^UERi^KA Domovi m ■ lfJd32 AM6RICAN IN SPIRIT JK/.v€lGN IN LANGUAG6 ONLY riLc^i^g NO. 143 Serving CMcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Fittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 3, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI ZDA bodo vzpostavile diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo Napetost okoli Berlina se je toliko umirila, da so ZDA pristal'e na vzposcavo diplomatskih vezi z Nemško demokratično republiko. WASHINGTON, D.C. — Združene države in Nemška demokratična republika, kot se Vzhodna komunistična Nemčija uradno imenuje, so se sporazu-uiele, da bodo jutri vzpostavile redne diplomatske stike. Podpis dogovora v državnem tajništvu ibo pomenil konec razprav o tem vprašanju, ki so s presledki tra-Jule eno leto. Sporazum je bil Pred podpisom v preteklem juliju, pa je bil podpis odložen zarod; napetosti okoli Zahodnega Berlina. Vzhodna Nemčija je začela o-Wrati promet med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo, ko je ta objavila, da bo v Zahodnem Berlinu vzpostavila zvezni urad za varovanje okolja. Vlada Vzhodne Nemčije je Protestirala in izjavljala, da je lo kršenje obstoječih dogovorov. V tem stališču jo je podpirala Sovjetska zveza. Zahodne sile so kile na strani Bonna in so. zahte-vale spoštovanje dogovorov o Uemotenem prometu med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Postopno se je spor Pomiril brez kakega novega dogovora; vsaj javnosti ni o čem tskem nič znanega. Pretekli teden so v Washing-l°nu objavili, da je sporazum dosežen in da bodo redni diplomatski stiki z Vzhodno Nemčijo jutri, 4. septembra 1974, vzpostavljeni. Napovedujejo, da bo Prvi ameriški poslanik v Vzhod-ui Nemčiji J. S. Cooper, nekdanji republikanski senator iz države Kentucky, ki je bil pred leti poslanik ZDA v Indiji. ZDA lu Kanada so bile doslej edine članice NATO brez rednega zastopstva v Vzhodnem Berlinu. NOVI GROBOVI Joseph Grbec Pretekli petek je umrl v St. John’s bolnišnici 77 let stari Joseph Grbec s 3810 W. 157 St., rojen v Vrbovem pri Ilirski Bistrici, od koder je prišel v ZDA 1. 1924, samski, veteran svetovne vojne, ki je vodil svojo čevljarsko delavnico na W. 157 St. skozi 40 let vse do svoje smrti. Bil je član Carniola Tent No. 1288 T.M. Zapustil je sestro Ivano Novak v Sloveniji in nečakinjo Mrs. Ann Čekada v Euclidu, Ohio. Pogreb je v oskrbi 2ele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. John A. Struna V 63. letu starosti je pretekli petek umrl v Euclid General bolnici John A. Struna, 2119 Pine Ridge Dr., Wickliffe, Ohio, rojen v Clevelandu, zaposlen 40 let do upokojitve leta 1972 pri U.S. Steel Co. kot nadzornik tovarniškega oddelka, član Kolumbovih vitezov št. 2786. Bil je mož Agnes, roj. Gregorc, oče Williama, tast Janice, roj. Zaman, stari oče Johna in Terrie Ann, brat pokojnih Franka in Josepha ter Louisa. Pogreb bo jutri ob 9.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Kristine ob 10. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Gallus osvojil srca clevelandskih Slovencev Strašna železniška nesreča v Jugoslaviji Osem vagonov Hellas ekspresa se je iztirilo pri vhodu na postajo v Zagrebu in povzročilo eno največjih železniških nesreč v dolgih letih. ZAGREB, SFRJ. - V petek zvečer je Hellas ekspres z 10 vagoni na poti iz Aten v Grčiji v Bortmund v Zahodni Nemčiji Pridrvel z brzino kakih 55 milj Pred postajo v Zagrebu. Nenad-0° se je 8 vagonov iztirilo in v A)ih ruševinah je našlo smrt Preko 120 ljudi, vsaj toliko pa Je bilo težje ranjenih. Večina naj bi bili v vlaku jugoslovanski delavci, ki so se vra-Cali Z obiskov in počitnic doma 113 delo v Nemčijo. . Oblasti so prijele strojevodjo m njegovega pomočnika, ki ni-dobila nobenih težjih po-sko^b, in nekega kretničarja, ko s*ušajo dognati vzrok nesreče, največje v zgodovini jugoslo-Vanskih železnic. Vremenski prerok Deževno in hladno, najvišja temperatura 65 F (15 C). Zadnje vesti LONDON, Vel. Brit. — Ameriško vojaško izvidniško letalo SR 71 je preteklo nedeljo preletelo Atlantik iz New Yorka do Londona v 1 uri 56 minut, letelo je hitrejše od krogle, izstreljene iz puške. Postavilo je nov rekord, za skoraj 3 ure krajši od starega, ki ga je postavilo letalo Phantom F-4 leta 1969. PRINCETON, N.J. — Na Gallupovo povpraševanje o tem, ali naj bivši predsednik ZDA odgovarja za svoja nezakonita dejanja pred sodiščem ali ne, je odgovorilo 56% povpraša-nih pritrdilno, 37% se je izjavilo proti, 7% pa nima določenega mnenja. NIKOZIA, Ciper — Vodnik turškega dela otoškega prebivalstva Rauf Denktash je odklonil včeraj razgovor s predstavnikom otoških Grkov Cleri-desom zaradi odkritja množičnega groba, v katerega naj bi bili zagrebli Grki pobite Turke. Koroški slovenski pevski zbor Gallus, ki je na gostovanju v ZDA in v Kanadi že z nastopi v Fair-fieldu in Washingtonu navdušil občinstvo, je s svojim nastopom v Clevelandu preteklo soboto zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue osvojil srca vseh poslušalcev. Po koncertu v Lemontu v nedeljo zvečer in po ogledu Chicaga se zbor vrne v Cleveland, kjer mu priredita Belokranjski in Štajerski klub v četrtek družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. Gallus bo prihodnjo soboto zvečer pel Slovencem v Torontu, pa se prišel nato poslovit od clevelandskih rojakov v nedeljo, 8. septembra, popoldne na “Koroškem pikniku” na Slovenski pristavi. '?! . 1,1 CLEVELAND, O. — Slovenski pevski zbor Gallus iz Celovca na Koroškem je prišel pretekli teden gostovat v ZDA in v Kanado in je že s svojim prvim nastopom dne 27. avgusta v Fairfieldu, Conn., navdušil vse, ki so ga poslušali. Njegovo dobro in svojsko podajanje slovenske koroške pesmi je poslušalce naglo osvojilo in jih čisto prevzelo. Sličen uspeh je dosegel zbor s svojim koncertom v Washingtonu, D.C.. 29. avgusta pred delno tujim občinstvom. Prihod koroških slovenskih pevcev in pevk v Cleveland je bil dogodek, katerega so dolgo pripravljali, o katerem smo govorili, razpravljali in se ga veselili že skozi tedne. Kolikšno zanimanje za koroške goste je vladalo v Clevelandu, pa je pokazala slovenska ameriška metropola v soboto zvečer, ko je polna dvorana največjega Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue pričakala in prisrčno sprejela svoje koroške brate in sestre. Ko so prihajali skozi dvorano na oder, navdušenega pozdravljanja ni hotelo biti konec. -._^==== ==. Koroške brate in sestre so prišli sprejet in poslušat med drugimi msgr. L. A. Baznik, nekdanji župnik sv. Vida, sedaj župnik v Thompsonu, Ohio, rev. R. Praznik, župnik sv. Vida, rev. J. Varga, župnik sv. Lovrenca, MERIDA, Meh. — Hurikan Car- i rev dr. F. Blatnik, rev. dr. P. men je divjal preko Yukatana! Krajnik od Marije Vnebovzete, in nato udaril z brzino okoli | rev. J. Bcižnar od Sv. Vida, rev. 175 milj na redko poseljeno dr. Louis Tomc in rev. F. Ko-obalo Mehike. Verjetno je na-' sem, ki ga je poslal cleveland-pravil precejšnjo škodo, ven-' ski škof kot svojega zastopnika, dar o tem še ni poročila. 1 ko je bil sam zadržan. WASHINGTON, D.C. — Pred- župan Perk izročil Gallusu sednik Ford je včeraj ob nav- ključ mesta Clevelanda zočnosti kongresnih vodnikov Mesto Cleveland je zastopal podpisal zakon o varovanju sam župan Ralph J. Perk, ki je privatnih pokojnin uposlen- po kratkem pozdravnem govoru cev. Zakon bo zavaroval zaslužene pokojnine kakim 35 milijonom ljudi. PARIZ, Fr. — Predsednik republike Valery Giscard in nemški kancler Helmut Schmidt sta se včeraj razgo-varjala tu nad 5 ur o političnem in izročil pevovodji zbora Gallus prof. Jožku Kovačiču ključ mesta Clevelanda. Navzoči so bili tudi načelnik Public Utilities Commission of Ohio, član vlade države Ohio, Edmund J. Turk, področni carinski direktor ZDA John Kovačič, okrajni sodnik gospodarskem polo- August Pryatel, član mestne žaju v Evropi. . uprave za delovno silo dr. Vlado CHICAGO, 111. — Od petka ob j Rus, zastopnik okrajnega avdi-6. zvečer pa do danes zjutraj torja Georga Voinovicha Joseph je bilo na cestah naše dežele Stempuzis, član mestne uprave, predstavnik narodnostnih skupin Vaclav Hyvnar, zastopnik 23. skupno mrtvih 425 ljudi. ------o_ Država gob Pennsylvania je glavni pridelovalec gob v naši deželi. Njihov letni pridelek je vreden blizu 20 milijonov dolarjev. varde v mestnem svetu Robert Novak, Joseph Nemanich, predsednik Ameriško slovenske katoliške jednote — KSKJ, naj-večje slovenske katoliške orga- nizacije na svetu z okoli 50,000 člani in članicami, vodja Slovenske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” dr. Milan Pavlovčič, urednik slovenskega dnevnika “Ameriška Domovina” prof. Vinko Lipovec in drugi. Goste je v kratkem, toplem govoru pozdravil predsednik Pripravljalnega odbora za gostovanje Gallusa v ZDA in v Kanadi dr. Mate Resman. Nato je dr. M. Resman pozdravil zbrano občinstvo in mu predstavil odlične goste, cerkvene, jav-noupravne in društvene vodnike. Zboru Gallus sta poslala brzojavne pozdrave slovenski pevski zbor Jadran in slovenski pevski zbor Glasbena Matica. Gostje in občinstvo so pozdrave z navdušenjem in priznanjem sprejeli. Zbor tehnično in glasovno na višini Potovanje, sprememba časa in posebno še sprememba podnebja in rednih življenjskih okoliščin nujno vplivajo na pevce in pevke na turneji, vendar tega pri Gallusu ni bilo opaziti. Zbor, ki je nastopal v koroških narodnih nošah, je pokazal odlično disciplino, izvrstno tehniko, pa tudi bogastvo glasov, ki so se zlivali v čudovito soglasje. Pevovodja, ki mu zbor vsak hip pazljivo sledi, ■ tega dovršeno obvladuje in vodi. Pri amater- skih zborih je popolnost, ki jo je pokazal koroški pevski zbor Gallus, zelo redka. Navdušenje je rastlo od točke do točke Zbor je začel koncert z Debe-Ijakovo “Koroško budnico”, kateri sta sledili Gallusova “Reso-net in laudibus” in Ciganova “Zdaj je pomlad”. Nato je nastopil moški zbor s koroško narodno “Dober večer, ljubo dak-le” in s Kernjakovo “Je na Drav-ce mehva”, ženski zbor pa z “Uspavanko” (M. Hartman-M. Tomc). Navdušenje je rastlo od točke do točke, vsaka je bila v svojem podajanju pravo odkritje. Prvi del sporeda je zaključil mešani zbor z narodno “Potrkan ples”, “Nocoj, pa oh nocoj”, “Majska noč” in “Janičar”. Solo je pel Janez Kampuš. Drugi del mešani zbor z nado”, kateri Podjuna, Žila”, Ustvarjanje družabnih in osebnih vezi Koncertnemu sporedu je sle- j v I Iz Clevelanda in okolice Uprava išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za E. 71 St., Lockyear, Hecker in Myron avenije. Kličite 431-0628. Uprava išče raznašalca za Huntmere, Parkgrove in Arcade Avenue. Kličite 431-0628. Srebrna poroka— Mr. in Mrs. John Blatnik, 9526 Plymouth Ave., Garfield Heights, Ohio 44125, obhajata danes,. 3. septembra, srebrno poroko. Poročila sta se pred 25 leti v cerkvi sv. Patrika v Vancouver ju v Britski Kolumbiji v Kanadi. Mr. in Mrs. John Blatnik bosta za 25-letnico poroke s svojimi 4 otroci pri zahvalni sv. maši v cerkvi Svetega Imena v nedeljo, 8. septembra. Srebmo-poročencema čestitamo in jima želimo, da bi zdrava dočakala tudi zlato poroko! Prijeten obisk— Pretekli petek sta se oglasila v uradu AD ga. Ivanka Kraljič i s sinom Rafaelom na poti z obiska v Sloveniji domov v Elk River v Minnesoti. Pripovedovala sta o svojih vtisih v Sloveniji. Rafael govori gladko in pravilno slovenščino, četudi je hodil samo v angleške šole. Družina se je priselila v ZDA po drugi svetovni vojni. Hvala za prijeten obisk! Utemeljena kritika— Predsednik Citizens Leauge J. M. Wilsman je pretekli petek precej ostri izjavi prijel dil družabni večer s plesom, ko so se pevci in pevke pomešali med občinstvo in bili gostje pri posameznih omizjih, veseli in domači. Ustvarilo se je nešteto novih, osebnih vezi, ki bodo ostale žive še dolgo po tem gostovanju. Mladi ljudje so takoj našli prirodne odnose in se spuščali v živahne razgovore o razmerah na Koroškem in v Ameriki. Povezava pevcev in pevk je bila dosežena z domačini že s tem, ko so bili razporejeni po slovenskih domovih Velikega Clevelanda in bili povsod sprejeti kot mili rodni bratje in sestre. Pomemben in velik dogodek Obisk zbora Gallus iz Celovca je za ameriške in kanadske Slo-sporeda je začel vence, pa tudi za rojake na Ko-“Gorjansko sere- roškem pomemben in velik do-so sledile “Rož, godek. Kaže trdno povezavo Pesem o roj st- ameriških in kanadskih Sloven- ' mestno upravo in mestni svet zaradi “pomanjkanja odgovornosti in vodstva”, posebej je o-pozoril na pomanjkanje tega pri predlogu za povišanje mestnega dohodninskega davka in pri upravljanju CTS. Prošnja za pecivo— Belokranjski in Štajerski klub naprošata gospodinje za pecivo za družabni večer, posvečen koroškim pevcem, ki bo v četrtek, 5. septembra, ob pol osmih v šentviški dvorani. Letalska predstava uspela— Letalska predstava v nedeljo in včeraj na letališču Burke je j lepo uspela kljub ne posebno ' ugodnemu vremenu. Obisk je bil lep, zadovoljstvo gledalcev veliko. Steinbrenner obsojen na plačilo globe $15,000 CLEVELAND, O. — Zvezni sodnik je obsodil G. M. Stein- vu” in “Ta drumelca”. Moškf cev z rojaki na Koroškem, pou- zbor je podal pesmi “Tam, čier darja zanimanje in odločno pod-1 brennerja, načelnika American teče bistra Žila”, “Kranjčičev poro ameriških in kanadskih Ship Building Co. in glavnega Jurij” in “Juhe, pojdamo v Ško- Slovencev slovenski narodni lastnika New York Yankees, na fiče”, zaključil pa je koncert borbi na Koroškem. j $15,000 globe zaradi nezakonitih mešani zbor s pesmimi “O, ti; Obisk koroškega pevskega' in prikritih prispevkov v Nixo-preburna ženska stvar”, “Oj te zbora Gallus je prav tako tudi mlinar”, “Nmav čriez jizaro” in izreden kulturen dogodek za ‘Prisega”. ' (ameriške in kanadske Sloven- Topla zahvala gostov jcem saj je to prvikrat, da je pri- j Navdušenje je bilo toliko, da ®el preko Atlantika gostovat v je zbor kljub pičlemu času ne- ZDA in Kanado celoten, števi-kaj pesmi ponovil in dodal pe- j ten slovenski pevski zbor iz sem “Lipa zelenela je”. Ob za-i^omovtee. Da je slovenska javki j učku so prinesli na oder in nost v Clevelandu razumela iz-izročili pevovodji šopke cvetja, i rei^en P°nien tega gostovanja je povezanega s slovenskimi tro- 1 pokazala s svojo udeležbo, saj ni |: bojnicami, v imenu Pripravljal- kilo zbranih v veliki dvorani njega Jolieta, iz Chicaga in dru-nega odbora in slovenskih dru- i Slovenskega narodnega doma na štev ter klubov. nov volivni sklad in v volivne sklade nekaterih kongresnikov obeh strank. Ko je v.letošnjem aprilu zvezna porota sprejela obtožbo Steinbrenner j a, je ta odločno zanikal vsako krivdo, pretekli mesec pa se je pobotal s sodiščem in krivdo delno priznal. Zadnji petek je bil nato zanjo obsojen. Zastopnik zbora se je prisrčno zahvalil za povabilo na gostovanje in za topel sprejem, ki so ga pevci povsod doživeli, članom Pripravljalnega odbora je podaril v. imenu zbora Gallus posebno spominsko ploščo pesmi zbora, napravljeno nalašč za gostovanje, predsedniku Pripravljal- jSt. Clair Avenue toliko ljudi že mnogo, mnogo let. gib okoliških naselij, pa tudi iz Milwaukeeja in drugih oddaljenejših krajev. Včeraj dopoldne je obiskal Gallus žel krasen zbor srob pokojnega ijubijan- uspeh ludi v Lemontu | LEMONT, 111. Koroški slo- na in zapel ob njem svojemu pokojnemu rojaku tri pesmi. Člani zbora so se nato odpe- venski pevski zbor Gallus je v nedeljo popoldne navdušil s svojim koncertom do zadnjega; Ijali v Chicago in si ogledali nega odbora dr. Mateju Resma- kotička polno dvorano višje sole, njegove zanimivosti Nocoj med nu pa še posebni spominski al- _ na Mt. Assissi. Na koncert so I 7. in 8. se bodo vrnili v Cleve-bum Slovenske Koroške. prišli rojaki in rojakinje iz bliž- land. '&MERISXX DCMOTTTA, SEPTEMBER 3, 1974 Ameriška Domoviiva F I/ICPt: Ud— I I O Al I 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 NO. 143_Tuesday, Sept. 3, 1974 Evropska gospodarska skupnost ne ve kam s preobiljem mesa Še v začetku lanskega leta je bilo v svobodnem svetu pomanjkanje mesa in njegove cene so rastle in rastle. Sredi leta se je položaj delno spremenil in ponudba mesa se je povečala. Postopno so se njegove cene ustalile in delno celo padle. Veliko povpraševanje po mesu in njegove visoke cene so pripravile živinorejce v državah Evropske gospodarske skupnosti, da so povečali rejo v prepričanju, da jim bo to prineslo lepe denarje. Položaj se je med tem spremenil: ponudba mesa je na-rastla, povpraševanje pa je delno padlo zaradi inflacije, ki znižuje življenjsko raven prebivalstva in sili ljudi k varčevanju. Meso v večini evropskih držav ni več vsakdanji gost na mizah povprečnih državljanov, kjer je bilo v zadnjih letih splošnega blagostanja. Celo v Sloveniji, kjer prireja ni posebno velika, imajo vse velike hladilnike mesa prepolne in premišljajo kam z mesom, ko je Evropski Skupni trg zaprl v preteklem juliju svoje meje vsakemu uvozu mesa. Velika ponudba živine na trgu je potisnila cene navzdol in kmetje so po vseh državah Skupnega trga slabe \olje in zahtevajo pomoč. Posebno hudo je v Franciji, kjer je prišlo v zadnjih mesecih do številnih izgredov in nasilij kmetov. Cena živine je padla, težave imajo s prodajo deželnih pridelkov. Opazovalci razmer v Franciji trdijo, da so kmetje uničili pri izgredih in nasiljih v Franciji toliko živeža, kot ga povprečno porabi mesto z do 200,000 prebivalci. Nemški kmet, ki se je lotil izključno reje prašičev, dobi letos le nekako 75'i tega za nje, kot je dobil lani, pri tem pa so cene umetnih gnojil, ki jih potrebuje za pridelek krme, porastle za preko 20C, podražilo se je olje, ki ga rabi za pogon traktorjev, dražje je tudi vse drugo, kar mora kupiti. Zato je prepričan, da ima pravico zahtevati od vlade “pomoč”, kot jo dobijo delavci s poviški plač, oziroma dodatki zaradi rastočih cen. V hladilnikih držav Skupnega trga je preko 130,000 ton mesa, za katerega ni domačih kupcev. Ponudili so ga in delno že tudi prodali Sovjetski zvezi po dosti nižji ceni, kot so ga vlade posameznih držav kupile. Domače prebivalstvo mora med tem istočasno plačevati za sebe meso po visokih cenah. V Bonnu stane v veleprodajalni živil funt teletine za zrezke $3.60, funt govedine za zrezke pa celo $5.50. Vlada pokupi živino, ki jo kmetje ne morejo prodati drugod, po najnižji določeni ceni, trenutno okoli $140 za ICO kilogramov žive teže goveda. Čeprav je ta cena za naše razmere visoka, nemški živinorejci z njo niso zadovoljni in hočejo njeno povišanje. Vlada, ki je letos izdala za odkup živine od februarja že preko 200 milijonov dolarjev, ni voljna živinorejcem ustreči. Prav danes razpravljajo o tem na posebnem sestanku predstavniki vseh članic Skupnega trga v Bruxellesu. Za povišanje najnižje cene se zavzema v prvi vrsti Francija, med tem ko Nemci za to niso vneti, ostali pa se celo naravnost upirajo tako obsežnemu podpiranju poljedelstva in živinoreje. Zlasti so slabe volje Angleži, ki so bili vajeni pred vstopom v Skupni trg cenenih živil, Evropa je bila redna odvisna pri oskrbi z mesom od u-voza, ko se je položaj na svetu zategnil in je izgledalo, da tam mesa ne bo mogla več kupovati v potrebnem obsegu, se je odločila povečati rejo živine doma. Najprej so se na široko lotili gojenja perutnine in jo podpirali na debelo. Ko bi lahko dobili iz ZDA funt piščancev na debelo po 15 centov, so jih rajše redili doma ob stroških, dvakrat večjih od uvoženih ameriških piščancev enake kakovosti. Enako so se lotili razširjanja reje goveda in prašičev. Letos je uspeh reje že tolikšen, da živine ni več možno prodati na rednih trgih. Vlade kupujejo živino, ki jo ne kupi nihče drugi, in spravljajo meso v hladilnice. Kot omenjeno se je del mesa iz prepolnih hladilnic posrečilo prodati Sovjetski zvezi po ceni,'ki je nekako za eno tretjino manjša od ene, ki so jo vlade za meso same plačale. Da bi trg ustalile, so države Skupnega trga julija ustavile ves uvoz mesa iz tujine do novembra. S tem so močno zadele Jugoslavijo in vrsto drugih držav, ki so meso prodajale v države Skupnega trga. Ko se danes posvetujejo o tem, kako reševati vprašanje za naslednje mesece, nekateri v Bruxellesu zahtevajo povišanje nainižje cene za živino, drugi pa so odločno proti “prekomernemu” podpiranju poljedelstva in živinoreje, ki je v prvi vrsti koristno Franciji, vsem ostalim državam Skupnosti pa preje škodljivo. Ko države Evropske gospodarske skupnosti ne vedo kam s preobiljem mesa, vlada v obsežnih predelih Afrike, Azije, pa tudi Latinske Amerike prava lakota, pomanjkanje hrane pa muči nad polovico ljudi na svetu. Ko francoski kmetje v jezi in razočaranju uničujejo hrano, umirajo v nekdanjih pokrajinah Francije v Afriki južno od Sahare deset tisoči od lakote! V Bukarešti so razpravljali pretekla dva tedna o pre-obljudenosti Zemlje, o potrebi omejitve rasti človeškega rodu, ko že sedaj ni mogoče vseh ljudi primerno prehraniti in oskrbeti z vsem ostalim. Gospodarsko razvite države, ki se zavzemajo za omejitev rasti človeškega rodu, so s svojimi predlogi naletele na odločen in oster<> odpor gospodarsko nerazvitih držav. Te vidijo v večjem prirastu prebivalstva povečano možnost za svoj pospešeni razvoj. Gospodarsko razvitim državam očitajo, da jih hočejo s svojimi predlogi le zadržati, jih ovirati pri njihovih naporih za napredek. Od gospodarsko razvitih držav zahtevajo, da zmanjšajo uporabo prirodnih sredstev in prepustijo večji del teh njim. Svet je res čudno urejen! Ponekod ne vedo kam s pre-obilo hrano, drugod pa umirajo, ker hrane ni. Na razpolago so prevozna sredstva in ljudje, ki bi jih upravljali, le nikogar ni, ki bi bil pripravljen vse to — plačati! Pri tem govorimo o krščanski Evropi in Ameriki, o človečnosti in človekoljubju! .......................................................... BESEDA IZ NARODA ! M ^iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiJ izpod mm sv. štefana m okolice kdo za ta čas odpovedal AD, naj bomo še nadalje sprejemali iz jo sedaj takoj spet naroči. Brez slovenskega katoliškega lista menda ja ne boste? Mnogi ga nimajo zato, ker sp - skopi. Raje gredo k sosedu na posodo. Lep pozdrav vsem dobrim JSloven-cem Vaš “Toti Štajerc” Drobtinice z Lemontskega hribčka Od 7. do 13. junija so se vršile tretje duhovne vaje na našem hribčku. Udeležilo se jih je 48 sester. Duhovni voditelj je bil rev. Martin Wolters, frančiškan iz Indianapolisa. Govori so bili tako zanimivi, pravijo, da se ni sestram nič dremalo. So bile zelo pridne, vse mlade . .. Njegove roke_ vse, kar nam bo še poslal. * Jezus je rad molil v samoti. Po itrudapolnem dnevu se je odtegnil učencem in prebil vso noč v molitvi. Pogovarjal se je s svojim Očetom. Večkrat so ga našli apostoli zatopljenega v pogovor z Bogom. Želeli so, da bi tudi oni mogli tako moliti. Nekoč so si vzeli pogum in eden od njih, najbrž je bil Peter, ga je poprosil: “Gospod, uči nas moliti!” Jezus jim je rad ustregel in jim je lepo počasi molil “Oče naš”, ki ga vsi znamo že od detinstva. O, ko bi ga mogli moliti tako, kot Gospod želi. Brezmiselno drdranje besed ni molitev. Tako molijo pogani — na stroj, na katerem imajo na- Prosti čas so dobro porabile za molitev in Stanje primernih!*’^™ VrTbJ° m knjig. Imamo bogato MlK*»! *""»?*”*»= Go' literaturo za hvala Bogu. Dogato naooznu duhovno branje,! sP°d> uči nas zhrano molitL Nobena ne more!Da ne bo nam veljala Nieg°va Ivan Zorman: V SEPTEMBRU Še enkrat gledam naj, narava, v sanjavožarki tvoj obraz, poprej ko rožnata dobrava svoj jasni izgubi izraz. Se enkrat daj mi, gozd, zavetje od sivih in hrumečih cest, daj pesmi tvojih mi objetje in diha tvojega prelest. Naj duša polna občuduje in zadnjih rožic tihi kraj, poprej ko sonce jim daruje poslednji blaženi smehljaj. Ko mine sončni dan zelenja, izgine zlati grad naslad, in težko čakam spet vstajenja zvenelih cvetov, mrtvih nad. go. Predavatelj se je dotaknil še mnogo drugih stvari. Menda je med najbolj zanimivimi ta, da je bil 1. 1972 predlagan za Nob- ! reči, da tega ali onega, kar sejbeseda: “To ljudsto me časti z lovo nagrado za mir Tito. Svoje ; Treba je .le poiskati primerno Chicago, 111. Komaj je bila nu “vlada” podložnikom. Ko je knjigo in jo preštudirati. Bog ustanovljena v Ljubljani prva . bil predsednik Ford tu na obi- daj, da bi ostale zveste sklepom, slovenska narodna vlada in V|Sku, ga tudi ni bilo na spregled, ki so jih naredile med duhovni-Zagrebu Narodni Svet, katerega1 ukazal pa je čim bolj svečan predsednik je bil dr. Anton Ko- sprejem. ! tiče duhovnega življenja, ne ve. I "lih srca 50 Pa dal“ ‘ od mene. rošec, so se začele težave. Dr. Korošec je odpotoval v Ženevo, Grki so v Chicagu demonstrirali. Tudi takrat, ko je bil prvič da doseže priznanje vlade Srbov, I na obisku kot predsednik Mr. Hrvatov in Slovencev v Zagre- | Ford. Bilo jih je več tisoč. Bili bu. Toda tam so ga srbski poli- i so zelo disciplinirani. Hočejo pa tiki izigrali. Ni mogel dobiti1 glavo Kissingerja, katerega dol-potnega lista za povratek v do-!žijo za vso smolo in godljo na movino, kjer bi ga nujno potre-J Cipru. Prav ali ne prav, poka-bovali. V tem času so se izvedle zali so, da so Grki in da ljubijo brez njegove vednosti in pristan- J svojo domovino. Slišali so jih ka priprave za spojitev Srbov, v Chicagu in še drugod. Kaj pa Hrvatov in Slovencev, ki so os- j Slovenci? Ko je bil letos Dan novali svojo vlado v Zagrebu, v zasužnjenih narodov, so bili v mi vajami! paradi Ukrajinci, Litvanci, Estonci, Čehi, Poljaki, Hrvati. Srbov ni bilo, tudi Slovencev ne. Kakor da Slovenci nismo od ko- eno državo, s sedežem v Beogradu. Priključitev k kraljevini Srbiji. V Sloveniji je prednjačil dr. Gregor Žerjav, nosilec jugoslovanskega centralizma. 1. j munizma zasužnjeni narod. Pač, dec. 1918 je delegacija tostran- \ enega Slovenca so Čehi vtaknili ske vlade v Zagrebu bila spre- |v orlovski kroj, da je zastopal— jeta pri regentu Aleksandru, ki Čehe ... je proglasil zedinjenje Srbov, Hrvatov, Slovencev v eno dr- Ogromno škode po šolah napravijo vandali. Razbijajo ok- žavo, s sedežem v Beogradu,'na, pohištvo, uničujejo knjiž-imenovano Kraljevina Srbov, J nice, da celo ogenj poskušajo Hrvatov, Slovpncev. Hrvatski voditelj Štefan Radič se je temu zanetiti. Samo v predmestjih Cook okraja je bilo v letih 1973- upiral, a ni uspel. Hrvati so od 74 nad poldrugi milj on škode, takrat postali jedro trenja v Plačajo seveda davkoplačevalci, novi državi. V Beogradu so dali , Mnogo krivde leži tudi na stari- sicer lepe obljube, toda niso bile nikdar izpojnjene. Slovenija in Hrvatska sta se smatrali za od Srbov okupirani deželi. O kaki avtonomiji Slovencev in Hrvatov Srbi niso marali slišati. Pri volitvah v ustavodajno skupščino Slovenska Ljudska stranka ni dobila absolutne večine v Sloveniji. Na površje so prišli zagrizeni liberalci in pa samostojni kmetijci pod vodstvom Ivana Puvlja. Na Vidov dan 1. 1921 je bila sprejeta takoz-vana vidovdanska ustava, ki je bila izrazito centralis tična. Slovenski napredni poslanci so glasovali za to ustavo, SLS se je po svojih zastopnikih v Beogradu odločno borila proti njej. Žal, Hrvati pod vodstvom Štefana Radiča niso šli v Beograd. Če bi bili tam, bi ta zloglasna ustava ne bila sprejeta. Tu je jedro in kal poznejšega razpada kraljestva Srbov, Hrvatov in ših, katerim no mnogo mar, kje se potikajo njihovi otroci. Kaj, ko bi morali starši nositi stroške za razdejanja, ki so jih zakrivili njihovi nadebudni frkoli-ni.. . ? “Chicago Today” popoldnevnik bo 13. septembra prenehal izhajati. Vzrok: finančne težave. Ne le majhni časopisi, tudi veliki dnevniki so v stiskah radi vedno bolj naraščajoče draginje: višje plače uslužbencev, stiska za papir, ki je vedno bolj drag. Popoldansko izdajo bo nadomestila “Chicago Tribune”. Del uslužbencev “Chicago Today”, bo prevzela “Tribuna,” kakih 190 pa jih bo moralo iskati službe drugod. Nasvet Slovencem: Oklenimo se “Ameriške Domovine”. Žrtvujemo kolikor najbolj moremo, da ohranimo ta naš katoliški dnevnik. * Zakonski par brez otrok bi rad Slovencev, ki se je po ukinitvi posvojil otroka. Zdravnik, na te ustave preimenovala v Jugo- katerega so se obrnili, je zahte- slavijo, v kateri smo Slovenci postali dravobanci. Prepovedana je bila slovenska zastava, razpuščene vse politične stranke. Pričela se je dirka z enim samim konjem .. . (dalje sledi). * * V slovenski soseski ni prav nič zanimivega. Morda že, pa na razne čenče ne dam dosti. Rajši poglejmo, kaj se godi v Chicagi, saj je tudi naš Sv. Štefan del te velike in dolge vas. Kandidati za županski stolček se že oglašajo. Da je mestni svetnik Singer demokratski kandidat že dolgo vemo. Ima oster jezik in je hud kritik. Sedaj je napovedal svojo kandidaturo še črnski odvetnik E. Duke Me Neil. Morda jih bo še več. Zupan Daley je še vedno v Michiganu, odkoder po telefo- val $4,000.00, advokat pa kar $5,000.00 Ali ni tudi tukaj umazana korupcija? Samo za denar. To sem našel v “Sun Time”. Nasvet je bil: Javite zadevo državnemu pravniku, verjetno gre za črno borzo z otroki... Ako narediš komu kaj dobrega, nikoli tega ne omenjaj! * Malo za šalo, malo zares: Prijatelj prijatelju: “Zjutraj okrog 3. ure, ko smo so poslovili v gostilni, je bilo vlomljeno v moje stanovanje”. “S kakim uspehom”, vpraša njegov prijatelj. “Z izvrstnim. Vlomilec leži v bolnišnici, ker je moja stara mislila, da sem se vrnil jaz ...” Počitnice so končane. Zadnji počitnikarji se zopet pojavljajo v mestu in pri naši fari. če je 14. avgusta ob 7h zvečer smo se vse sestre zbrale v kapeli provincialnega doma, da prisostvujemo sprejemu Miss Cynthia Vagen v našo družbo. Včasih so bile ob takih priložnostih velike slovesnosti. Zdaj pa opravijo bolj preprosto, bolj domače. Postulantinj a je prišla sama v kapelo med brenkanjem kitar. Nadela si je bel pajčolan k navadni obleki. Sestra provincijal-ka s. Rose ji je dala križ in ji govorila o važnosti koraka, ki ga je storila in naj ostane zvesta idealom. Opravile smo nekaj molitev skupno in šle k s. Paul Marie — njeno redovno ime — — da smo ji čestitale in jo objele v znak sestrske ljubezni. O-braz ji je žarel od sreče. Kako lepo je biti mlad in navdušen! Vem, da smo ji vse iz srca želele, da bi našla srečo v svojem poklicu in ostala zvesta svojemu Ženinu, ki jo je izbral izmed tisoč deklet.. . 15. avg. ob 9h dopoldne je maševal v naši kapeli Very Rev. Blase Chemazar, provincial oo. frančiškanov. Sestra Georgine Labash je ob tej priliki obljubila zvestobo Jezusu za vedno. Pater je imel slavnosti primerno pridigo o “prijateljstvu z Jezusom”. “Niste me vi izvolili, ne, jaz sem vas izvolil.” Prepričane smo., da bo s. Georgine o-stala zvesta. Saj je imela dovolj priložnosti se vrniti v svet, ko je videla svoje tovarišice zapuščati samostan. Naj bo srečna z Njim, ki jo je izbral! Ob lih je bila zopet nova slovesnost: Dve novinki — s. Mary Francis in s. Therese Ann sta obljubili zvestobo Bogu za eno leto. Temu pravimo “Časne obljube”. Sestre: Lois, Linda, Deanne, Jimene, Cynthia Ann in Mary Joseph so ponovile svoje časne obljube. Maševal je. Father Charles Faso, jezuit, iz St. Joseph Semi-nary, Oak Brook. Tudi pridigal je on. Tema njegovega govora je bila o važnosti treh obljub in njih pomenu v redovnem življenju. Sestre, določene .za apostolat v šoli, so že vse odšle na svoje postojanke, da se pripravijo za začetek šole. Letos je prvič v življenju, ne, drugič, da moram ostati doma. Počutim se kot “zaostali ptič”: In ti si edini še tukaj ostal, oj ptiček od trume vesele? In nič ti po tvojih sestricah ni žal, ki v tuje so kraje zletele? Veste, delovati, med našimi ljudmi 53 let, ni čudno, če se človeka loti domotožje. Pa je tudi v tem prst božji in se mo-i amo ukloniti volji božji. Pravijo, da smo vsi poklicani, da Sv. Mala Terezjka je zelo ljubila “Oče naš”. Nekoč jo je našla sestra vso žarečo. “Na kaj mislite?” je vprašala Tereziko. “Premišljujem ‘Oče naš’.” Kako dober je naš Oče!” Solze so ji stopile v oči... Oče! Naš! Samo ti dve besedi nam zadostujeta za premišljevanje. Kako dober je naš Oče! Ustvaril nas je za nebesa. Pri sv. krstu smo postali njegovi o-troci in dediči nebes. Vse, kar ima On, bo nekoč naše. Iz ljubezni do nas je poslal na zemljo svojega Sina, ki nam je s svojim trpljenjem zaslužil odrešenje in s tem pravico do nebes. Da ne zgrešimo poti k Očetu, nam je Jezus zaslužil sv. zakramente. Želi, da bi se jih posluževali — zato jih je ustanovil. Vsi zakramenti podeljujejo posvečujočo milost božjo; vsi nam pomagajo, da postanemo dobri otroci Očeta! Naši Ne moj Oče! To veliko pomeni. Oče ne ljubi samo enega otroka. Vsi, beli, črni ,rdeči,| rumeni so naši bratje, otroci istega Očeta. Vsi so vklenjeni v 2. zapoved: Ljubi svojega bližnjega. Posebno kristjani se moramo ljubiti med.seboj. To je bila Kristusova .oporoka: “Ljubite se med seboj, kakor jaz vas ljubim.” Po tem bodo spoznali da ste moji učenci, ako se ljubite med seboj.” Kaj naj rečemo še o ljubezni v družini, soseščini, župniji, v mestu, ’ državi. Kjer je Bog naš Oče, tam vlada mir, spoštovanje, razumevanje, ljubezen. Oče! Daj da bo nekoč J vsa Tvoja velika človeška družina zbrana okrog Tvojega prestola v nebesih. s. M. Lavoslava poročilo o tem, če se strinjajo s kandidatom, mora dati tudi Vatikan. Jugoslovanski škofje so se zedinili, da te nagrade ne zasluži Tito, ampak Kissinger. Obdolžil je Cerkev, da je ona kriva, da Tito ni dobil nagrade. Obravnaval je tudi finančni položaj Cerkve. Izjavil je, da točni podatki kažejo, da imajo duhovniki plače. Močne devize baje dotekajo iz Amerike. Urednik France Bole odgovarja: “Vaš predavatelj je, kot vidiš, še zelo daleč od tega, da bi vsaj v osnovnih potezah poznal stvari, o katerih govori. Kar zadeva škofe, ki naj bi preprečili ali celo odločali, ko-mu naj gre Noblova nagrada za mir, so trditve enostavno fantastične. Noblovo nagrado za mir podeljuje komisija petih članov, ki jih za dobo 6 let izvoli norveški parlament. Ce vpošteva-mo, da je na Norveškem 90% luteranov in samo neznatna manjšina katoličanov, si lahko predstavljamo, koliko tu lahko odloča Vatikan in toliko 'manj jugoslovanski škofje. Ne vem, komu lahko koristi podtikati jugoslovanskim škofom take namene in jih prikazovati kot sovražnike države. Vašega predavatelja bi res rad srečal, če ne že za drugo, vsaj. zaradi tega, da bi mi povedal, kje duhovniki lahko dobijo plačo. V desetih letih župnike vanj a tega nisem odkril. Se bolj pa bi me zanimalo, kdo z dolarji podpira slovensko Cerkev.” Kdo je kriv,..? EUCLID, O. — “... da maršal Tito ni prejel Noblove nagrade za mir?” V Kopru, Trg revolucije 11, Jugoslavija 66001, izhaja mladinska revija ‘Ognjišče’, mesečnik, bogato ilustiran; za ZDA je letna naročnina $3.85. Med mnogimi zanimivostmi prinaša tudi pisma mladostnikov, ki se obračajo na urednika za odgovore na njih probleme. Duhoviti urednik Franc Bole jim razreši marsikatero težavo, ko iščejo iz nje izhoda. V julijski številki letos. str. 55-56, pod zaglavjem “Pisma Ognjišču” so po njegovem mnenju goljufija; (podpisana Urška) dekle omenja: Pred nekaj dnevi smo imeli v naši šoli predavanje o religiji. Predavatelj nam je razlagal nastanek krščanske vere, njen razvoj in običaje, ki naj bi jih kristjani prevzeli po ostalih verah. (Izpustil bom tu odlomke, ki jih je dekle navedlo in jih je u-rednik prevejal, da so ostali kot suha pleva.) Pozoren sem postal na odstavek, ki ga prepišem, kot je tiskan: “Predavanje je bilo dol- Iz takih predavanj, ki jih “u-čeni” prevzgojitelji podajajo mladini, si lahko predočimo, v kakšnih razmerah se nahaja slovenska mladina, da jo odvrnejo od Cerkve. V okovih komunistične doktrine, ki vidi v materializmu svoj izhod vemo, da so jim vsa sredstva dana, da poteptajo osnovo človeškega dostojanstva in poživinijo človeka, da se ne loči od živali. M. T. Duhovne vaje CLEVELAND, O. — V mesecu maju smo že opozorile na duhovne vaje, katere bodo 4., 5. in 6. oktobra pri Sv. Jožefu, v Domu duhovnih vaj na Lake Shore Bulovarju. Duhovne vaje bo vodil misijonar g. Ivan Plazar, C.M., iz Toronta. Več žena je prevzelo poverjeništvo, da vas bodo poiskale iu obvestile o vsem potrebnem-Lahko pa tudi same pokličete ali k Sv. Vidu, tel. št. 361-2624 ali k Mariji Vnebovzeti, tel. št. 761-7740 in dobite informacije. Ker bi v Domu duhovnih vaj radi vedeli približno število priglašenk, lepo prosimo, da se čimpreje priglasite. Poglobimo se in pomislimo, da je to velika milost: dnevi duhovnih vaj — pregled duhovnega stanja. Pomagajmo našim dušam pri iskanju in zbližanju z Večno Resnico. Udeleženka do:v10Vx:ša, september s, m%] ANADSMA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta . V župniji Brezmadežne pa so s se v počitniških dneh poročili: J 1. vac+avr. nnsknčila a SO Sp ' Janez 'Grdadolnik 2 MariJ° Me‘ Sob„to v Peter ^ K° tole pišem, je praznik še! nih zavodih, ki se ukvarjajo z^mt ret^ aaini. Ko boste brali, bo že i mortgages. Po delavskem prazni-sezona. dnevi sonca — je za !*° iti "Bo, 4 natiu. v p začne intenzivna Večiv, S| • ° tudi čas počitka. Nabrati e treba novih sil, okrepiti teto razvedriti duha. Delavski ij0 Uekako zaključi to do-.o^^žčenosti in nas postavi v ttl0..Cas= nove aktivnosti, ko so j 2a delo in za ustvarjanje ^veže. ^rreve sorrea bomo rekli: hvala; lepo je bilo in po ^ ^0sti sodeč za slovensko tesr °St srednoJ drez posebnih eCi Mnogo lepih počitniških 'Djjj?0 Mo venci preživeli na raz-jih ,e^0v^ščih, piknikih, po svo-tjih ^ knčhli in na potova-^rajih ^ ^a^th nesrečah na teh ^Praznik ^lah rec^rL0 delo; za mladino ■Uti) ’ 2a druge na raznih delov-Mijj Budrocjih. Delavski praznik 1 čloVe! Vsa^emu človeku — vsak vrsta Je’ ad bi moral biti neke te delavec I1i bilo slišati. 2^Ile^ra2niku dela se pa znova ifdli ‘bh^ti V: nudil nekaj da bi se vsaj za ne- i tr ‘ ‘ — .f- v o W. Gnutkov zamislil s pesni- ■,°d St BREZ Naravni zakon, '^Akon DELA SVETU ,S0tAE’ SVET BREZ DELA Sanje. ni cilj cleia samo varnika, da človek de-le ta zakon dan člo- V župnijski hranilnici in posojilnici so vključeni člani obeh slovenskih župnij: Marije Po- magaj in. Brezmadežne. Ime tega denarnega zavoda že dolgo ni več odgovarj alo dej anskemu stanj u, ker je bilo v njem samo ime prve in matične slovenske župnije v Torontu, ki je Marija Pomagaj. Člani so že na zadnjem občnem zboru izglasovali odboru pooblastilo, da spremeni to ime. Predlog sta podpirala tudi oba gg. župnika. Tudi pro-vincijalno ministrstvo, ki ima kontrolo čez Credit Unions v Ontariju, je s tem soglašalo. V mesecu avgustu je minister izdal naredbo, da se ime Our Letos bo slovensko romanje Lady Help of Christians Parish. Midland na grobove kanadskih (Toronto) Credit Union limited mučencev v nec}eij0) X5. septem-spremeni v SLOVENIA PAR-'brai s d pobo!Žnosti bo isti ISHES (TORONTO) CREDIT (kot ysako leta ^ UNION LIMITED. j poldne_ v Tako A v novem imenu izra-j Romarska cerkev kanadskih žen slovenski značaj te ustano- mUeeLtlCev v Midlandu je dolo-ve in je povedano, da je bila u- ^ena bot jubilejna cerkev, kjer stanova priklicana v življenje, je mog0če v tem svetem letu da služi članom slovenskih žup- prejeti popolni odpustek. Kdor ni j. Župnijska Hranilnica in Po- še ni ipiel prilike romati letos y tako cerkev, naj ima to priliko pred očmi in se odloči za roma- ii m Magdalena Ferkul; njuna svatba je bila tudi velikega obsega in je bila v prenov-jeni dvorani Brezmadežne; isto-tam je bila poroka in svatba Helene Slana, ki je poročila Aliena McDowella. Po imenih poročenih se vidi, da med Slovence prihaja ekumenski duh in duh mednarodnega bratstva. Slovenska dekleta odhajajo v naročje tujerodnih mož in tako bo slovenska kri oplodila rodove drugih narodnosti. Bilo srečno in blagoslovljeno to mlado skupno življenje! Por. Romanje v Midland Indijanci in Eskimi zahievajo obširne dele na kanadskem severu ajo. cr^aC^na U^’ °drasb lektronski stroj, dela ^ernveč v prvi vrsti iz-^01^ aide naravnega zakona. i<.K^j nereda bi bilo v j Spr . razmerj ih, med tistimi, Ai delo in med tisti- ,sgi ,Ba budijo, če bi eni in i si^lrrieb pred očmi ta zakon, V 2 ekai° delovne pogodbe. S :^je y 0llom pred očmi bi se V ar°vali pretiranega oce-Hk ',a svojega dela in preti-A$p0 (,ahtev za svoje delo. Isto- \ l P°zabljali na so- iH si ^ ,rriu 2 delom mora člo-To velja za ročnega i^Za j.’ Za profesijonalca in tu-^jik i na t.zv. visokih polo-0 'si v politiki ali v go- sojilnica Slovenija bo tako služila slovenski skupnosti, organizirani v lastnih župnijah. Druga novost te ustanove, ki hoče korakati s časom, pa bo e-vpisovanje in odpisovanje vlog, za čekovno poslovanje, za finančna poročila in za pripravljanje raznih statističnih podatkov. Odbor upa, da bo nov stroj začel poslovati že z začetkom nove poslovne dobe. Upa tudi, da bo prinesel vsemu poslovanju novega zagona, članom pa več zaupanja ter ponosa na svojo ustanovo, ker bo uradovanje boljše in hitrejše. Tudi bo lažje zadostiti vsem zahtevam javnih oblasti, katerih zahteve po raznih informacijah, statistikah in poročilih naraščajo iz leta v leto. 'Pregled članskih vlog, transakcij, plačil, dvigov ih osebnih čekovnih računov bo hitreje na tekočem. Seveda bo pa pri tem potrebno sodelovanje članov in sicer vseh, da bodo tem elektronskim možganom postregli s točnimi in hitrimi podatki in sproti poročali o vseh spremembah. Kar je trenutno najbolj. potrebno, so: točni naslovi, ki morajo vsebovati t. zv. “postal code”, social insurance številko, telefon doma in na delu in pa hitro odgovarjanje na vsa vprašanja, ki jih bo pisarna v bližnji bodočnosti razposlala. Novosti in spremembe niso zaradi spremerhb kot takih, am- 1? ^Membra 1974 bTdopotoila'pak zaradi bol-Sše Postrežbe čla' • Do . - - - nom in zaradi večjega ugleda Hranilnice in Posojilnice, ki od ^Vu- DELAMO NAJ-j SLUŽIMO IN Cp U °A ZASLUŽIMO SLUŽIMO IN ŠELE >4 k* Frey ’ Snao gMde dela potreb-; 0 v ,redu°tenja vrednot, da ; red rU,^bo> roed ljudi prišlo ^ hl^ 111 p0 njein več sreče in 1 Dlag°slOVa_ P. M. ^ ---------- ^ijska Hranilnica K sIn ^0s°jilnica iuJžnaSne PMetje a svoje poslovno leto, žo^dnic ' Se v - ---j —* - jesen, 2upnijska Hranilnica in ni^ : u /Sj Sicer je vsakoletno romanje v Midland postalo že tako ukoreninjena tradicija, da ljudje vsako leto že vnaprej sprašujejo: “Kdaj bomo romali?” Za pionirje slovenske naselbine v Torontu in po Ontariju, za vse preostale žalujoče izpred 29 let tudi ni bolj primernega kraja, kot je kraj poškropljen z mučeniško krvjo, kamor bi nesli svoje prošnje za narod in mučence, za sebe in za svoj rod ter njegovo bodočnost. Na svidenje torej na grobovih mučencev v nedeljo, 15. septembra. Por. N sedaj je v letošnjem T1 letu izkazala že čez & J^jonov <>eta- NCr je bolj živahno kot V Ifitošnjih po- dolarjev denarne-Tudi pristopanje mesecih — pred vo-ie župnijska Hranil- iti ■gojilnica doživela do 3° se ajbuišo stisko za denar. 6 doSaial° drugim po-in Ustanovam. Zaradi vi-fJ^ti nj falno naraščajočih o-1 a de}ia azM°; da bi si izposo-^ da bi lahko ustregla °jil- ee°Sllcem’ ki so iskali po-Poletje pa se je stanje , ^ A.Zb°ljšalo. % >: i Člani tako lN 4^° ™ odplačujejo 1 vNdnica13 ŽUP' Hranilnica ! ? I >o • p0s°jda i ^ ta' čeprav je pokrajin-ment izglasoval, da zopet dovolj de-p0s°jila. Tudi obrestna ‘■To ;r,?0sojila je ostala še i ;vJop^a k Aredit Union zvišati ’ So ° naero. Razumljivo ° resU za posojila na sedaj za naprej nosi častno ime “Slovenija”. Upravnik Ljubezen ne pozna počitnic V letošnjem poletju so stopili v zakonsko zvezo sledeči pari: Martin Balažič in Anica Gjor-keš, Mario Torchia in Dragica Kirn, Jože Mežič in Ana Kuhar, Nicola Leone in Miroslava Potočnik, Miha Jan in Vida Dolenc. Vsi ti so bili poročeni pred oltarjem Marije Pomagaj. Isto-tam je stopila pred oltar ludi Magdalena, hčerka znane družine g. Toneta in ge. Marije Muhič, ki je poročila Martina H. Bugden. Poroka je bila v soboto, 24. avgusta 1974, s poročnim slavjem v Slovenskem domu na Pape Ave. Kljub temu, da ženin ni slovenskega rodu in kljub vsem napitnicam v angleščini je bila “ohcet” prijetno slovensko slavje. Mo M se vsi zavedali SUDBURY, Ont. - Ko bi se vsi katoliški Slovenci zavedali, kako nam je potreben ta naš e-dini katoliški dnevnik na tem kontinentu, bi nas bilo lahko še enkrat toliko naročnikov. Ne bi se bilo treba bati za njegov obstoj še desetletja. Na žalost tisti, ki bi list lahko brali, ki bi ga morali naročiti in podpirati, tega ne berejo in zato ne vedo, kako težko ga je ohranjati in redno izdajati. Četudi morda ni vsakemu vse všeč, to je končno čisto naravno, saj imamo ljudje različne o-kuse, želje in potrebe, bi se morali zavedati, da ta list lahko le Slovenci beremo, ker je pisan v našem jeziku, samo za nas. Morali bi biti. pa to ponosni, morali bi biti njegovi .podporniki, naročniki in dopisniki. Dopolnjevali bi ga in pomagali vršiti njegovo nalogo povezovanja slovenskih rojakov po ZDA in Kanadi, pa tudi drugod po svetu. Sprejmite vsi skupaj iskrene pozdrave, vsi, ki se trudite za obstoj našega lista! Naj Bog blagoslavlja Vaše delo! Rojak iz Sudburyja Indijanci n Eskimi, domačini severnih predelov Kanade, zahtevajo za sebe obširna področja zemlje. OTTAWA, Kan. — Obsežna področja zemje na Severu Kanade zahtevajo za sebe Indijanci in Eskimi, domačini teh predelov, koder živijo oni in njih predniki skozi dolga stoletja. Ko je prišel v te predele beli človek, so bili Indijanci in Eskimi že dolgo tam domačini. Indijanci so se povezali v organizacijo, ki trdi, da govori v imenu 7,000 Indijancev v Severozahodnem ozemlju. Zahtevajo za skupno rabo 450,000 kvadratnih milj ozemlja ali nekako eno desetino cele dežele. Predstavniki 12,000 Eskimov v Severozahodnem ozemlju in kakih 6,000 Indijancev na področju Yukona svojih zahtev doslej še ni točno označilo. Posamezna indijanska plemena stav-Ijajo svoje lastne zahteve v raznih .delih naše obširne dežele. Predvsem gre za kose ozemlja, ki so prešli v vladne roke na temelju posebnih pogodb z indijanskimi plemeni. Kanadski Indijanci in Eskimi so se zganili in se oglasili s svojimi zahtevami, ko so videli, da so v tem pogledu uspeli Indijanci in Eskimi na Aljaski. Kanadska vlada je v začetku vse zahteve zavračala, v zadnjem času pa je začela popuščati. Tako je minister za indijanske zadeve Jean Chretien pred časom v Yellowknife dejal, da vlada hoče dobiti čim preje v roke vse zahteve po dodelitvi, oziroma priznanju kronske zemlje, ker hoče te zadeve čim preje spraviti v red. Jean Chretien, ki je med tem postal predsednik zakladnega odbora in eden vodilnih članov zvezne, vlade, je izjavil, da vlada ne more čakati na ureditev zahtev Indijancev in Eskimov, ampak se bo sproti odločala za urejanje gospodarskega načrta in razvoja na obsežnih ozemljih, ki pripadajo kroni. V prvi vrsti gre za obsežna ležišča olja — tega naj bi bilo do 30 bilijonov sodov — in še večja nahajališča naravnega plina. Oba hočejo spraviti na jug po posebnih vodih vzdolž reke Mackenzie. Predno bodo začeli s pripravami za gradnjo teh vodov, morajo po sodbi vlade rešiti vprašanja lastništva in zahtev po njem od strani indijanskih in e-skimskih zastopnikov. Domačini Glasove javne kritike je slišati vse od Ontaria pa do Brit-ske Kolumbije. Predsednik pokrajinske vlade New Brunswic-ka je pozval predsednika zvezne vlade Trudeauja, naj predloži kvibeški jezikovni zakon v razsojo vrhovnemu sodišču Kanade. Pierre E. Trudeau, predsednik zvezne vlade, je sam francoski Kanadčan, vendar sodijo, da on ne smatra kvibeški jezikovni zakon za moder. Kanada je bila dvojezična in velika večina je na stališču, naj to tudi ostane. Predsednik kvibeške vlade Robert Bpurassa, ki je francoski Kanadčan, je dejal, da pomeni kvibeški jezikovni zakon, da obstoji uradno v Severni Ameriki “francoska država”. To je zanj in za njegove somišljenike ‘stvar velikega ponosa’. V izjavi je brez dvoma spomin na davno preteklost, ko. j e morala Francija popustiti pred angleško premočjo, in odstopiti Kanado v pariškem miru 1. 1763 Angliji. Anglija je ostala zmagovita, ohranila je Kanado, ko je morala! priznati neodvisnost ZDA, toda sedaj je francoski jezik, je francoska kultura zmagala nad nekdanjimi zmagovalci. KOROŠKA PESEM SVOBODNIM SLOVENCEM V slovenski Toronto prihajajo sestre in bratje s slovenske Koroške. So to poslanci slovenstva, ki bije trd boj za obstanek, za golo življenje. Nosilci tega in takega slovenstva iz dežele, ki je bila zibelka slovenstva in zibelka slovenske državnosti, so pevci zbora Gallus, ki prihaja med nas v Toronto. K nam torej prihaja slovenska pesem, tista pesem, ki jo je pomagala oblikovati lepa slovenska koroška zemlja, tista pesem, ki ji je dala vsebino in smisel doba šti-' rinajst stoletij, tista pesem, ki po tolikih stoletjih še vre iz slovenskih src, čeprav so šla skozi morje gorja, zapostavljanj in trpljenja. Zaradi vsega tega ta pesem danes joka in vriska, poje in moli, se šali ih je odločna, ker hoče z rodom, ki ji je dal obliko in melodijo živeti, živeti v vek. Bratje in sestre s slovenske Koroške, pozdravljeni v slovenskem Torontu! “Bog vas sprhni”! Med nami boste našli polno slovenskega gostoljubja, našli boste tudi slovenske zavesti in slovenske topline. Če boste prisluhnili, boste našli tudi pri nas boj, ki ga bijemo za naše slovenstvo, ne zaradi pritiska tujstva, ne zaradi zahteve gospodarja, ne da ne bi bili svobodni, ampak zato,, ker zemlja, kjer raste naš rod, ne diha slovenstva, ker dežela, kjer so se rodili naši otroci, nima tisočletja stare tradicije, podobne slovenski: tu ni slovenskih vasi in potov in znamenj, ki bi dihali slovenskega duha in ki bi mimoidočim šepetali: Slovenec si, Slovenka si; lepo je biti Slovenec, ostani to, kar te je mati rodila, če hočemo mi ostati Slovenci, če hočemo, da bodo naši otroci ostali slovenski naši moramo voditi borbo z okoljem in z nami samimi. Torej smo si vsaj v borbi podobni. In dokler bomo vodili borbo za to našo svetinjo, bomo ostali Slovenci. Vi, pevci Gallusa ste prišli, da nam v tej Viharji se bodo unesli, narod bo pa ostal in vstal svoboden, tudi slovenski narod na Koroškem. Bog vas živi, bratje in sestre s slovenske Koroške! Peter Markeš Mehika išče podporo ZDA za konec bojkota Kube WASHINGTON, D.C. — Zunanji minister Mehike Emilion O. Rabasa je predložil ZDA, da bi podprle prizadevanja za končanje diplomatskih in gospodarskih sankcij Organizacije ame-I riških držav proti Kubi. Te so bile sklenjene in proglašene pred 10 leti. Edino Mehika tedaj sklepa ni sprejela in ne izvedla. Ko je predsednik Ford dejal, da bodo ZDA upoštevale spremenjeno stališče Kube, če bodo ugotovile, da je to stvarnost, in v dogovoru z ostalimi članicami OAD odločale o spremembi odnosov do Kube, se je Mehika takoj zganila. Mehiški zunanji minister je po razgovoru z državnim tajnikom Kissinger jem dejal časnikarjem, da .ta ni hotel zavzeti nobenega jasnega stališča, obljubil pa je, da bo vprašanje proučil skrbno s predsednikom Fordom. Trenutno je na dnevnem redu predlog Kostarike, Kolumbij e in Venezuele, naj bi stalni odbor OAD v. Washingtonu imenoval poseben odbor za proučitev vprašanja, ali naj sankcije proti Kubi ostanejo še dalje ali ne. Te so bile sklenjene na pri zadevanje ZDA pred 10 leti in jih je odklonila tedaj le Mehika, v zadnjih letih pa jih je prenehalo držati še pet drugih članic. razdejanje, ubila 7 ljudi, okoli 200 pa jih ranila. Sodijo, da so dve bombi, kot je bilo sporočeno par minut pred njihovo eksplozijo po telefonu, namestili pripadniki skrajnih levičarskih skupin, ki nasprotujejo oboroževanju Japonske. Mitsubashi je oboroževala Japonsko pred drugo svetovno vojno in med njo, pred nekaj leti pa se je znova lotila tega posla. Vendar je od celotne produkcije ogromne družbe namenjeno oboroženim silam le 3%. Adm. Rickover proti “managerjem” v mornarici SEATTLE, Wash. - Adm. H. G. Rickover, oče atomske podmornice, je tod v govoru ostro prijemal sedanje vodnike vojne mornarice, ki posvečajo vso paž-njo upravniškim sposobnostim, premalo pa se menijo za strokovno sposobnost in znanje častnikov. Trdil je, da jih je med njimi dosti, ki ne znajo ohranjati ladje v rednem uporabnem stanju. “Kar moramo priznati, je, da je cilj vojne mornarice bramba naše dežele in ne preskrba prostora za udobne kariere,” je u-gotovil adm. Rickover. Indija bo vključila Sikim NEW DELHI, Ind. — Indijska vlada pripravlja spremembo ustave, ki bo dovolila zastopstvo himalajske kneževine Sikim v indijskem parlamentu. Doslej neodvisna kneževina pod indijskim varuštvom bo tako postala sestavni del Indije. CLEVELAND, O. Prijatel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS MALI OGLASI NAPRODAJ hiša za dve družini 5-5, dva garaža na E. 172 St. od Grovewood ave. Kličite po 6. uri 481-8437 ali 486-2397. (143) Varnostni svet ZN za vrnitev beguncev na Cipru v njih domove ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Varnostni svet ZN je pretekli borbi pomagate, da nas združu-' petek soglasno odobril resoluci-jete, mi vam pa hočemo pove- jo, ki poziva k vrnitvi vseh be-dati, da v tej veliki svobodoljub- guncev na o.toku Cipru na nji-ni deželi Kanadi stojimo trdno hove domove. Predlog so stavile z vami v boju, ko hočete živeti Avstrija, Francija in Britanija. , v . , v kot prosti in svobodni Slovenci, nocejci o ocene predele zeinlje, jpravd jn vredni potomci koroških da bodo mogli na njej živeti po | svobodlljakov. svojih starih običajih od lova in; ribolova. ZA SMEH DOBER SVET JE DRAG Uršula z Iga je prišla v Ljubljano k zdravniku po "nasvet. Ko je stopila pred zdravnika, ga nagovori: “Gospod zdravnik, ali mi morete svetovati, kako naj odpravim svojemu ožu govorenje v spanju?” Zdravnik ji odgovori: “Najboljše sredstvo bo, če mu podnevi pustjte priti malo do besede ...” Novi jezikovni zakon v pokrajini Quebec je nalete! na hud odpor Pc noy'em jezikovnem zakonu je v pokrajini Quebec edino francoščina uradni jezik, ko je bila doslej tudi angleščina, MONTREAL, Que. — Pokrajinski parlament je uzakonil francoščino kot edini uradni jezik, pa priznal pri tem angleščini poseben položaj v javnem in poslovnem svetu. Nekateri trdijo, da je zakon v nasprotju z zvezno ustavo in da zato ni veljaven. Velika večina Kanade izven Quebeca zakon zavrača in gleda z nejevoljo na Quebec. Imel sem priliko poslušati vašo pesem v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Pil sem vašo pesem, pil duha odločnosti, ki ste ga z njo prinesli Slovencem na’tuje. Večjega slovenskega užitka še nisem doživel in ni plačila, ki bi- moglo poplačati ta užitek. Ko smo se po koncertu razgovor j ali ob pogrnjenih mizah, nam je bila dano videti ali vsaj slutiti, kje je vir vaših uspehov: v vaših osebnih žrtvah, ki jih doprinašate, da vzdržujete med rojaki, ki so v narodni stiski, ži-,vo slovensko pesem in po njej živo vero, da bo enkrat tudi za slovensko Koroško prišel lepši dan, ki bo praznik narodne svobode imenovan. In na ta slovenski narodni praznik čakamo vsi. Če smo vztrajali 1400 let, bomo preživeli tudi sedanje viharje, naj pihajo z vzhoda ali s severa ali z juga ali s prerije. Kljub soglasni odobritvi resolucije je malo upanja, da bi bila skoro izvedena, zastopnik Turčije je namreč izjavil, da bo to vprašanje možno rešiti le skupaj z novo ureditvijo Cipra. Turčija ima zaseden del otoka, s katerega so Grki bežali v nezaseden del. Skupno naj bi bilo beguncev preko 200,000. HIŠE NAPRODAJ Na 1089 E. 66 St. hiša za dve družini, 6-4, $15,900. GEORGE KNAUS Realtor 819 E. 185 St. 481-9300 < ' (145) V NAJEM Štiri-sobno stanovanje se odda v najem. Vse na novo deko-rirano, blizu St. Clair Ave. na Addison Rd. Kličite HE 1-9061. < (144) SOBE SE ODDA Moderne štiri sobe in kopalnica se odda odraslim, mirnim ljudem, blizu cerkve sv. Vida. Kličite 361-7328. (143) Visok unijski vodnik v Zahodni Nemčiji prijet kot komunistični vohun KARLSRUHE, ZRN. -r- Vodnik Unije javnih uslužbencev v Stuttgartu, 52 let stari Hans Fal-termeier je bil prijet kot vohun za Vzhodno Nemčijo od leta 1968. CONDOMINIUM FOR SALE Built 5 yrs. ago as a condo, not a changed over appt. 2 bedr., lbs baths, central air. Built-ins. Secluded, off Babbit Rd., Euclid, with pool. Currently rented for $200 a month. Renter would like to stay 1 more yr. past October. $23,000. 486-5684 (x) MALE HELP WANTED JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) SHEET METAL MACHINERY ' and PUNCH PRESS SETUP MAN for small 22 gauge lamp parts. Eksplozija v Tokiu TOKIO, Jap. — Pretekli pe- _ ^ tek je prišlo do hude eksplozije j Expanding department. Steady sredi mesta v poslopju, kjer je'.work. Good hourly rate. Apply glavni stan največje japonske: ACME LIGHTING PRODUCTS industrijske družbe Mitsubashi. ! 1667 E. 40 St. Eksplozija je napravila obsežno (145) ».A, SEPTEMBER 3, 1974 mmmmmmmmmm jiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiimiml Paul Keller I CVET NASE VASI i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmimimiiiimiiiiiiiiiiiiimiimmimm Otroci so moji! Njih jerob pa je da je bil Lojze zločinec? In gospod učenik.” J bil še prav nedavno Bernard živ ‘Pa pojdite h gospodu učeni-. in je bila ondi, kjer je bila nje- ku!” je zmedeno dejala Mina. “Sem pravkar namenjena tja. In nato grem k Šobrovki. Zvedeti hočem, kje je Lojze; nobenega glasu ni več o njem.” “Pojdite, mati, le pojdite!” In mati je šla, šla bolj pokonci ko sicer. Jeza jo je vzravnala. Bolečih oči je zrla Mina skozi okno za njo. Mati gre zdaj po dvoje pojasnil, ki ju je ona že skrbno odmerila zanjo ... Zakaj vara mater? Seveda misli, da je močna in da hodi po edino pravi poti. A morda je bila le gospostva željna in stroga; zakaj na njeni poti se ne raz-cvitajo rože; kamor ona stopi, zvene trava. Tako se je k mnogim nasprotujočim silam, ki so se borile zoper Boštjanovo Mino, pridružila še najhujša sovražnica — ona sama. Mina je težko in počasi stopala navzgor v sobo. Odklenila je železno blagajno in vzela materino pooblastilo iz nje. Ko se bo mati vrnila, pa ji bo izročila listino, da jo sežge. Mina se je z listino vrnila v gova gomila, še zmeraj zelena ruša? Leta potekajo in se zbi rajo v veliko sivo morje, in leto je podobno letu,, kakor je val podoben valu in ob koncu ostane le še spomin na to, kar se je zgodilo tistega leta, ki ima to ali ono številko. Siva, brezmejna ravnina! Le tu in tam je kak prijazen otoček, ki spominja človeka nd zdavnaj preteklo leto ali so kje strme pečine,, ki dvigajo iznad morja in oznanjajo, da se je ondi ponesrečila kaka dobra znanka — ladja. Mina, to sedanje leto boš pomnila; prej boš pozabila svo^-je rojstno leto, ko to leto! — Jože je stopil v sobo. “Mina, nazaj sem prišel,” klavrno dejal. “Vidim, Jože. Dejal si, da prideš šele jutri večer. Potegnil je stol k sebi in dejal: “Mina, premislil sem se. Tistega posestva ne bom kupil. Pri vas bi rad ostal.” “Zakaj pa kar nenadoma? Ali ti ondi ni bilo všeč?” “Že, že — saj bi bilo vse spodnjo sobo. Ondi je položila' redu -— a — a —” papir na mizo in dala ključe železne blagajne na vrh. Tako je Zaječal je. Njej so se spet zanetile ugasle oči, ko časih, ko je hotela počakati matere in ji vse še vse bistro opazovala, in trdo to izročiti. Kaj bo potem, ni je rekla: vedela. Tudi glava jo je preveč bolela, da bi mogla jasno misliti “Kaj se ti blede, Jože? Če je posestvo dobro, ga moraš kupiti. in vsa njena duša je bila ko za-,Ti moraš stran od nas! Saj niti strupljena. Prišla je -do mrtvel ne veš, kaj se je pri nas zgodilo točke. Mislila je, da je vse na-j Povedala ti bom: Tisti podlež robe naredila, menila je, da se| ki je vlomil v našo cerkev, je bil potaplja. j moj brat Lojze! V prisilno de- Pa je zagledala Jožeta, ki je lavnico ga bodo dali. Ga že prihajal skozi dvoriščna vrata., imajo! Blagor mu, ki more iti Oblečen je bil v isto obleko, ki iz te hiše!” jo je imel včeraj zjutraj, vračali Jože je sedel globoko sklonjen se je s potovanja. Kaj je bila še In se z rokami drgnil po kole-zmeraj sobota — zmeraj še so- nih. bota — še zmeraj tisti dan, ko je Toneta odvedla v šolo? Kaj je bil ljubki fantek še davi v tej hiši? Kako pa je takle dan vendar dolg? In je bilo to res šele “Saj že vse vem. Mina,” je komaj izrekel, tako ga je dušilo, “sem slišal in tudi v časopisu bral.” “Pa — pa še hočeš ostati pri včeraj, ko je resnično zvedela, nas?” TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas aa brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje ____AMERIŠKA DOMOVINA Vstal je. Gd notranje razburjenosti. je ves drgetal; ni mu bilo dano, da bi se bil znal po-tajiti. Glas se mu je trgal in s težavo je izustil: “Mina, vas, otroke, sem imel zmeraj tako rad, kot bi bil moji. Zdaj ne grem stran, naredi, kar hočeš. Mina — odpovedal sem in ti praviš, da je odpoved resna zadeva in da kdor hoče iti stran, naj tudi gre! A jaz ne grem! Ven me vrzi, Mina; pa bom le ostal!” Preden je mogla Mina kaj odgovoriti, je Jože odšel in močno zaloputnil z vrati. -— Mina je počasi vstala in poklicala Jožeta. Težko je bilo spraviti tega tako razburjenega človeka spet v sobo nazaj. Mina je obstala pred gospo-darnikom. Tiho je rekla: “Torej, Jože, ti ostaneš! Ne morem prevzeti odgovornosti za to; vse, česar se lotim jaz, mi spodleti, čudim se pa, Jože, da je na tem strašnem svetu še kak tak poštenjak, kakršen si ti. Zdaj pa mi moraš v neki težki zadevi svetovati.” Nemo je stal pred njo. Le oči so vprašujoč zrle vanjo. Mina je pokazala na mizo, na papir in ključe in dejala: “To je moje pooblastilo, tu je ključ za k denarju in listinam in vse to bom nocoj vrnila maferi. Spet bo ona vse vodila.” Jože je dolgo strmel v Mino. Nato je rekel: “Kaj si znorela?” Dolgo mu je dopovedovala, obsojala je samo sebe in da je ve- j liko zagrešila; povedala mu je,' kakšno je zdaj njeno razmerje z materjo in da ji bo vrnila pooblastilo in ključ, čim se povrne iz vasi. Tedaj je mogočni Jože, ki je bil vendar še močnejši ko Mina, robato odrinil dekle, vzel listino in ključ, dal oboje v žep in rekel: (Dalje prihodnjič) I ; KOLEDAR društvenih prireditev l; <« i | O <> J. j E j ► % ; E j! j 1 j * j I 11 j I j» j! i \ j! s