Vladimir Sernec, odvetnik; Vilko Weixl. trgovec; Franc Voglar, profesor; Miha Vahtar, knjigovez; Ivan Tomažič, nadučitelj; Ivan Kejžar, zasebni uradnik; Ivan Šoštarič, trgovec. Klerikalci: Dr. Josip Lesko-var, odvetnik in hišni posestnik; An- nik; Franc Vcronek, mizar; dr. Anton Jerovšek. ravnatelj Cirilove tiskarne; Franjo 2ebot, urednik in hišni posestnik; Vckoslav Filipčič, poštni poduradnik. Komunisti: Ivan Krajnik. kot-lar; Anton Pcperko, mizar; Franc Smasek, vlakovodja; Franc Kitak, kotlar. Socialni demokrati: Viktor Grčar, učitelj; Andrej Bahun, delovodja; Franc Postrak, strojevodja; Leopold Koschuta, ključaničar; Ivan Hojnik, krojač; Ivan Druzovič, črko-stavec; Alojzij Slanovec. zadružni tajnik; Karel Cech, pek; Anton Kraj-cer, čevljar; Rudolf Kolbesen, poštni pristav; Ivan Klančnik, steklarski pomočnik: Alojzij Ceh, strokovni tajnik; Anton Tanc, uradni sluga. Volitve v Ptuju Ptuj, 26. aprila. (Izv.) Pri današnjih i menčič in Ignacij Zelenko občinskih volitvah je od 59S volil nih upravičencev glasovalo 455. Dobil? so: demokrati 123 glasov (7 mandatov), narodni socialisti in klerikalci skupaj 120 (6 mandatov), socialni demokrati 212 glasov (11 mandatov). Bodoči občinski svet bodo tvorili torej demokrati: dr. Matej Senčar. ravnatelj Vajda, dr. Ivan Fermevc, Franc Mohorič, dr. Bela Stuhec, Ivan Kle- in Alojz Klančič. narodni socialci in klerikalci: Vinko Šerona, dr. Ludovik Jenko, Ciril Tu-šek, Simon Fflhrer, Bernard Mikuletič in Anton Blažek; socialni demokrati: Ivan Šegula. Ivan Kristanič, Franc Levanič, Andrej Hernja, Adolf Tomanič, Franc Roz man, Tomaž Lozinšek, Mihael Zamuda, Alojz Kaisersberger, Franc Vezjak se nahaja v tej stranki še vedno precejšen kontingent meščanskih glasov: znak vladajočega splošnega nezadovoljstva, pojav vojne psihoze. Sedaj bo NSS. imela priliko, da v pozitivnem delu pokaže, koliko je na njej zdravega. Razni pojavi zadnjih dni sicer ne upravičujejo prevelikega optimizma, morda pa se bo stranka le očistila elementov, ki so jo tako zelo kompromitirali Boj je dobojevai. Sedaj pričenja delo. Zavedajmo se, da to delo ne bo lahko za nikogar. Zlasti v mestih, ki so bila popreje pod nemško upravo, bo treba pokazati, da jih znamo Slovenci voditi v še naprednejšem duhu in v še boljšem redu. Ustvariti bo tre-boru nekoliko pridobiti V Celju injba delazmožne večine. Odločale bodo Ptuju pa se ci obnesla, Ni dvoma, da pri tem krajevne razmere. Demokrati pristopamo k temu prvemu pa silno važnemu občinskemu poslu z najrevnejšo voljo, omogočiti delazmožnost naših glavnih komunalnih jedinic. AMERIKA SE BO VNOVIČ UDELEŽEVALA SEJ VRHOVNEGA SVETA. Frankfurt, 26. aprila. (Izv.) »Frankfurter Zeitung* javlja Iz Newyorka: Pričakuje se, da bo Amerika zastopana na prihodnjih sejah vrhovnega sveta. KONČNI IZID GLASOVANJA NA TIROLSKEM. Ogramna večina za prlklopitev k Nemčiji. Innsbruck, 26. aprila. Izid glasovanja na Tirolskem je ta: 144.342 da, 1794 ne, praznih ali neveljavnih glasovnic ie bilo 3-32, slednji stopnji narastejo za 75 dinarjev. Plače poduradnikov so v prvi stopnji 1000 dinarjev, v naslednjih po 90 dinarjev več; plače slug so v prvi stopnji 000 dinarjev, v naslednjih pa 80 dinarjev več. A k ti vnetne doklade sc v vseh kategorijah ukinejo. Pač pa ostanejo še naprej službene starostne doklade. Računajo se v dosedanji višini enot, a mesto v kronah v dinarjih. Draginjske doklade za nenradniške kategorije znašajo v I. draginjskem razredu 12.5 dinarja, v II. razredu 12 in v HI. razredu 11.5 dinarja- Splošna stavka v Italiji Ljubljana, 26. aprila. Generalna že-lezničarska stavka, ki jo je prokla-mirala italijanska železničarska organizacija. sc je razširila tudi na Julijsko Benečijo. Tekom današnjega dne ni prispel noben vlak iz neodre-šene domovine v Ljubljano. Današnji Simplon-Espress je peljal v Maribor namesto v Ljubljano. Tudi telefonski, brzojavni in poštni promet z Italijo ua progi Ljubljana-Trst je ustavljen. Ljubljanski kolodvor ni mogel tekom današnjega dne dobiti nikake zveze s Postojno. Vse vesti iz Trsta so danes izostale. — Obratno ravnateljstvo Južne železnice objavlja: Zaradi izbruha železničarske stavke v Julijski Benečiji izostaneta od danes naprej brzoviaka št. 14 a in 15 a. Naši osebni vlaki vozijo samo do Rakeka, oziroma iz Rakeka. Ves tovorni in osebni promet v Italijo je ustavljen. Tnrin, 26. aprila. Zaradi umora nekega fašista po komunistu so danes dopoldne fašisti zažgali delavsko zbor niča Pri tem sc je jelo streljati; dva fašista sta mrtva. Požar so nozasih". lago. S posojilom nekriti znesek bi Nemčija po svojih možnostih obrestovala irt amortizirala, pri čemer bi bilo sedaj mogoče štiriodstotno obrestovanje. Nemčija izjavlja, da je pripravljena uatT prizadetim velesilam priložnost, da sodelujejo pri izboljšanju njenega položaja- V] to svrho so bo amortizacija ostanka postavila izpremenljivo. Da so ostanek vsoto poplača kar najhitreje, se bo Nemčija n vsemi močmi udeležila pri obnovi razdejanih pokrajin in plačala stroške za to delo sama. Nemčija je pripravljena, po kar najhitrejšem postopanju prevzeti strokovna dela za poškodovane države. Ako bi Amerika ali zavezniki želeli, bi Nemčija; po svoji zmožnosti prevzela obveznosti zaveznikov do Amerike. O načinu zavarovanja nemških dajatev na celokupni nemški dolg naj se razpravlja z izvedenci. Za vse vrste kreditov bi dala Nemčija upnikom potrebne garancija z javno imovino in javnimi dohodki. S sprejetjem teh predlogov, katero smatra Nemčija za izvedljive samo tedaj, ako kmalu preneha sistem sankcij, ako tot nemSka produkcija ne utesni še nadalje iu ako se nemško gospodarstvo dopusti k svobodnemu svetovnemu promeru, naj bi prenehale vse druge obveznosti Nemčije za obnovno svrhe in prosto naj bi bilo tudi nemško privatno imetje v inozemstvu. Ako bi pri oceni zmotnosti Nemčijo nastala nesoglasja, priporoča uemSka vlada, da bi jih preiskala komisija izvedeif-cov in zastopniki vseh prizadetih vlad« Nemčija izjavlja, da priznava njih odloči., tev že vnaprej kot obvezno Nemška vlada poudarja, da, se bo tudi rada ravnala: po predlogih suueriSke vlade, ker je uver-jena, da je mir dobrota za ves svet Ker pa jc to odvisno od hitre in pravične re-šitvo repa raci jskega vprašanj.'*, bo storila' vse, da bodo mogle Zedmj-ane d&av« obrniti pozornost zavezniških v! s'I na tat zadevo. Novi nemški predlogi Berlin, 26. aprila. Wolffov urad objavlja noto s predlogi nemške viade glede reparacijskega vprašanja. Nemčija izjavlja, da je pripravljena priznati skupno obveznost. 50 milijard zlatih mark sedanje vrednosti. Nemčija je tudi pripravljena, plačati vrednost te vsote v anuitetah, primernih njeni zmožnosti, v skupnem znesku 200 milijard zlatih mark. Nemčija bi takoj najela mednarodno posojilo, čigar dohodki bi se. dal: zaveznikom ua razpo- USPEH NAŠIH RAZKRITIJ O JUGO. SLOVANSKEM KREDITNEM ZAVODU. Ljubljana, 26. aprila. Gospod Pesek ponavlja v današnji »Jugoslaviji* svojo zvijačo in svoja zavijanja, da li naslikal naša uničujoča razkritja njegovi »banki* kot izmišljotino in vu-lilni manever. Njegova drznost in ciničnost sta res občudovanja vredni iw težko bi našli sličnih drugje. Mi smo zadovoljni, da smo ?c pra vočasno razkrili gosp. Peska nereelu« manipulacije z zaupanim denar jenu Koliko nesreče bi bilo, če bi se pusti« lo g. Pesku še naprej delati raUyoci ske dolgove na račun malih vlagale« Ijev »Jugoslovanskega kreditnega, voda*. Sedaj pa so ti vendar že rešili par milijonov svojega imetja, dočim jc moral »socijalist* Pesek zlesti poti-kolo bankokratov, čeprav zatrjuje, 3 pred 1. majem. Povem vam tudi, zakaj: Nemčija naj ne računa samo s Francijo, tem več. tudi z Anglijo, Italijo, Japonsko, Belgijo in celo z Ameriko. Zavezniki so si v političnem naziranju glede nemških obveznosti popolnoma edini. Deljena so bila njihova mnenja samo glede metod. Nove vojne noče začeti nihče, tudi ne Francija. Ce bo Nemčija še pravočasno našla sredstva, ki se bodo zdela tem ali. tem zavezniškim vladam primerna in poštena, potem lahko računa s tem, da represalije odpadejo. Vsekakor pa je velika razlika v tem, če Francija sama, ali pa z moralično ali celo gmotno pomočjo ostalih zaveznikov zasede ruhrsko o-zemlje, ali pa če se to zgodi s skupno akcijo zaveznikov. Nemška vlada je torej interesirana na tem, da nemudoma pokaže vso svojo dobro voljo. Ta se ne more več zgoditi z notami Zavezniki bodo vpoštevali samo jasne, enostavne, konkretne predloge. Nemčija, ki jo antanta dobro pozna do kosti in mozga, ne sme več računati na popustljivost nikogar, marveč se mora zanesti na trezen prevdarek. na nepristranski razum. Ce se bo ravnala po tem pravilu, se ji ne bo nikdar več primerilo, da pride pred svetom iznova v slabo luč. T Stranke pri volitvah v Julijski Benečiji. Julijska Benečija je razdeljena na tri volilna okrožja, na tržaškega, goriškega in istrskega. V Trstu nastopa pet strank s kandidatnimi listami. Blok nacionalistov tvorijo zveza bojevnikov (fašistov), narodna re-formistična stranka, stranka narodne obnove, narodna stranka in ljudska stranka. Kandidati bloka so sami fašisti. Poleg fašistovekega bloka nastopajo v Trstu še republikanska stranka, stranka socialistov - unitarcev, stranka komunistov in jugoslovanska stranka. — V Gorici tvorijo blok nacionalistov fašisti, furlanska skupina, narodno-napredna in agrarna stranka. Na kandidatni listi bloka so od petih kandidatov trije fašisti. Dalje nastopa: jo na Goriškem samostojna ljudska stranka, republikanska stranka, 60cia listična stranka, komunistična in jug v slovanska stranka. — V nacionalističnem bloku za Istro so se združili faši sti, narodni demokrati in reformisti. Od špstih blokovih kandidatov je trojica fašistov. Samostojno nastopajo v Istri ljudska stranka, republikanska stran ka, socialistična stranka, komunistična in jugoslovanska stranka. -f Izpraznitev Sibenika odgodena. Tržaški listi javljajo iz Sibenika, da so preklicane vesti, ki so naznanjale izpraznitev Sibenika do 28. t m. Izpraznitev je odgodena vsled tega, ker se morata glede izpraznitve druge cone v Dalamciji beograjska in rimska vlada šele dogovoriti (!) -f Po delni izpraznitvi Dalmacije je zagnalo italijansko časopisje veli! hrup in upitje, da hoče Jugoslavija izstradati Zadar, da hi na ta način prisilila Italijo, da ji čem prej preda 3e ostalo kraje, ki tičejo jugoslovanski državi po rapallski pogodbi. Da ti glasovi merijo na podaljšanje okupacije, je jasno! -j- Avtonomizem reškega Zanelle. Vodja reških avtonomistov Rikard Za-nella, ki je. kakor smo včeraj poročali, pri volitvah v reško ustavotvor-no skupščino dobil znatno večino in i tem premagal fašistovski nacionalistični blok, je izjavil o svojem političnem programu sledeče: Avtonomi-btični stranki se očita, da hoče eponi-rati Italiji, češ da so vsi dobri življen-ski pogoji za Reko odvisni od jugoslovanske države. Ta očitek je neutpme ljen. Reška avtonomistična stranka ni nikoli nasprotovala Italiji in ji tudi sedaj ne nasprotuje. Naši odnošaji z rimsko vlade, so odkritosrčni in popolnoma zaupljivi. Mžje, ki jih je kandidirala reška avtonomaška stranka, predstavljajo koristi in želje vseB delavskih in produktivnih slojev reškega prebivalstva. Program avtonemašev je program pacifikacije in rekonstrukcije Hvaležni smo Italiji za veliko svobodo in neodvisnost, katero nam je iz vojeval, kljub temu pa smo prepričani, da moramo ostali v dobrih in srčnih odnošajih tudi s sosednjo Jugoslavijo. — Te besede slavofoba Zanelle bod menda tudi Italijo prepričali, da Reka v prvi vrsti ni nacionalistično, temveč gospodarsko mesto. -f- Polom fašistov v Tridentn. Sestava volilnega bloka nacionalističnih strank v Tridentu je korenito izpod-letela. Ker so fašisti vsled neuspeha prisiljeni nastopiti samostojno, so proglasili bojkot vsem kandidatom, ki jiii kandidira za rimski parlament liberal na stranka. -f Vzdržnost italijanske socialistične stranke pri volitvah v rimski parla ment presoja celokupno nacionalistih no časopisje Italije kot znak slabosti socialistične ideje v apeninski monarhiji. -f- Jezuitizem pristne Italije se nam razodeva iz tržaškega »Piccolo della Sera», ki poroča iz Pidja, da se jo pred par dnevi pripeljalo na Korčulo par sto »do zob» oboroženui Hrvatov, ki so hoteli naskočiti italijanski konzulat. Pri tej priložnosti so Hrvati baje pretepli nekaj Italijanov, ki so se mudili na otoku.Po pretepu so Hrvati baje vdrli v prostore konzulata, kjer so prisilili konzula, da je snel izveše-no italijansko trobojnico. — Iz malenkostnega spopada, o katerem ne vemo, kako in če se je sploh vršil, dela italijansko časopisje celo afero- za poboje naših ljudi in uničevanje njihove lastnine pa nima niti besede takrat, ko mu gori streha nad glavo. Zelo značilno! -j- Zastopstvo Italije na Reki. Iz Rima poračajo, da je uradni list rimske vlade objavil naredbo, s katero se ustanavlja na Reki posebno zastopstvo italijanske kraljevine. -f- Italijanski socialisti in moskovska internacionala. Izvršilni odbor ita lijanske socialistične stranke je zahteval od moskovske tretje int~-»\teiona-le, da se zastopstvu italijanski!) socialistov pripusti na tretji kongres moskovske internacionale, ki se bo vršil meseca junija t 1. v Moskvi. Moskovska internacionala je "odgovorila, da pristaja na stavljeni predlog samo pod pogojem, da se iz stranke izključijo vsi elementi reformistične smeri, ki jo predstavljata poslanca Turati in Modi-glianL TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! - ALI STE 2E ČLAN »JUGOSLOVEN-SKE MATICE*?, * Pre štolonaslednik v Karlovcib. Prestolonaslednik regent Aleksander odpotuje v petek v Karlovce, da v tamkajšnji patriarhijski cerkvi poljubi »plaštenico*. Regent ostane tudi v soboto cel dan v Karlovcih. V nedeljo, prvi velikonočni dan, se po obhajilu regertt vrne nazaj v Beograd. * Odhod admirala Andrevvsa. Ameriški admiral Andrews je včeraj prispel v Split, odkoder na križarki »Olimpia« odpotuje v Ameriko. Dopoldne je obiskal vlado, ki mu je popoldne vrnila obisk. Sinoči je bil poslovilni banket. * Izenačenje uradniških plač hi sod niki. Društvo slovenskih sodnikov v Ljubljani nam piše: Imenom diuštva »Slovenskih sodnikov* prosi Vas podpisani odbor, da izvolite glede na Vaše poročilo v današnji številki »Jutra« (26. aprila 1921) o izenačenju uradniških plač s 1. majem ddo. 25. aprila 1921 priobčiti odnosno poročilo glede sodnikov popraviti v toliko, da sodniki niso bili izključeni od izenačenja po lastni želji njihovih organizacij marveč so nasprotno sodniške organizacije storile vse, kar je bilo v njihovi moči, da dosežejo izenačenje prejemkov sodnikov izven Srbije s prejemki srbskih tovarišev. — V Ljubljani, dne 26. aprila 1921. —(Temu dopisu dostavljamo: Ko so zadnjič dobili sodniki doklade, je ostalo uradništvo to kritiziralo. Sedaj ob izenačenju temeljnih plač se je proponiralo, da se sodnijske doklade znižajo za toliko, kolikor pridobe vsled regulacije temeljne plače. Napram temu se je na merodajnem mestu pov-darjalo, da sodniki raje še počakajo, če efektivno nič ne pridobe. Iskati je sedaj rešitve, kolika bo sodniška do-klada, če se izvede regulacija temeljnih plač. Ni dvoma, da se s sodelovanjem organizacij ta solucija v kratkem najde, kajti celo če bi sodniki ob izenačenju nič ne pridobili v mesečnih prejemkih, je vendar regulacija temeljnih plač ogromne vrednosti. Konečno Se odstavljamo, da ob izvršeni regulaciji ni šlo za Izenačenje prejemkov, ampak za izenačenje temeljnih plač. — Ured.) * Izplačilo plač državnim nslužber-can. Z ozirom na to, da pade letos pravoslavno Va«kresenje na dan prvega maja in da se državnim madnikom in uslužbencem omogoči, da velikonočne praznike četudi skromno praznujejo s svojimi rodbinami ie finančni Ljubljana, 26. aprila. minister odredil, da se iz navedenih razlogov plače državnim uradnikom in uslužbencem začno izplačevati že dne 27. aprila. * D' Annunzijev spomenik v Postojni? Poročajo nam: Iz zanesljivega vira sem izvedel, da so mladi italijanski fantje, ki nastopajo v Postojni kot fašisti te dni dobili iz Italije doprsni kip Gabriela d' Annunzia. Kot sem informiran, nameravajo ti fašisti preko noči vreči raz podstavek Vilharjevega spomenika doprsni kip pesnika Vilhar-ja in na to mesto postaviti d'Annunzijev kip. — V Postojni vlada zaradi teh fašistovskih namer splošno ogorčenje in razburjenje. Splošno mnenje vseh Poštojnčanov je, da d' Annuuzi-jev spomenik ne sme stati niti en dan v Postojni! 4 Na naslov ljubljanske policije. V soboto zvečer je bil ovaden ljubljanski policiji nek sumljiv tip, ki se je potikal po ljubljanskih ulicah in demonstrativno izzival z italijanščino. Človek ni imel absolutno nobenih legitimacij, odnosno dokumentov, pač pa je imel po žepih polno peterokrakih savojskih zvezd. Ljubljanska policija pa je izjavila, da nima povoda nastopati proti temu človeku, češ, da nima dokazov za njegovo protidržavno hujskanje. — V nedeljo popoldne pa sta prišla v Ljubljano dva zavedna slovenska narodna delavca iz Notranjske, ki sta pobegnila preko meje, da prineseta semkaj zaupna poročila iz zasedenega ozemlja. Ta dva narodna delavca pozna vsa Ljubljana, pozna jih vsa Notranjska — samo ljubljanska policija jih ne pozna. Ker sta prišla v Ljubljano brez italijanskih potnih listov, jih je prijela ljubljanska policija in kaznovala vsakega po 300 K globe. To poročilo priobčujemo na naslov ljubljanske policije brez vsakega komentarja. * Natolcevanje revizorja Reicherja. Peskovo glasilo je danes infamno napadlo g. zadružnega revizorja Miška Reicher se bo obrekovalcev sam obrv pravil lažnjivo poročilo o rezultatu revizije pri Jugoslovenskem kreditne! zavodu; dalje ga je osumilo, da je izdal »Jutru« revizijsko poročilo ter tako kršil uradno tajnost. Gospod eRicher se bo brekovalcev sam obranil; kdor pozna njegovo vestnost in objektivnost, ve, da mu natolcevanje Antona Peska in »Jugoslavije* ne 26 ke na Dnnajn r. ciniki tiskanih, proti '»U niti najmanj njegovega ugleda. Gospod Reicher je že vložil proti g. Pesku tožbo. Kar se tiče očitka, da smo mi dobili od g. Reicherja informacije o stanju Peskove banke, izjavljamo svečano, da nam g. Reicher nikdar ni dal nobene tozadevne informacijo ter da seveda tudi nismo ne neposredno ne posredno od njega pre-! jeli revizijskega poročila. • Se ena laž g. Peska. Z ozirom na trditev v današnji »Jugoslaviji«, da je g. Anton Kristan Se pred dnevi opozoril v Beogradu g. Brandtnerja, da mu je dr. Žerjav rekel, da pridejo razkritja o »Jugoslov. kreditnem zavodu«, nam izjavlja g. Anton Kristan, da ta vest »Jugoslavije* ne odgovarja resnici, ker on ni z gosp. poslancem Brandtnerjem govoril ničesar podobnega. * Proslava 1. maja. Kakor poroča beograjska »Pravda*, vlada še ni storila definitivnega 6klepa glede proslave 1. maja. Po informacijah omenjenega listu uo proslav«; ut>. uljena, toda oroz vsakih demonstracii. * Slovenske odbormce Narodnega žen. skega Saveza SHS vabijo slovensko ženstvo na sestanek v sredo ob 4. nri popoldne v prostorih SploSnega slovenskega ženskega društva, Rimska cesta St. 9, da podaja poročilo o svojem bivanju v Novem Sadu in Beogradu. Dobrodošle vse Slovenke, ki se zanimajo za skupno delo jugoslovanskega ženstva. * Akad. društvo »Triglav* v Zagrebu izreka vsem damam in gospodom, ki so s svojo požrtvovalnostjo, darovi in uslugami pripomogli k tako sijajnemu moralnemu in gmotnemo uspehu Trigla-vanskega plesa najiskrenejio zahvalo. • Preureditev selske službe. S prvim marcem 1.1. se je uvedlo pri poštnem uradu Gorenji Logatec dostavljanje poštnih pošiljk pc selskem pis-monoši v sledečih krajih: I.skupina: Gorenja vas, Podstrmec, Gred in Klanec. II. skupina: Kalce in Grča-revski vrh. — Dostavljalo se bo v I. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in soboto. • Poziv. Vsi oni, ki se nameravate udeležiti ekskursije kmetovalcev Slovenije na poljedelski razstavi v Pragi, sc poživljate, da se do konca tega mcseca priglasite na moj naslov in ob enem preskrbite s sliko opremljen potni list katerega vam izda okrajno glavarstvo. Potni list in 400 kron za vizume od konzulatov, katere naknadno obračunam, pošljite priporočeno. Revni kmetovalci dobijo podporo za potovanje in se priglasite za isto pri poverjeni-štvu za kmetijstvo v Ljubljani. — Fr. Malasek, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu. • Iz Kočevja nam poročajo: Poko* pali smo pretečeno soboto ob obilni udeležbi kočevskih Slovencev odbornika Sokola in člana več narodnih društev zavednega Slovenca brata Rudolfa Rovana, sedlarskega mojstra v Kočevju, ki je živci uoisa leta kot zaveden Slovenec na teh v narodnostnem oziru nekdaj tako vročih tleh. Slava njegovemu spominu! ♦ Iz Svetinj pri Ormožu nam pišejo: K. večnemu počitku smo položili 19. t. m. Leopolda Petovarja, bivšega poštnega uradnika in posestnika v Ivanjkovci!:. Kako je bil pokojnik spoštovan in pri ljubljen, je pričalo mnogobrojno žalno spremstvo, žalni venci kakor tudi ua-stop domačih druStev, kojih ustanovnik, častni in redni član je bil. Prost, požarna bra.mbe, pevskega zbora, bralnega in ir-obraž. druStva Svetinje itd. Pogreba se je korporativno udeležila tudi Šolska mladina v zahvalo za delo in trud, ki ga jp pokojnik imel za šolo skozi -10 let kot šolski ogleda. Težko bomo pogrešali zaslužnega moža. Časten mu spomin! Cenjeni rodbini izrekamo naSe iskreno sožalje. * Otvoritev poštne nabiralnice fireš-fljevcc. Dne 15. maja 1921. se oivori Crešnjevcu (občina Crešnjevec) poštna nabiralnica z uradnim nazivom Crešnjevec (Slovenska Kstri-ca). Nabiralnica spada v okraj poštnega urada Slovenska Bistrica, kateremu je tudi podrejena. Zvezo bo imela ž njim vsak dan po sfu poštne nabiralnice Crešnjevec. V okoliš nabiralnice spadajo sledeči kraji in selišča: 1.) občina Crešnjevec s kraji Crešnjevec, Lukanja vas iu Lesko-vec s krajevnim delom Stari log; 2.) občina Vrhloga s kraji Trnovec, Brezje in Vrhloga s krajearaim delom Stari log. Vsled tega se ustavi s 15. majem 1921. dostataa poštnih pošiljk na dom po selskem pismo-noši urada Slov. Bistrica v navedenih krajih. • V Murski Soboti je bila preteklo so-bo to ustanovljena krajevna organizacija demokratske stranke ta mesto in okolico. Priglasilo se je takoj jako lepo šfcvflo žianov. • Za brana alkohola železničarjem v službenem (asa. Minister eadbrečaja je podpisal naredbo glede zabrane alkohola železničarjem v službi. Naredba stopi v veljavo s t majem. • Zopet zaplemba komunističnih proti* državnih letakov. Oroftniška postaja v Marenbergu ja v ponedeljek aretirala vse iz Avstrije dofie potnike te nafla pri njih ts8 iLiuW}enQj faiuiiiiliiffliiiffi fe- takov z naslovom cOsvobojenje 1 maja», * Rud zaposleni pri popravi cest. V ministrstva javnih del se vrže priprave za velikopotezno popravo vsled vojne poraženih in zanemarjenih cest v Srbiji. Pri teh popravah bo zaposlenih 5000 Rusov. * Otroka se iščeta. Ob Izbruha Italijanske vojne sta pribežala iz Na-brežine bržkone z drugimi begunci na Kranjsko ali na Štajersko 51etna Jolanda in 4letni Dante Malner. Njiju oge, poštni uradnik v Nabrežini, rodom iz pri Zidanem mostu, je baje umrl v bitki pri Lvovu. Sedaj išče otroka njiju mati Fani Malner, Id služi v Egiptu. Komur bi bilo kaj znano o otrokih, naj naznani to proti povrnitvi stroškov Uradu za zaščito beguncev v Ljubljani, Turjaški trg 3. * Roparski napad v Njegoših. Kakor smo že poročali, je bil nedavno na cesti iz Kotora na Cetinje pri Njegoših napaden avtomobil finančnega upravnika na Cetinju, ki je vozil svoto dveh milijonov dinarjev državnega denarja. Roparji so denar odnesli ter ranili tri osebe, ki so se vozile v avtomobilu. Preiskava je dognala, da so rop izvršili Filip Krivokapič, znam hajduk to njegova družina. Pro sveta • Glasbena Matica opozarja svoje člane na izreden občni zbor, ki se vrši v sredo 27. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Glasbene Matice v Ve- gov! ulici. Dnevni red oSšeta: po3r» žavljenje konservatorija in glasbene šole. Iz ozira na važne zadeve prosi odbor obilne udeležbe. k _ Stanislav Jastrzebsky f. Iz Obleka nam poročajo: Po kratki mučni bolezni je umrl v petek dne 25. t. m. prvi tenor osiješkega narodnega gledališča, Stanislav Jastrzebsky. Rodom Poljak, je pokojni Jastrzebsky nastopil leta 1910. svoj angažma v Ljubljani kot junaški tenor slovenske opere. Ker ljubljanska klima nI ugajala njegovemu glasu, je sprejel angažma v Zagrebu, kjer je ostal do leta 1919., a v jeseni je prišel na narodno gledališče v Osijeku, kler je deloval neumorno do svoje zgodnje smrti. Pokojnik je med drugim kreiral v zagrebški operi barona Trenka v istoimeni Albinijevl operi, v kateri vlogi je nastopil z velikim uspehom po vseh jugoslovanskih odrih. N. v m. p. * češkoslovaško-jugoslovanska liga. Dne 20. aprila je bil na beograjskem vseučilišču sestanek kulturnih delavcev. Sklenilo se je, da se osnuje v B^ ogradu podobna organizacija kakor že obstoji v Pragi. V pripravljalni odbor za ustanovitev češkoslovaško-jugoslovanske lige so vstopili bivši predsednik akademije znanosti Zujevič, profesorji Belič, Erdeljanovič in Marjanovič, poslanec Moskovljevič, dr. Prohaska in publicist Mitrovič. ITALIJANSKE ANUITETE JUŽNE 2ELBZNICE. VEČJA OD NASILJA SOVRAZ NIKA, BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE Giolitti na umiku Se predno je v Italiji potekel rok a vlaganje kandidatskih list za držav-nozborske volitve, je počil glas, da se Giolitti namerava umakniti s politične pozornice. 23. t. m. je namreč milanski «Secolo» priobčil vest, da smatra sedanji ministrski predsednik z izvedbo volitev v rimski parlament svojo politično vlogo začasno za doigrano. To je povsem mogoče in verjetno dejstvo. Naloga Giolittija, ko je prev zel vlado v svoje roke, je bila spas Italije od boljševiške prekucije. Kdor je tedaj čisto resno računal z delavskim gibanjem ▼ Italiji, je s strahom zrl v bodočnost apeninske monarhije. Menil je: sila bo izzvala protisilo. In bila bi jo tudi izzvala, če bi bil italijanski proletarijat res močan in ne le površno omamljen od demagoških gest besednih revolucionarjev, ki so videli svoj ideal v prevratu boljševiškega kora. Giolittijeva železna pest pa je neverjetno hitro strla odpor delavstva, ki je na {)rve udarce uklonilo tilnik in s tem pokazalo, da v njem ni moči, Id je potrebna za zmago kake idejo. Čim eo to spoznali nacijonalistični elementi, je njihov pogum nad pričakovanje zrasel. In začeli so divjati proti onim, ki so do tistega časa grozili Italiji z rdečimi gardami in črnim gladom. Uspehi tega divjanja so znani: delavske zbornice po vseh večjih italijanskih mestih in krajih so opustošene in zažgane, SocijalistiČna zastopstva ob- čin so morala na povelje fašistovskih organizacij odstopiti, in na koncu je prišlo tako daleč, da socijalistična stranka sklicuje za 5. maj skupščino, na kateri bo proglasila dolžnost volil ne zdržnosti za svoje politične pristaše. S tem je Giolitti v svoji protikomu-nistični politiki dosegel višek, če bi hotel vladati še dalje, bi nemara moral polagoma kreniti navzdol. Krepka nacionalistična večina, ki jo je Giolitti za vsako ceno hotel imeti v zbornici pa je zadnji čas jela kazati zobe samemu povzročitelju nacionalistične koncentracijc. Čuti se že tako močno, da si upa postavljati na kocko lastnega očeta. V Rimu so se zadnje dni pojavile nacionalistične demon stracije, ki so neprikrito pokazale sovraštvo proti Giolittiju. In ta' tendenca začenja rasti v program. Giolittiju se v prvi vrsti očita, da je slabo vodil zunanjo politiko, da ni bil kos zahtevam, ki jih stavi sedanji čas na vlado. Posebno se zdi, da padajo ti očitki radi Reke, Baroša, Dalmacije in otokov, torej radi vprašanj ki jih ekstremni nacijonalisti proglašajo za indiskutabel — probleme italijanske zunanje politike. Da meri Gio-littijev umik na ponovni poskus terito-rijalnega oškodovanja nase države, jo torej evidentno. Salandra, ki ga bc baje predlagal kralju za svojega naslednika bo skušal Jugoslavijo oropati še za ono, kar sta nam ost-avila Giolitti in Sforza. Zasedba otoka Krka ld p°midil vojski kruha J in soli. Govoril je tudi župnik, ki je poveličeval zgodovinski dan, ko je otok pripadel ujedinjeni domovini in ko se Jugoslovani na Krku morejo oddahniti v svoji lastni državi. Dr. Zu-ričič se je vsakemu posebej zahvalil, narod pa jc navdušeno vzklikal kralju, regentu in jugoslovenski vojski. Krški Italijani so se poskrili po hI šah. Italijani, katerim je bila dotlej poverjena uprava uprava občine, se niso pokazali in zatorej jo bila uprava nanovo poverjena lekarnarju Brovetu, ki je bil vedno navdušen Jugoslovan. Naše ladje so nato odšlo šr v Punto, kjer jo tudi pričakovalo vojsko mno-gobrojno občinstvo, ki ze navdušeno vzklikalo regentu in vojski. Bakar, 25. aprila. Danes je r veliko slovesnostjo in fiied velikanskim navdušenjem prebivalstva prišla naša vojska, orožništvo in ifnančna straža na otok Krk. Predaja otoka se je vršila v mestu Krku, Oddelek orožništva pod vodstvom podporočnika Lovičiča in enako močan oddelek finančne straže sta se vkrcala davi na ladjo «Svoboda>, ld je danes ob pol desetih došla v krško loko. Na bregu samem je čakala četa karabinjerjev in italijanske finančne straže, da bi se vkrcali na italijanske torpedovke, ki so bile pripravljene na odhod. Tamkaj je stala tudi kopica Italijanov, katere so Italijani z ladij hrabrili, naj ne klonijo. Naš narod je v velikanskem številu mirno čakal pred škofovo palačo, kjer se je vršila predaja. Nato se je izkrcalo naše orožništvo, 50 po številu, ki so zavzeli mestno upravo od karabinjerjev. Italijanska vojska je tedaj izkazala čast, katero je naša vojska odvrnila. Med obema vojskama je bila postavljena na kateri se je podpisal akt predaje in to na italijanski strani po majorju Marionettiju, na naši strani pa po podporočniku Egonu Lovičiču Kot _ italijanski diplomatični zastopnik je bil navzoč tudi Angeli, v imenu naše vlade pa dr. Zuričič. Ko je bil akt prečitan, 6ta si vojski fzkazali čast in Italijani so odšli na svoje torpedovke. Tedaj se je začulo s Punte pokanje topičev in po mestu so jeli razobešati jugoslovenske zastave. Ko so italijanske torpedovke od-plule iz luke, jih je naša vojska zopet pozdravila. Nato je prebivalstvo obsulo našo vojsko s cvetjem, nakar je v imenu mesta imel pozdravni nagovor lekarnar Brovet, ki je pozdravil vojsko v imenu vsega jugoslovenskega prebivalstva n3 otoku. Govorila ije tudi majhna deklica ter nek gimna- NOV BRIANDOV GOVOR. Pariz, 26. aprila. (Izv.) Takoj v za četku današnje seje zbornice je mini strski predsednik Briand podal daljšo izjavo. Njegov razgovor z Llovd Gc-orgem je imel zelo povoljen uspeh. Z Lloyd Georgem se je strinjal v tem, da Nemčija več določb versaiileske mirovne pogodbe ni izvršila. Nemčija daje že dve leti same obljube. Briand je nadaljeval: «Ako bi se Nemčija neposredno obrnila na nas, bi ji povedali, da nočemo več besed. Imamo popolne zaupanje do lojalnega stališča in uvidevnosti Zedinjenih držav. Ne dvomimo, da Amerika ne bo napravila ničesar, kar bi bilo proti našim interesom. Vemo, da ne bo napravila nobenega koraka, ne da bi se preje zagotovila, da nam to prija.* Ob splošnem odobravanju je Briand izjavil: Vse dispozicije za določeni rok so odrejene. Francija ne bo napravila ničesar, ne da bi obvestila o ▼ prri polovici tekočega meseoft so se vršila pogajanja med dunajskimi zastopniki južne železnice in italijansko vlado. Italijanski finančni minister se je postavil na stališče likvidirati sanitetni dolg napram nemSko-avstrijskim upnikom in sicer na ta način, da plača Avstrija Južni železnioi primerno odškodnino. Italijanska vlada se zaveže po mirovnem ugovora varovati zastavno pravo samo alliranih, asociiranlh to nevtralnih posestnikov obligacij in samo tem izplačevati zapadle kupone v francoskih frankih. Južna železnica zavzema napram temu predlogu odklonilno stališče in ga skuša utemeljiti s sklepom pariške konference, ki določa posebno pomisijo za administrativno to tehnično ureditev južnoželezniS-kega vprašanja. Obenem protestira proti taki teritorfjatol delitvi obligacionarjev po državni pripadnosti in zahteva izpolnitev bazelske konvencije, M določa izplačilo anuitet v zlatu. Avstrijski gospodarski krogi so mnenja da je načrt italijanske vlade prenesti svo; dolg na nemfiko-avstrijsko državo neiz-vršljiv. Manjkajo mu vsi predpogoji. Tako n. pr. ni niti še saniranje južno-želez-niških obligacij iz leta 1915 izvršeno, po katerem naj bi se po dve obligaciji zdro žili v eno to sicer bi se zaznamovale te obligacije z Lit A. Te obligacije bi Imele pravico samo do anuitetnih terjatev. Druge obligacije Lit. B pa bi imele pravico do vseh dohodkov Južne železnice. In vendar bo Italija v lastnem interesu raje dovolila zastavno pravico samo polovici obligacij kakor pa vsem Dokler pa obligacije niso po številkah ločene v obe kategorijo to na novo vknjižene, ločitev formetoo še ni izvedena in zaradi tega brez sodelovanja južno-železniške uprave to v kratkem času ni mogoče začeti izplačevanjem kuponov prioritet. V slučaju, da bi Nemška-Avstrija morala prevzeti anuitetne obveznosti, ne bi mogla izplačevati obresti in bi južna proga prišla v konkurz. V tem slučaju bi se je polastile nasledstvenc države, ki bi vodile tako prometno to tarifno politiko, ki bi Trstu in Reki gotovo no bila na korist. Temu pa se Italijani tem lažje izognejo že vsled nakupa velike množine južno-železniških papirjev, o ne prevalijo svojega dolga na Avstrijo. Na take in podobne načine skušajo avstrijski in nemški krogi pregovoriti italijansko vlado, da ne obremeni še bolj že itak gospodarsko propadle Nemške- Avstrije. Nam se zdi, da še ni dozorelo niti vprašanje reorganizacije Južne železnico, kakor tudi ne vprašanje italijanskih anuitet. Naša vlada naj skrbno pazi na razvoj vsega vprašanja, ki se tiče najvažnejše prometne poti v severnem delu naše države. tem svojih zaveznikov. Računamo na dvojni uspeh: na moralični in na ma-terijalni. Prava moč Nemčije ni pri vladi, temveč pri zastopnikih veleka- = Poučni shod čebelarske podružnice = Izvoz selitvenega blaga carine prost Finančni minister je naročil, da imajo carinarnice blago izseljencev, to je pohištvo in obleko, spuščati preko meje brez carine, brez davka na poslovni obrt in brez osi-guranja valute. Tozadevna prošnja se ima predložiti generalni direkciji carin v Beogradu. Tej prošnji se imajo priložiti sledeči dokumenti: 1.] odobritev pristojne politične oblasti, s katero se dovoli izselitev iz naše države, 2.) izjava občine, ki mora biti potrjena od policijske oblasti v onem kraju, kjer je imel prosilec svoje zadnje stalno bivališče, o sledečih točkah: a) o državljanstvu; b) o poklicu; c) o števili: članov družine, ki se hočejo izseliti; d) izkaz predmetov, ki jih hočejo izvoziti; e) potrdilo, da so označeni predmeti lastnina prosilca in da odgovarjajo njegovemu premoženjske mu stanju ter poklicu. — Obrtniki smejo vzeti s seboj poleg pohištva :n obleke tudi predmete za izvrševanje svojega posla. Sploh sme vsakdo vzeti s seboj predmete, ki jih rabi pri izvrševanju svojega poklica. Ni-cakor pa se ne smejo izvažati predmeti, ki so predmeti trgovine, ka-cor valute, živina, hrana in krma, slrovine -itd. Izseljenci, ki vzamejo tako blago s seboj, morajo plačati izvozno carino in druge dajatve, ki so predvidene v izvoznih naredbah. far se tiče živil, smejo izseljenci vzeti s seboj hrane za dva dni. = Uvoz selitvenega blaga carinc wost. iz Beograda poročajo: Pred par dnevi sc je ministrski finančno-gospodarski komite bavil z vprašanjem glede uvoza pohištva in obleče priseljencev v našo državo. Sklenjeno je bilo, da smejo vsi, ki se hočejo vseliti v našo državo, ako dobijo tozadevna dovoljenja od naše politične oblasti, uvoziti vse potrebno pohištvo in obleko brez carine. o velja za priseljence jugoslovanske in druge narodnosti. Tozadevni sklep bo v kratkem objavljen. Ose->e, ki se hočejo priseliti, morajo vložiti tozadevno prošnjo na generalno irekcijo carin v Beogradu. Prošnji treba priložiti potrdilo politične oblasti, da se sme dotičnik vseliti v našo državo ter seznam predmetov, catere hoče pripeljati s seboj. V orošnji je navesti število rodbinskih članov ter poklic priseljenca. pitalističnih obratov, Iv Sv. Lovrenca na Pohorju se zaradi ob- finskih volitev ne bo vrtfl 8. maja, ampak |Boryslawa (Poljska) Je s£k&2* f. nmm šele 12. junija. =» Etni trg ▼ Vojvodini. Ker 8e vedno traja prepoved izvoza hrane in krmil, sta-gnira žitna trgovina v Vojvodini skoro popolnoma. Mnogi, ki so nakupili večje mnoiine žita, bodo utrpeli občutno škodo, zlasti ker je računati na padanje oen. Oene zadnjih dni so bile sledeče: Plenica 960 do 990 K od poBtaje za 100 kg, ri 810 do 820 K, ječmen 520 do 530 K, oves 360 — 880 K, koruza 380 do 400 K, moka nnlarioa 14 K 80 vin. za kg. — Nemška tvrdka «Grelnltz» ▼ Sarajevu. V register sarajevske trgovsko-obrt-niške zbornice se jo vpisala tvrdka «Grei-nitz». Podjetje je v bistvu podružnica znano graške tvrdke z železntoo «Gretoltz». V upravnem odboru podjetja sta pro forma dva domačina. => Povišanje glavnice društva «Alat». Društvo d. d. za industrijo in promet drog to kemikalij v Zagrebu, Palmotičeva ulica 8t. 66. Za nabavo saharina je treba po pristojni trgovski in obrtni zbornici overovljenega prepisa obrtnih listov. Cene so sledeče: originalni omot od 5 gramov 12 K, 25 gr. 55 K, 50 gr. 110 K in 250 gr. 550 K. Trgovci, ki bi želeli prevzeti maloprodajo v pokrajinah in sicer samo v posebnih omotih, naj se obrnejo na zgoraj omenjeno društvo, ki daje potrebne informacije zaradi maloprodaje. Licencovanje plemenskih bikov t Maribora. Okrajno zastopstvo v Mariboru naznanja, da se letošnje licencovanje plemenskih bikov vrši 12. maja ob 8. uri zjutraj pred gostilno Rapoc na TrZaški cesti. Interesenti se opozarjajo, da morajo imeti s seboj potno liste. = Redna parobrodna zveza Beograd-Dunaj. Od 2. maja t. L dalje so prične redna parobrodna zveza Beograd-Dunaj. Trije luksuzni parnik i bodo vozili po trikrat na teden. Cene bodo iste kakor v D-vlakih. Nova prometna podjetja v Dalmaciji. Nekaj pomorskih kapetanov je ustanovilo v Gruzu »Pomorsko agenturo», katere namen je: a) najemanje ladij na lasten in tuj račun, b) sklepanje pomorskih prevoznih pogodb, c) preskrbovali je ladij s premogom, vodo, živili in drugimi potrebščinami, d) nakladanje in izkladanjo blaga. e) izvrševati špodieijskih in agentur-nih poslov. Ruski begunci pa so v Dubrovniku ustanovili Rusko-dalmatinsko trgovsko in transportno društvo, ki ima podoben namen. = Prepoved prodaje dobrih valut tujcem. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva, je izdal nalog, po katerem je prepovedano firmam in bankam, ki se ba-vijo s prodajo ln nakupom valut, prodajati dobre valuto inozemcem. Prepoved je za naš valutni trg umestna, strogo pa mora biti izvedena tudi druga zahteva, da se namreč napravi energičen konec zakotnim podpisalo pogodbo o režimu plovnih rek, v kolikor se tiče mednarodnih interesov. Danska je podpisala zapisnik, ki se tiče režima po vseh plovnih rekah in petnajst držav je podpisalo izjavo o pravici tistih petnajstih držav do mednarodne zastavo. Končni akt so podpisali vsi udeleženci. = Tovarna v K ari ovca. Kakor smo informirani, je povišalo gornje društvo na svoji glavni skupščini z dne 2. decembra 1920 svojo delniško glavnico od 6.000.000 K na 15,000.000 K, katera glavnica je tudi že polno plačana. Kakor je bilo določeno, se bodo povišala gornja glavnica v kratkem za daljnih 10,000.000 kron, torej na 25,000.000 K. To podjetje, na kateremu participira izključno jugoslovanski kapital, bode pripomoglo t zgradbo tovarne v Karlovcu nujni potrebi v tej meri, da bode s svojim proizvodom »Koranit* popolnoma nadomestilo znane asbestne ploščice «Etemit», katerega moramo po mnogo višjih cenah hn-portirati iz inozemstva. Zgradba tovarno v Karlovcu jo napredovala že toliko, da se bode moglo pričeti že meseca junija 1.1. s proizvajanjem «Koranita>. Letna produkcija bode znašala v početim 9 do 10 milijonov kosov, oziroma 900 —1000 vagonov ploščic. Ker je tehnična uprava družbe «Koranit» poverjena splošno zna-, nim izkušenim strokovnjakom, ki so pripomogli družbi z nabavo najpopolnejših in najmodernejših strojev, je gotovo, da bode «Koranit» veliko boljši od vseh drugih podobnih tvorb. Da bode vsem interesentom olajšano to ustreženo s čim najhitrejšo nabavo «Koranita», bode društvo poskrbelo in gledalo na to, da si nabavi čimprej potrebna zastopstva, oziroma skladišča v vseh večjih mestih Jugoslavije, v svesti si, da se bodo interesirani krogi posluževali izključno tega popolnoma domačega podjetja. V6e informacije glede zastopstva daje to vsa naročila, sprejema 1490 Jugoslavenska banka . . » 585 Ljubljanska kreditna banka > Eksploatacija drva > , • < Slavonia ..>■•> i • Srpska banka i a • • < t Trgovsko-obrtna banka • ■ Jadranska banka > • > • • Gutman . . • • t • « i Praštcdlona Narodna šmnska Industrija « Rečka pu£ka banka . * t • Banka Brod na Savi > • • Narodna banka > « • • • Gorania Dunaj. Devize: 465.50, Berlin 1031 1100 752 405 2025 1360 9600 735 445 270 6t0 650 Zagreb 461.50 — 1040, Budimpešta 1495 600 900 1900 115« 755 410 2050 1400 9700 75C 45« 277 64C 251.90 — 253.90. Bukarešta 1045 — 1055, London 2627.50 — 2647.50, Newyork 663 669, Pariz 4890.50 — 4932.50, Praga 903.25 — 909.25, Sofija 785 — 795, Varšava 77.25 — 79.23, Zflrich 11.537.50 — 11.587.50. Valute: dolarji 656 — 660, bolg. levi 780 — 790, marke 1036 — 1042, med seboj razne carinske ugodnosti, ne funti 2505 — 2605, franc. franki 4870 — da bi jih bile automatično deležne tndi en-tentine države. Ako omenjena tajna pogodba obstoja, bi bila konkurenčna moč Češkoslovaške na korist Italije močno oslabljena. Gospodarski krogi se ji odločno protivijo. Zunanji minister dr. Beneš jc v parlamentarnem odboru za zunanje stvari obstoj tajne pogodbe odločno anikal. Bilanca Zivnostenske banke. Upravni odbor največje češke trgovske banke je predložil bilanco za leto 1920. Banka izkazuje čisti dobiček 54 milijonov č. K, nasproti lanskemu dobitku od 21 milijonov. To je 27 odstotkov akcijskega kapitala. Upravni odbor predlaga dividendo 24 K (12 odstotkov) nasproti lanski od 18 K 9 odstotkov). Na dividendah se bo izplačalo 2-1 milijonov kron. — Časopisje, zlasti socialistično, kaže na nezdrave razmere, ki se zrcalijo v močni industrijski krizi n3 eni strani in v visokih dividendah vseh večjih podjetij na drugi strani = Reorganizacija praških veletrgov. Vodstvo praških vzorčnih veletrgov namerava ra in. veletrg vpostavitl razne narodne paviljone. Za enkrat so predvideni: amerikanski. jugoslovanski, bolgarski in rumunski narodni paviljoni. Tranzitni promet med Poljsko in Nemčijo. Pogodba med Poljsko in Nemčijo o tranzitneu prometu je bila pod- j pisana dno 21. t- m. = Splošna produkcija naltc v področju 4910. liro 3195 — 3215, dinarji 1829.50 1849.50, poljske marke 80.50 — 82.50. rom. leji 1035 — 1045, carski rublji 247 — 253, švic. franki 1L475 — 11.525, oeš-koslov. krone 903.50 — 909.50, madžarsko krone ne notirajo. Berlin: Italija 312.15 — 313.85, London 255.3214 — 257.32%, Newyork 6-1.73 — 01.87, Pariz 481.50 — 482.50, Švica 1121.35 — 1123.65, avstr. krone 17.18 — 17.22. Praga 88.15 — 88.35. Budimpešta 24.07 — 24.13. Zurich. Berlin 8.90, Newyork 567, Lon-don 22.72, Pariz 42.55, Praga 7.90, Budimpešta 2.22, Zagreb 4.05, Bukarešta 9.10, Varšava 0.71, Dunsj 1.53, avstrijske krono 0.98. Vremensko poročilo Linbliana sog m nad morjem D a i a L, (J o o f |< 55 .a ► 25. april 7. uri 14. mi iLOTi 734» 73S-S 7J»S !U M h2 • i lil it-o Vatroii bnc vetra el. Tih. Nebo dai obbem S redu-a »Jeraiinia taopentnra 8 4. BonnaJua tl'3 Vremenska napoved: dajano »prameni:, vreme Solno« Tzbaia ob 4'SI sabau ob 19-05 Lastnik m izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. iTefcna Schicht 540 „SchicM°vo milo" Schichf znamka Jden" Pattte pri nakupovanja w ofo. In m itfit d . kJ »o Schicht-oranu mlin tesno na videz podobna. š—JndbmJL Glaboaak in drag v ljubimi Vloga fašizma Italija stoji pred državnozborskimi v olitvami. y volilni borbi nastopajo fašisti kot najizrazitejši bojevniki za italijansko skupno narodno stvar. Vredno je zato, da se vloga fašizma nekoliko natančneje objasni. Da bo verodostojnost naših informacij v tem vprašanju popolna in neoporečna, zajemamo podatke iz razgovora urednika rimskega »Giornale d' Italia* z nekim članom vodstva fa-šistovske organizacije v Rimu. Gaeta-110 Polverelli, politični sotrudnik dnevnika «Popo!o d'Italia* je uredniku razlagal: »Oče fašizma, ki se je pojavil leta 3919 v Milanu, je Benito Mussollni. Fašizem znači toliko kakor meščanska milica. Bori se za odrešenje italijanskega naroda. Prva naloga fašizma je bila obraiia emotnib in moralnih uspehov. Id jih je Italija izvojevala v svetovni vojni. Ko sta izginila z italijanske politične 1 »zor niče Orlando in Sonnino in ju je nasledil Nitti, je bila vlada na milost in nemilost izročena boljfievikom. Mi, ki smo se v vojni borili za osvobojenje ueodrešeniti krajev, smo bil izpostavljeni najbrutalnejšim napadom. Vojaški ubežniki izza vojnega časa si bili izpuščeni na svobodo. «Kobaridci> (vojaki iz enot, ki so pretrpele poraz italijanske vojske pri Kobaridu) so se razigrali in jeli .pripravljati novo sramoto italijanskemu narodu. Vlada je celo bila pripravljena skleniti sramoten in poniževalen mir s sovražnikom. • Londonu, bi se sešla oba mistrska predsednika v Londonu. Pariz, 24. aprila. Posebni poročevalec Agence Havas javlja iz Hythea: Llovd George in Briand sta proti poldne nadaljevala posvetovanje o reparacijah. Angleški izvedenci so podali poročilo o zadnji noti nemškega državnega ministra dr. Simonsa. Berthelot je podal pregled o temeljnih potezah načrta gospodarske in vojaške akcijc v Poruhrju. Lloy George je večkrat izrazil svoic simpatije za Francijo, ki čaka na nemške reparacije. Med L!oyd Georgom in Briandom vlada popoln sporazum o glavnem predmetu porazgovorov, da se mora Nemčija brez nadaljnjega zavlačevanja pripraviti do tega, da plača. Pariz, 25 aprila. (Izv.) Nocoj je komisija za reparacije poslala nemški vladi zelo energično noto, kjer zahteva, da mora Nemčija do 80. aprila založiti v Francoski banki eno milijardo zlatih mark. Komisija za reparacije se v tej noti pritožuje, da je primorana Nemčijo še enkrat na to o-pozoriti, da je povelje za plačilo dobila že en teden pred zapalostio in preti, da bo načelnike zavezniških vlad ovestila. da Nemčija ni izpolnila določi) mirovne pogodbe. ako ne plača v navedenem rokn določene vsote. To milijardo je smatrati le kot del zneska 12 milijard, ki se ima plačati do 1. maj3. Komisija pa zahteva sedaj le eno milijardo, da Nemčija s tem pok*že svojo dobro voljo. Pariz, 25. aprila. (Izv.) «Temps» javlja, da je po mnenju članov senatne komisije za zunanje posle Nemčija prišla radi tega na misel ameriškega posredovanja, ker bo kongres v kratkem začel razpravljati o Knosovi resoluciji, naj se ukine vojno stanje z osrednjimi viastmi. Kakor vse kaže, bo HarJingov odgovor zolo ugoden za stališče Zedinjenih držav. Pariz, 24. aprila. Agencc Havas javlja iz Lympnea: Konferenca v Lympneu jc imela značaj pripravljalnih porazgovorov. Pred sestankom medzavezniške konference se bodo francoski izvedenci v gospodarskih in finančni hposlih v Londonu posvetovali s svojimi angleškimi tovariši o posameznostih načrta za akcijo v Poruhrju. Tako bodo Anjdeži natančno proučili francoske predloge. Ako Nemčija ne bo stavila zadovoljivih predlogov, bodo zavezniške čete nar.ovo prodirale. Odprto pismo poverjeniku za sodjabio skrb gospodu Adolfu Ribnikarju v Ljubljani. Cenjeni gospod poverjenik! Več kot dve leti imam zasilno stanovanje v šoli pri Sv. Petru, določeno ml uradnim potom po stanovanjskem uradu mestnega magistrata. Neka oseba pa je denuncirala sedanjemu stanovanjskemu uradu, da ima šolski vodja navedene šole dve stanovanji, t. j. zasebno v Škofji ulici, ter prazno uradno v šoli pri Sv. Petru. Zadnje pa je faktično od meue zasedeno. Nato pa je izdal Vaš urad kratko-malo odlok, da mora navedeni šolski vodja izprazniti zasebno in zasesti uradno stanovanje. Izpraznjenega stanovanja pa ni določil meni — kar bi bilo v danem slučaju popolnoma naravno — ampak neki drugI stranki, namreč višjemu uslužbencu južne železnice, ne glede na to, da je uprava južne železnice zidala za svoje višje uslužtence trinadstropno hišo ua Res-Ijevi cesti — in ne glede na to, da bo podpisani s svojo c«.do družino postavljen na ceste. Ker pa je podpisani bil že dvakrat osebno pri V.vs. cenj. gospod poverjenik, in ker je že trikrat vložil kolko-vano prošnjo ter neštetokrat l odličnim spoštovanjem Vladimir Vajda, pristav državnih železnic. 73D Ljubljana 7, drž. kol. Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru"! Obvestilo. Obveščava cenj. odjcmalce in p. n. obftn-i*vt», da »prejemava, nova dela ir, popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tfertstovskl čevlji domačega Izdelka. 034 6 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. Posestvo « stanovanjsko hišo (6 do 10 sob), gospodarskim poslopjem, vrtom, S) do 40 oralov zemlje (gozd, vinogr,, travn.) blizu farne cerkve, najrajše na Dolenjskem, B/86 se kupi. 708 3-3 1'ontidbe pod „B'85" na Anonč. zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana. Špedicija tvrdka \M Ševor ti na Rakeku preskrbuje najhitrejše vse v spe-dicijsko stroko spadajoče posle, tudi 643 6 z večletno prakso, vešč vseh pisarniških del, se takoj sprejme. Plača, event. cela oskrba t hiši po dogovoru. Istotam se sprejme Izurjena stenogrefinja in strojepiska, koja ima že kaj pisarniške prakse ter skladiščnik. Pismene ponudb® z navedbo zahtev pod .,JZX>" na Anončno ekspedicijo AL Jffa-tellft, Ljubljana. 722 2-2 Obi. konces. zavod za pokončavanje Jf^ufjj podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska r ulica št. 39. 415 58—25 deci- _ ie dobro _ S® ohranjena malna tehtnica, £> Prvovrstnega ■i ii 738 samostojnega, izvežbanega v vseh panogah bančnega poslovanja, išče velik zavod. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod ,,Knjigovodja" do 5. maja 1.1. na upravo ,Jutra". OUeseh&u, Blz-Abadle, Altesse, Club in Ambor, nadalje razne stročnloa kupite najceneje pri tvrdki Osvald Dobeic, Ljubljana 732 Sv. Jakoba trg 9. 2-1 Sukanec žlmnate vez&lioe, kvafikaaeo in otroške sesaljke priporoča Osvald Dobeic, Ljubljana 738 Sv. Jakoba trg 9. g-|i Ugodna prilika i Ugodna prilika! enonadstropna, z lepim vrtom se proda. 731 s—1 Naslov pov6 uprava „Jutra". ocarinjenje. Prvo tno kuharico, deklo za navadna dela iu več Kojarsi pemsčniksu vajenih v*em delem obrti, lite KM 0iw Viss&n Zahvala. Ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, tasta in dedeka, gospoda Leopolda Petovarja izrekamo iskreno zalivalo vsem, ki so nam v tako obilni meri izrazili svoje sočutje, ki so priliiteli od blizu in daleč ter ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo za spremstvo k večnemu počitku preč. duhovščini, zlasti č. g. kanoniku Bohancu iz Šmarja pri Jelšah, ki je vodil kondukt, č. gg. usmiljenim bratom iz Žalca in Kandije. cenj. učiteljstvu Svetinjske šole, ki se je korporativno s šolskimi otroki udeležilo pogreba, tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu društvu za korporativno udeležbo, pevskemu odseku za petje žalostink, kakor tudi odposlanstvu trgovskega gremija ormoškega. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so počastili našega blagega pokojnika s poklonitvijo prelepih vencev. Preoblibovainica moških in po najnovejši spomladanski modi; prodaja novih, ktnS&nje in popravljanje svilnatih klobukov sa dame; lepa zaloga pa J 60-707 3—2 lasov za neveste itd. v radonu H. Jeglič, Ljubljana, Slomškova ulica št. 27. Zastopstvo naJveCje dalmatinske tvornica portland - cementa „$PLI? nndi vsako količino svojega prvovrstnega izdelka ii 99 po konkurenčnih cenah franko vagon poljubna postaja Slovenija. j Or. Fran Jenko, import, LJubljana, Krekov trg 10, i nadstr., ! hodnik desno. 735 3—1 = Mašilec za vrele = dobro ohranjen, se Seli kupiti. Ponudbe 719 3-2 Honigovemu parnemu valjčnemu mlina Havas & Forgacs v Topoli (Bačka). m d. z o> z. 21 101-74 Ivanjkovci, dne 25. aprila 1921. 73? Žalujoči ostal). LJubljana, Dunajska cesta it 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Ceylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol mersko in nemško belo, testenine vseh vrst. kolinsko kavo in praženo ječmenovo kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčklh in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deike in ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se ie v večjih množinah. Točna postrežba. 711 f-S I - d »