narodskih
v F
r e c i

Odgovorni vrednik «J«t%e* tšteiwei*.
— «
Tečaj
saboto 24. aprila (sredoživna) 1852

List 33
JMoj dom.
V	dolinci prijetni je ljubi moj dom Nikoli podal se od njega ne bom; Pod lipo domačo naj raji sedim,
V	domaćim vesclji dovoljno živim.
i
Le isi si sreče
i
prijatel! drugej.
Alj misliš dobiti na ptujim jo kdej ? Veliko marskteri je hodil po sveť, Pa kmalo do doma perpihal je spet.
A. Praprotnik.
Musovshe peéíy
imenitna poprava naših peči in ognjis
v kratkim pogojzditi — les ne zrase kot aida v eniin letu.
1 V
rez
ali
Naša dolžnost je skerbeti: kako bi si že zdej pomagali, da bomo manj derv požgali, kakor jih zdej požgemo. Skerben gospodar je varčen fšparoven) s tem, kar ima, in ne troši po nepo
^»O M 1 V T V JI J O I t/l 11 •) 11	11111* * 111 11 \J 1/ A VkJl J/ V U V JJ VT
trebnim, kar mora drago kupiti. Taka« mora tudi prihodnjic z der v a mi biti. Pa ne v tem, da bi
v stanicah zmerzovali ali da bi jedi Ie na pol ku
hane vživali. ima nasa varčnost obstati tem
ampak
v
da po nepotrebnim ne trošimo derv na ognjiših in v pečéh.
v Kako nerodno kurimo svoje nerodne pecí! Xamesto da bi gorkota ognja v sa v peči ostala in skoz peč v stanico šla, je uíde pri naših pečéh
gledamo, da dolge poléna včasih na polprimeste jah viin molé in dabolj za tiče v zraku, kot za ljudi v sobi goré ! In naše ognjiša, kako kuhamo na
_ • • 1 I *XT	i t i • i i	-tf	i • ' j • it
TI 1 I rl	\ C\ yt nn Ir* n f Mn vi /I I nri l\	I m /^.f i n W tt i rv á\ I ■
n jih :
troje piskrov
Na vsaki strani dolgih polén stojí dvoje ali
kuhini
y
5
večidel gorkote se pogubi po
kar je je od straní, zadene piskre.
Da
se pa ti ogrejejo tako, da se jed skuha, mora po
léno za polénam na oginj. Ravno taka je tudi s
kotli. Kakošen oginj, kakor v peklu, se vidi pod kotlám !
so znali tako s dervami
Nek daj
se ve
gospodariti, ko so bile še derva ponič; kakor smo
5
tudi mi se nidavnej krompir prešičem pokladili zdej pa smo veseli, da ga imamo za se in zadru
žino dovelj. Potreba je povsod nar bolji učenica.
Zdej se
v	v f
smo spregledali in spoznali
y
da
vse nase peci niso nič vredne in da so živa potrata vedno dražjih derv. Zdej še le so se nam očí od
perle

da smo začeli bolj natanjko premišljevati :
kaj je gorkota? kakošne lastnosti ima? kako se razširja? kako se vjame, da ne uíde po ne potrebno.
In vtem, da vjamemo gorkoto iz gore
m
da
Derva so od leta do leta dražji. To težavo občuti slehern gospodar, naj že kuri majhen koti
ček ali velike poslopja.
Res je sicer, da smo začeli za gojzde in les bolj skerbeti, in veselo je slišati, kako se za čenjajo nove družbe osnovati, kterih hvale vredni namen bo si prizadevati za vpeljanje boljšiga go- jmeti
ci h derv, da nam je skoraj nič ne uíde vjeto peljemo po predalih, da nam vsa ostane, dokler skozi peč v sôbe ne gré v tem obstojí naprava nam novih peči, ktere so pa zlasti na Rus o v s kim že zdavnej navadne, ker v merzlih krajih je potreba ljudi že zdavnej učila z dervami varčni biti.
Naše navadne štirivoglatne ali okrogle pecí
ne veljajo tedaj vse nič, ker se več kot po lovíca derv v njih potroši. Kdor hoče dobro peč
spodarstva po gojzdih ali borštih.
Ali vse to prizadevanje bo pomagalo še le pr ih o dnj i m časam, ker goli gojzdje se ne dajo vdelana
ki ga greje s polovico derv, ki jih je v
zdej navadni peči požgal, naj opustí staro peč, in
naj si napravi Rusovsko
T
5
ktera je v stěno tako
5
da v sobi ali stanici clo nič pro
ilov
s tor a ne potřebuje, in je znotraj z natimi plošami ali ceglam v predale raz-
11«	1 4	f I	•	•	v •
delj ena, v ktere se gorkota vjema in po peči
tako okoli pelje
y
da
jo na
potí
olgo casa greje
Pri všem tem pa se dajo te peči veliko bolji kup napraviti, kakor nar slabji sedanja kmečka.
Tudi kuhinske ognjiša morajo na to preda lasto vižo napravljene biti, ktere posebno priporo čim velikim kmetovavcam in nekdanjim grajšinam, ki namest nekdanjih tlačanov morajo sedaj ženi-
, koscam in drugim delavcam živež kuhati. Če napravijo tikama nad takim ognjišem kotle, zamo
cam
gotovo več kot polovica v dimnik ali se scer pogubi. Ali pa more to tudi drugač biti, če po- ristna.
rejo v njih za 40 do 50 ljudi veliko pripravnisi
in z veliko manj dervami kuhati, kakor poprej v piskrih na navadnih ognjiših. Ta naprava za kotle je tudi v fabrikah in druzih rokodelnicah prav ko
Ali je pa to, kar se tukaj s tako hvalo pri poroča, tudi gotova resnica? ali ni le prazna no vica? bo morebiti marsikteri bravec dvomljivo vprašal.
*
Na ravno davnej g. Dr. Wild ki so tudi pri Gio
to pravilo se opirajo tište peci, ktere je ni-
ner-Maitstein v bukvícah popisal
y
tu v Ljublj
prodaj pod
imenam
Đ
PÍ
ihr Zweck, ihre Zu
atten-Oefen ,
ihr Gebrauch , ihr grossartiges Ersp
sammensetzung,
die Uniibertrefflichkeit ihres Princips,
niss, und praktisch
Wien 1852.
theoretisch
dargestellt von Dr. Wildner - Maitstein
130
Na to vprasanje odgovorim : jez nisim tistih
stili
eden
sam gotovosti prepričan
5
ki pred kakošno
i	m •	• v

in jih objemajo z ravno tisto Jjubeznijo
ko
rec
priporoča, dokler ni svoje lastne. Koliko ubogih šoleev najde po me
da so stih vsak dan pogernjeno mizo za Bogaimé. Marsi
Če tedaj rečem
pohvaljene Rusovske peči velike velike hvale kteri mlad človek na kmetih nima druziga, kopre vredne, in da naj si jih
vsak napravi, kdor
brisano glavo in nedolžno serce in pa hrepenenje si hoče veliko derv in potem denarja pri- po učenostih. Borni stariši ga nimajo s čem pod hraniti, se ta pohvala opira na lastne skušnje pirati. Gré v mesto
najde nove stariše, kigapod
in na skusnje tacih moz, ki popolno zaupanje za- pirajo, de je iz njega učen gospod, koristin de
služijo.
zelan.
Kdor hoče napravo take peči, taciga ognjiša
in taciga kotla viditi, naj pride na moj grad v F u- ravnana
Kako je pa skerb za uboge na kmetih ob-
2
zine (Kaltenbrunn) pod Ljubljano, kjer se mu bo vse rado pokazalo.
/% V •
reci

ne smemo
Ne smemo kmetam krivice storiti de bi kmetje usmiljenja do ubogih ne imeli
Zidár pa, ki zna Rusovske peči popolnama Imajo ga tudi; storijo po svojim premoženji gotovo
> • _ it/f ^ i____ _ T. ^ i •_ m__• • __ „ /■ rn . • . • i	» i • i i • _ i	i • i« i« » Â i	• • ■ i ■
mestni Ijudje; tode njih dobre
^ JI. t ďi il IV 11/ltOV f kjuv JJ VUL	p V1UI4I1K4	Xliia j U
delati, je Matevž G rose 1 iz Tujinc (Teinitz) toliko
poleg Ka m nika, ki se je od nekiga Rusovskiga mojstra tega delà naučil, ki je pred
leti
v
No
vim mestu in po več krajih na Dolenskim mnogo tacih péčí napravil.
dobriga, ko
delà, ki jih ubogim skažejo, le malo veřžejo obdarovanim večkrat več škodjejo ko hasnejo.
5
m
hoče
Kmet vsakimu ubogimu, naj pride, od kodér , svojo milošnjo na roko da, in tako leto in dan
dati
Kdor si hoče tako peč, ki ni draga, narediti veliko razdelír sad njegove milošnje se pa nikjer
?
naj najame imenovaniga Gr o sel na, ki se v ne pokaže. Beračev ni nič manj: koder greš

ih
frankiranih pismih po Tujnskim gosp. fajmoštru srečuješ vseskoz zmerej vse raztergane in vmazane, Matevžu Primožić-u sprašati da, ki so tako in revšina jim iz oči gleda. Veliko naberejo, tode prijazni, da bojo Grošelna tjè, kamor bo poklican, njih mavha nima dna. Ko brez delà okolj šterćijo
Ob
poslali.
se vsi spridijo : lenoba je mati vse hudobije.
1	t r l	• 1	9 m m	m	m	1 • 1	m	m m •

Rad bi popisal celo noirajno napravo Rusov- shodéh na silo vpijejo, in si veliko privpijejo
V r	1	i 1	V	• 1 ■	il	j	# I	m	a m	m A A	« « l	m	« «	« *	a
ske peči; vunder se taka reč nikdar tako na tanjko ne de bi si kdo novo obleko kupil, ali vsaj staro
popisati ne da, kakor jo delavec potřebuje.
V ê	«	j	V t «1	t	1
Nar
okerpal, in
si perteníno opral ali oprati dal
i	1	• 111«	UT» V	•	«	1
?
de
gotovši se bo ta naprava razsirila potem, da umni bi ga ne bilo strah viditi. Ničesar si nobeden ne zidarski mojstri sami tako peč in ognjiše pogledajo pripravi. Kam preide vse to, ker jim vunder kmetje
od Groselna tu in tam narejeno
povsod jesti dajo? Le eni vedd
za to, ko bi po
Gospodarji! kterim vam je na varčnosti derv vedati hotli — beraški kerčmarji, ki pri tacih ležeče, in zlasti taki, ki zidate nove pohištva in gostih dobro shajajo. Kaj se v beraskih kerćmah delate nove peči in ognjiša, verjemite mojim bese- tam pa tan^ godi, je groza slišati.
dam in poprimite se mojiga sveta brez premislje
vanj a
f
Fid. Terpinc.
(Konec sledí.)
olovanje
/
tu i loser en o s ti đo éloveha.
Besedica v pravim času.
Miloserčnost do živa! je lepa lastnost ćlove kova. Žival se sama ne more ne zagovarjati ne braniti, ako je clovek neusmiljen. Miloserčnost do
po nekterih jugoslavenskih krajih
Spisal M. Verne.
2. pismo
Dragi
prijatel !
Napredovaje od Razdertiga proti Po stoj ni sim
žival je od Boga in naše pameti zapovedana: lepo imel veči del lepe Hrenovske fare pred seboj. Z vein hvale vredno je tedaj, da miloserčnost do ži- seljem sim gledal prostorne zelene senožeti; ali milo He vali učitelji sadíjo že v mlade serca, in da vi- mi je storilo, ko sim premislil, de prebivavci te fare
dimo celo društva zoper terpinčenje žival.
Toliko bolj pa je miloserčnost do člověka naša
premalo žita pridelujejo, desiravno imajo veliko lepiga
polja. ^^■^■■■■■ij^^Hlll
■ Pa flaj ne more drugac biti, ker premalo gnoje.
dolžnost, kolikor je clovek žlahneji stvar od živali. Velikokrat sim mislil in marsikomu rekel, de bi bolje
Ljubezen do člověka mora pa biti ljubezen opravili, kobile polovico polja obdelovali, pa to dobro
do člověka sam i ga na sebi: torej nismo dolžni
gnojili
5
ko de brez dostojniga
gnoja
celo obdelujejo in
gnoja
Veliko ve
ljubiti le bogatih, imenitnih, srečnih, dobrotljivih,	se zastonj trudijo. Ali tudi to bi ne pomagalo, ker ni
pravičnih, kar bi bilo silno lahko izpolniti, temuč	majo se za polovico polja zadosti
ljubezen mora obseći tudi uboge, revne, zapušene,	liko jih je, ki so, tako rêèi, noč in dan s konji in z
spačene; naj bo njih vrednost v naših očéhšetako	voli na cesti, in vozarijo iz Tersta v Senožeče in Pla-
majhina. Toliko bolj smo dolžni ljubiti take revne,	nino, in iz Planine v Terst. Živina troši in popušča
kolikor so naše ljubezni bolj potrebni. In prav	svoje blato na cesti, in ko je treba orati in njive ob
za prav miloserčnosti do srečnih še izpolnjevati ne
moremo, ker je potrebni niso. !>o tacih imamo le
bolj
spostovanje; do
ubogih in revnih smo v stanu
delati, manjka potrebniga gnoja. Od druzih napak čiga vozarskiga življenja nočem nič reci,
hvala Bogu , v kratkim železnica, ki bo Hre
ta-
pomagala
pa bo,
ljubezen in miloserčnost skazovati. In kakor se z novčane prisilila, cesto zapustiti in se poljodela skerb
1	#	•	•	i	1	i	1 4	1	« «	*	m -m	A	.ft	. «	m -m	à	« 1 •	%
ubogimi nosimo, tako se bo Sodnik z nami nosil.
Je pa tudi usmiljenje člověku sploh prirojeno; serce, v kterim usmiljenja ni, je spačeno. Zato
neje poprijeti
v svoj lastni dobicek.
Debelo uro od Razdertiga sim
zagledal na desni,
pol ure od velike ceste, svojo rojstno vas
i
Orehek
9
rej se bo teško v omikanih deželah kako mesto	in ko bi trenul, so me razni veseli in britki spornim
našlo, de bi ne bilo v njem veliko veliko usmilje-	otročjih in poznejih let obsli. Koliko radosti, koliko ve-
nih ljudi. Bolnišnice, oskerbnišnice ubogih in druge
miloserčne naprave po mestih so tega žive priče,	na pasi, in tudi pozimi na
selja sim vžival spomladi in poleti z mnogimi tovarsi
Zdaj je vse dru
ledu!
V mnogih hišah po mestih najdemo ptuje otroke
t ui nudili moan jj u liiuoi/iii najutuiu ptujt* utiuivi/^	CÏ. luui omiui i nptiu iuvmipv ▼ p^vi » •• «v ' v ^ ^ rw ~ ^
ki so jih usmiljeni zakonski med svoje lastne vver- z mojimi starši in skoraj z vsimi drugimi prebivavci
^ J| II %0 vt Vi &	w ms m m. a a a a. a W	al W vm	w	— ^ %/ J	---
Marsikteri tistih tovaršev počiva že v Gospôdu
f

f
131
ki so bili takrat nekoliko let stařeji ko mi. Krásen odbila, ubije Erazma, ki je poslednji svoje ro lovine
eerkven stolp, lep terden grad , nekdaj barona Rosseti-ta
y
bil.
Po njegovi smerti je
*rajščina cesarju zapadla.
cr
V
ki je v letu 1817 poglavar austrianskiga primorja v letu 1566 jo je Janez Kobencel pridobil, in groíí Terstu umerl, in zala loza
pokvarjeno!
vse je spremenjeno in Kobencelni so jo do naših ćasov, mende do leta 1811
posedli. Pred tremi ali štirimi leti pa jo je knez Win-
« • V	i	•«
Ravno nasproti na levi, skoraj ravno toliko od disgrec kupil.
velke ceste, se mi je kazala na lep'tm prijetntm griču fama cerkev sv. Martina, starodavna mati Hrenovske fare, kjer so me nekdaj vedno veseliga mladiga učenca
sceno
Ob času Erazma Jamskiga je bilo tod vse
zara

malo po malim pa so ljudjé gojzd proti Pivki
strebili, in lepe senožeti, njive in vasi napravili. Malo
duhovni vselej radovoljno in dobrotljivo sprejeli. Pa tudi vec ko pol ure od grada je pod Nanosam velika vas
tistih verlih dubovnov
ni nobeniga
vec; Gospod jih
je
Šent-Mihel; nekoliko
dalje proti fami cerkvi ste
že vse k sebi pokliča!. Moj posebno velik dobrotnik, vasi Landol in Brinje, in se dalje proti izhodu v Hrenovski, in pozneje Sla vinski fajmošter, Jakob Bo- nekim žlebu je Bel s ko.
žič

9
počiva že čez 20 let v Slavini.
Nad dolino Jamskiga grada
ljica bila!
Eno uro od Hrenove v kotu, kjer se Nanos močno
Lahka mu zem- na gori ste vasi Bukovje in Gorenje, in dalje proti
Planini Studeno in Stermica, nekdaj del Hrenovske
fare.
, zdaj pa Studenska samostojna fara. Ravno nad zniža in z drugimi gorami sklene, je znamenit čudež Studenim je verh gore v nekim majhnim sedlu cerkev narave, Jamski grad. V tem kotu stoji grozovita, sv. Lorenca, od ktere sim pred nekterimi leti ne le celo berž ko ne kakih sto sežnjev visoka, in gotovo čez dve Pivko in vse Berkinsko, temuč tudi Ljubljano in velik sto sežnjev široka skala. Sred skale je obširna votlina del svoje ljube domovine z velicim veseljem ogledoval.
in v nji grad. Visoko nad streho grada je v jami
y
po
Studenčani pa so jo mocno zanemarili, kjer je že tako
kteri se je nekdaj dalječ v gojzdu na svitlo hodilo, štirna, černa, de sim jo ob letosnjim potovanji iz ceste proti ki dobro vodo daja. Dandanašnji pa je jama zasuta ali Postojni komaj spoznal.
zaraščena, de se po nji gradam ste se dve
drugi
več jami
v gojzd ne more.
Pod
V spodnjo teče majhen
ce se prav spomnim
z imenam Lokev
y
ki v
potok,
Ipavi, štiri ali pet ur dalječ od žrela jame, spet na svitlo pride. Ta potok je edina voda, ki iz Postojn
y
vse druge se v
ske doline v Jadransko morje teče Savo stekajo in ž njo v černo morje izlivajo.
Malo sežnjev
više je
še neka
druga
?
pol ure dolga
jama z vratmi, ki so me večkrat na „peklenske vrata" spomnile, o kterih Dante poje:
»Per me si va nella città dolente, Per me si va nell' eterno dolore.
Per me si va tra la perduta gente«
Kdo bi verjel, de sim tu, kjer bi člověk menil
y
de je peklu luknji, iz ktere
blizo, ali saj
y
de je tù konec sveta,
ni skoraj nikamor viditi
y
V ti
v votljini te
grozovite skale pred nekterimi leti pri rajncim gospodu D o v ga nu toliko veselih dní preživel!
V tem divjim kraju je nekdaj Erazm Jamski (Erasmus Lueger) gospodoval in hudo razsajal. Bil je pogumen , hraber vojak ; pa ker je pri svoji hudi termi vedno v prepírih živel, in v letu 1483 na cesarskim dvoru maršala Pappenheim-a umořil, je moral pobeg-
niti, in se je v Jamski grad podal
, od kodar je nekaj časa na vse kraje hudo silo dělal. Ko se je bil pa nazadnje se clo
Gašperju Rauber-ju, ki je takrat poglavar v Terstu bil
z Ogri, cesarjevimi sovražniki, zvezal, je césar
povelje dal, Erazma živiga ali mertviga v oblast dobiti. Rauber se dvigne ter ga isče po mnogih krajih, pa dolgo zastonj. Poslednjič se mu prederzni Erazm pri malim gradu v Planini sam
pribliza, in mu
skozi gojzd
po sledu konjevih stopinj pot do pred-jame pokaže. Tu ga Rauber s svojimi vojaki obleže, in ker ni bilo s silo nič opraviti, se nadja, de ga bo z gladam prisilil, se mu vdati. Erazm pa ga kmalo prepriča , de njegovo upanje je prazno, ker mu mesa in clo
v •
žive živine, in po
zneje cesinj in druziga sadja in zlahnih rib, ki jih je
Ko
iz grada v dar posilja.
po jami iz Ipave dobival, Rauber vidi, de ne more ne s silo, ne z opraviti, podkupi Erazmoviga strežeta, ki mu je pogo
«rladam nič
stama darov iz
grada nosil, in ta mu
- ;—.-----; -	,	pove,
m nikakor živiga dobiti* pa de se lahko ubije, kadar
gré za svojo potrebo na straniše. Hudobnež, ki je nek
zaljubljen bil, in po ljubici silno hrepenil, obljubi Rau-
berju, de mu bo ponoči, ko bo gospodar omenjeno pot
Rauberjevi
de Erazma
sel, z Iucjo znamnje dal. vojaki vstrelé s topam, in kos skale
To se zgodi
y
ki ga je krogla
IVo v ié ar iz storanskih Kra Jer
Od sv. Trojice na Štajarskim. Ker je ,,
cam", kakor vémo
y
» »
pravljajo, Vam
„Novi-
zvediti, kako kaj županije svoje
srenjo še posebno
naznamm za
zlozeni red, ki smo ga pri ocitni seji 20. mal. serpana
okrajni poglavar
1. sklenili #"), in kteriga so
nas g.
v Ptujim s pohvalo poterdili proti temu, da naj se župa
nijstvo zastran kaznovanja v denarji po 67
srenjske
postave
i.
biti
ravná. Ta naš srenjski red pa se takole glasi: Vsaka oštarija mora ob 11. uri zvečer zaperta
y
po tem casu v gostivnici
najdeni gosti
so kakor
oštir odgovorni za to.
2.	Noben ples ali muzika ne smé biti brez poseb-niga dovoljenja.
3.	Žganje točiti ali teržiti je čisto prepovedano. . Ob nedeljah in praznicih je vsaka igra prepo-
vedana, tudi pred popoldansko božjo službo se oštarija
ne smé odpreti.
5.	Ob nedeljah in praznikih meso sekati, teržiti in vse božji službi nasprotne delà so ojstro prepovedane.
6.	Vsak oštír se ima natanjko po policijskih posta-vah ravnati.
7
Kdor se igri ali pijančevanju močno vdá
y
bo
očitno za zapravljanca oklican
8. Ponočno vlačuvanje in larmanje je ojstro pre
povedano
9. Na slabo obnašo fantov in deklet se bo ojstro
pazilo.
10. Zavoljo ognja, tatvíne in druzih ponoćnih na pak mora vsak večer nočna straža biti.
11. Beračija se v
naši
srenji ne terpí; domácím
ubogim se bo iz srenjskih dohodkov pomagalo, ptujim se pa primerno delo da, ali se pa iz srenje odpravijo.
12.	Starši, ki otrokam beračiti pripusté, bojo ka-znovani. ? ? 1
y	^ ,
13.	Ce pravičen ubožček pomanjkanja terpí, naj se pri županu oglasi
delo oskerbí.
y
y
da se mu živež in njemu primerno
14. Ako se lenúh zasači, ki služiti ali delati
bo mogel tako dolgo srenjske ceste obdelovati se mu kaka služba ne dobí.
y
doklei
*
__^r
Janez Zurm vavec, Juri
y
župan
Jožef Lobenw
Pusnik, svetovavec, JožefK
sveto r. od
bornik.
15. Posli, kteri iz druzih srenj pridejo, m o rajo do-
jih mora v 2 danah pri županu
movnico imeti ; gospodar
zapisati dati.	■
16.	Nobenemu gospodarju, veliko manj pa se ko-čarju je dopušeno, prihajoče pod streho jemati.
17.	Starší morajo za otroke skerbeti, jih od 6. do
IVoricar iz mnogih hrqjev.
Přetekli teden so bile Be net ke zbirališe imenit nih oséb; bila je tam mati presv. cesarja z2sinovama, velki cesarjevič ruski s svojo ženo, in 2 mlajša cesar jeviča, franeoski kraljević grof Chambord, in marsal
12. leta pridno v solo skerb imeti.
posiljati, in
za njib dušo in telo
Na Dunaji so
v
ze
Radecki.
posvetovanje politiške osnove cesarstva zbrani
vsi deželni poglavarji v
tudi
18. Če se bojo v kteri koči nepošteni ljudjé našli, Ogerski dež. poglavar in ban Jelačič prideta. Kakor se
se bo posvetovalo tudi zastran prihodnjiga izda-
Posvetovanje o razme-
. osnovano od austrian
bojo sodm'i v roke dani; koča bo pa mogla za naprej
zaperta ostati.
19. Nezakonskim je ojstro prepovedano (po zakon sko) vkupej živeti.
slisi
janja deželni h zakonikov. rah ediniga nemškiga cola
ske vlade, je jenjalo na Dunaji 20. dan t. m. 20. Z nezrelim in malopridnim sadjem teržiti je v Ber o linu so se posveti enaciga namena, pa osno
5
prepovedano.
vani od Pruske vlade, 19. t. m. z a ćeli.
Minister
21. Kdor bo v srenji eno leto 10 dreves požlah- stvo kupčije je namenjeno, po Primorskim in Hor-nil (pelcal), bo za tisto leto srenjske štibre prost; vas kim nove ceste delati in tako ubogim ljudém za-kdor se bo pa sadjoreje (tudi murve so v tem zapo- služka nakloniti. — Ministerstvo poduka je vsim šolskim
padene) nar pridniši poprijel, bo iz srenjske ladice predstojnikam ukazalo skerbeti, da se na podlagi šolske
5
dařila dobil.
22. Vsak mora popřed, ko se oženi, 5 pelcarjev
postave ponavljajoci nauk za dekleta od 13. do 15.
leta brez odlašanja začnč.
Znamnje, po kterim se
(žlahnih dreves) imeti; drugač dovoljenja za poroko ne ponarejeni posrebernjeni derzavni desetnaki (Reichs
dobi žiti
y
ali pa 10 fl. za zastavo v srenjsko ladico polo- schatzscheine per 10 fl.) lahko spoznajo, se najde v
y
dokler 5 dreves ne pozlahne.
23. Kdor drevesa po nemaršini poškodje. bo ojstro
predzadnji verstici
drobniga
natisa, kjer namest be
kaznovan.
sede „be son dere" napčna beseda „b efonb ere" stojí. Vunder zna biti, da so ponarejavci teh bankovcov ta
24. Tiče, posebno pevke, loviti, je prepovedano; tiskarni pogrešek že zapazili in pri poslednjič izda
gosence oberati je pa zapovedano.
nih ga popravili.
Vradniki pri c. k. deržavnih
25. Studenci in štirne morajo tako okovarjeni biti, račuvnicah (Staatsbuchhaltungen) se bojo pomno da ljudjé ali živina va-nje ne pade; tudi morajo več- žili. — Bankni bankovci po 5, 10, 100 in 1000
krat osnaženi biti; kdor pa kak studenec ognjusi kaznovan.
y
bo
▼ • i • zi li.
čete rte izdaje, ki so že preklicani, se imajo z bankovci pete izdaje do konca prihodnjiga mesca
26. Mlake ali kapnice blizo stanovališč se ne terpijo. zameniti; pozneje se bojo le pri banknih kasah na Du
27. Mera in vaga morate pravični biti.
naji jemali. — Tabor za vojaške vaje v Cernomercu na
28. Gospodarji kakor posli morajo na oginj paziti; Horvaskim je ze popolnama vredjen, sotori za vojake z lučjoj po skednjih ali hlevih hoditi, ali tobak kaditi po so tudi postavljeni. — Po nasvetu Zagrebške kup-
takih krajih, je ojstro prepovedano.
čijske zbornice se je začelo preiskovanje : kako bi se
29.	Dečki pred 20. letam ne smejo tobaka kaditi, dalo močirno Lonjsko Polje na suho djati, s kterim
30.	Ako kdo hudodelca, vojaškiga beguna ali dru- se za 4 milione oralov rodovitne zemlje pridobilo.
žiga sumljiviga člověka zasledí, mora hitro županu na-znaniti ; ravno tako tudi vse dogodke, nad kterimi je deržavni oblasti ležeče.
31. Vsaka nevarna bolezen pri ljudéh ali živini se mora precej županu napovedati.
y
32.	Pajcevina po hisah in hlevih se mora ometati dimniki se morajo vsaki mesec snažiti.
33.	Kdor ptujiga neznaniga člověka brez potniga
lista v hišo vzame, bode kaznovan.
34. Vsak gospodar je dolžan vsako prenaredbo sta
nja precej županu naznaniti.
Tudi iz Ce ski ga in Ogerski ga se zve od silniga mraza, ki se je zacel přetekli teden. Okoli Bude je vse zgodnje sadje posmojeno in tudi terta je terpela. Franeoski zdravniški časnik (journal de med. et de ehir. prat.) na vso moč priporoča sirovo meso zoper dolgočasno drisko (Diarrhoe); 7 lotov v 24 urah
povžitiga siroviga mesa ozdravi več meseov terpečo drisko. Tako zagotovlja zdravniški časnik. — Na Dunaji je najčl vodja mestniga glediša neko plesavko (Grahn), kteri bo za vsak večer, ko bo plesala, 300
plaçai. To so drage noge! Koliko g la v učiteljev
35.
Vsako poškodovanje kakiga očitno perbitiga
uradniga lista bo kaznovano.
36. Srenjska cesta in poti se morajo popravljati.
se trudi celo leto, da si zaslužijo to, kar taka ple savka v 3 večerih! —
rica
37. Dečkom na lov (ja
or Í?
hoditi, ribiti, in s po
kalcami (pistolami) se pečati, je ojstro prepovedano.
38.	Svetovavci in odborniki imajo župana v njego vim delu podpirati.
39.	Vsako nedeljo popoldne naj pridejo , kteri ho
— V Parizu gré zdej zlo go voda ob vojaski slovesnoeti 10. majnika bo Napoleon se cesarja napovedal. — Poslanec turski F u a dEf fendi, kteriga prihod v Egipt je vse prestrašil, je přejel ukaz turškiga cara, da za zdej nima ondi nič po
sebniga početi.
V letu 1848 zacetiga
nemškiga parobroda ni
več
y
anidan so vlade
o b č n i g a
kte-
?
zvediti, k županu
cejo postave ali druge potrebne reci ki jim bo radovoljno naprej bral in jih podučil, kolikor
rih last je, sklenile, barko z vso opravo prodati.
V •
je v njegovi moci.
40. Kdor tem zgori omenjenim postávám nasproti , bo (ako vikši postave ojstreši ne kaznujejo) v
Pogovori vrednislva.
delà
denarjih od 1 do 10
srebra kaznovan, kteri denarji morem
Gosp. J. K
o z a g o t o
Les.: Na Vaše p
vprašanje Vas za
da se, česar se bojite, ne more nik
v srenjsko ladico za uboge spadajo;
Če pa plaćati kor zgoditi, ker eno z drug
•celo v nobeni zavezi.
ne more, bo pa od 1 do 7 danov za prid srenje delati
pa drug
mogel (po sr. post.
122. 124).
jih tudi ne bo
A. K. iz Gor
vprasanje vtiče, mislir
unih in teh
da jih
m
ni treba
Brez P es j
zamoremo obstati
rajo biti
Go
so nam prav ljube, pa dob
Kar
in da
Gosp.
mo-
J. P. na D
Xarocena k
posl
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.