narodskih v F r e c i Odgovorni vrednik «J«t%e* tšteiwei*. — « Tečaj saboto 24. aprila (sredoživna) 1852 List 33 JMoj dom. V dolinci prijetni je ljubi moj dom Nikoli podal se od njega ne bom; Pod lipo domačo naj raji sedim, V domaćim vesclji dovoljno živim. i Le isi si sreče i prijatel! drugej. Alj misliš dobiti na ptujim jo kdej ? Veliko marskteri je hodil po sveť, Pa kmalo do doma perpihal je spet. A. Praprotnik. Musovshe peéíy imenitna poprava naših peči in ognjis v kratkim pogojzditi — les ne zrase kot aida v eniin letu. 1 V rez ali Naša dolžnost je skerbeti: kako bi si že zdej pomagali, da bomo manj derv požgali, kakor jih zdej požgemo. Skerben gospodar je varčen fšparoven) s tem, kar ima, in ne troši po nepo ^»O M 1 V T V JI J O I t/l 11 •) 11 11111* * 111 11 \J 1/ A VkJl J/ V U V JJ VT trebnim, kar mora drago kupiti. Taka« mora tudi prihodnjic z der v a mi biti. Pa ne v tem, da bi v stanicah zmerzovali ali da bi jedi Ie na pol ku hane vživali. ima nasa varčnost obstati tem ampak v da po nepotrebnim ne trošimo derv na ognjiših in v pečéh. v Kako nerodno kurimo svoje nerodne pecí! Xamesto da bi gorkota ognja v sa v peči ostala in skoz peč v stanico šla, je uíde pri naših pečéh gledamo, da dolge poléna včasih na polprimeste jah viin molé in dabolj za tiče v zraku, kot za ljudi v sobi goré ! In naše ognjiša, kako kuhamo na _ • • 1 I *XT i t i • i i -tf i • ' j • it TI 1 I rl \ C\ yt nn Ir* n f Mn vi /I I nri l\ I m /^.f i n W tt i rv á\ I ■ n jih : troje piskrov Na vsaki strani dolgih polén stojí dvoje ali kuhini y 5 večidel gorkote se pogubi po kar je je od straní, zadene piskre. Da se pa ti ogrejejo tako, da se jed skuha, mora po léno za polénam na oginj. Ravno taka je tudi s kotli. Kakošen oginj, kakor v peklu, se vidi pod kotlám ! so znali tako s dervami Nek daj se ve gospodariti, ko so bile še derva ponič; kakor smo 5 tudi mi se nidavnej krompir prešičem pokladili zdej pa smo veseli, da ga imamo za se in zadru žino dovelj. Potreba je povsod nar bolji učenica. Zdej se v v f smo spregledali in spoznali y da vse nase peci niso nič vredne in da so živa potrata vedno dražjih derv. Zdej še le so se nam očí od perle da smo začeli bolj natanjko premišljevati : kaj je gorkota? kakošne lastnosti ima? kako se razširja? kako se vjame, da ne uíde po ne potrebno. In vtem, da vjamemo gorkoto iz gore m da Derva so od leta do leta dražji. To težavo občuti slehern gospodar, naj že kuri majhen koti ček ali velike poslopja. Res je sicer, da smo začeli za gojzde in les bolj skerbeti, in veselo je slišati, kako se za čenjajo nove družbe osnovati, kterih hvale vredni namen bo si prizadevati za vpeljanje boljšiga go- jmeti ci h derv, da nam je skoraj nič ne uíde vjeto peljemo po predalih, da nam vsa ostane, dokler skozi peč v sôbe ne gré v tem obstojí naprava nam novih peči, ktere so pa zlasti na Rus o v s kim že zdavnej navadne, ker v merzlih krajih je potreba ljudi že zdavnej učila z dervami varčni biti. Naše navadne štirivoglatne ali okrogle pecí ne veljajo tedaj vse nič, ker se več kot po lovíca derv v njih potroši. Kdor hoče dobro peč spodarstva po gojzdih ali borštih. Ali vse to prizadevanje bo pomagalo še le pr ih o dnj i m časam, ker goli gojzdje se ne dajo vdelana ki ga greje s polovico derv, ki jih je v zdej navadni peči požgal, naj opustí staro peč, in naj si napravi Rusovsko T 5 ktera je v stěno tako 5 da v sobi ali stanici clo nič pro ilov s tor a ne potřebuje, in je znotraj z natimi plošami ali ceglam v predale raz- 11« 1 4 f I • • v • delj ena, v ktere se gorkota vjema in po peči tako okoli pelje y da jo na potí olgo casa greje Pri všem tem pa se dajo te peči veliko bolji kup napraviti, kakor nar slabji sedanja kmečka. Tudi kuhinske ognjiša morajo na to preda lasto vižo napravljene biti, ktere posebno priporo čim velikim kmetovavcam in nekdanjim grajšinam, ki namest nekdanjih tlačanov morajo sedaj ženi- , koscam in drugim delavcam živež kuhati. Če napravijo tikama nad takim ognjišem kotle, zamo cam gotovo več kot polovica v dimnik ali se scer pogubi. Ali pa more to tudi drugač biti, če po- ristna. rejo v njih za 40 do 50 ljudi veliko pripravnisi in z veliko manj dervami kuhati, kakor poprej v piskrih na navadnih ognjiših. Ta naprava za kotle je tudi v fabrikah in druzih rokodelnicah prav ko Ali je pa to, kar se tukaj s tako hvalo pri poroča, tudi gotova resnica? ali ni le prazna no vica? bo morebiti marsikteri bravec dvomljivo vprašal. * Na ravno davnej g. Dr. Wild ki so tudi pri Gio to pravilo se opirajo tište peci, ktere je ni- ner-Maitstein v bukvícah popisal y tu v Ljublj prodaj pod imenam Đ PÍ ihr Zweck, ihre Zu atten-Oefen , ihr Gebrauch , ihr grossartiges Ersp sammensetzung, die Uniibertrefflichkeit ihres Princips, niss, und praktisch Wien 1852. theoretisch dargestellt von Dr. Wildner - Maitstein 130 Na to vprasanje odgovorim : jez nisim tistih stili eden sam gotovosti prepričan 5 ki pred kakošno i m • • v in jih objemajo z ravno tisto Jjubeznijo ko rec priporoča, dokler ni svoje lastne. Koliko ubogih šoleev najde po me da so stih vsak dan pogernjeno mizo za Bogaimé. Marsi Če tedaj rečem pohvaljene Rusovske peči velike velike hvale kteri mlad človek na kmetih nima druziga, kopre vredne, in da naj si jih vsak napravi, kdor brisano glavo in nedolžno serce in pa hrepenenje si hoče veliko derv in potem denarja pri- po učenostih. Borni stariši ga nimajo s čem pod hraniti, se ta pohvala opira na lastne skušnje pirati. Gré v mesto najde nove stariše, kigapod in na skusnje tacih moz, ki popolno zaupanje za- pirajo, de je iz njega učen gospod, koristin de služijo. zelan. Kdor hoče napravo take peči, taciga ognjiša in taciga kotla viditi, naj pride na moj grad v F u- ravnana Kako je pa skerb za uboge na kmetih ob- 2 zine (Kaltenbrunn) pod Ljubljano, kjer se mu bo vse rado pokazalo. /% V • reci ne smemo Ne smemo kmetam krivice storiti de bi kmetje usmiljenja do ubogih ne imeli Zidár pa, ki zna Rusovske peči popolnama Imajo ga tudi; storijo po svojim premoženji gotovo > • _ it/f ^ i____ _ T. ^ i •_ m__• • __ „ /■ rn . • . • i » i • i i • _ i i • i« i« » Â i • • ■ i ■ mestni Ijudje; tode njih dobre ^ JI. t ďi il IV 11/ltOV f kjuv JJ VUL p V1UI4I1K4 Xliia j U delati, je Matevž G rose 1 iz Tujinc (Teinitz) toliko poleg Ka m nika, ki se je od nekiga Rusovskiga mojstra tega delà naučil, ki je pred leti v No vim mestu in po več krajih na Dolenskim mnogo tacih péčí napravil. dobriga, ko delà, ki jih ubogim skažejo, le malo veřžejo obdarovanim večkrat več škodjejo ko hasnejo. 5 m hoče Kmet vsakimu ubogimu, naj pride, od kodér , svojo milošnjo na roko da, in tako leto in dan dati Kdor si hoče tako peč, ki ni draga, narediti veliko razdelír sad njegove milošnje se pa nikjer ? naj najame imenovaniga Gr o sel na, ki se v ne pokaže. Beračev ni nič manj: koder greš ih frankiranih pismih po Tujnskim gosp. fajmoštru srečuješ vseskoz zmerej vse raztergane in vmazane, Matevžu Primožić-u sprašati da, ki so tako in revšina jim iz oči gleda. Veliko naberejo, tode prijazni, da bojo Grošelna tjè, kamor bo poklican, njih mavha nima dna. Ko brez delà okolj šterćijo Ob poslali. se vsi spridijo : lenoba je mati vse hudobije. 1 t r l • 1 9 m m m m 1 • 1 m m m • Rad bi popisal celo noirajno napravo Rusov- shodéh na silo vpijejo, in si veliko privpijejo V r 1 i 1 V • 1 ■ il j # I m a m m A A « « l m « « « * a ske peči; vunder se taka reč nikdar tako na tanjko ne de bi si kdo novo obleko kupil, ali vsaj staro popisati ne da, kakor jo delavec potřebuje. V ê « j V t «1 t 1 Nar okerpal, in si perteníno opral ali oprati dal i 1 • 111« UT» V • « 1 ? de gotovši se bo ta naprava razsirila potem, da umni bi ga ne bilo strah viditi. Ničesar si nobeden ne zidarski mojstri sami tako peč in ognjiše pogledajo pripravi. Kam preide vse to, ker jim vunder kmetje od Groselna tu in tam narejeno povsod jesti dajo? Le eni vedd za to, ko bi po Gospodarji! kterim vam je na varčnosti derv vedati hotli — beraški kerčmarji, ki pri tacih ležeče, in zlasti taki, ki zidate nove pohištva in gostih dobro shajajo. Kaj se v beraskih kerćmah delate nove peči in ognjiša, verjemite mojim bese- tam pa tan^ godi, je groza slišati. dam in poprimite se mojiga sveta brez premislje vanj a f Fid. Terpinc. (Konec sledí.) olovanje / tu i loser en o s ti đo éloveha. Besedica v pravim času. Miloserčnost do živa! je lepa lastnost ćlove kova. Žival se sama ne more ne zagovarjati ne braniti, ako je clovek neusmiljen. Miloserčnost do po nekterih jugoslavenskih krajih Spisal M. Verne. 2. pismo Dragi prijatel ! Napredovaje od Razdertiga proti Po stoj ni sim žival je od Boga in naše pameti zapovedana: lepo imel veči del lepe Hrenovske fare pred seboj. Z vein hvale vredno je tedaj, da miloserčnost do ži- seljem sim gledal prostorne zelene senožeti; ali milo He vali učitelji sadíjo že v mlade serca, in da vi- mi je storilo, ko sim premislil, de prebivavci te fare dimo celo društva zoper terpinčenje žival. Toliko bolj pa je miloserčnost do člověka naša premalo žita pridelujejo, desiravno imajo veliko lepiga polja. ^^■^■■■■■ij^^Hlll ■ Pa flaj ne more drugac biti, ker premalo gnoje. dolžnost, kolikor je clovek žlahneji stvar od živali. Velikokrat sim mislil in marsikomu rekel, de bi bolje Ljubezen do člověka mora pa biti ljubezen opravili, kobile polovico polja obdelovali, pa to dobro do člověka sam i ga na sebi: torej nismo dolžni gnojili 5 ko de brez dostojniga gnoja celo obdelujejo in gnoja Veliko ve ljubiti le bogatih, imenitnih, srečnih, dobrotljivih, se zastonj trudijo. Ali tudi to bi ne pomagalo, ker ni pravičnih, kar bi bilo silno lahko izpolniti, temuč majo se za polovico polja zadosti ljubezen mora obseći tudi uboge, revne, zapušene, liko jih je, ki so, tako rêèi, noč in dan s konji in z spačene; naj bo njih vrednost v naših očéhšetako voli na cesti, in vozarijo iz Tersta v Senožeče in Pla- majhina. Toliko bolj smo dolžni ljubiti take revne, nino, in iz Planine v Terst. Živina troši in popušča kolikor so naše ljubezni bolj potrebni. In prav svoje blato na cesti, in ko je treba orati in njive ob za prav miloserčnosti do srečnih še izpolnjevati ne moremo, ker je potrebni niso. !>o tacih imamo le bolj spostovanje; do ubogih in revnih smo v stanu delati, manjka potrebniga gnoja. Od druzih napak čiga vozarskiga življenja nočem nič reci, hvala Bogu , v kratkim železnica, ki bo Hre ta- pomagala pa bo, ljubezen in miloserčnost skazovati. In kakor se z novčane prisilila, cesto zapustiti in se poljodela skerb 1 # • • i 1 i 1 4 1 « « * m -m A .ft . « m -m à « 1 • % ubogimi nosimo, tako se bo Sodnik z nami nosil. Je pa tudi usmiljenje člověku sploh prirojeno; serce, v kterim usmiljenja ni, je spačeno. Zato neje poprijeti v svoj lastni dobicek. Debelo uro od Razdertiga sim zagledal na desni, pol ure od velike ceste, svojo rojstno vas i Orehek 9 rej se bo teško v omikanih deželah kako mesto in ko bi trenul, so me razni veseli in britki spornim našlo, de bi ne bilo v njem veliko veliko usmilje- otročjih in poznejih let obsli. Koliko radosti, koliko ve- nih ljudi. Bolnišnice, oskerbnišnice ubogih in druge miloserčne naprave po mestih so tega žive priče, na pasi, in tudi pozimi na selja sim vžival spomladi in poleti z mnogimi tovarsi Zdaj je vse dru ledu! V mnogih hišah po mestih najdemo ptuje otroke t ui nudili moan jj u liiuoi/iii najutuiu ptujt* utiuivi/^ CÏ. luui omiui i nptiu iuvmipv ▼ p^vi » •• «v ' v ^ ^ rw ~ ^ ki so jih usmiljeni zakonski med svoje lastne vver- z mojimi starši in skoraj z vsimi drugimi prebivavci ^ J| II %0 vt Vi & w ms m m. a a a a. a W al W vm w — ^ %/ J --- Marsikteri tistih tovaršev počiva že v Gospôdu f f 131 ki so bili takrat nekoliko let stařeji ko mi. Krásen odbila, ubije Erazma, ki je poslednji svoje ro lovine eerkven stolp, lep terden grad , nekdaj barona Rosseti-ta y bil. Po njegovi smerti je *rajščina cesarju zapadla. cr V ki je v letu 1817 poglavar austrianskiga primorja v letu 1566 jo je Janez Kobencel pridobil, in groíí Terstu umerl, in zala loza pokvarjeno! vse je spremenjeno in Kobencelni so jo do naših ćasov, mende do leta 1811 posedli. Pred tremi ali štirimi leti pa jo je knez Win- « • V i •« Ravno nasproti na levi, skoraj ravno toliko od disgrec kupil. velke ceste, se mi je kazala na lep'tm prijetntm griču fama cerkev sv. Martina, starodavna mati Hrenovske fare, kjer so me nekdaj vedno veseliga mladiga učenca sceno Ob času Erazma Jamskiga je bilo tod vse zara malo po malim pa so ljudjé gojzd proti Pivki strebili, in lepe senožeti, njive in vasi napravili. Malo duhovni vselej radovoljno in dobrotljivo sprejeli. Pa tudi vec ko pol ure od grada je pod Nanosam velika vas tistih verlih dubovnov ni nobeniga vec; Gospod jih je Šent-Mihel; nekoliko dalje proti fami cerkvi ste že vse k sebi pokliča!. Moj posebno velik dobrotnik, vasi Landol in Brinje, in se dalje proti izhodu v Hrenovski, in pozneje Sla vinski fajmošter, Jakob Bo- nekim žlebu je Bel s ko. žič 9 počiva že čez 20 let v Slavini. Nad dolino Jamskiga grada ljica bila! Eno uro od Hrenove v kotu, kjer se Nanos močno Lahka mu zem- na gori ste vasi Bukovje in Gorenje, in dalje proti Planini Studeno in Stermica, nekdaj del Hrenovske fare. , zdaj pa Studenska samostojna fara. Ravno nad zniža in z drugimi gorami sklene, je znamenit čudež Studenim je verh gore v nekim majhnim sedlu cerkev narave, Jamski grad. V tem kotu stoji grozovita, sv. Lorenca, od ktere sim pred nekterimi leti ne le celo berž ko ne kakih sto sežnjev visoka, in gotovo čez dve Pivko in vse Berkinsko, temuč tudi Ljubljano in velik sto sežnjev široka skala. Sred skale je obširna votlina del svoje ljube domovine z velicim veseljem ogledoval. in v nji grad. Visoko nad streho grada je v jami y po Studenčani pa so jo mocno zanemarili, kjer je že tako kteri se je nekdaj dalječ v gojzdu na svitlo hodilo, štirna, černa, de sim jo ob letosnjim potovanji iz ceste proti ki dobro vodo daja. Dandanašnji pa je jama zasuta ali Postojni komaj spoznal. zaraščena, de se po nji gradam ste se dve drugi več jami v gojzd ne more. Pod V spodnjo teče majhen ce se prav spomnim z imenam Lokev y ki v potok, Ipavi, štiri ali pet ur dalječ od žrela jame, spet na svitlo pride. Ta potok je edina voda, ki iz Postojn y vse druge se v ske doline v Jadransko morje teče Savo stekajo in ž njo v černo morje izlivajo. Malo sežnjev više je še neka druga ? pol ure dolga jama z vratmi, ki so me večkrat na „peklenske vrata" spomnile, o kterih Dante poje: »Per me si va nella città dolente, Per me si va nell' eterno dolore. Per me si va tra la perduta gente« Kdo bi verjel, de sim tu, kjer bi člověk menil y de je peklu luknji, iz ktere blizo, ali saj y de je tù konec sveta, ni skoraj nikamor viditi y V ti v votljini te grozovite skale pred nekterimi leti pri rajncim gospodu D o v ga nu toliko veselih dní preživel! V tem divjim kraju je nekdaj Erazm Jamski (Erasmus Lueger) gospodoval in hudo razsajal. Bil je pogumen , hraber vojak ; pa ker je pri svoji hudi termi vedno v prepírih živel, in v letu 1483 na cesarskim dvoru maršala Pappenheim-a umořil, je moral pobeg- niti, in se je v Jamski grad podal , od kodar je nekaj časa na vse kraje hudo silo dělal. Ko se je bil pa nazadnje se clo Gašperju Rauber-ju, ki je takrat poglavar v Terstu bil z Ogri, cesarjevimi sovražniki, zvezal, je césar povelje dal, Erazma živiga ali mertviga v oblast dobiti. Rauber se dvigne ter ga isče po mnogih krajih, pa dolgo zastonj. Poslednjič se mu prederzni Erazm pri malim gradu v Planini sam pribliza, in mu skozi gojzd po sledu konjevih stopinj pot do pred-jame pokaže. Tu ga Rauber s svojimi vojaki obleže, in ker ni bilo s silo nič opraviti, se nadja, de ga bo z gladam prisilil, se mu vdati. Erazm pa ga kmalo prepriča , de njegovo upanje je prazno, ker mu mesa in clo v • žive živine, in po zneje cesinj in druziga sadja in zlahnih rib, ki jih je Ko iz grada v dar posilja. po jami iz Ipave dobival, Rauber vidi, de ne more ne s silo, ne z opraviti, podkupi Erazmoviga strežeta, ki mu je pogo «rladam nič stama darov iz grada nosil, in ta mu - ;—.-----; - , pove, m nikakor živiga dobiti* pa de se lahko ubije, kadar gré za svojo potrebo na straniše. Hudobnež, ki je nek zaljubljen bil, in po ljubici silno hrepenil, obljubi Rau- berju, de mu bo ponoči, ko bo gospodar omenjeno pot Rauberjevi de Erazma sel, z Iucjo znamnje dal. vojaki vstrelé s topam, in kos skale To se zgodi y ki ga je krogla IVo v ié ar iz storanskih Kra Jer Od sv. Trojice na Štajarskim. Ker je ,, cam", kakor vémo y » » pravljajo, Vam „Novi- zvediti, kako kaj županije svoje srenjo še posebno naznamm za zlozeni red, ki smo ga pri ocitni seji 20. mal. serpana okrajni poglavar 1. sklenili #"), in kteriga so nas g. v Ptujim s pohvalo poterdili proti temu, da naj se župa nijstvo zastran kaznovanja v denarji po 67 srenjske postave i. biti ravná. Ta naš srenjski red pa se takole glasi: Vsaka oštarija mora ob 11. uri zvečer zaperta y po tem casu v gostivnici najdeni gosti so kakor oštir odgovorni za to. 2. Noben ples ali muzika ne smé biti brez poseb-niga dovoljenja. 3. Žganje točiti ali teržiti je čisto prepovedano. . Ob nedeljah in praznicih je vsaka igra prepo- vedana, tudi pred popoldansko božjo službo se oštarija ne smé odpreti. 5. Ob nedeljah in praznikih meso sekati, teržiti in vse božji službi nasprotne delà so ojstro prepovedane. 6. Vsak oštír se ima natanjko po policijskih posta-vah ravnati. 7 Kdor se igri ali pijančevanju močno vdá y bo očitno za zapravljanca oklican 8. Ponočno vlačuvanje in larmanje je ojstro pre povedano 9. Na slabo obnašo fantov in deklet se bo ojstro pazilo. 10. Zavoljo ognja, tatvíne in druzih ponoćnih na pak mora vsak večer nočna straža biti. 11. Beračija se v naši srenji ne terpí; domácím ubogim se bo iz srenjskih dohodkov pomagalo, ptujim se pa primerno delo da, ali se pa iz srenje odpravijo. 12. Starši, ki otrokam beračiti pripusté, bojo ka-znovani. ? ? 1 y ^ , 13. Ce pravičen ubožček pomanjkanja terpí, naj se pri županu oglasi delo oskerbí. y y da se mu živež in njemu primerno 14. Ako se lenúh zasači, ki služiti ali delati bo mogel tako dolgo srenjske ceste obdelovati se mu kaka služba ne dobí. y doklei * __^r Janez Zurm vavec, Juri y župan Jožef Lobenw Pusnik, svetovavec, JožefK sveto r. od bornik. 15. Posli, kteri iz druzih srenj pridejo, m o rajo do- jih mora v 2 danah pri županu movnico imeti ; gospodar zapisati dati. ■ 16. Nobenemu gospodarju, veliko manj pa se ko-čarju je dopušeno, prihajoče pod streho jemati. 17. Starší morajo za otroke skerbeti, jih od 6. do IVoricar iz mnogih hrqjev. Přetekli teden so bile Be net ke zbirališe imenit nih oséb; bila je tam mati presv. cesarja z2sinovama, velki cesarjevič ruski s svojo ženo, in 2 mlajša cesar jeviča, franeoski kraljević grof Chambord, in marsal 12. leta pridno v solo skerb imeti. posiljati, in za njib dušo in telo Na Dunaji so v ze Radecki. posvetovanje politiške osnove cesarstva zbrani vsi deželni poglavarji v tudi 18. Če se bojo v kteri koči nepošteni ljudjé našli, Ogerski dež. poglavar in ban Jelačič prideta. Kakor se se bo posvetovalo tudi zastran prihodnjiga izda- Posvetovanje o razme- . osnovano od austrian bojo sodm'i v roke dani; koča bo pa mogla za naprej zaperta ostati. 19. Nezakonskim je ojstro prepovedano (po zakon sko) vkupej živeti. slisi janja deželni h zakonikov. rah ediniga nemškiga cola ske vlade, je jenjalo na Dunaji 20. dan t. m. 20. Z nezrelim in malopridnim sadjem teržiti je v Ber o linu so se posveti enaciga namena, pa osno 5 prepovedano. vani od Pruske vlade, 19. t. m. z a ćeli. Minister 21. Kdor bo v srenji eno leto 10 dreves požlah- stvo kupčije je namenjeno, po Primorskim in Hor-nil (pelcal), bo za tisto leto srenjske štibre prost; vas kim nove ceste delati in tako ubogim ljudém za-kdor se bo pa sadjoreje (tudi murve so v tem zapo- služka nakloniti. — Ministerstvo poduka je vsim šolskim padene) nar pridniši poprijel, bo iz srenjske ladice predstojnikam ukazalo skerbeti, da se na podlagi šolske 5 dařila dobil. 22. Vsak mora popřed, ko se oženi, 5 pelcarjev postave ponavljajoci nauk za dekleta od 13. do 15. leta brez odlašanja začnč. Znamnje, po kterim se (žlahnih dreves) imeti; drugač dovoljenja za poroko ne ponarejeni posrebernjeni derzavni desetnaki (Reichs dobi žiti y ali pa 10 fl. za zastavo v srenjsko ladico polo- schatzscheine per 10 fl.) lahko spoznajo, se najde v y dokler 5 dreves ne pozlahne. 23. Kdor drevesa po nemaršini poškodje. bo ojstro predzadnji verstici drobniga natisa, kjer namest be kaznovan. sede „be son dere" napčna beseda „b efonb ere" stojí. Vunder zna biti, da so ponarejavci teh bankovcov ta 24. Tiče, posebno pevke, loviti, je prepovedano; tiskarni pogrešek že zapazili in pri poslednjič izda gosence oberati je pa zapovedano. nih ga popravili. Vradniki pri c. k. deržavnih 25. Studenci in štirne morajo tako okovarjeni biti, račuvnicah (Staatsbuchhaltungen) se bojo pomno da ljudjé ali živina va-nje ne pade; tudi morajo več- žili. — Bankni bankovci po 5, 10, 100 in 1000 krat osnaženi biti; kdor pa kak studenec ognjusi kaznovan. y bo ▼ • i • zi li. čete rte izdaje, ki so že preklicani, se imajo z bankovci pete izdaje do konca prihodnjiga mesca 26. Mlake ali kapnice blizo stanovališč se ne terpijo. zameniti; pozneje se bojo le pri banknih kasah na Du 27. Mera in vaga morate pravični biti. naji jemali. — Tabor za vojaške vaje v Cernomercu na 28. Gospodarji kakor posli morajo na oginj paziti; Horvaskim je ze popolnama vredjen, sotori za vojake z lučjoj po skednjih ali hlevih hoditi, ali tobak kaditi po so tudi postavljeni. — Po nasvetu Zagrebške kup- takih krajih, je ojstro prepovedano. čijske zbornice se je začelo preiskovanje : kako bi se 29. Dečki pred 20. letam ne smejo tobaka kaditi, dalo močirno Lonjsko Polje na suho djati, s kterim 30. Ako kdo hudodelca, vojaškiga beguna ali dru- se za 4 milione oralov rodovitne zemlje pridobilo. žiga sumljiviga člověka zasledí, mora hitro županu na-znaniti ; ravno tako tudi vse dogodke, nad kterimi je deržavni oblasti ležeče. 31. Vsaka nevarna bolezen pri ljudéh ali živini se mora precej županu napovedati. y 32. Pajcevina po hisah in hlevih se mora ometati dimniki se morajo vsaki mesec snažiti. 33. Kdor ptujiga neznaniga člověka brez potniga lista v hišo vzame, bode kaznovan. 34. Vsak gospodar je dolžan vsako prenaredbo sta nja precej županu naznaniti. Tudi iz Ce ski ga in Ogerski ga se zve od silniga mraza, ki se je zacel přetekli teden. Okoli Bude je vse zgodnje sadje posmojeno in tudi terta je terpela. Franeoski zdravniški časnik (journal de med. et de ehir. prat.) na vso moč priporoča sirovo meso zoper dolgočasno drisko (Diarrhoe); 7 lotov v 24 urah povžitiga siroviga mesa ozdravi več meseov terpečo drisko. Tako zagotovlja zdravniški časnik. — Na Dunaji je najčl vodja mestniga glediša neko plesavko (Grahn), kteri bo za vsak večer, ko bo plesala, 300 plaçai. To so drage noge! Koliko g la v učiteljev 35. Vsako poškodovanje kakiga očitno perbitiga uradniga lista bo kaznovano. 36. Srenjska cesta in poti se morajo popravljati. se trudi celo leto, da si zaslužijo to, kar taka ple savka v 3 večerih! — rica 37. Dečkom na lov (ja or Í? hoditi, ribiti, in s po kalcami (pistolami) se pečati, je ojstro prepovedano. 38. Svetovavci in odborniki imajo župana v njego vim delu podpirati. 39. Vsako nedeljo popoldne naj pridejo , kteri ho — V Parizu gré zdej zlo go voda ob vojaski slovesnoeti 10. majnika bo Napoleon se cesarja napovedal. — Poslanec turski F u a dEf fendi, kteriga prihod v Egipt je vse prestrašil, je přejel ukaz turškiga cara, da za zdej nima ondi nič po sebniga početi. V letu 1848 zacetiga nemškiga parobroda ni več y anidan so vlade o b č n i g a kte- ? zvediti, k županu cejo postave ali druge potrebne reci ki jim bo radovoljno naprej bral in jih podučil, kolikor rih last je, sklenile, barko z vso opravo prodati. V • je v njegovi moci. 40. Kdor tem zgori omenjenim postávám nasproti , bo (ako vikši postave ojstreši ne kaznujejo) v Pogovori vrednislva. delà denarjih od 1 do 10 srebra kaznovan, kteri denarji morem Gosp. J. K o z a g o t o Les.: Na Vaše p vprašanje Vas za da se, česar se bojite, ne more nik v srenjsko ladico za uboge spadajo; Če pa plaćati kor zgoditi, ker eno z drug •celo v nobeni zavezi. ne more, bo pa od 1 do 7 danov za prid srenje delati pa drug mogel (po sr. post. 122. 124). jih tudi ne bo A. K. iz Gor vprasanje vtiče, mislir unih in teh da jih m ni treba Brez P es j zamoremo obstati rajo biti Go so nam prav ljube, pa dob Kar in da Gosp. mo- J. P. na D Xarocena k posl Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.