Posamezna Številka 40 vinarjev. Šlev. 195. V LIBOIIBOI. T !N«k. dB8 26. aVITOSlB (SISL un m • tfLOVfiNEO« velja paitl m m ttraal Jagoda vil« la v Ljubljani: aa Ml« late aapraj.. K 84-— m Ml lata M ... 4*-ca Mtrt lata m . . „ 21--n •» M MM m mm n 7*— ta ta«sanstvo oaiolatao KM'— m Sobotna Izdajat m Ia oala lata.....K 15 - « • • • » «- petltvrata (M aa 11 aa vtaaka aU a* prostor) n aakrat . . . p« K 1-10 uradu! ruglid . !» K i*M Prt aarottla aad 10 akt«? popaat NajaaafU aglaa 59/tnm C*1-« on Poslano: hbm Cnoatolpna patltvrsU K 3*— lakaja rut iaa Isvaemil po* nadaljak ta tu po prasalko, •k 5. url atmtraj. M" Uredništvo |a v Kopitar]avl aUal «tav. 8/m. lakoplal aa aa vračajo: aairaaklraaa pisma m aa aprajamaj«. dra in. tcleL itv. BO. sprava. Itv. Stt. Političen list za slovenski narod. Oprava ja v Kopitarjevi al. S. — Bafaa pvftaa kran. IJmbljaaaka it 6S0 aa naročala« Iv M. M9 u oglu«, it str. ta deška 24.797, ogr. 26.5»". ^»L-haro. 7563. Slouenskema Und s ton! Odkar se je v narodnem predstavništvu osnovala demokratska zajednica, ad bflo v zbornici več solidarnega sodelovanja vseh parlamentarnih skupin. Skrb za strankarsko bodočnost je prevladala v osrednji vladi in izzvala hudo krizo. Za državno vodstvo sta tekmovali dve najmočnejši skupini v zbornici: demokratska za-Vsdnica in radikalni klub. Za Jugoslovanski klub je v tej borbi dveh najmočnejših skupin za prvenstvo in moč v državi bila merodajna edino le dobrobit naroda in države. Kajti: Ureditev vrednosti našega denarja z vso silo trka na vrata parlamenta. Čimbolj se odlaša rešitev tega velevažnega vprašanja, tem slabša je vsak dan plačilna moč države in posameznika. Prospeh države in socialna pravičnost zahtevata davek na vojne dobičke. Po preteku več kot 8 mesecev narod še vedno zaman čaka na volivni zakon za celo državo. Rane, ki jih je zadala svetovna vojska kmetu, Se morajo zaceliti in dvigniti se mora njegova gospodarsk moč, da ne obnemore pod težo posledic vojnega gospodarstva. Agrarna reforma: razdelitev velikih posestev se mora rešiti v korist zemlje potrebnih slojev, da ne bo treba nikomur, ki hoče zemljo obdelovati, iskati svojega obstanka po tujem svetu. Teža previsoke in krivične carine se mora sneti z ramen prebivalstva. Pravično se mora preosnovati tudi zakon o dohodninskem davku. Opravičen je klic ljudstva po občinskih volitvah na podlagi splošne, enake volivne pravice za moške in ženske, da ljudstvo izroči občinske posle osebam, ki jim zaupa in si po svoje uredi občinsko gospodarstvo. Kmetskemu stanu je omogočiti strokovno izobrazbo, da bo kos svojim težavnim nalogam in bo mogel dvigniti svojo gospodarsko moč in produktivnost zemlje. Prosta pot razvoju našega zadružništva. Izvoznice je treba odvzeti židotn m drugim sorodnim elementom, ki izsesavajo narod, in jih izročiti zadružništvu, da bodo imeli korist najširši sloji. Le tako bo mogoče pravično urediti tudi cene raznim pridelkom. Ministrstvo za socialno politiko je bilo še popolnoma neurejeno. Začel ga Je organizirati še-le naš zastopnik v prejšnji vladi, ki se je takoj lotil resnih socialnih vprašanj: hitra in dobra rešitev vprašanja vojnih invalidov, vdov in sirot, državno posredovanje dela, 8-urni delavnik v industrijskih podjetjih in socialno zavarovanje. Njegovo započeto delo je treba čimprej izvršiti. Tudi industrijo in obrt, ki sta mnogo trpela v vojni, je treba podpreti in postaviti na trden temelj. Vse te naloge so nujne in tako težavne, da jih ne more sama rešiti nobena izmed večjih skupin v parlamentu, ampak zahtevajo skupnega in složnega sodelovanja vsaj vseh večjih skupin. Strankarska vlada pa izziva samo boje in otežuje resno parlamentarno delo. Tega načela se je držal Jugoslovanski klub v krizi, zato je odklonil vstop v dcmokratično-socialistično vlado, v to nenaravno in zato krhko zvezo, ki za resno in uspešno delovanje v zbornici pe daje nobenega jamstva, nima zase predstavnikov, ki bi v resnici zastopali večino naroda ne pri Srbih, ne pri Hrvatih, ne pri Slovencih, ne uživa pa tudi zaupanja pri ostalih skupinah, ker se stranke ne sodijo po lepih, pisanih programih, ampak predvsem po dejanjih. Težko je zaupati vodstvo vlade stranki, ki vidi bodočnost države in svojo strankarsko moč predvsem v policijskem sistemu in oviranju ustavno zajamčene svobode državljanov drugega mišljenja. Ker je osvobojena ozirov vladne stranke, bo delegacija Jugoslovanske Ljudske Stranke lažje krepko nastopala zoper vsako omejevanje opravičene svobode, zoper vsak politični terorizem in absolutizem. Napovedala bo boj neodkritemu ovaduštvu, ki išče nedolžnih žrtev še iz leta 1914, in preiskuje pezdirje v očesu svojega bližnjega iz dobičkaželjnosti in strankarskega koristolovstva pod krinko patriotizma. Ljudska Stranka se pa te naloge lahko tudi uspešno loti, ker je ona edina tz lastne inicijative že med vojno izčislila svoje lastne vrste. Boj korupciji na celi črti, to je in mora biti geslo vseh, ki res hočejo močno državo in srečen narod. Nered na železnicah, slabe poštne razmere, pomanjkanje premoga, slaba uprava, vse to so več ali manj tudi posledice šibkih vodilnih mož ali korupcije. Da bo mogoče vse, kar je nezdravega izlečiti, mora narod sam po svojih zastopnikih v najširšem smislu sodelovati. Zatorej naj se skličejo tudi pokrajinski zbori Jugoslovanska Ljudska Stranka stopa na plan, njen program pridobiva vsak dan novih pristašev in prijateljev po celi Jugoslaviji. Hrvatsko ljudstvo, v svoji zgodovini tolikokrat prevarano z zaupanjem upira svoje poglede v Jugoslovansko Ljudsko Stranko. V ponosni Bosni in Hercegovini se njene vrste širijo, ker zna narod dobro razločevati pravo od potvorjenega, Kršna Dalmacija težko pričakuje, da se po Jugoslovanski Ljudski Stranki osvobodi kapitalistične družbe, ki pod krinko patriotizma uganja teroristično politiko. Tudi v Srbiji sami najširše plasti naroda zrčjo z velikim zanimanjem in simpatijami na mirno, premišljeno in stvarno delo Ljudske Stranke. Srbski seljak vidi pred seboj uničene domove, vsled dolgih junaških bojev zaostalo in čisto razorano gospodarstvo, pomanjkanje živine. Želi si zopet postaviti zadružno organizacijo in jo izpopolniti, želi si dobro urejenega šolstva, skrbi ga vprašanje o povrnitvi vojne škode. Srbski kmet, delavec in inteligent se zavedajo, da se smejo pri vseh teh svojih stremljenjih zanašati na najodločnejšo oporo pri parlamentarnih zastopnikih Jugoslovanske Ljudske Stranke, Pozitivno delo naše stranke je luč, katere žarki osvetljujejo sijajno bodočnost stranke. Ideje naše so zmagovite, ker so zdrave. Bodočnost Jugoslovanske Ljudske Stranke pomeni bodočnost celega troimenega naroda in države. V svesti si, da narod odobrava pota Jugoslovanskega kluba in da mu zaupa, bo kakor v zgodovinski preteklosti, tudi v bodočnosti visoko dvigal nacionalno zastavo, gradil trdno državno stavbo socialne pravičnosti. Predstavniki naroda v Jugoslovanskem klubu se v tem za državo in narod veleresnem času obračamo na narod s pozivom, da neomahljivo vztraja pri svojih idealih za narodno jugoslovansko državo, da se krepkeje in resneje združi in zbere v neprodirne vrste Jugoslovanske Ljudske Stranke, podpre tako z močjo organizacije delovanje svojih preizkušenih bojevnikov za narodno osvobojenje in tako podkrepi tudi parlamentarno delo Jugoslovanskega kluba v zbornici. Belgrad, 23. avgusta 1919, Banič, Brodar, Deželič, Fon, Gostinčar, Gralenaner, Hohnjec, dr. Jankovič, dr. Korošec. Lovrenčič. Pišek, dr. Pogačnik, Scbaubach, Smodei. Sušnik. šimrak. Strcin, Vese njak. Poslanica. Jugoslovanski klub je ob nastopu nove vlade izdal poslanico, ki jo priobčujemo na uvodnem mestu. V njej je s kratkimi, a ostrimi in jasnimi besedami označil rane našega političnega in gospodarskega življenja, ki so vzrok vseh mrzlic naše mlade države. Klub ne zavija teh bolečih mest v bombaž dolgih, učeno zvenečih stavkov, ki smo jih že od nekdaj občudovali v vladnih izjavah, ampak kaže s prstom naravnost na ulje in imenuje zdravilo. To zdravilo se imenuje odprava korupcije in nemarnosti v upravi, vpeljava socialnega mišljenja v vseh oblikah državnega življenja ter zatiranje razbrzdanega strankar-stva, iz katerega vse zlo izvira. Že v prejšnjem, koalicijskem kabinetu je strankarska občutljivost in zavist med demokrati in radikalci ovirala mirno, stvarno delo. To je čutil in vedel ves parlament, čutilo je pa tudi naše ljudstvo, ki ni moglo razumeti, zakaj padajo naši bankovci do cen makulature, zakaj zast.va promet, zakaj narašča draginja, zakaj nikjer ni opaziti najmanjše volje, da se vpelje ustavno življenje. Crv, ki ie glodal notranjo moč našega državr.fga organizma, ie bilo strankarstvo v kabinetu. Iztrebit', se da to zlo !e s tem, da se združijo vse stranke po lojalnem dogovoru okrog skupnega programa in se resnu letijo, da ga iz vrše. Demokrati tega niso uvideli. Pogajanja za koncentrnci-ski !a podlagi teh uradnih številk: no, sa; gre samo za 1541 Slovencev. Temu pa ni tako. Cerkvena statistika nam pokaže drugo — trikrat večje število Slovencev v Kanalski dolini. Ako vzamemo v roke cerkveni šema-lizem za Krško Skotijo 1 1917 i918, vidimo, da so Italijani dobili sledeče slovenske oziroma nemško-slovenske župnije; 1. Llpaljavas ......... 367 Slovencev 2. Žabnlce 814 3. Ukve......................573 Ovčja vas ... ...........3S0 5. Naborjet.......... 40 fi. Pontabelj......... 17 7. Trbiž........... 591 a Rabelj...........1450 9. Vrata........... 644 9 župnij skupaj 4876 Slovencev proti 1541 .uradnim" Slovencem. Italija je dobila v Kanalski dolini torej 6 slovenskih oziroma mešanih občin ali 9 sovenskih oziroma mešanih župnij z okroglo 5000 Slovenci. Poleg živega narodnega blaga anektira Italija še krasno železnico, bogate rudnike in gozdove in prelepe planinske pašnike, b) Kaj je dobila Avstrija od Koroške Slovenije brez glasovanja? Pristranost ameriške komisije in ita-Iijansko-nemška konvencija in pohlepnost ter zahrbtno paktiranje proti koroškim Slovencem oziroma Jugoslaviji nam je ugrabila prelepo Žilo in beljaško okolico. Mirovna konferenca v Parizu jc krivično prisodila skoro najlepši del slovenske koroške zemlje, krasno Žilo in beljaško okolico Nemški Avstriji brez glasovanja. Slovensko Žilo (Ziijsko dolino) tvorijo sledeče občine: r- Obče v. jezik Občine 1910 Slo- Nemci venci I. ŠmUiolskl sodni okraj: 1. Brdo (rojstni kraj poslanca Grafeimuerja)..... 1160 161 2. Goriče......... 539 62 3. Stebeuj na ZUi..... 1713 138 4. Blače.......... 530 18 V šmohorskera sod. okraju izgubimo .uradnih" .... 3942 379 H, Sodni okra] Podilošter (okr. jjlavars vo Beljak.) 1. Bistrica na Žili..... 547 105 2. Smerče......... 980 1003 3. Strajavas........ 1034 84 4. Podklošter....... 1552 2338 V sodnem okraju Podklošter izgubimo .uradnih" .... 4113 3530 Ziljska dolina šteje torej uradno naštetih (3924 + 4113) = 8055 Slovencev — brez Nemškutarjev, Seveda je Slovencev v Žili mnogo več, kakor bomo pozneje videli. III. V sodnem okraju Beljak izgubimo sledeče število uradno naštetih, narodno zelo zavednih koroških Slovencev. Sodni okraj Beljak: Občine Občcv, jezik 1910 Slovenci Nemci 1. Bekstojn pri Beljaku . , . 2. Marija nu Žili...... 3. Vermbcrk........ 4. Uelink in isto s predmestno okolico........ 5. VojuSkra (Landskron) . . 2055 677 1672 304 101 1774 908 645 17549 4366 Skupaj..... Posnetek. 1. Šmohor.ski sodni okraj: 4 občine s...... 2. podklosterskl sodni okraj: 4 občine s...... 3. beijaški sodni okraj: 5 ob- čin s......... 4auy 3942 4113 4809 25242 379 3530 25242 Skupaj..... 12864 29151 Skupaj torej izgubimo v Žili in beli. okolici 13 občin z 12.864 uradno naštetih Slovencev, Seveda je to število Slovencev mnogo premajhno, kajti leta 1880 so v imenovanih treh okrajih našteli še 16.751 Slovencev. ' (Gl. ur. lj. štetje 1. 1880. Ur. repertorij.) Mirno lahko trdimo, da smo v Žili in beljaški okolici izgubili okroglo 20,000 Slovencev, ki so padli v germanizalorič-no žrelo Nemške Avstrije. To nam zopet potrjuje šematizem krške škofije za leto 1917-18. Po šematizmu smo izgubili sledeče župnije v Ziljski dolini. Župnije Slovenci | 1917/18 | 1. Brdo............. 883 2. Zilj. Bistrica......... 830 627 | 4. Gorjane........... 824 5. Alelviče .... 43 i 6. St. Pavel ob Žili....... 342 7. Stebenj na Žili........ 1225 £50 9. Cače ............ 773 10. St. Jurij na Ziil ... .... 1903 11. PodkloSter.......... 2224 Skupaj 11 župnij . . , 10612 Beljaška okolica: Župnije Slovenci 1917/18 1. Bruca............ 2. Loče . . . ,.......... 3. St. Lenart pri 7. stud..... 4. Marija na Žili........ 5. Stet-enj pri Beljaku...... 6. Skočidol........... 7. Domačale.......... 8. Na Dravi.......... 978 941 1402 1370 1712 1250 664 509 Skupaj 8 župnij .... 8826 BeljaSku okolica 8 župnij .... 10612 8826 Skupaj 19 župnij . . , 19438 vencev. c) In kaj jc dobila Jugoslavija — brez glasovanja od Koroške Slovenije? Jugoslavija je dobila »milostno« na jugovzhodu Koroške celo mežiško dolino, ki gravitira na Slovenji Štajer. Mežiška K temu številu moramo prišteti še he- Ijaške mestne Slovence in Slovence v predmestnih beljaških farah (Šmartin, Pe-rova, ki tudi znašajo par tisoč duš. Sklepam. Italija nam vzame brez glasovanja v Kanalski dolini 9 župnij (6 občin) z okroglo 5000 Slovenci, bogat rudnik v Rablju in slavno božjo pot Sv. Višarje, Avstrija dobi brez glasovanja 13 občin oziroma 19 župnij z okroglo 20.000 Slovenci, Čez 3 mesece pa bo skoro gotovo slednja »odnesla« z glasovanjem tudi Celovec in celovško okolico z Gosposvetskim poljem, tako, da bo pod Nemško Avstrijo umiralo narodne mučeniške smrti okrog 30.00 0 koroških Slo- LISTEK. Dolivaisji posiecSnSeea Spisal F. de Chateaubriand. — Prevel M, Jarc, (Dalje.) »Smrt mogoče,« je odvrnil Abcn Ha-rnet, »toda naj živi Alah in njegov prorokl« Kmalu nato sta bila zapletena v boj, ki je postajal vedno srditeji. Bojevala sta se z meči. Don Carlos je bil sicer gibčnejši kot Aben Hamet, toda ta je bil na boljšem radi svoje damaščanke in arabskega konja. On je z izborno posrečeno lansado prišel takoj v napad in ranil s svojim velikim, ostrim stremenom konja svojega nasprotnika nad kolenom. Ranjen konj se je zvrnil in Don Carlos je sedaj brez konja, nameril z mečem na Aben Harneta, ki pa je skočil na tla m hladnokrvno pričakoval sovražnika. Smelo je odbil prve udarce Španca, tako, da se ie Don Carlu zlomil meč. Ko jc ta videl, da ga je sreča že drugič zapustila, je od jeze zajokal in kriknil svojemu nasprotniku: »Le udari, Mavr, udaril Dasiravno sem razorožen, še te izzivam, tebe in ves tvoj neverni rodi« »Lahko me umoriš,« mu je zaklical Abenserag, »toda moj namen ni bil niti najmanj ranili te. Holel sem ti lc pokazati, da sem vreden, da postanem tvoj brat, j hotel sem preprečiti, da bi me ti zaničeval!« V tem trenotku sta opazila gost prah, ki se je v dalji vzdigoval. Blanca in Lau-trec sta pridirjala na brzih konjih. Ko sta došla do studenca, sta bila priči ravnokar pretrganega boja. »Premagan sem,« je rekel Don Carlos. »Ta vitez mi je podaril življenje, Lautrec, mogoče boste vi srečnejši od menel« »Moje rane,« je odvrnil Lautrec, »me opravičujejo, če se nočem boriti s plemenitim Mavrom. Nočem (je zarde pristavil) poznati vzroka vajinega prepira in nočem odkrivati skrivnost, ki bi me lahko umorila. Kmn'u vas bo moja odsotnost spravila, kajti jaz odidem, čc mi nc zapove Blanca, da moram umreti pred njenimi nogami.« »Vitez,« je Blanca odvrnila, »Vi ostanete pri mojem bratu. Smatrajte me za sestro. Vsa naša srca so bolesti polna in vi se boste z nami vred naučili prenašati, trpljenje življenja.« Blanca je hotela prisiliti vse tri viteze, da bi si podali roke, toda zastonj. »Sovražim Aben Hameta!« je zaklical Don Carlos. »Zavidam ga!« se je oglasil Lautrec. »In jaz,« je rekel Abenserag, »spoštujem Don Carla in pomiiujem Lautreca, a ljubiti ju mi je nemogoče!« dolina ie bogata svinca in ima tudi krasne gozdove. Mežiška dolina sama obsega 7 občin, z Dravogradom in Ojstrico 9, in če prištejemo še občino Labud, ki baje tudi brez glasovanja pripade Jugoslaviji, imamo v celoti 10 koroških občin oziroma 11 župnij z okroglo 17.000 prebivalci, ki so že uje-dinjeni v Jugoslaviji brez glasovanja. Najboljši del stare Karantanije, lepo Žilo in beljaško okolico, brez glasovanja, si je »izvolila« Avstrija. .— Lah pa nam je ukradel »Kanal«, ki spaja mater Germa-nijo s solnčao Italijo. * Občine Labud (Volšp. okraj z okr. Št. Pavel) zato zadnjič nisem prištel v A pas, ker menim, da naravno pripade brez glasovanja k Jugoslaviji. Oj, ta zmedena mirovna konferenca brez modrijanovl il« "iz Mre. Izpod Učke, avg. 1919. Za razstavo. Zvedeli smo tudi mi za razstavo »Hrvatskega Radiše«. Žalibog tu iz Istre nismo mogli mnogo tega poslati, razen glasu razočaranih Slovanov, ki se nahajamo v italijanskem suženjstvu. Zato, bratje, razstavite našo točno zemljepisno karto in vse statistične podatke, da se jasno vidi, koliko nas je in koliko so opravičene italijanska zahteve. S črnimi črkami zapišite, in v črn okvir postavite imena renegatov: dr. A. Gro-žiča (Grossich), Osojnaka, Druškoviča, vse sami rojeni istrski Hrvati, a v službi tujca na Reki; im°ns, raznih Načinovičev, Mrakov, Staničev, Stuparičev, Viduličev i, dr. — vse sarri sinovi našega naroda, vse sami janicarji, trgovci z ljudskim mesom, ljudsko dušo, ljudskimi ideali. Razstavite v črnem okviru imena vseh naših mučenikov: duhovnikov, učiteljev, posestnikov, trgovcev, uradnikov, kmetov, dijakov itd. itd., ki ječe v tržaških in kletih beneških ječah ali se nahajajo daleč od svojih milih in dragih v poldivji Sardiniji, v družbi koza in koštru-nov. Nadalje imena vseh tistih, ki se zaradi italijanske prepovedi ne morejo ganiti, morajo s težko muko životariti, morajo biti oprezni na vsakem koraku, ker jim vedno visi nad glavo Damoklejev meč. Ne pozabite tudi imen vseh tistih, katerim se je posrečilo oditi ali pobegniti preko takoimenovane črte premirja v svobodno Jugoslavijo, da tam svobodnim bratom pripovedujejo o našem trpljenju, naših mukah. Razstavite popis vseh naših kulturnih razvalin: naše razpuščene občine, naših zaprtih ali poitalijančenih šol, katere sta italijanska soldateska in podivjana italijanska fakinaža preje oplenili, naših one-čaščenih cerkva, oskrunjenih narodnih domov itd, itd. Razstavite z eno besedo vso našo tugo, vse naše gorje. Morda bo vse to vplivalo na brate v Jugoslaviji ter jih nagnilo na složno delo za konsolidi-ranje notranjih razmer in še složneji nastop nasproti zunanjemu sovražniku. Delo poturice. V Boljunu je dalj časa deloval duhovnik italijanske vojske, po rodu beneški Slovenec iz videmske okolice. Vse italijanske šole mu niso mogle iz srca izruvati narodne zavesti in ko je prišel v Boljun, se je takoj čutil brata med brati. Z ganljivo vnemo in ljubeznijo je vršil med ta-mošnjim domačim ljudstvom dušnopastir-skp službo in si pridobil ljubezen vseh dobrih in poštenih ljudi. le ne bi ta nesrečen dogodek raznesel po Granadi.« Od te ure je Blanca še bolj vzljubila in začela ceniti Aben Hameta: ljubezen spoštuje in ceni junaštvo. Abenserag se ji je zdel vzor popolnosti, ko se je izkazal v boju tako junaško in podaril Don Carlu življenje. Na Blancin nasvet je Aben Hamet za par dni prekinil svoje obiske v palači, dokler se ne bi Don Carlos malo pomiril. Abenseragu so polnila srce sladka in topla čuvstva. Na eni strani je bil ob misli, da ga dekle ljubi zvesto in iskreno srečen, medtem ko ga je globoko bolelo ob zavesti, da ne bo nikdar dosegel svoje sreče, če se ne odreče veri svojih očetov. Že več let je preteklo, ne da bi se mu zmanjšalo to trpljenje: ali naj vse življenje tako trpi? Nekega večera' je zatopljen v resno premišljevanje čul neko krščansko pesem. Prišla mu je misel, da bi šel v svetišče Boga, ki ga je molila Blanca in da bo prosil stvarnika vesoljstva, naj ga razsvetli. Odšel je in došel k vratom stare mo-Šeie, ki pa so jo kristjani pretvorili v cerkev. S sveto pobožnostjo je stopil v svetišče, ki je bilo nekoč posvečeno njegovemu bogu, njegovi domovini. Nikogar ni bilo v cerkvi. Med visokimi, mnogobroj-nimi stebri, ki so nalikovali deblom pravilno zasajenega gozda, je vladal polmrak. Lahen, arabski slog je bil strnjen z gotskim. ne da bi pri tem iztfubil svoio od- Toda našel se je poturica, stari debeli trgovec in krvoses Franc Feranda, sedanji »sindako« v Boljunu, ki ga je italijanska oblast samovoljno postavila. On je zatožii našega častitega duhovnika, da širi — jugoslovansko propagando. Seveda je to primerno delovalo na italijanske oblasti, ki so siromašnega duhovnika-kor-porala takoj odstranile iz Boljuna. Po prvi žrtvi — boljunskem Župniku Ujčiču, ki je bil istotako interniran vsled prizadevanja te poturice — je to druga žrtev Ferande iz duhovniških krogov; število njegovih žrtev iz drugih stanov je znatno večje. Sedaj namerava Feranda prodati večji kos občinskega posestva in z izkupičkom zgraditi italijansko šolo. Za vsa ta lopovstva nasproti lastnemu narodu ga imenujejo laški vojaki »U majale« — svinja. Žalostna smrt hrvatske učiteljice. Nedavno se je dogodilo v Roču nemila tragedija. Mlado učiteljico Prodam so našli v njenem stanovanju mrtvo — nesreč-nica se je zastrupila z lizolom. Postala J«, žrtev grešne ljubezni z italijanskimi čast-j niki. Nesrečnica je bila zanosila ter Je vrhu tega spolno obolela. Iz srama ini obupa si je končala življenje.'1'' Napad na italijanskega karabinijerja V v Tinjanu. Dasi je naš narod v Istri golobje narave in skoraj brez orožja, vendar ne more več mirno prenašati italijanskega nasilja ter čimdalje češče daje duška svojemu ogorčenju. Tako so se te dni pripetili večji nemiri v Taru pri Poreču, v Tinjanu pa so streljali na nekega italijanskega karabinijerja, ki se je širokoustil, da bo tamošnje ljudstvo naučil pameti; bil je smrtnonevarno ranjen. Takin slučajev bo pod Italijani še več, a ne bo manjkalo žalibog tudi naših žrtev, ker bo sovražna italijanska moč seveda jačja. čuditi se pa ne smemo, ako se narod ne bo dal mirno ubijati narodno in gospodarsko. Gospodarski propad. V narodnem gospodarstvu gremo v Italiji čimdalje bolj navzdol. Zima se nam obeta brez — premogal Radi pomanjkanja premoga so ustavili v Italiji promet na mnogih železnicah ter so tudi na progi Trst—Pulj ustavili dva vlaka na dan, kar je seveda na veliko škodo trgovini in sploh celemu prometu in poslovanju. V kratkem se začne v Italiji ter X vseh zasedenih krajih rekvizicija žital Nove nezaslišane takse dežujejo vsaki dan. Nedavno takse na oglase, reklame, vstopnice v kinematografe, kopališča in podobno; sedaj taksa na gostilniške račune gostom! Vrhu tega monopol na sol, kavo, kinin itd., strašna podražitev železnic, pokvarjenost železniškega osob-ja, ki nesramno zahteva še bogate izredne nagrade, ako hočeš, da ti redno odpremi vino in drugo trgovsko blago; drugače ti puste vse ležati brez nadzorstva, da se pokvari ali odneso tatovi. Vse to tira deželo v pogin in črna bo naša usoda, aka ostanemo v tej nesrečni državi. Na dan vstajenja... Povodom rojstnega dne našega jugoslovanskega kralja Petra L in Vidovega dne smo se hoteli tudi mi odzvati pozivu vojvode Mišiča in iz tužne, še neodrešenei Istre poslati za naše invalide vsaj majhen dar; toda vsled stroge kontrole tega nismo mogli storiti. A nadjamo se, da bomo vse to nagradili, ko zašije dan vstajenja tudi za našo Istro. , . i,.V •-■■""■ .................T .......' " '■"' ličnost oblike in je pridobil neko težko za« mišljenost, ki kaj lepo pristoja krajem resnih misli. Le nekaj svetilk je razsvetljevalo nekoliko temačni, globoki postor; toda ob soju prižganih sveč je kaj lepo ble-, stel oltar, ki se je iskril od zlata in dra-i guljev; kajti Španci imajo navado vse svoje! premoženje žrtvovati cerkvi. Na veliki 4 čipkami obdani zavesi je bila slika živega Boga in vse je bilo okrašeno s pravimi dragimi kameni in šopki iz rubinov. Niti enega stola ni bilo opaziti v prostorni dvorani. Marmornat tlak, ki je pokrival grobnice, je služil bogatašom, kakor tudi revnejšim zato, da so pokleknili in molili Gospoda. Aben Hamet se je počasi podal v zapuščeno osredje cerkve, ki je odmevalo od ropota njegovih korakov. Zdaj je razmišljal o davnih časih, ki se jih je spominjal ob pogledu na to pretvorjeno cerkev, ki je bila nekoč svetišče Mohame-dancev, zdaj se je zpet predal čustvom, ki mu jih je vzbudila krščanska cerkev. Ob vznožju nekega stebra je opazil nepremično postavo, Iti jo je sprva smatral za nagrobni kip. On sc ji je približal in spoznal mladega, klečečega viteza, ki je imel glavo sklonjeno in roke prekrižane na prsih. Neznanec se ni niti najmanje zganil ob šumu bližajočih se korakov; nič ga ni motilo v njegovi vdani molitvi. Njegov meč je ležal ob njegovi strani na tlaku; zdelo se je, da ga je neka skrivnostna moč napravila nepremičnega in gluhega za vso okolico. To je bil Lautrec. Driava SMS. VLADNA IZJAVA. LDU Belgrad, 23. avgusta. V današnji sefl narodnega predstavništva je podal ministrski predsednik Davidovič imenom kraljeve Vlade naslednjo izjavo. Gospodje predstavniki! Vlada, katero ■en po mandatu krone sestavil in kateri Inuua čast predsedovati, smatra za svojo dolino«t, da Vam predvsem v kratkih potezah razloži svoje nazore o točasnem političnem položaju ter da obenem izjavi, katere važnejše posle namerava predložiti narodnemu predstavništvu v oceno in re-šitev. Zunanja politika. Prva skrb naše državne uprave je, vzdržati in poglobiti dragocena prijateljstva, katera je naš narod imel srečo zasnovati tekom vojne in ki nas vežejo z velikimi predstavniki prave narodne civilizacije in demokracije. Politično življenje na jugovzhodu Evrope se ureja počasneje in težavneje, kakor v drugih delih sveta, ki »o bili izloženi vojnemu potresu. Mirovne pogodbe, ki zanimajo neposredno nas. še niso gotove. One se že izdelujejo in ne more se reči z gotovostjo, kdaj bodo dovršene. Bolj kakor vse drugo nas mora zanimati način, kako se izdelujejo in kako se bodo končno sklenile. Z vso pozornostjo moramo gledati na to, da se našemu narodnemu in državnemu organizmu zajam-čijo vsi pogoji za nemoten razvoj vseh njegovih sil in darov. Mi teh pogojev ne vidimo in tudi ne iščemo v privilegijih in v izjemnem položaju za svoj narod, in sicer z ozirom na izredno težke in vsakovrstne krivice, ki jih je naš narod moral trpeti v dalnji in bližnji preteklosti. Mi jih vidimo in iščemo v načelih mednarodne pravice, ki ae pa morajo napram nam uporabiti prav tako, kakor so se že uporabila napram drugim. Ne zahtevajoč, da bi se odstopilo od teh načel v našo korist, se ne moremo seveda strinjati niti s tem, da bi se odstopilo od njih v našo škodo. Simpatije, katere je pridobila zase naša narodna stvar, temelječa na svobodi, in naša žilava vzajemna borba za ujedinjenje v svobodi, dobivajo izraz v priznanjih, ki dohajajo našemu kraljestvu od strani prijateljskih in nevtralnih držav in katerih se spominjamo na tem mestu z zadovoljstvom in hvaležnostjo. Vseh še nimamo, toda imamo najdragocenejša in zato pričakujemo tudi ostale, preverjeni, da pridejo kmalu. Poudarjajoč te simpatije in ta priznanja ter ponavljajoč izraz svoje hvaležnosti zanje smatramo za dolžnost napram sebi samim in za dolžnost napram velikim prijateljem in zaveznikom izza strašne vojne preizkušnje, da opozorimo na potrebo, Id je zanje in za nas enako važna in na katero se dosedaj še ni polagalo dovolj važnosti. To je potreba splošnega sodelovanja, katero smo mj pripravljeni nuditi za izvedbo miru z enako iskrenostjo in varnostjo, kakor smo prispevali k izvojevanju zmage. Naš narod je, edini na jugovzhodu Evrope, ostal od začetka do konca vojne na mej-danu ter je, najtežje ranjen, vzdržal do konca vzajemno borbo za veliki ideal svobode. Zato se je treba ozirati nanj tudi v miru, že vsled zahteve pravičnosti, zlasti pa v interesu vzpostavitve onih pogojev za stabilnost položaja na Balkanu, brez katerih bi bil v bodočnosti prav tako ogrožen, kakor je bil v preteklosti. Naši prijatelji se izpostavljajo nevarnosti, da bodo izgrešili svoj veliki cilj pomirjenja sveta, ako rešujejo balkanske probleme, ne da bi pri tem reševanju v zadostni meri pripustili k sodelovanju onih, katerih se ti problemi neposredno tičejo, bodisi da gre za vprašanje določitve državnih mej, ali vojne odškodnine, ali za druga gospodarska in politična vprašanja. Delegaciia, kateri je poverjena obramba naših interesov na mirovnem kongresu v Parizu, bo uživala v tem oziru vselej in v polni meri podporo vlade. Ti interesi so bili zadostno formulirani v tej hiši in se nahajajo v popolnem skladu z načeli mednarodne pravice. Nam ni treba ničesar popravljati na našem stališču in na naših zahtevah, marveč naša dolžnost je, da jih branimo do kraja, kjerkoli so ogroženi. Živo sočuvstvujerno s še neosvobojenimi brati iz vseh naših krajev, kjer trpe preganianie zaradi svoje ljubezni do svojega naroda. 7. onimi naredi, ki bodo po sklepu miru naši novi sosedje, hočemo ustvariti odnošaje medsebojnega zaupanja in dobrega sosedstva. Ne prezirajoč izkušenj. se bo naša politika napram niim in-spirirala oo misli-voditeljici, da svoje koristi ne iščemo v škodi in propasti drugega. Z novimi slovanskimi državami, z republiko Čehoslovaško in Poljsko hočemo bolj in bolj izpopolniti odnošaje tesnega prijateljstva. Z Grško in Rumunijo, ki sta do sedaj vživali največ mednarodne naklonjenosti v svojih težnjah, hoče naša država, negujoč medsebojno zaupanje in zbli-ianie. biti v stamu, ki bo jamčilo stabilnost in mir na Balkanu, Mi hočr-p-^ {VnH za to. Notranje zadeve. Naše prepričanje je bilo in o?'.ane, da bi do konca rešitve teh problemov na mi- rovni konferenci bilo potrebno, obdržati vladi naše dežele značaj koncentracije vseh političnih strui in skupin. Moji tovariši in jaz smo sklenili storiti vse, kar je potreba, tudi nadalje, da z ničemur ne onemogočimo tako zbiranie sil. Na naše notranje družabno in državno življenje pritiska množina težkega dela, vsled česar hočemo z vso silo resno in brzo delati, da ta pritisk postane manjši in manjši. Ustavotvorna skupščina. Treba nam je čimpreie iziti ,iz držav-no-pravnega provizorija, v katerem smo. Uporabljam to priliko, da svečano ovržero vse sirenske glasove v inozemstvu in v deželi, da bo ustavotvorna skupščina onemogočena. Tega ne bo, in jaz ne vem na vsem slovanskem jugu niti za eno resno silo in struio, ki bJ - kislih gojila tako mračon aroto proti narodni suvernosti, Nasprotno bo vlada v kratkem predložila narodnemu predstavništvu načrt volilnega zakona,, da bo narod mogel na konstitu-anti po svojih zastopnikih svobodno položiti nove temelje bodočnosti. S tem bo izpolnjena prva beseda, ki jo je dal naslednik krone v velikem trenutku proglašenja našega ujedinjenja. Radi ureditve upravnega dela in ojačenja zaupanja naroda v delo za konsolidiranje države, smatramo za potrebno, da se pred volitvami za konstitu-anto izvede reforma občinskega volilnega reda ter na temelju novega modernega volilnega prava izvedejo občinske volitve Razen tega bo vlada še v kratkem sestavila odber za proučitev načrta nove ustave, v katerega bo pozvala predstavnike političnega znanstva in izkušenj ter poznavalce narodnega življenja iz vseh krajev naše zemlie. Za red v državi. Ne bojimo se, omogočiti poprlnoma svobodno udejrtvovanje v vseh naših idejah, podjetjih in ustanovah. Iz te svobode se poraja, rast? in po njej se najuspešneje krepi odoor proti anarhiji ter zlorabi svobode v korist samo enega družabnega razreda, pa bedi ta, katerikoli hoče. Dokler bo rasa družba spoštovala in branila te resr.i^e, se ji ne bo treba bati onih strašnih družabnih bolezni, katerim prisostvujemo kot sodobniki in svedoki in ki k ?rcči že ponehavajo. Valutno vprašanje. Valutno vprašanje, agrarna reforma, obnova produkcije, draginjsko vprašanje, odprava cenzure, demobilizacija, preskrba vojnih sirot, invalidsko vprašanje, likvidacija moratomega stanja v Srbiji, davek na bogastva, pridobljena v vojni, odredbe proti vsem oblikam družabnega parasit-stva, vse to stoii na dnevnem redu v prvi vrsti. Glede naštetih vprašani smatramo za potrebno, naglasiti takoj smer, v kateri se bodo reševala nekatera izmed njih, da bi se v javnosti mogle že sedaj otvarjati koristne orijentacije. Pri valutnem vprašanju bo najvažnejše, da se čimprej potegnejo iz prometa avstrijske krone ter da se zamešajo z novimi bankovci emisijske banke. Na kak način in v kakem razmerju sc bo to zgodilo, to je vprašanje, o katerem se bo razprp rljalo zakonoda:nim potom. Morali bomo pa poskrbeti za to, da zaenkrat z drugimi odredbami preprečimo nekontrolirani in nemoralni dotok kronskih bankovcev s tujega ozemlja, in sicer po možnosti še preden se bo nova žetev začela izvažati. Agrarna reforma. Agrarno vprašanje se bo rešilo po sistemu, kakršen je bil sklenjen in objavljen v soglasju z vsemi političnimi skupinami. Pri izvršitvi agrarne reforme se ne bo krenilo s peta, katerega nam kažejo postavljena načela. Vlada bo skrbela, da se hitreje, kakor se je to godilo dozdaj, do-žene popolna gotovost in pravna jasnost za vse interesente. Nameravano razlašče-nje in prevzetje veleposestev v državno upravo bo ustvarilo potrebne predpogoje za čim hitre'ši prehod k definitivni izvedbi agrarne reforme, naseljevanja in repatria-ciie. — Napram prostovoljcem se morajo vse državne obveznosti glede brezplačne odstopitve zemljišč izpolniti brez odlašanja in v polnem obsegu, — Istotako se mora ugoditi vsem siromašnim poljedel cern, invalidom in vojnim sirotam, — Postavnim potem se bo rešilo vprašanje odškodnine in povračila za odpravljene fevdalne odnošaje ter za razlaščena velepo-sestva, za kar se bodo osnovale posebne finančne ustanove. Vojaštvo. Zenačenje vojske in vojaških ustanov se bo izvedlo smotreno- pri čemer se bo polagala največja važnost na to, da se stvori čim najenostavnejši organizem narodne brambe. Promet. Tudi prometne naprave, ki spadajo med prve in najtežavnejše žrtve vojne, bomo \zj:ostavili z vso entrgijo in z vsemi sreJstM, v sve«ti si, da ima to vp-išanje ne jamo naroden atrpak tudi mednaroden /uačai. Pol >žaj vsega prometnega osobja, od katerega omenjamo zlasti že- lezničarje kot omt. Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo. LDU. Lyon, 24. avgusta. (Brezžično.) Komisija, ki ima nologo zbrati in urediti vse gradivo za mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo, je imela sejo v nedeljo popoldne, da po možnosti dokonča redakcijo odgovora entente na nemškoavstrij-ske protipredloge, namreč ententne pogoje v končnoveljavni obliki in spremno ismo. Ako se posreči delo dovršiti, se odo vsi ti dokumenti v ponedeljek predložil vrhovnemu svetu zaveznikov v odobrenje. Alpski Nemci proti mirovni pogodbi LDU. Nauen, 24. avgusta. (Brezžično.) Iz Inomosta poročajo iz zanesljivega vira: Vse nemškotirolske, nemškoštajerske in nemškokoroške meščanske stranke so sklenile glasovati proti vsakršni mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo, ki bi vsebovala določbe o odcepitvi delov teh dežel. Zato je pričakovati, da bo v nemško-avstrijski narodni skupščini zelo slaba večina za ratifikacijo mirovne pogodbe. Zlasti Tirolci so odločeni odkloniti mirovno pogodbo, ako se nemška Južna Tirolska ne prizna Nemški Avstriji. Državni kancelar dr. Renner je od tirolskega deželnega zastopa baje dobil naročilo, da v imenu Tirolske odkloni podpis. Pritisk na Rumunijo. LDU. St. Germain, 24. avgusta. (Dun, KU.) »Chicago Tribune« doznava, da je bil rumunski minister za zunanje posle obveščen iz Pariza, da Rumunija ne sme pričakovati nobenega deleža odškodnin,, (ki jih bo morala dati Ogrska po prihodnji mirovni pogodbi), ako bo nadaljevala rekvizicije na svojo roko. V ameriških' krogih se boje, da ta pretnja ne bo naredila na Rumunijo nobenega posebnega vtisa, ker Rumuni menijo, da Ogrska po izvedbi pogojev rumunskega premirja sploh ne bo mogla plačati nobene odškodnine. V tem primeru se bo Rumunija obvestila, da ne dobi tudi nobenega deleža pri nemški odškodnini. Mirovna pogodba v francoski zbornicL LDU. Pariz, 24. avgusta. (DKU.) — Francoska zbornica začne 26. avgusta zopet s sejami. Najprej pride na vrsto mirovna pogodba. Doslej se je priglasilo že 24 govornikov. Razna poraba. Ukrajinska ofenziva proti boljševikom. LDU. Nauen, 24. avgusta. (Brezžično.) Letaio, ki je dospelo iz Kamenca Podol-skega v Nemčijo, je prineslo nove vesti o vojaškem položaju v Ukrajini. Med drugim se doznava, da je splošna ukrajinska ofenziva proti sovjetskim četam, ki se je pričela 1. avgusta, imela znatne uspehe. Ukrajinska armada Petljure, kateri se je po svojem umiku iz Vzhodne Galicije pridružila tudi takozvana zapadnoukrajinska armada, sestoječa iz približno 100.000 dobro discipliniranih mož, je v naglem prodiranju osvobodila vse Podolje, velike dele volir.jske in kijevske gubernije ter se na vsej črti približuje reki Dnjepru. Prodiranje ukrajinskih čet pospešuje zlasti obsežna kmetska vstaja, ki se širi pc Ukrajini. Združene države in Mehika. LDU. St. Germain, 24. avgusta. (Dun. KU.) Kakor poroča »Newyork Harald«, je imel Wilson včeraj dolgo konferenco z Lansingom. Razmotrivala sta, kaj naj se odgovori mehikanski %ladi na njeno za« htevo, da se umaknejo ameriške čete. Zahteva bo prejkone odklonjena in ameriška vlada bo izjavila, da se je mehikanska vlada izkazala nesposobno, preprečiti incidente ob meji. Angleži pokupili tovarne v Lodzu. LDU. Moskva, 24. avgusta. (DKU.) — Brezžir no. — Glasom zajamčenih vesti, so pokupili Angleži vse tovarne za sukno v Lodzu. Po!i8ičsrae novlze* -f Velik tabor ob Blaškem jezeru. Dne 7, septembra sc bo vršil ob Blaškem jezeru velik ljudski tabor koroških Slovencev. Priprave so v teku. Nastopi tudi mariborska vojaška godba. Pozivamo vse merodajne kroge, da takoj razvijejo obširno agitacijo, da bo udeležba na taboru sijajna. -f- Shodi štajerske Slovenske Kmet-ske Zveze. V nedeljo 24. t. m. jc S. K. Z. priredila v Slovenskih Goricah tri velike shode v Sv, Jurju, Sv. Jakobu in Sv. Uju. V Sv, Jurju je bilo toliko ljudstva, da ni moglo v dvorano ter se ie shod moral vršiti pod milim nebom. Na vseh shodih so se sklenile resolucije, ki zahtevajo sklicanje pokrajinskge zbora, žensko volilno pravico, znižanje carine za poljedelske stroje in druge kmetijske potrebščine; elektrarna v Fali naj se uporabi tudi za kmetijske obrate; prost in neoviran izvoz vina; vlada naj da občinam na razpolago avtomobile, da popravijo ceste; dohodnina, ki se je pomotoma previsoko odmerila, naj se zniža. Na vseh shodih je ljudstvo izražalo svojo veliko nevoljo nad samostojno kmetsko stranko, ki dela zgago ter zbira Nemce in ncmčurje, ki so med vojsko s svojim ovaduštvom zakrivili, da je stara avstrijska vlada preganjala toliko stotin naših ljudi. — Prihodnjo nedeljo se vrše shodi v Sv. Pretru pri Mariboru, Spodnji in Gornji Gunguti ter več drugih krajih. + Regentov odgovor. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 25. avgusta: Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo je prejelo od pisarne Njegovega Veličanstva kralja nastopno brzojavko: Primio sam sa zadovoljstvom pozdrav, kojega mi je preko Eokrajinske vlade za Slovenijo poslao dr. ajnšič u ime oslobodjenih Prekomuraca i molim vladu, da novoslobodenoj brači iz-ruči sve moje simpatije i svu moju radost, što jih vidim u krugu našem. Kancelarija Njegoveg Veličanstva kralja. Aleksander. Papeževa enciklika. Kakor poroča milanski »Avanti«, namerava papež ,v kratkem izdati encikliko proti komunizmu in revolucionarno - socialističnemu gibanju. Razen tega razmotrivajo v vatikanskih krogih načrt o ustanovitvi velikopoteznih organizacij za tovarniške in poljedelske delavce, ki naj se razširijo po vsem svetu. -(- Glasilo slovenske socialne demokracije v zadregi. Kdor bi ne bil še doslej vedel, da v vrstah socialne demokracije zaradi nenaravne zveze s kapitalistično demokratsko zajednico vlada velika zadrega, ta je to lahko spoznal iz članka ponedeljkovega »Napreja«. Stranka slovenskih socialistov se na prečudne načine pere očitka, da se je zvezala z zastopniki buržoazije, s katero sedaj tvori vlado. Da se bo taka zveza dala težko zagovarjati, smo vedeli in trdili že prej, »Naprejev« članek je našo trditev le še podkrepil. Toda nekaj je, česar socialistično glasilo v svoji veliki zadregi ne more umeti. Razumeti noče, v čem obstoji tista velika napaka socialne demokracije. Naj povemo to njegovim sodrugom, ker se lastna stranka boji, jim to povedati. Nujni interesi države in ljudstva so zahtevali močne koncentracijske vlade, sestavljene iz vseh strank. iTo je bila pTed vsem naša zahteva. Socialisti, ki so šli iz prejšnje koncentracijske vlade, češ da je reakcionarna, so sedaj mirno sedli k isti mizi poleg demokratov, ki so tudi v prejšnji »reakcionarni vladi« bili v večini. Razlika je le ta, da sedanja vlada ne predstavlja drugega ko zastopnike dveh strank, ki sta v Narodnem predstavništvu in v ljudstvu v manjšini. Socialisti so onemogočili koncentracijsko in vsled tega nestrankarsko vlado ter šli v boj za strankarske interese demokratskih kapitalistov in pristašev »policijskega režima«. In za to gre! In nad tem se kot pristaši ljudske in demokratične misli zgražamo prav tako kakor tudi vsi prepričani socialisti. Čisto nič ne pomaga očitanje, češ da smo mL stranka »gospodujoče-ga razreda«, Ta favza v očigled nesrečni politiki socialističnih voditeljev vzbuja kvečjem veselost. Mi nismo tako ozkosrč-ni. Mi radi priznamo tudi sedanjim vodjem naših socialistov, da imajo pravico, kazati se za boriteje proletarskih zahtev. Toda drugo vprašanje je, če smejo to pravico porabljati na ta način, da socialistični proletarijat in njegovo pravico udinjajo zastopnikom kapitalizma? Dn — Družba sv. Mohorja je imela povodom preselitve iz Celovca v Prevalje ogromno veliko dela. 40 vagonov blaga je morala spraviti v kratkem naprej in to je bilo treba zopet urediti. Delo je v toliko dovršeno, da se prične s 1. septembrom že montiranje strojev in redna ekspedicija knjig. Dotlej prosimo cenjene naročnike potrpežljivosti. Vseskozi je preskrbljeno, da se bode od septembra naprej ustreglo hitro in natančno. Poverjenike, katerim pošta letošnjih družbenih knjig ni dostavila, hočemo takoj odškodovati. — Italijani zaprli demarkacijsko črto. Kakor se nam poroča, so Italijani popolnoma zaprli demarkacijsko črto in ne dovolijo nikomur brez posebnega vizuma potovanja v po njih zasedeno ozemlje. Toliko v opozorilo potujočemu občinstvu, dokler se ne določijo novi pogoji za prekoračenje demarkacjjske črte. — S socijalaega kurza na Homcu. Prejeli smo: Hrvatje in Srbi, ki so obiskali socijalni kurz na Homcu, so že prišli domov in navdušeno pripovedujejo svojim znanccm, kako prisrčno so bili sprejeti od bratov Slovencev in kaj so sc naučili. Dolžnost je torej pripravljalnemu hrvatskemu odboru najgorkeje se zahvaliti za ljubezen in požrtvovanost vsem, ki so na katerikoli način pomagali, da ie ta naša prireditev tako sijajno uspela. Posebej pa se moramo zahvaliti preč, g. Antonu Mr-kunu, župniku na Homcu, ki je bil duša celega kurza, potem mil. gospej Jegličevi s hčerkami, in gdč. Cilki Krekovi, ker so v zvezi z drugimi gospemi prevzele vso skrb za preživljanje tako velikega števila udeležencev. Ravno tako lepa hvala Holmčanom in Holmčankam, ki so kurziste gostoljubno sprejeli pod streho in v prireditvah v Domu jim razkazali moč krščanske organizacije. Kurzisti so posebej hvaležni gg. referentom dr. Mohoriču, dr. Sta-novniku, dr. Vebletu, dr. Gosarju, prof, Mazovcu, svetniku Kalanu, gdč, Štupici, dr. Grivcu, župniku Mrkunu, zlasti pa g. prof. dr. Alešu Ušeničniku na krasnih referatih, ki so jih uvedli teoretsko in praktično v krščansko socijano delo. Zahvaljujejo se ljudstvu iz Domžal, Kamnika in Mengša in njegovim voditeljem, ki so jih tako prisrčno sprejeli. Končno največja hvala slov. katoliškemu starešinstvu in njegovemu predsedniku dr. Mirku Božiču, ki je celo stvar tako izborno organiziral in uspešno vodil. — V Zagrebu, 12. avgusta 1919. — Dr. Petar Rogulja. — Vsem katoliškim dijakom kamniškega okraja, akademikom, bogoslovcero in srednješolcem. Začutili smo potrebo dijaške organizacije v našem okraju in zato smo sklenili, da poživimo kamniški pododbor S. D. Z., ki je ravno že rodil svoje sadove, ko ga je vojna sila zadušila. Ob priKki Krekove slavnosti v Komendi dne 31. t. m. se bo v ta namen vršil tam v Društvenem domu v času od 11. do 12. ure občni zbor našega pododbora. Dan in kraj, ki smo ga določili za naš občni, zbor, jc gotovo najbolj primeren, ker nas bo spomin na našega Evangelista klical na delo. Vsi tovariši brez razlike, ki čutite za dobro stvar, pridite gotovo na naš občni zbor; saj vsakdo lahko spozna, da je čas, da se dijaštvo v našem okraju vzdrami iz mrtvila. Pogovorili se bomo glede našaga dela, obenem pa se hočemo pokloniti spominu našega očeta dr. Jan. Kreka. Ob pol 10. uri se udeležimo korporativno slavnostnega sprevoda kot »avantgarda naše ideje«. Tovariši, vsi v Komendo! Z Bogom za narod! — Pripravljalni odbor. — Pravosodni in državoslovni državni izpiti. Pravosodni in državoslovni državni izpiti bodo v drugi polovici meseca septembra in meseca oktobra 1919 v sodni palači v Ljubljani. Prošnje za pripustitev k izpitu naj vložijo kandidatje do 10. septembra 1919 pri predsedstvu izpraševalne komisije za pravosodni in za državoslovni državni izpit v Ljubljani (sodna palača, I. nadstr., soba št. 70). S kolkom za 2 K. kolkovanim prošnjam ie treba priložiti spričevalo zrelosti, absolutorij, knjigo zgla-silnico findex) in spričevalo o opravljenem pravozgodovinskem izpitu. Dnevi izpitov se razglase na sodni deski v drugem nadstropju sodne palače v Ljubljani pri sobi št. 123. Kdor želi biti obveščen osebno po pošti, naj priloži prošnji frankiran zavitek s svojim naslovom. i— Tržič. Na predlog občinskega odbora trškega se je zglasilo posebno odposlanstvo obrtnikov pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani ter prosilo ondi, da ostane tržiška pošta še nadalje državna. Čule so se namreč govorice, ki niso hotele potihniti, da preneha pošta biti erarična, kar bi bilo v škodo trgu. Poštno ravnateljstvo je obljubilo, da se to ne zgodi, — Žrtev Save. Na tozadevno notico v včerajšnjem »Slov. Narodu«, ki me napada, češ, da nisem hotel rešiti utopljenca v Savi, odgovarjam sledeče: Poročevalec »Slovenskega Naroda« ni poročal objektivno. Zgodilo se je takole: Ravno sem preplaval Savo in se pogovarjal v krogu svojih tovarišev. Na vpitje: »Na pomoč!« smo se ozrli vsi po Savi in smo opazili samo roke, ki so molele iz vode. Na moj klic: »Fantje pojmo za njim!« sem se spustil po bregu in v vc#jo, ne da bi se ozrl. Ponesrečenec je pred mojimi očmi dvakrat izginil v vodo in se zopet prikazal na površje, tretjič pa je izginil pod valovi in ga nisem več videl. To in pa dejstvo, da je bil ponesrečenec močnejši od mene in je Sava na onem mestu zelo globoka in deroča ter mi ni izmed sto ljudi ,ki so se tudi po zatrdilu »Narodovega« dopisnika, ki je sam dober plavač, kopali ta dan ob Savi, nihče plaval na pomoč, me je napotilo, da sem opustil vsako nadaljnjo misel na rešitev, ker bi bil vsak trud brezuspešen. Čudno se mi zdi, da sem po logiki »Narodovega« dopisnik?. edino jaz kriv ponesrečenčeve smrti, ki sem mu edini hitel na pomoč, vsi drugi pa, ki so gledali s zasenčenimi očmi za menoj, so popolnoma nedolžni. K namigovanja »Slov. Naroda« pa, da sem ga zato pustil, ker je bil »Sokol«, pripomnim, da nisem vedel tega, a bi ga bil rešil tudi, če bi bil to vedel, samo da bi bilo mogoče, mejtem ko so »Sokoli« stali bregu in mirno gledali kako se njih na »brat« potaplja. — Jožef Pavlič. (Eden najbolj žilostnih primerov, kaj vse pride v slovenske liste in kako sega strankar-stvo celo preko groba, je dopis v »Slov, Narodu«, na katerega smo prejeli zgornji odgovor. Pri nas ne omaga strankarska strast niti pred svetostjo smrti.) — Koncert kvarteta prof. Kozine. V četrtek dne 28. t. m. priredi obče znani kvartet prof. Kozine (dr. Kozina, Dermelj, Završan, Kragelj) koncert v zdraviliškem domu na Bledu. — Telefonski promet med Jugoslavijo in mestom Dunajem je zopet odprt. Telefonski promet med Jugoslavijo in mestom Dunajem, kateri je bil vsled izrednih razmer od vojaške oblasti začasno ustavljen, je zopet dovoljen. — Zveza poštnih organizacij v LJubljani sklicuje za 27. t. m. ob 19. uri 45 minut sejo širšega odbora v pismonoški dvorani na glavni pošti Pridite polnoštevilno! — Odbor. — Z Viča smo prejeli: Slučajno sem šel te dni enkrat zvečer mimo viške šole. Okna pri telovadnici so bila razsvetljena in eno odprto. Na steni šolske telovadnice so visele podobe predstavljajoče Sokol-stvo. Prepričani smo, da krajni šolski svet ni dovolil tega izzivajočega čina. Zato odločno protestiramo, da se šolska telovadnica, katero so postavili vsi občinarji, zlorablja v strankarske in agitacijske cvrhe. Kadar si Sokol na Viču postavi svoj lastni lokal, naj gospodari po svoje; dotakrat pa naj se zaveda, da je na tujem. Dovoljeno mu je samo telovaditi v najožjem pomenu \ te besede in sicer le v telovadnici, nikakor pa ne na šolskem prostoru. Upamo, da se o tem strinjamo s šolsko oblastjo. Prorimo pa g. nadzornika Kanteta, naj vse to pojasni Sokolu in naj poskrbi, da se sokolska (I) telovadnica spremeni — v šolsko telovadnico. — Vrhnika. Na narodni podlagi. Prejeli smo: Prosim, da na dopis »Vrhnika. Na narodni podlagi« z one 22. t. m. sprejmete sledeči popravek: Ni res, da bi F. Tomšič, hčerka veletrgovca, zamenjavala srbskim dijakom franke po 4 K, pač pa je res sledeče: Isti dan, ko se je pripeljal vlak s srbskimi visokošolci, sem imela opravila na postaji Verd. Na prošnjo nekega srbskega uradnika sem zamenjala franke po 5 K in 5.40 K. Srbi so mi kurz sami napovedali. To so visokošolci on-Hotnemu fin. organu tudi potrdili. Torej je bila to le moja usluga ne pa izraba srbskih dijakov. — F. Torašič. — Veliko cestno dirko na progi 50 km priredi Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija« v Ljubljani dne 21. septembra. Dirkalo se bo iz Vranskega v Ljubljano za klubovo prvenstvo 1919. Po dirki razdelitev nagrad z veselico. Športniki, ki bi se hoteli udeležiti dirke, a niso člani kluba, naj se pravočasno prijavijo v klub, — Smrt v tujini. Dne 31. julija t.' 1. je čital rv. mašo g. dr. L Erlicb za pokojnim prostovoljcem Srbske armade, Matijom Zupaničem v cerkvi »Corpus Cristi« (Ave-nue de Friedlandj v Parizu. Pokojni A. Zu-panič je bil rodom iz Gribelj v Beli Krajini in se je bil že v rani mladosti 1. 1904. podal v Srbijo, kjer je bil zaposlen v administraciji lista »L* Information«. Pozneje se je vrnil domov na zahtevo staršev in je dovršil v Pragi trgovsko akademijo. Leta 1913. je prišel nanovo po dokončani balkanski vojni v Belgrad in je bil nameščen kot uradnik železniške direkci i. Križi in težave pri odstopanju srbske vojske skozi ločno in zasneženo Albanijo po zimi leta 1915. so uničili popolnoma zdravje mladega vojaka in legel je v prerani grob dne 26. marca 1917 v Nimu na južnem Francoskem. V Nimu, kjer je hiral v Hopital Complementaire si je pridobil mnogo prijateljev, ki so žalili njegovo smrt z največ žalostno usodo, da ni doživel dneva osvo-bojenja in zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Njegov grob so meščani v Nimu lepo ogradili in s cvetjem zasadili negujoči ga kot zalog prijateljstva in simpatij izmed Slovencev in Francozov, Bodi mu lahka francoska zemlja! — Društvo »Vrtnarska šola« g. Gojka v Kranju namerja ustanavljati v vseh posameznih krajih vzorne vrtove, iz katerih se bodo razdeljevala semena, sadike, pod-taknjence, drevesca in drugo, V teh društvenih vrtovih se bo tudi mladina učila vrtnarskega dela, a hkrati naj bi bile te društvene postaje tako urejene, da bodo služile kot zatočišče primernemu številu invalidov. — Orožniki zabodli in smrtnonevarno obstrelili mladeniča. Dne 14. t. m. zvečer pred Velikim Šmarnom, se je zbralo sedem mladeničev sredi vasi v Sovodnju v občini Oslica ter začeli mirno prepevati slovenske narodne pesmi Niso še končali prve pesmi, ko pridrvi nad nje orožniški straž-mojster z enim orožnikom in jim surovo zakliče, naj se takoj spravijo spat, češ, da njegova gospa ne more spati. Fantje izjavijo, da je že od nekdaj navada, da tu pojejo in Alojzij Ambrožič odločno reče, da ne gredo stran. Na te besede ga zabode eden orožnikov v stegno; ko še enkrat zatrdi, da ne gre proč, stražmojster sam ustreli poleg njega, na njegov ukaz strelja tudi drugi orožnik in prestreli mladeniča skozi prsi. Smrtno ranjen sc zgrudi. Orožnika gresta stran, ne da bi ga obvezala. Fanta so prejeljali v deželno bolnico. Tako se je vršil dogodek po izjavi prič ln fantov. Sedaj pa orožniki stvar lepo obrnejo in trdijo, da so jih fantje izzivali, da so bili našuntani, da so jih mislili napasti, ker je imel namreč Ambrožič slučajno pri sebi sekiro, ker se je vračal z dela. Opozarjamo merodaine oblasti, da poskrbe za nepristransko obravnavo, da se zasliži in verjame ne samo orožnikom, ampak tudi drugim pričam. Priporočamo to zadevo tudi našim poslancem, da nastopijo odločno zoper to, da bi orožniki brez resnega povoda takoj rabili orožje. Po tem načinu bi morali v?e one kalilce .močnega miru, ki ob pozni usi popevajo po ljubljanskih ulicah — eno.sts.vno postreliti. — Tatvine v Dravljab, V dobi od meseca januarja do junija 1919 izginilo je iz mobilnega železniškega skladišča v Drav-Ijah veliko dragocenih električnih strojev, (motorjev, transformatorjev, inštalacijskih delov in materijala, odpornih priprav, orodja) ter bilo prodanih pod roko brez dovoljenja gospodarske komisije deželne vlade za stvarno demc&ilizacijo v korist vojaških oseb raobiir.c^, železniškega skladišča v Dravljab. Metw?a je bila na Dolenjskem, knker se čuje, baje celo v bližnji okolici ljubljanski cela tovarna opremljena s takim ukradenim blagom. Ukradeno blago služilo je za napravo industrijskega zna-, čaja, ter za potrebo električne razsvetljav ve. Javnost se prosi, da vse, kar bi biloi znano na sumljivih okolnostih in osebah^ ki kaj vedo, naznani nemudoma ali pa čimpreje vojaškemu sodišču v Ljubljani, Po-i ljanska ec.st.a št. 13, III. nadstr., št. 41 k zadevi Op. št. S 1223/19 (oziroma po 1. septembru 1919 istemu sodišču k teti štev. v šempetersko vojašnico). v — Rudarje se opozarja, da pod noben nim pogojem ne iščejo dela na svojo pest} izven ozemlja Slovenije, zlasti pa ne v Po^ čuju (Baranja), ker je tam prenapolnjeno vse. Rudarjev se bo v kratkem potrebovalo več tisoč, a opozarjajo se v lastne korist, da se drže izključno le navodil podd pisanega urada. — Osrednji urad »Državna posredovalnica za delo« v LjubljanL f 1 ——"it Ti^ m Sorsnlshcm* Koroška Bela. Strašna nesreča j« zopet 22. t. m, zadela nesrečno vas. Kakoi-oreh debela toča se je vsula in je razbila! vse polje. Vsi jesenski pridelki so uničenL Škoda je zopet ogromna. Kaj bo počeloi nesrečno ljudstvo, ako ne pride hitra po-* moč, ko se še od prve nesreče ni 0f>(>* moglo. Ljudstvo je vse obupano. Radovljica. Toča je v petek proti ve'-, čeru obiskala radovljiško okolico. Iz Brez-t niške in Begunjske občine je nadaljeval« svoje neusmiljeno delo po Mošenjski srenji, kjer je nepopisno škodovala vrtovom! in polju. Ob steni Otoške podružnice je jo bilo še v soboto zjutraj ob 6. tiri za en gnojni koš. Kmet je zelo poparjen. Ajda fei zelo lepo kazala. Čebelica in poljedelec; sta zastonj upala vanjo. ^ Mošnje, Toča je v petek zvečer tuiH v Mošnjah in okolici zelo gosta padala med dežjem. Pod kapom bi se bila lahko z lopato nakidavala. Še naslednje jutro so je bili celi kupi ob cerkvah in večjih po-< slopjih. Uničila je vso ajdo in večino prosa;' repa rebra kaže. Pogled na vsako njivo je žalosten. Samo krompirju, vsaj zgodnjemu, že ni v večji meri škodovala. Sadja, listja, mladik je več pod drevjem ko na njem. Koliko napornega kmetovega dela je jmi^ čenega v nekaj minutah. Begunje pri Lescah. Dne 22. avgusta zvečer ob 6. uri se je pripodila od Jesenic sem silna nevihta. Komaj so padle prve: kaplje dežja, že se je vsula debela toča v; taki obilici, da je je bilo še drugi dan do-: volj. Škoda na polju je velikanska. Hitrat' pomoč je nujna. iCoroške novic©. k Iz Koroške. Skoroda tri mesece se po Koroškem že popisuje škoda, ki se je zgodila ob priliki vpada nemških tolp in kljub lepim obljuSam nam še do danes ni dana nobena gotovost, ali nam bo škoda od katerekoli strani povrnjena ali ne. Gospodje naj bi se požurili, ker so nekateri gospodarsko zelo težko prizadeti. (Op. uc. Glede te zadeve smo dobili obširnejši dopis, iz katerega je razvidna vsa resnost tega vprašanja. Naj se odgovorni činitelji ne obotavljajo, rešiti ga!) k Iz Velikovca se nam piše: Na vseh šolah v Velikovcu se začne, kakor se je zdaj končno določilo, poduk dne 1. oktobra t, 1. Otvoril se bo prvi razred gimnazije, morda tudi drugi razred, ako bo vlada to dovolila. Za vstop se bo pripustilo tudi dvajset odstotkov deklic-dijakinj. Zahteva se dopolnjeno deseto starostno leto. Tudi se bo tu letos otvoril prvi letnik učiteljišča za oba spola, zahteva se dopolnjeno petnajsto leto starosti. Deška in dekliška meščanska šola bosta tudi naprej obstali in se tekom časa razširili v štiriraz-rednici. Ljudskošolsko vprašanje se je rešilo tako, da se je »Narodna šola« v Št. Rupertu pri Velikovcu združila z mestnima ljudskima šolama v Velikovcu. in sicer bodo zanaprej v deški ljudski šoli v Velikovcu vsi dečki iz mesta in v mestu všo-lane okolice v »Narodni šoli« v Št. Rupcr-tu bodo pa samo deklice. »Narodna šoia v Št. Rupertu je postala javna dekliška šola in se obenem razširila v petrazrednico. Da bo za stanovanje in hrano za dijake in učence novih in dosedanjih šolskih zavodov oskrbljeno, se je slovenski dijaški dom preselil iz Celovca semkaj v Velikovec. Za sprejem v dijaški dom se je treba obrniti za pojasnila do č. g. Pavla Gril, kaplana v Šmihelu nad Pliberkom. Ravno tako so tudi šolske sestre v Št. Rupertu pri Velikovcu razširile svoj dekliški internat in bodo sprejemale v istega dijakinje gimnazije in učiteljišča, učenke za meščansko in ljudsko šolo in gospodinjsko šolo. Poduk na gospodinjski šoli šolskih sester v Št. Rupertu se začne šele dne 1. novembra 1919. k V Pliberku se bode vršil 1. septembra kakor po navadi veliki letni sejem. Ker ga že dve leti ni bilo, bo udeležba gotovo zelo velika, posebno še zato, ker je mesto Pliberk postal središče slovenske Podjune. k Črna. (Agrarna reforma.) Pri nas je res nešteto najemnikov, ki zdijo že leta in leta na grofovstkih posestvih kot najem-nki in les željno pričakujejo čas, ko bodo mogli posestva odkupiti. Zakaj se pri nas rešitev kmečkega vprašanja tako zavlačuje in zakaj se ta obsežna posestva avstrijske aristokracije vendar enkrat ne porazdelijo? k Črna. (Poselsko vprašanje.) Poljski delavci zapuščajo sedaj trumoma kmetije in se hočejo udinjati tovarnam. Naš kmet stoji pred krizo, ako se ne pride s hitro odpomočjo. Vlada naj vzame regulacijo vestno v roke, sicer bo agrarna reforma imela tole lepo posledico: uničena gospodarstva, prazne žitnice, lačnega kmeta. Tudi sicer se pogostokrat vidi kako pohajkujejo ijudie po cestah, ker so brezposelni. Ali bi nc kazalo ustanoviti za Koroško posebno državno posredovalnico za delo, da bo šla ta brezposelnim na roke in tako sama malo regulirala naval delavstva na tovarne. In to treba nujno ukreniti. ¥l --- ■ ■ Šfalerske novke. š Braslovče. Avgusta lanskega leta je oživela naša Dekliška zveza na novo. Naj poda tu kratko poročilo o svojem delovanju v pretečenem društvenem letu. Zveza je imela v tem času 10 poučnih sestankov. Na teh sestankih je bilo devet deklamacij in 16 govorov, ki so bili različne vsebine, kakor: Bodimo edine in požrtvovalne. Tudi mladenka je dolžna delati za narod. Politično podučen govor o naših slovenskih strankah. Vrnimo se nazaj k narodni noši. Izpopolnjujmo svoj značaj. Pridobi-vajmo s svojimi zgledi novih članic. Deluj-mo v zvezi in povsod nesebično. Sveta Evharistija je vir in temelj prave izobrazbe. Zmotne ideje naših nasprotnikov. Dekleta ne v mesto, ostanimo doma itd. Tabora svete vojske v Ljubljani 19. januarja so se udeležile štiri članice in so potem doma tudi poročale o tem. Dne 13. julija je priredila zveza igro »Junaške Blejke« v prid društvenemu domu, ki si ga želimo postaviti. Zveza šteje 93 članic. Ustanovila si jc pevski, časniški in dramatični odsek. Naj blagoslovi Bog naše delovanje, da bo v korist nam in narodu. š V Domovi pri Ptuju je bilo 17. t. m. zelo živahno. Veliko število vaščanov je popoldan hitelo proti šolskemu poslopju, da se udeleži igre, katero je priredilo tukajšnje kmetsko bralno društvo. Celo iz sosednjih vasi so prišli ljudje. Zelo lep dokaz, da se jc tudi kmetsko ljudstvo začelo zanimati za kultuno delo. Igra je uspela prav dobro. Igranje tamburašev od Sv. Marjete je napravilo prav dober vtis, ravnotako petje med odmori. Oder je bil čeprav zelo enostaven, prav lepo okinčan. Že zelo razveseljivo znamenje, da sc tudi kmetska mladina zaveda važnosti na-obrazbe. Iz Prskrjnrffl. p Kako bo z den?: jem? »Murska Straža« piše: V Prekmuiju imamo nežigosane avstro-ogrske bankovce in mnogo boljše-viškega denarja. Ta sc je vzdrževal v prometu samo vsled terorja, vendar bi bil prevelik udarec za naše ljudstvo, ako bi bil izgubil vsako veljavo. Kakor se poroča iz Velike Kaniže, je ogrska uradna banka določila za 200 K Kuhnovih (boljševiških) bankovcev 40 K avstro-ogrske banke, vsekakor je nujno potrebno, da se tudi v Prekmurju uredi to vprašanje. Nežigosani avstro-ogrski bankovci naj bi se takoj žigosali oziroma zamenjali za žigosane. Sedanje financijelne razmere v Prekmurju silno ogrožajo naše gospodarske interese, ker smo odrezani od prometa z ostalo Jugoslavijo in ker leži veliko našega kapitala v bankovcih, katerih usoda je negotova. Odtod tudi silna draginja in čezmerno navijanje cen, ki se kaže zadnje dni v Prekmurju, Zahtevamo, da nova vlada brez odlašanja ukrene potrebno p Sprejem jugoslovanskih čet v Beltincih. »Murska Straža« piše: Iz Beltinec nam poročajo, da je tamošnje vrlo narod-nozavedno prebivalstvo s posebnim navdušenjem pozdravilo svoje osvoboditelje. Dne 12, t. m. zjutraj se je zbralo na trgu pred cerkvijo okrog 900—1000 ljudi. Ženske so bile praznično oblečene ih so trosile cvetlice Da pot. Domača beltinska godba je zaigrala jugoslovanske pesmi. Med navdušenimi živijokHci Jugoslaviji, kralju in regentu sta govorila gg. podporočnik Svetec in abiturijent J. Godina, Ta sprejem ostane vsakemu v najlepšem spominu. p Železniška zveza Radgona-Murska Sobota. Poroča se, da so vojaške oblasti pripravljene izpeljati takoj železniško zvezo med Mursko Soboto in Radgono in sicer začasno v obliki poljske železnice (Fcldbahn). Ljudstvo to namero navdušeno pozdravlja, ker je sedaj Prckmurje v prometnem oziru popolnoma odrezano od sveta. Dokler se pa ta zveza ne izvrši, naj bi se uvedla med Radgono in Mursko Soboto redna avtomobilska zveza za oseben, blagovni in poštni promet. p Tkalec ujet. Tkalec, ki je na zagoneten način pobegnil iz Jugoslavije nazaj na Mažarsko, se je skušal s svojimi četami, katere so št.ele približno 300 mož, upreti našemu prodiranju. Umikajoči se Tkalčevi oddelki so požgali kakih 15 km južnovzhodno od Št. Gotharda, na tako-zvanem Goričanskem 9 hiš in odgnali kmetovalcem vso živino. Tkalec pa se je skrival v Prekmurju, dokler ga niso naše čete ujele in ga dne 14 t, m, izročile višji komandi jugoslov. čet v Prekmurju, lj Urad voj. superijorata se preseli dne 26. t. m. iz obrtne šole v Sodno ulico št. 13, II. nadstr. lj Pevska zveza »Ljubljana«. Danes ob 20. uri skupna pevska vaja. — Odbor. lj Iz gledališke pisarne. Ponovno se prosijo gg. abonenti pretekle sezije, naj se blagovolijo zglasiti v pisarni tajništva, operno gledališče, radi sedežev. Ako se gg. abonenti do 28. avgusta ne bi zglasili, morali bi sc sedeži oddati številnim drugim cenjenim reflektantom. Vsled tega se blagovolijo vsi ggč abc.nenti do tega časa zanesljivo zglasiti, ker se pozneie na njih abonma ne bo oziralo kakor tudi ne na eventualne pritožbe. lj Umrl je v nedeljo ob 6. uri zjutraj Janko Dimic, strojni stavec v tileljski tiskarni. lj Društvo inženjerjev v Ljubljani vabi svojo člane na izredni občni zbor v ter^k 26. t. m. ob 20 .uri v dvorano mestnega magistrata. Razpravljalo se bo definitivno o obliki stika z drugimi jugoslovanskimi inženjerskimi društvi. Ker je zadeva za društvo in njega prihodnost zelo važna, pozivajo se vsi člani, da se zborovanja polnost evilno udeleže. Za razpravo se naj pripravijo s proučenjem v prvi številki društvenega glasila objavljenega načrta pravil za udruženje. Člani, ki še lista niso dobili, naj sc javijo pri odboru pismeno s polnim naslovom. Prva številka se je poslala na stare naslove lc onim članom, ki so plačali članarino za prvo polletje tekočega leta. lj Zadruga krojačev in modistovk v Ljubljani naznanja, naj člani, ki niso še prišli po nakazilo za lesno oglje, to takoj store, ker je še nekaj kilogramov oglja n«*. razpolago. Obenem naj se priglase tudi učenci in učenke, ki nameravajo napraviti pomočniško preizkušnjo, vsaj do 10. septembra v zadružni pisarni, Gosposka ulica št. 5. — Načelstvo, lj Magistratni uslužbenci in nova dravinjska dolilada. Občinski svet ljubljanski jc že v svoji zadnji seji meseca julija t. 1, sklenil, da sc bo istočasno in v isti izmeri kakor državnim uslužbencem, nakazala tudi mestnim uslužbencem nova povišana draginjska doklacla. A glej: državni uradniki in drugi državni uslužbenci so že 1. avgusta oziroma naslednje dni prejeli to doklado, mestni uslužbenci pa čakajo zaman na lo, tako krvavo potrebno regulacijo draginjskih dcklad. Baje se jim niti 1. septembra nc misli izplačati. Zakaj lo zadrževanje že dovoljenega poviška drag. dokladi? Ali mogoče radi par magistratnih svetnikov in nadsvetnikov, ki so imeli že dosedaj višje doklade, kakor jim predpisuje nova razpredelnica, objavljena v Uradnem listu št. 125. Dobra plača mestnih uradnikov sc je poudarjala tudi na zadnjem sestanku državnih uslužbcnccv od strani gotove govornice, toda to se je tikalo, nota bene, lc višjih mestnih uradnikov. Radi teh par višjih gospodov, ki imajo itak žc svoje visoke plače, obenem pa enake želodce z nižjimi uradniki, radi teh naj 150 drugih uslužbencev in ob tej neznosni vedno naraščajoči draginji izhaja s svojimi dosedanjimi plačami?! Občinski svet ljubljanski je sam uvidel, da so mestni uradniki, posebno oni nižjih či-novr.ih razredov, pomožni uradniki in drugi uslužbenci enakovredni z onimi v ja" na upravništvo. Cntiar pa izurjena tudi v šivanju se uUuUlilu, takoj sprejme. Dobra plača ln hrana zaslgurana. P. Magd č L>uo- Ijana. 4950 (3) loleiioenliia gospodična, lasr do otrok z znan etn glasovirja so spre takoj, samo čez dan ali tudi z popol no oskrbo b otroKom Cenj. ponudbe P. magdlč. Ljuoliana. Kontoristinla katera mora obvladati popolnoma samostojno slovensko in nemško korespondenco in knjigovodstvo, se sprejme. Ponudbe z zantevo plače in sliko na tvrdko P. ZAJC. CEL, JE L Juflos ovnnski anončni tn infomačnt zavod Sesei aU & Rcžano. Advokat Dr. Juro Adlešič posluje zopet od 8—12 ln 3—6 ure v Sodni ulici št. 15, pritličje. H pri Medvodah z gospodarskimi poslopji in zemliišči, se odda v najem. Pismene ponudbe je na>loviti na: Pakirnico Goricane, pošta Medvode. Gor. Proda se planino in 2 hmnija Ivan Kacin, Radeckega c. 1. Ljubljana. 4979(3) zmožen v akega v to stroko spadajo-čega dela, zadnji čas delovodja v tovarni stolov, išče primerne službe. — Cenjene ponudbe ua upravo Slovenca pod »Ueiorodia«. 4995 STYRIA krema as Čevlje, prima voiieno blago v pločevinastih dozah razi. velikosti I a maKoba sa usnje v pa?, dosah i Uovlnastim pokrovcem. STYRSA KEM. TOVARNA Gradec, Joscfigasse 1. Zastopstvo xa Jugoslavijo se odda solid. tvrdki ]5012 2 Zli. avgustom 1919 je začelo v Celju poslovati obratno vodstvo državnih železnic in je žel. ravnateljstvu Ljubljana podrejeno. Ravnatelj: Golob. Vozniki z dvema ali enim konjem za vožnje se sprejmejo proti dobri plači. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 5018. medlcinalnt tehniški, kremo za čevlje, vonek za likanje parketov dobavlja v vsaki množini in najlepše kakovosti tovarna vaze-Ima, PRAHA .K AR LIN, poštni predal. Škotski poni z vozom in opremo vred, pripraven za otroke, na prodaj. — Ogleda se lahko v hlevu ga. Frana Mikliča, hotel Južni kolodvor v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Odda se za košnjo več travnikov lepe in dobre otave. Jos. Turk, Ljubljana _Sv. Petra cesta3. išče se dober, marljiv, pošten, mlad, oženjen vincar brez otrok, kateri bi bil voljan prevzeli na svojo oskrbo en ln pol orala vinograda z vsem gospodarstvom v okolioi Zagreba. Nastopi tahko takoj. 1'rednost ima Slovenec. Ponudbe je poslati pismeno na dr. Aleks. BadaJ, ZAGREB. Stanovanje v Sarajevo obstoječe iz 4 sob s pritikljino, kopal-nico, elektr. razsvetljavo, plinom iti proti zamenjavi stanovanja s 3 sobami v Ljubljani. Medsebojna zamenjava pohištva po dogovoru. Več se poizve v Ljubljani, Gradišče St. 10, pritličje od 13—14. ure. 6001 V popravo sprejema vse mehke klobuke za gospode, kakor tudi vsakovrstne damske klobuke. IVAN ORAŽEM, Mengeš št. 70. Gostilničar PRAN C ŽLEB M K v Libe-ličob na Koroškem Uče pridno ln pošteno katera je sposobna samostojno voditj gostil ničarsko ob rt in druga mala hišna dela proti mesečnem plačilu ali pogo-ieni proviziji od litra prodane pijače. Katera želi to službo nastopiti, naj se oglasi takoj osebno ali pa pismeno, vsaj pa v teku 8 dni po razglasu. Na prodaj: Sokova metrska drva okrog 1600 m', 800 kosov tokovih hlodov v Izmeri 250 m', smrekov tn jelov les deloma preležan okrog 1760 blodov v zmeri okrog 400 m3, vse na Uoču Windiscbgr8tz-ovo posestvo. — Ponudbo po ogledu na lici mesta na M 8r'snik-a, Ad. Winselmann-ovi sekve ster v Rogatca. Doc. dr. Alfred Šerko ordinira za iivčne bolezni od 2—3 pop. V Vegovi ulžri Štev, 2 (Kongresni trg).^ Velika tovarna slamnikov v Romuniji išče dobro izvežbanega Natančen naslov se Izve v upravištvu tega lista po St 4952. učiteljska tiskarna v Ljubljani naznanja Žalostno vest, da je nje dolgoletni zvesti sotrudnik, gospod Janko Dimlc strojni stavec v nedeljo, dna 24. avgusta t L ob «/i6- url zjutraj v 36. letu svojo starosti mirno preminul. Pogreb bo v ponedeljek 26. avguata t. L. ob 17«/j url popoldne iz hiše žalosti, Cegnarjeva ul. Stev. 8 na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi vrlemu možu ohranjen trajen spomini Ljubljana, dne 25. avgusta 1919. ttiiiiid Mislim« pUUMUMU* 27 letni fant, sin veleposestnika, si želi v svrho skorajšnje ženitve znunio z gospodično ali vdovo 22 do 30 let stHro, v Državi SHS., katera na| bi imela prcce)-Snje posestvo na deželi (ne v mestu). Ponudbe s sliko in popolnim naslovom na upravo »Slovenca" pod Šifro .Jugoslovan". Izurj. prodajalka slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna se išče za ikoj za trgovino na drobno. Oziralo se bo samo na prvovrstne moči z dobrimi spričevali. Tvrdka HenrikKenda,Ljubljana Zastopnik Inozemske tvrdke kupi večjo množino že zgotovljenih Razglas. dne 30. avgusta 1919 ob 9. uri javna dražba 2 težkih in 2 huculskih žrebccv na jahalnici državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani. Državna žrebčarna na Selu. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pre-tužno vest, da je naš ickrenoljubljenl in nepozabni sin oz. brat Ovido Schmalz ključavničar v 19. letu starosti v petek 22 t. m. v Tomačevem v Savi ponesrečil. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 26. avgusta 1919. Obvozne ponudbe s skrajno ceno, dobavnim časom ln opisom istih na: »Ljubljana — poštni prsdal 151." Gvldo in Roza Schmalz, starši, Ivan iu Ivanka, brat in sestra. 1- •• .... • / .'•»;•*•' ČV.'*-«^..., -.i hi J ■i-čfrstV • i: fu/v*, v. s jr.vas»:/aiA»ftfy IV. okraj, obstoječe iz 3 oziroma 4 sob, električno in plinovo razsvetljavo, kopelj itd. se zamenja za enako ali manjše v Ljubljani. Obvestila v trgovini Soiltnan, Ljubljana. 4999 (3) Stanovanje z dobro hrano se išče za enega dečka VI. gimnaz. razreda pri skrbni družini. Obvestila: Trgovina Kollman, Ljubljana. 4989 (3) se išče 20 takojšnji nastop. Perfektna zmožnost slovenske in nemške stenografije, strojepisja, da je natančna delavka in dobra računarica. Prednost ima;o One, ki so zmožne francoskega ali laškega jezika in one z večletno prakso. Ponudbe pod „lesna Industrija" na upravništvo. St 13.587/mag. Minstrstvo trgovine in industrije. Odsek za upravo neprijateljske imoviuo, VU., St. 2463. Beograd, 19. julija 1919, Zakon o postopanju z imovino potlan'kov neprljatelj škili držav z dne 17. avguata 1915, ki se je vsled sklepa ministrskega sveta z dne 5. februarja 1919 razširil na celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, obsega v svojem členu 4 kot imovino tujih podanikov tudi ves gotovi denar, vrednostne papirja in razne denarno prejemke. Vsled tega se v zmislu čl. 19 in 21 tega zakona ne sme ničesar izplačati, kar bi imeli podaniki neprijateljskih držav terjati od posameznikov ali podjetij (domačih, tujih, mešanih), ampak z ozirom na čl. 22 zakona postopati po čl. 11 tega zakona in izročiti Upravi fondov. Zategadelj in pa na podlagi čl. 20 zakona o postopanju z imovino podanikov neprijateljskih držav, čl. 3, 5 in 16 pravilnika za izvedbo tega zakona odrejam, da vse osebe (fizična ali podjetja, bodisi tuja, mešana ali čisto domača) izpolnijo svojo zakonito dolžnost, da namreč vse tako dolgove in prejemke ter depozite neprijateljskih podanikov v kakoršnikoli obliki takoj prijavijo podrejenemu ministrstvu; da nikomur teh oseb ali podjetij ničesar ne izplačajo, bodisi pod katerimkoli naslovom, ampak denar potom tega ministrstva polože v depozit Upravi fondov; samo tako se osvobode svoje obveznosti napram njim. Kdor bi postopal nasprotno, bi ga zadele vse posledice j čl. 21 zakona o postopanju z imovino podanikov neprijatelj-i skih držav. Minister trgovino in industrijo dr. V. S. Veljkovič L r. Ta odredba se razglaša v področju deželne vlade za Slovenijo s pripombo, da se prijave pošiljajo podpisanemu oddelku in denar nalaga potom tega oddelka pri Deželni banki v Ljubljani. V Ljubljani, dno 12. avgusta 1919. boljši po- J žten mož se takoj sprejme pri večjem posestvu blizu Ljubljane. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravništvo lista pod »pošten 4894«. Noproda| |e malo rabljen 5 za izdelovanje saas parheiov fabrikat »Zimmermann Witwe, VVien«. Dopisi pod „Lesna industrija" 4&19 na upravništvo „Slovenca'. ___t Deželna vlada za Slovesno. Oddelek za trgovino in obrt. Dr. Mam i. r. (»Ausdampfapparatc) z vso izparilno pripravo za sode, oziroma tudi brez njo. Ponudbe na: Gospodarska zveza Spodnja Slška, Ljubljana. Rudniško ravnateljstvo v Kočevju potrebuje enega ŽEIEZO - strugala m SfflrlaKa Reflektautl naj se zgiasijo pri rud-alškem ravnateljstvu v Kočevju. Najcenejši nakup na debelo kakor: cefiri, šifoni, barhenti, velour, ia-□ele, modra tiskovina, kord-baržuni, hlačevina etc. Saro. PeSSak, Zagreto, Jeiačicev Srg 6. Stev. 181. i i Javni vodovod za mesto Kranj in okolico v Kranju razpisuje službo Rudniško ravnateljstvo v Trbovljah potrebuje večjo množino tmr s Ker primanjkuje stanovanj zaoženjene, se sprejmejo samo samski delavci. — Refielctanti naj se zgiasijo pri rudniškem ravnateljstvu v Trbovljah, ročajte in širite »Slovenca (Grundkreide) vsako množino, celo vagone po cenah brez konkurenco nudi tvrdka M.Tomnžin, Ljubljana, Pred prulamt 23 15» I ca iuzisfini razjpis. Pri Turjaški graščini se razpisuje: 1 stalno mesto Prosilec mora dokazati nižjo državno skušnjo za gozdarstvo in prakso v gozdnem varstvu in v tehtnični pomožni službi. 1 stalno mesto Prvovrstna pri gozdnem in upravnem uradu. Prosilec mora dokazati nižjo državno skušnjo za gospodarstvo in prakso v pisarniškem delu in knjigovodstvu. Oba prosilca morata dokazati še stdrost, domovinsko pravico in dosedanje službovanje. Plačilo po dogovoru. — Prošnje naj so vložijo takaoj pri Grof Auršperga gozdnem in upravnem uradu v Nameršlju. cošta Studenec pri Ljubljani. raina kolesa cevi a in vsa zraven spadajoča dela priporoča I6N. VOK špecllalnn iigovina s šivalnimi stroji tn koiosl Ljubljana, Sodna ulica 7. Mesečna plača 200 K, draginjska doklada 250 K in dnev-nine za dela izven Kranja po 3 K ter 15% od čistega dubička pri hišnih inštalacijah. Službo je nastopiti 1. oktobra 1919. Prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju, spričevala sposobnosti itd. je predložiti vodovodnemu odboru v Kranju do 15. septembra 1919. Javni vodovod za Kranj m okolico v Kranju, dne 23. avgusta 1919. Predsednik !Po"ak s. r. iCBSBUB&lBZraaaiaaoSMMaaKK tramove — drva _ oglje, kupuje vsako množino lesna trgovska in industrijska družba z o. z. w Mariboru. U državnim svilarama u Novom Sadu i Pančevu nalaze se sledeče količine sirove svile: 1700 kg Greges estra gelb 13/15 u Pančevu 200 kg Grdges 1° Jilo (mizin) 16/18 u Novom Sadu 800 kg Grisges extra gelb 16,18 u Novom Sadu 900 kg Grčges extra gelb 18/20 u Novom Sadu 5000 kg Struse 5000 kg Mazerati Na gore navedenu robu Ministarstvo poljoprivrede odsek za Bačku, Banat i Baranju ovim raspisuje ofertalnu licitaciju ipozivaju se reflektanti, da svoje zapečačenc ponude ukliučivo do 15. rujna t. g. podnesu. U Novom Sadu. dno 15. VIII. 1919. Priporočajo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke: (Z« dvakratno objavo v tedna aa radona 4 kron«.) Brionice Zajec Fran, Dunajska cesta 14. Elektrotehnika »Svetla«, Mestni trg 25. Gostilne Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19. Olup Josip, Pod Trančo. HoteSt »Union«, Miklošičeva cesta 1. Jaona skladišča »Balkan«, I. Ljublj. javno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Kavarne -Prešeren«, Sv. Petra nasip 1. »Union«, Miklošičeva cesta 1. Knjigarne Jugoslovanska knjigarna, Pred škoiijo. Knjlgoueznfce Knjigoveznica K. T. D., Kopitar jeva ulica 6. Konfekcijske trgoof«*R Olup Josip, Pod Trančo. Lekarne »Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva ce sta št. 1. mizarji Bizjak Peter, Spod. Šiška 136. Trink Alojzij, Linhartova ulica 8. mannfaktnrne trgoolne Petkosig Jos., Start trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. modne trgoolne Magdič Pavel, Aleksandrova cesta. Parfnmerige In kosmeflka »Uranus«, Mestni trg 11. Podobarjl Pengov Ivan, Kolodvorska ulica št. 20. Prodajalne baro Brata Eberl, Miklošičeva cesta. Trgoo. z mešan, blagom Šerbec Friderik, Stari trg 4. Restaoraclle »Union«, Miklošičeva cesta 1. Trgoolne z deinlkl In solnCnlkl Mikuš L., Mestni trg 15. Staobena podjetja Černe Andrej, Sv, Petra cesta 23. llroarne Adamič Ivan N., Sv. Petra cesta ŠL 33. Šnedlclisba podjetja »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Uher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.) Zaloge poblitoa Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17. Trgoolne s papirjem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranns«, Mestni trg 11. GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno osobito: 10% staro ogrsko, letnik 1917 12 0 ogrsko belo, letnik 1918 iz okolice Vršac-Belacrkva; 10% banaško, letnik 1918 vsi brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po aa nižjih cenah v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost KDOR RABI apno, strešno in zidno opeko, štukaturni mavec, portland-eement, betonsko železo, tračnice, fine kose in brusne kamne, kolomaz, vinski kla, novo idečo in staro belo vino, kremo za čevlje kakor „Erda ", „Bieleiol", „Eulin", bika, žveplo, zeleno galico, kavo, raznovrstno aukno, gotove obleko za dečke in druge potrebščine, naj se obrne na trgovsko agenturo FrailC Petan V LJubljani, Grajska planota St. 1. Kllat»ll1i"f Q za rutul ln vratilni pogon, vrat.la (gepeinej Oittil-uikt, trljerji, slamoreznice za pogon z roko in silo, »adne n v nsKt stiskalnice, sadni mlml brzopari niKl, stiskalo ce za »eno in drugi poljedelski stroji so vedno v veliki izberi v zalogi. i^v-r -««. . , .1 Jtfj-.JF1- ■ _ mm** FRANC H1TTI, Ljubljana, Martinova cesta 2 edina zaloga poljedaisUjli strojev tovarne UMRATM & COMP. !9 KONJHK!! Pri slabostih vsled starosti, težkočab v želodcu, pešanju moči je star vinski konjak pravo življenje vzbujajoče sredstvo Dve poiiiterski steklenici pošlje z za bojem vred za 60 K franko BENEDIKT HEtilii, veleposestnik, grad Uollč pri Konjicab, Štajersko. društvo za elektrotehnično in strojniško industrijo. Inženerji RottenbOcher 1 dr. Zagret Brzojavl: Elektra, Zagreb. Telefon inter. 8—81 Kukovičeva ulica 32. NAZNANILO! Otvorlla sva na Marije Terezije cesti št. 10. (Gospo-svetska cesta) nasproti evangeljske cerkve, trgovino z železnino in poljedelskimi stroji na debelo in drobno. Cenjenemu občinstvu zagotavljava sedanjim gospodarskim okol ščinam primerno, točno postreibo. Priporočava se z odL spoštovanjem I.JUBLJANA v avgusta 1919. ZHLT.R & ŽILIC. napruv, koje spadajo v elektrotehniško in strojniško stroko. Veliko skladišče „ materijala, naprav in strojev, na-Uj bavljenih od prvovrstnih elektro-nj tehniških tvornic. u. Spalne in jedilne so&e, - kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in atole iz trdega in mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, L,ubljana, Kollzej. Vabimo ua ogled! Pravo žolto domače za pranie 1 kg K 14 —, l za-bojček okoli3'/;,kg franko K 49-— pošilja po povzetju zavod za eksport. Milo za britje a 1—, 3 kg K 30- . Toaletno milo po dnevni ceni Krema za britje porcel. lonček K6-— HUC.K55-- M. JttNKER, ZAGREB, it 39, .'etr.njska ul ca a. lii. L naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska. Domača tvor- perila d.d, Zagreb, Jelačičev trg Stev. 2, n. nadstr. nudi samo na debelo moške srajce, spodnje hlače, mehke ovratnike in drugo moško perilo. Naročbe se izvrSujejo po povzetju z obratno pošto. POiiTLAND CEMENT prvovrstni dalmatinski, ponuja brezobvezno po K 6000"— za vagon (jamščina za vreče znaša K 2000*— za vagon) jd obale Split Ljubljanska komercijalna družba z o. z. Ljubljana, Bieiweisova cesta 18. Naznanilo! » L Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostiino »Narodni dom" v Celju. Skrbela bodeva za dohro in točno postrežbo ter s^ priporočava za mnogobrojen obisk. Ivan in Ana Cerne iz Goriškega. KOSTANJEV LES kupi v vsaki množini strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani, Marije Terezije cesta 2. Jiava Gai Gokolada JCa^ao Sardine JCondenz. mleko Jttalaga $um JCouJak Jutkerji JY[armelada J{eksi 3liž 3Vap stovski sir Fino francosko olje pcimissraa v dozah po 12i/2 kg in odprto. On & o 2 s c/) B cn N «in ra P OS S XI Oi o u S. moko, pšenico, koruzo, |e£men, ooes, otrobi a. dr. dež. pridelke in proizvode Samo na debelo l nudi Samo na donelo i