Ameriška Domovina i70w . PclvUc J'8'8 P GOtfj r ~i£Sklyn°$Ail,ne H227M&M IN SPIRIT IN LANOUAOf mm )%ivijE m i gj% lil—mo National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 11, 1967 SLOV€NIAK M0RWIM6 nmsPAPm ŠTEV. LXV — VOL. LXV Komunistična stranka »Romuniji !e preila 1 roko liajšep rodu Glinici umrla Mrs. Anna R. Benko z 11784 Chamberlain Rd., Aurora, Ohio. Umrli v družini Nicolae Ceausescu je 'k glav- so mož Michael in sin 1st Lt. nemu tajništvu Komuni- George v drugi svetovni vojni, stične partij« prevzel Še Zapušča sina Josepha, 3 vnuke predsedništvo republike in i sestre Mary Miklauschak, Su-posllal tako nesporni g'O- san Mathias (Wellington, N.J.) Novi grobovi Anna R. Renko , Pokojna je bila članica Društva V petek zjutraj je v Cleveland 'sv. Ane št. 4 ADZ. Pogreb je da- Iz slov. naselbin Prof. dr. F. Jaklič umrl Milwaukee, Wis. — V soboto, spodar Romunije. BUKAREŠTA, Rom. — Kot zmeraj in povsod v življenju se je tudi v Romuniji po vojni odigral boj med “očeti in sinovi”. Očetje so bili stari komunisti, ki so se greli na moskovskem soncu, dokler jih usoda ni pripeljala domov in jim dala v roko romunsko državo. Ni bilo dosti reda in discipline med starimi romunskimi komunisti, šele pokojni rdeči diktator Gheorghiu-Dej je napravil red V partijskih vrstah in ustvaril podlago za rdečo birokracijo, ki je prevzela upravo dežele. Umrl je 1. 1965, kot najvidnejšega naslednika med mlajšo generacijo, ki je bila vzgojena že pod komunističnim režimom, je pa pustil tovariša Ceausescuja. in Barbaro Urban (Philadelphia, Pa.) in brata Johna Rusnak. Pogreb bo v torek ob devetih dopoldne iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jožefa v Mantui, Ohio, ob 10.30, nato na pokopališče Kalvarija. Anna Pozun V soboto je umrla v Euclid-Glenville bolnišnici Mrs. Anna Pozun z 19880 Tyronne Ave., poprej z okoli E. 63 St. in St. Clair Ave. Tukaj zapušče hčer Anno Koehn, pastorke Frances Glavan, Mary Swiderski, Paulino Mišic in Jake Pozun v Sloveniji pa hčer s. Oresto. Pastorka Frank in Tony ter sestra Mary Hace so umrli. Bila je članica Društva sv. Ana št. 4 ADZ in Društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. pogreb bo v sredo I ob devetih dopoldne iz Zakraj-Iskovega pogrebnega zavoda v Ceausesca je že v svoji mladosti pokazal izredno močno am-Cerkev sw Vida ob"9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo biči j o, zato se je zmeraj vrtil okoli romunskega rdečega sonca tj. Gherghiu-Deja. Že zgodaj je gledal, da dobi vpliv na partijske birokrate v centrali in na deželi, zato mu ni bilo težko, da je po smrti svojega gospodarja kil izvoljen za glavnega strankinega tajnika. Tam je hitro utrdil svoj položaj in razmestil svoje zaupnike na vse ključne položaje. Poleg tega je še začel odločilno posegati v domačo in zunanjo politiko. V primeroma kratkem času je ta novo usmeril romunsko zunanjo politiko v tako močno nevtralno smer, da ga ni mogel dohajati niti Tito. Kot Hruščev lo pa kmalu uvidel, da mora imeli uraden položaj v javni upravi, ^ato je sedaj postal predsednik Republike in s tem dokončno Omagal nad romunsko staro rdečo gardo. Romunija je z njegovim položajem dobila tudi for-hialno nov režim. Ali se bo režim Ceusescu dr-čal? Nasprotnikov ima dosti, do-med staro gardo, zunaj meja ka v Moskvi. Moskva bi bila ve-Sela, ko bi se ga mogla znebiti, V ta namen se bo družila z vse-t^i Ceausecujevimi nasprotniki, ^orda celo z uspehom? ^ošta nam je pripravila posebno ‘ ki naj stopi v veljavo s 7. Januarjem. Za navadna pisma ° treba plačati 6 centov, za dopisnico 5 centov, za pisma z letalsko pošto 10 centov, za dopisnice z zračno pošto pa 8 centov. Ta povišanja in še druga bodo ala poštni upravi okoli $900 bilijonov dohodka, ki ga pa u-Prava krvavo potrebuje, ker je ftalno v proračunskem primanjkljaju. RAIN ^ ranensb prerok pran ^Oblačno z verjetnostjo pr seda dežja. Naj višja temperatura »koli 45. bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Pokojna je bila rojena v vasi Petko-vec, občina Route pri Logatcu. Mary Prezelj Na svojem domu na 7982 Munson Rd., Mentor, Ohio, je umrla 71 let stara Mary Prezelj, roj. Baraga v Knežji njivi pri Ložu na Notranjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, žena Ahaca, sestra Rose Selak (W. Va.) Ernesta Barage (Mehika) in Jakoba Barage (Slov.). Pokojna je bila članica SNPJ št. 158 in Kluba slov. upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 10.30 na Whitehaven pokopališče. Frances Suhadolnik V Highland View Park bolnici je umrla 72 let stara Frances Suhadolnik z 977 E. 140 St., roj. v Nadlesku na Notranjskem, od koder je prišla v ZDA pred 45 leti, vdova po pok. Franku, mati Frances Weisbart in Franka, stara mati Daniela in Kathleen. nes ob 8.45 zjutraj iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v.9- decembra tl., zgodaj popoldne cerkev sv. Jožefa ob 9.30, nato W v Milwaukee, Wis., umrl vena Kalvarijo. jliki slovenski baragoslovec pro- IT . , fesor dr. Franc Jaklič. Pogreb Hermina Tieber . , , . , . , , , Po dolgi bolezni je umrla na!raJnkeg'a bo Jutn dopoldne iz svojem domu na 7406 St. Clair slovenske cerkve v West A lisu. Avenue 73 let stara Mrs. Her- Prof- dr. Fr. Jaklič je bil ro-mina Tieber, roj. v Avstriji, od ien 27- l^ija 1892 pri Sv. Gre-koder je prišla v ZDA 1. 1913,'f°riju na Dolenjskem. V mas-žena Louisa, ki je začel 1. 1930 nika ie bil P°svecen 22 junija pekarno na 7412 St. Clair Ave-,1915- Po poklicu je bil katehet-nue, pa se leta 1942 preselil na sedanji naslov, mati Louisa in Williama, stara mati Carol in Mary Louise Savoca, sestra Anne in Marie Kiener (obe v Evropi). Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue danes popoldne ob 1.30. Josephine Mierke V soboto zjutraj je umrla v Euclid Glenville bolnici po kratki bolezni 53 let stara Josephine Mierke z 19605 Mohican Avenue, roj. Peckol v Clevelandu, žena Alberta, mati Alberta Jr. in Cajrol Hedges, stara mati Normana in Nadene, sestra Williama. Pokojna je bila članica Društva Ribnica št. 12 ADZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo dopoldne ob desetih na All Souls pokopališče. Jack C. Paterson Po kratki bolezni je umrl v petek v Lake County East Hospital 48 let stari Jack C. Peterson s 5496 Vrooman Rd., Paines-vilie, Ohio, mož Dorothy, roj. Zaifz, oče Mrs. Jacqueline Engle, Mrs. Kathleen Davis, Johna, Jamesa, Darlene in Josepha, prifesor. Poučeval je najprej na gimnaziji v Kranju pozneje pa na klasični gimnaziji v Ljubljani; ob nasilnem prevzemu oblasti po komunistih v maju 1945 se je umaknil v Trst, kjer je spet učil na tamkajšnjih slovenskih srednješolkih zavodih, dokler ni emigriral najprej v Argentino, odtam pa pozneje v ZDA. Rajnki je napisal nad 20 knjig, ki izpričujejo njegovo globoko bogoslovno in obsežno svetno znanstveno izobrazbo. Veliko je pisal tudi v revije in liste doma kot tudi pozneje v begunstvu odnosno v zdomstvu, in sicer v glavnem članske versko vzgojne in cerkveno zgodovinske vsebine. Največje delo rajnkega pa je vsekakor življenjepis škofa Friderika Baraga v dveh izdajah. S svojim delom je veliko storil za duhovno rast našega naroda. Naj počiva v miru! Zahodna Nemčija bo kupila v ZDA * v TEKOM ENEGA TEDNA TRI HUDE BORBE Z RDEČIMI V preteklem tednu je prišlo do dveh obsežnih spopadov z rdečimi v delti freke IMekonga, ki ista se oba končala & Velikimi rdečimi izgubami. Včerai je kakih 400 rdečih 'napadlo iameriško topniško pošto ianko 50 milj severno od Sai-p^na. Uspelo jim je mndreti skozi zunanjo obrambr>~ r^to. oa (so bili nato nrisilieni k be-pm. 1.24 [lih iie obležalo na bo jišču.f SAIGON J. Viet. — Pretekli telii ie bil eden mrtev, 31 pa npfek so ■iiižnovietnsmske vladne ra-oiop^h. čete dob’le ■'7 nast dva včlpča ba- Bdeč7 nanadaioči oddelki nai taliona daleč na ingn Mekoneo- bi bili delno enote 165. nolka 7. vo delte. Pn Sl o 1° do naivečie severu ovi etn am ske diviziie, ki hitio-j.nf>varno<,j raSne voh".e 9 naH npdeliek so bile med rdečimi ježelj, če bo propaganda sovraš-borci tudi mlaise rdeče borke., fva zajemala vedno nove mno-Vkliucitev mladih fantov in de- čin« nezadovolinih črncev v ve- 220 F4 jet letal BONN, Z. Nem. — Vodilni član obrambnega odbora parla-j stari oče Adama Engle, brat menta Kurt Jung je razkrii da | v redne borne oddelke rde- leTyiestnih slumih. Bernardine Post (Fla.), June .|e obrambno ministrstvo od-i "ih ^atraio v vladnih vojaških j N}yon ^ p01ldar}] Hamilton (Pa.) in Vere Traven, jločilo kupiti v ZDA 220 ameri- " ^ '' Pokojni je bil zaposlen pri N.Y. 'ških letal F4 Phantom v nado_ mestilo izgubljenih in izrabljenih letal Starfighter F104. Letala bodo stala 900 milijonov dolarjev. Central železnici kot nadzornik voz 23 let. Pogreb je danes zjutraj ob 8.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v Marijino cerkev v Painesvillu ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Mary (Smiciklas) Smith Zadeta na domu od kapi je umrla v petek v Euclid Glenville bolnici 65 Smith z E. 160 St., roj. Popovič v Zumberku v Jugoslaviji, od decembra 1965 vdova po Nikoli, teta Josepha Smiciklasa, lastnika brivnice na Superior Ave. in krogih za dokaz, da rdečim nri-manikuie sposobnih in voljnih odraslih horcev in bork. > Včerai je okoli 400 rdečih, katerih del nai bi bil pod vplivom da sedapii zaeovnrniki “rasne gverilske vnine” niso vodniki črnih mnn-žm, toda. tem stalno govorijo in uh ščuvalo k sovraštvu do belcev. Nevarnost resnega rasnega heroina, napadlo dobro utrjeno pDonnda obstoia in ie večia kot ameriško topovsko postojanko -e bj]a kdaikoli od časa držav_ lian ske voine pred več kot 100 leti. Rasna vojna bi bila za našo 50 milj severno od Saipona. To E. 33 St. in rev. Nicholasa X. ie branilo 120 ameriških voja- Smiciklasa, župnika pri cerkvi kov. ki so iz dobro zavarovanih dp?,,-,0" VP];ko ' slabša m nevar-sv. Pija X. v Pittsburgu, Pa. Po- položajev udarili z vsem razpo- j np.5a kot ie voina v VietnamUj .Id stara Mar.y k°jua je bila članica HBZ št. 21 ložliivim orožjem po rdečih na- ker bi gnravila v nevarnost njen padalcih. Napad so branitelji lagten obsto;j označili za samomor, saj .ie na bojišču obležalo 124 rdečih, ko so se morali po dveh urah u-makniti. Med ameriškimi brani- in HKZ št. 26. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 8.45, v cerkev sv. Nikole ob 9.30, nato na Kalvarijo. Zanimivo pol-uradno poročilo o razmerah v Južnem Vietnamu SAIGON, J. Viet.—Uradni krogi ne zanikajo, da so dobili značilno tedensko poročilo iz notranjosti Južnega Vietnama, ki so ga sestavili ameriški uradniki na službah zunaj Saigona in torej v dnevnem stiku s podeželskim prebivalstvom, pa tudi s saigon-skimi lokalnimi oblastmi. Poročilo se odlikuje po želji, da bi bilo stvarno in da ne bi prikrivalo dejanskega razpoloženja med domačini. Zato pa ni v njem preveč “svetlih točk”. Poročilo najpreje poudarja hitro naraščanje rdeče propagande po partizanih in teren-cih, pa tudi po radiju, letakih itd. Ravno tako hitro narašča komunistična strahovlada, ki se ne ustraši pred nobenim zločinom, samo da doseže svoj cilj. Ker propaganda in strahovlada trajata stalno noč in dan, se hitro čuti, kako pada zaupanje v saigonske vlado. Zmeraj več je ljudi, ki ne verjamejo, da bi bila saigonska vlada sposobna za odpor proti OF in rdeči vladi v Hanoiu. Značilno pa je, da sta propa- ganda in strahovlada tem večja, čim bližje ležijo kraji Saigonu ali velikim naseljem. Na novo vlado generalov Thieu-a in Kyja gledajo ljudje s prikritim nezaupanjem. Pravijo, da ne bodo dolgo čakali, da začne izpolnjevati svoje obljube. Ako jih ne bo, je vredna ravno toliko kot vse njene prednice. Pritožbe nad saigonsko u-pravo so seveda na dnevnem redu. Trenutno se ljudje najbolj jezijo na novi naborni zakon, ki obvezuje 18-letne mladeniče na vojaško službo in dovoljuje le redke izjeme. O zakonu se širijo najrazličnejše govorice, ne primer; Saigonska vlada je morala o-klicati zakon na ameriški pritisk, ker Amerika noče prenašati nesmisla, da sama mobilizira, Južni Vietnam pa ne. Na drugi strani pa rdeča propaganda širi stališče: sedanja vietnamska vojna je le po imenu vietnamska, v resnici je pa ameriško-komunistična. Samo zemlja je Vietnamska, ne pa vojna. Pa tudi sprašujejo: Čemu naj bi mladi Viet- namci žrtvovali svoje življenje za ameriške interese? Nekateri domačini celo mislijo, da bi Amerikanci radi s pomočjo vojne iztrebili čim več Vietnamcev. Zopet drugi pravijo: Amerikanci in komunisti rabijo vojno za preskušanje svojega sodobnega orožja, počemu naj bi bili pri tem pobijani Vietnamci? Ne manjka tudi govoric, da vojne ne bo kmalu konec, ker je v interesu ameriške vojne industrije. Ne brani se jo tudi civilna industrija, da lahko proda čim več svojega blaga, za kar skrbi “vojno blagostanje”. Dobijo se na drugi strani redki optimisti, ki pravijo: Amerika bo imela drugo leto volitve, takrat pa ne sme biti vojne. Zato bo sedaj poslala toliko svojega vojaštva v Vietnam, da bo vojskovanje končano v nekaj mesecih. Mladina je v tem pogledu bolj črnogleda. Ne računa z možnostjo, da bi ameriške volitve pospešil konec vojne. Na deželi se še nikjer ne čuti spremembe, ki so jo napovedovali med volitvami. Povsod gospo- darijo prejšnji birokratje, povsod so še v veljavi stare zveze, povsod pelje pot do uspeha preko korupcije. Tako se glasijo glavne točke tedenskega poročila, ki je bilo napisano koncem novembra. Potrjujejo njegovo res-sničnost druga poročila, ki govorijo o posameznih komunističnih množičnih zločinih. V hribovju sredi dežele so na primer požgali vse nove hiše v vasi Dok Son. Hoteli so s tem kaznovati tiste domačine, ki jim je režim postavil nove hiše, da jih za stalno naseli. Pri tem je bila živa sežgana cela vrsta žensk in otrok, ki so se skrrili v zaklonišča, ki niso bila varna pred ognjem. Glas o takih divjih aktih strahovlade se hitro raznese po deželi. Ljudje se preplašijo, vedo, da bi jih morala javna uprava varovati, pa jih ne, in postanejo malodušni. Padejo zopet pod komunističen vpliv in vse delo za pacifika-cijo je zgubljeno za zmeraj. To so dogodki, ki spravljajo ameriško vest v precep. Počemu bi to tajili? Bivši podpredsednik R. Nixon vidi glavni vzrok za nemire in izgrede v naših mestih v “izrednih obljubah črncem ... ki jih ni bilo mogoče držati”. Po njegovem je sedaj notrebno “de-setletie priprav liudstva za pohod skozi vrata, ki so jim bila j v zadnjih 10 letih z bojem za civilne pravice odprta. Taf* tjodedloval od volitev TDo^aT: in neiolačane dolgove CLEVELAND. O. — Republikanski kandidat za žunana Taft se ie junaško boril nroti Stokesu in ie le malo manikalo, da ni zmagal. Kot snomin na volitve so mu pa ostali neporavnani računi v znesku $35000. Obrnil se je na svoje somišlienike, naj mu pomagalo poravnati gornii znesek. Njegov odbor je dodal, da je skrajno varčeval pri izdatkih, pa ni mogel bolj varčevati, ker bi bil sicer utonil v Stokesovi propagandi. Iz Clevelanda in okolice Letna seja— i Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo, 13. decembra, ob 7.30 zvečer letno sejo v SND na E. 80 St. z vo-litvijo odbora. Po seji bo božičnica. j Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v : torek, ob sedmih zvečer letno j sej o v Slov. domu na Holmes j Avenue. Po seji zabava z izme-'njavo enodolarskih daril. | V sredo ob 7.30 ima Društvo sv. Katerine št. 29 ZSZ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue svojo glavno letno sejo z volit-vijo odbora, nato pa božičnico. Vse članstvo prisrčno vabljeno. Visoka starost— Mrs. Terezija Kodelja, 802 E. 156 St., je nedavno dopolnila 82 let. Naročnica Ameriške Domovine je že od leta 1916 in jo še vedno z veseljem bere. Pozdravlja vse osobje lista, prijatelje in znance in želi vsem vesele praznike in srečno novo leto. — Dolgoletni naročnici k njenemu rojstnemu dnevu iskrene čestitke z željo na še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Za darilo— Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. lahko dobite prenekatero primerno božični darilo. Zmrzo-valnik? — Več v oglasu! Porast zločinstva— V Clevelandu je število zločinov v letošnjem letu porastlo po podatkih FBI za nekako 30% v primeri z lani. Ni izključeno, da bo tako naše mesto deležno časti biti v pogledu porasti zločinstva na čelu vseh večjih ameriških mest. Največja razširitev— Cleveland Electric Illuminating Company je objavila, da bo v prihodnjih petih letih vložila v nove naprave 350 milijonov dolarjev in povečala produkcijo električne sile za 60%. V letu 1968 bodo nove investicije obsegale 92 milijonov. Seia— Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri ob enih popoldne važno sejo. Vse članice vabljene. Žalostna vest— Ga. Pepca Banič, 1020 E. 64 St., je dobila sporočilo, da ji je v Hrvaškekm brodu v fari Škocjan pri Mokronogu umrla mati v 89. letu starosti. Tam je zapustila sina in dve hčeri, tu pd poleg omenjene še nečake Albina Lindich (Chicago), Mihaela Jordan (Pittsburgh) in Jose-phino Salaman (Pittsburgh). Seja in božičnica— | Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih v šoli sv. Vida sejo, nato pa božičnico in zabavo. Na sporedu je tudi izmenjava daril. V bolnici— Mrs. Agnes Zagorc, 25330 Shoreview Ave., je v Booth Memorial bolnici na 1881 Torben-son Drive, Cleveland. Obiski so dovoljeni. -ostrig PROVIDENCE. R. I. — Država Rhode Island je izdala že leta 1766 posebni zakon za varstvo ostrig pred njenimi obalami. — Rio Grande na meji Mehike in ZDA je dolga skupno 1,800 milj. Prvi črnski astronavt se ubil z letalom EDWARDS AIR FORCE BASE, Calif. — V petek se je pri pristajanju po preskusnem letu v letalu F104 ubil tu 31 let stari letalski major Robert H. Lawrence, prvi črnski astronavt. Zapustil je ženo Barbaro in 8 let starega sina Traceyja. i R. Lawrence je bil edini v svoji skupini, ki je imel doktorat iz filozofije. Promoviral je na Ohio State Univerzity iz fizikalne kemije. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: rCz Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio S3 No. 237 Monday, Dec. 11, 1967 Čemu tak cirkus z davčno politiko? Vsi vemo, da je v našem federalnem proračunu velik primanjkljaj. Kako velik, pa ne ve nihče. Predsednik Johnson je na primer govoril o $35 bilijonih primanjkljaja^ federalna administracija ga je dolgo časa cenila uradno na $29 milijonov, federalni direktor za davčno upravo je omenjal znesek $22 bilijonov, ker je baje okoli $7 bilijonov že črtanih iz proračuna. Tako se znesek primanjkljaja spre-minja vsak dan in niti federalni uradi niso na jasnem, kako velik je. Republikanka Mrs. F. Bolton se je zato v svojem zadnjem tedenskem pregledu rajše oprla na dejstvo, da se je federalna administracija zadolžila za novih $14 bilijonov in da federalni dolg že znaša $340 bilijonov in bo še večji. Mislimo, da bo vsaj ta številka držala. Med tem, ko vlada zmeda gleda višine primanjkljaja, gre pa dvoboj med predsednikom Johnsonom in kongresnikom Millsom. ki je predsednik Domovega odbora za sredstva in načine in urejuje federalne finance, naprej. Zaenkrat je Mills močnejši od Johnsona. Pripravil je namreč svoj odbor do tega, da noče razpravljati o novih davkih, dokler niso znižane postavke sedaj veljavnega federalnega proračuna, fohnson je na ta pogoj pristal po ovinkih. Postavil se je'na stališče, naj se proračun zniža povprečno za 2% pri vseh proračunskih postavkah, kjer to dovoljuje zakon. Nekatere postavke naj se pa znižajo za 10%. To bi pomenilo, da bi zmanjšani proračunski izdatki zadeli vse od kraja- Mills pa ne misli tako. Zahteva znižanje posameznih postavk, dočim se drugih ne dotakne. To se pravi, da bo od dobre ali slabe volje Kongresa ali pa tudi administracije odvisno, katere postavke naj bi bile znižane in katere ne. Gotovo se ne bi slabo odrezale tiste postavke, ki so no njih zainteresirani posamezni senatorji in kongresniki. Ravno v tem pa lahko tiči precej nevarnosti za korupcijo. Zato bi bilo splošno povprečno odstotno znižanje na prvi pogled pravilnejše. O tem bi se lahko razvila politčna debata, pa so se stvari že drugače zasukale. Mills je že prebolel strah pred posledicami devalvacije angleškega funta. Prišel je do sklepa, da se dolarju ni treba bati nobenih večjih potresov, da torej Amerika lahko gospodari kot po navadi. V našem javnem poslovanju je pa “v navadi”, da se ni treba nikoli prehiteti, posebno takrat ne, kadar je treba sklepati o neprijetnih zadevah in novi davki spadajo čisto gotovo med nje. Mills je zato sklenil, da bo debato o novih davkih zopet zavlekel in jo prenesel na novo leto, ker ima njegov odbor sedaj še polno drugih zadev, ki jih je treba rešiti, na primer predlog o zvišanju pokojnin, ki se ravno sedaj nahaja pred skupno kongresno komisijo, da izravna razlike med Domovim in Senatnim besedilom. To, kar navaja Mills, je bolj podobno izgovoru kot razlogu. Mislimo namreč, da je trenutno za našo deželo najvažnejše vprašanje, kako zavreti inflacijo in draginjo. Lahko se namreč zgodi, ko bodo cene rastle hitrejše kot plače in mezde. Takrat bo začelo pešati povpraševanje, kar bo rodilo zastoj v gospodarstvu in napovedovalo krizo, ako ne bi bili v vojni v Vietnamu. To Millsa ne gane. Je zadovoljen, da je dosegel svoj cilj in debato o novih davkih prenesel na novo leto. Takrat bo pa položaj zopet drugačen. Kongres se bo sestal na novo zasedanje tako, kot določa zakon. Že po tradiciji se pa ne bo lotil takoj dela-Moral se bo najpreje konstituirati, potem bo čakal na predsednikove poslanice in na — novi proračun. V tem grmu pa tiči zajec, ki nanj strelja kongresnik Mills. Dosedaj se je boj za in proti novim davkom vrtil okoli zahteve, da je treba znižati sedanji proračun 1967-1968, ki je v veljavi do konca junija 1968. Sredi januarja bo predsednik Johnson predložil nov proračun za dobo 1968-1969 in Mills bo dobil priliko, da zahteva znižanje izdatkov tudi v prihodnjem proračunu. Znižanje pa mora biti tako veliko, da bo prihodnji proračun uravnovešen le z malenkostnim zvišanjem davkov. Tej Millsovi ideji ne bi človek mogel ugovarjati, ako bi vedel, kje naj bodo izdatki v novem proračunu zmanjšani. Lahko so na primer zmanjšani le pri postavkah, ki financirajo federalno socijalno politiko. Takrat seveda pa dobi vprašanje novih davkov čisto novo podobo, ki jo lahko izrazimo s stavkom: znižanje izdatkov in uravnovešenje proračuna naj gre na račun revnih slojev, kajti izdatki za socijalno politiko gredo le njim v prid in ne bogatim Ame-rikancem. Ni nobenega dvoma, da bi konservativna koalicija v predstavniškem domu bila vsa srečna, ako bi mogla prevaliti stroške za uravnovešen proračun na račun socijalne politike. Verjetno bi se ji to tudi posrečilo, ako ne bi bili v volivnem letu. V tem letu bo pa proračun lahko postal tudi predmet živahne politične debate pred revnejšimi volivci, ki seveda v veliki večini ne bodo zadovoljni, da bi morali ravno oni nositi vse stroške nove, zdrave finančne politike v federalni administraciji. Zato ne bi mogli reči, ali bo Millsova taktika zmagala, čeprav ima večino kongresnikov na svoji strani. Volivci bodo prihodnje leto tudi imeli svojo besedo, ki bo močnejša od besede poklicnih politikov. Debato p federalnih financah bomo torej prenesli na prihodnje leto. Dvomimo pa, da bo takrat Mills tako lahko zmagoval s svojimi idejami kot letos. Sedaj ima proti sebi samega Johnsona, 1. 1968 bo imel proti sebi na milijone volivcev- f N g BESEDA IZ NARODA I Tomcev 'Slovenski Božič' v Clevelandu n. NEW YORK, N.Y. — Kdor je zadnjič bral moj članek o tej stvari, pričakuje, da izpolnim obljubo in opišem še Tomčevo priredbo starih božičnih pesmi. Več užitka ima človek, če vnaprej nekaj ve o glasbenem komadu, ki ga posluša. Vsebinsko skladba “Slovenski božič” na široko in podrobno o-pisuje svetopisemske dogodke okrog rojstva našega Odrešenika. Izvirni zgodbi je dodanih cela vrsta dramatičnih prigodb, ki so nastale v ljudski fantaziji iz globoko čustveno opisanih o-koliščin, ki sta nanje naletela Marija in Jožef. Takih ljudskih dodatkov ne najdemo samo med Slovenci. Na severnem Tirolskem sem sam doživel podobne izraze ljudskega čustvo-banja, ko je dobro pripravljena skupina pojoč in trkajoč iskala prenočišča za Marijo in Jožefa od hiše do hiše, pa so jo povsod osorno zavračali. Zdi se mi, da so si celo nekateri napevi nekoliko podobni. Za glasbeni izraz tega čustvovanja je prof. Tomc porabil stare in zelo stare ljudske napeve, od katerih so se nekateri ohranili samo po izročilu in so bili zapisani na note mnogo kasneje kot so nastali. Zbral jih je, priredil deloma 'za moški in deloma za celotni zbor in zgradil iz njih ubrano celoto. Poslušalec lahko zasleduje, kako prireditelj isto melodijo uporabi zdaj za enega pevca, zdaj za duet, potem za moški zbor in končno za celoten mešan zbor. Malo pred koncem zadoni v zboru, potem v solospe-vu Marije, nato v tenorjih, potem sopranih, pa spet v zboru gotovo ena najstarejših slovenskih božičnih pesmi. Zasnovana je v molu (minor), kar je edinstveno v naši ljudski pesmi in kaže na njen nastanek v davni dobi slovenske nabožne pesmi; opisuje in opeva rojstvo Deteta v štalici ob osličku in voleku ter poje zahvalo Mariji in hvalnico Detetu. Njena melodika je izvirna in očarljiva. Celotna mala “kantata” se začne z napovedjo, da gresta Jožef in Marija v Betlehem, nato pa sledi dolg razgovor v melodiji med obema in osornim krčmarjem in krčmarico, nakar pride odločitev, da gresta v štalico, ker drugje ni prostora zanju. Za to “sceno” sta uporabljena dva napeva. V tretjem, drugačnem, zbor napove rojstvo Jezusovo. Potem pa pride pesem o svetlobi sredi noči, o mrazu in angelcih, ko se naenkrat oglasi angel, oznani rojstvo Zveličarjevo in kliče pastirje. Angelov glas ima figurativni značaj pristne slovenske božične melodije. Pastirji se prebudijo, začne se med njimi prerekanje in skupno petje, kaj naj Detetu darujejo. Ko pridejo do štalice, jim pripovedujeta Marija in Jožef o Jezuščku, nakar pastirci zakrožijo svojo, potem sklenejo, da bodo pokleknili, cel zbor pa v pianissimu zapoje: Dol pokleknimo, prosimo Jezusa, pastirci se mu pridružijo v svojem (moškem) zboru in vsi skupaj prosijo, da bi prišli v sveti raj in se veselili v nebesih vekomaj. To je silno lep, dramatično razgiban in pevsko pester del celotne skladbe. Sledi prej opisana stara božična pesem v molu, ki je vsaj zame najlepši, ker najbolj topel in žlahten, spev cele kantate. Zdi se, da je bil istih misli skladatelj, ker je spev obširno razpredel in ga v zboru spet in spet ponavlja. Skladba se prične zaključevati z moškim zborom pastirjev, ki spet veselo planejo v dur (major): Prišla je ta presveta noč . . . Isto melodijo, staro in preprosto, povzame mešani zbor, časteč in slaveč Dete-Jezu-sa, ki “naj bo vaš patron vselej”. Zares: kdor ima za patrona Jezusa, ta bo dobil sedež v nebesih! Skladba se zmagoslavno, v prekipevajočem veselju, da je človeški rod odrešen, slovesno konča v istem napevu, toda v momočnem šesteroglasnem zboru. Kdor od clevelandskih Slovencev bi prezrl koncert cerkvenega zbora Marije Vnebovzete v nedeljo, 17. decembra ob štirih popoldne, bo oškodovan za veliko lepoto toplega božičnega doživetja na stari, slovenski način. Mislim, da bo prav, če do zadnjega kotička napolnite lepo cerkev Vnebovzete! Ludve Puš Nova slovenska plešša NEW YORK, N.Y. — Preteklo leto je g. John Arnež napisal knjigo “Slovenci v New Yorku”, v kateri berete o Slovencih v New Yorku in o njih kulturi v dobi zadnjih petdeset let. rom, kakor tudi solisti, dueti moram videti, moram . . je itd. Spremljevanje, klavir in or- strastno dejal in znova pričel glje. Ako še nima te nove plošče oponašati mlin na veter. “Videti, vaša lokalna trgovina naprodaj, kaj?” sem se začudil. Nobenih pošljite denarno nakazilo (check cesarjev iz domačih in tujih lo-ali money order) za $4.50 pay gov ni bilo tačas v Washingtonu to the order of Kopri-Records, in prestrašil sem se, da se je pri-na naslov: Kopri-Records, P.O. jatelju bodisi zmešalo, ali pa ga Box 249, Island Park, N.Y. 11558. je kdo pošteno potegnil za nos. Pazite na sliko “Statue of Li--“Nagrobnik, nagrobnik, sloven-berty” na sprednji strani L.P. ;ski spomenik, to hočem videti,” Albuma! je razburjeno odvrnil. “Čemu Vesele božične praznike in ste to napravili tako na skri-srečno novo leto. vaj?” albuma! §@ja Kopri-Records šMa slovenski* iupokojeicev na Holmes Tedaj sem zares debelo pogledal: “Nagrobnik, na skrivaj?” “Ne šali se,” je pribil, “pa sem zvedel vse. Tam, pod kapitol-skim turnom ga gradite, mene pa sploh niste pustili zraven, če-bi z veseljem prispeval. prav sredo, 13. de- gp0menik; Slovencem v Ameri- CLEVELAND, O. — Klubova letna seja bo v cembra. Ker je seja važna, je ^ pod kapitolskim turnom, prav, da se je vsi udeležimo. Po krasna veliča_ stno . . . Vrsta je bila na meni, da sem se zares razburil: Jerry W. Koprivšek Letos pa, to je 1967, je pripravil g. Jerry W. Koprivšek L.P. ploščo dvajset slovenskih pesmi; tako boste lahko slišali nekaj slovenske kulture, o kateri je g. Arnež pisal. Ime te nove plošče je: “Slovenske melodije iz New Yorka, U. S. A. Na stran 1 boste slišali slovenske božične in velikonočne pesmi, na stran 2 pa slovenske narodne pesmi. Na plošči pojejo trije različni zbori: “Newyorški slovenski mešan zbor”, moški zbor “Slovan” in “Mladinski zbor cerkve sv. Cirila v New Yorku”, 62 St. Marks Place, New York, N.Y. 10003. Solisti, ki pojejo na tej plošči, so: Marie Archul Wos, sopran; Ann Kepic Zaic, sopran; Louise Šuštar Lyons, sopran; Antoi-| nette Rupnik Michel, alt; Marie | Markovič, alt; Betty Shubel, alt;1 * Charles Guardia, tenor; Father' Richard Rogan, bariton in Louis M. Rupnick, bariton. Vse pesmi so pete s štiri-gla-snim mešanim in moškim zbo- seji bo domača zabava, večerja, ples in petje. Na preskušnji imamo novo pesem, ki je domačega produkta in za domače prepevanje: Upokojenci smo se zbrali, da \gremo je gorski 'phali, da gremo počastit Jadran, ki )nas )vabi tu goste vsak dan. Županske volitve smo preboleli. Bile so mučne in podobne bolj cirkusu kot demokratičnim volitvam. Demokrat j e so volili republikance, republikanci pa črnega demokrata. Sedaj ga imamo. Tolažimo se s tem, da bosta dve leti hitro potekli. Sloviti “brickyard” v Collin-woodu se je preselil. Kam, ne ve nihče. Za seboj je pustil veliko jamo, kjer so kopali ilovico za opeko. Mesto jo je zasulo in sedaj grade tam “mlajšo višjo šolo”. Naši ljudje v tej okolici so zelo veseli, ker vrednost posestev stalno raste. Nekateri pripovedujejo', da bodo Saranac Road preimenovali v Slovenian Boulevard. Tako se časi spreminjajo: na enem kraju nazadujemo, na drugem napredujemo. Tony Škapin Sv. Katarina ŠL 21 ZSI m¥i na letno sejo CLEVELAND, O. — Vsi člani Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ so vabljeni na letno sejo v sredo, 13. decembra, ob 7:30 zvečer v Slov. nar. dom na St. Clair Avenue. Asesment bodo pobirali od 6. do 7.30 zvečer. Prosim, da sodelujete, da bo mogoče spraviti v red knjige in zapiske za leto 1967. Na seji bodo podana letna poročila, nato bodo volitve novega odbora in razgovor o načrtih za delo v prihodnjem letu. Vaši predlogi in zanimanje bodo upoštevani. Dividendni čeki so prispeli iz glavnega urada in bodo razdeljeni med člane na seji. Če ne morete na sejo, ste prošeni, da pošljete kuverto s svojim naslovom in znamko tajnici: Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid, O. 44132. Na razpolago bodo lepi koledarji za leto 1968. Po seji bo družabna zabava z izmenjavo daril ($2.00, prosim!). Vsem praznično dobrodošlico! Johana Mervar, predsed. ŠEPET Pie TURNOM Piše :rojak iz prestolnice WASHINGTON, D.C. — “Nekaj smešnega se mi je pripetilo na poti v Belo hišo”, je rekel pokojni A. Stevenson, ko je izgubil v predsedniških volitvah. Meni se je pa pripetilo nekaj zanimivega, čeprav nisem še postal kandidat. (Če bom, bom do zadnjega trdil, da nisem. Tako se pač tej stvari streže. Boste pa že izvedeli vse ob pravem času). Kot sem rekel, bil sem na poti v Belo hišo, ko sem nenadoma zagledal na cestnem vogalu človeka, ki je razburjeno skušal priklicati taksi in pri tem opletal z rokami kot kak mlin na veter. Pogledal sem bližje in videl, da je to moj prijatelj Cene. “Kam pa vihraš?” sem ra- “Veš kaj, to mora biti nekakšen nesporazum. Pod Washington-skim kapitelom ni nobenega nagrobnika in ga ne bo. En sam nagrobnik je bil, in še ta pred mnogimi leti, ko je Kongres u-pal, da bo tam pokopal Jurija Washingtona. To si nekaj strašno zamešal. Mogoče pa misliš slovensko spominsko kapelo?” “Kaj pa je spet to?” se je začudil in naglo opravičil: “Veš, sko-ro leto dni sem bil v Južni Ameriki . . .” Pomiril sem se in mu razložil, da imamo zdaj v Clevelandu vsenarodni odbor za zgradnjo slovenske spominske kapele, ne pod kapitolskim turnom pač pa v vseameriškem narodnem svetišču Brezmadežnega Spočetja, da bo to razmeroma velika slovenska kapela v cerkvi sami in ne kakšno znamenje v cerkvenem parku, da je to čisto zaresna stvar iz pravega marmorja s pravim oltarjem in klečalniki in Brezjansko Marijo in okraski, ki bodo poudarili slovensko krščansko preteklost doma in v Ameriki in da potrebujemo 25,000 dolarjev za prvo napla-čilo do Novega leta. No, ko sem vse to zdrdral, se je pa Cene veselo in prijazno nasmejal: “To je pa najlepše, kar sem kdaj slišal. Za kaj tako imenitnega Slovenci še nismo zbirali. Hej, to bo pa res pravi slovenski spomenik. Kdo bi si mislil . . je še pristavil. Sedel je na hidrant in mi napisal ček za sto dolarjev pa rekel: “Naj bo to za začetek. Saj boste dolgo zbirali za to lepo podjetje . . .” Potem pa je odvihral z avtobusom, ki se je pravkar ustavil na vogalu. Izginil je v prometu in po znački na avtobusu sem videl, da se je odpeljal v Narodno svetišče ... KONGRES. — Beseda dela dolg in moram zatorej nadaljevati s “lepimi stvarmi”, ki jih je gospod Annunzio napisal v Congressional Record o Slovencih. Takole nadaljuje: “Svoje nezadovoljstvo so (Slovenci) znova pokazali, ko je 7. decembra 1966 vlada slovenske republike odstopila. To je bil dogodek brez primere in prvikrat v zgodovini komunistične Jugoslavije se je zgodilo, da je vlada odstopila zaradi poraza v poslanski zbornici. (Sledi opis “slovenske vladne krize”). Vlada slovenske republike je pogumno izrazila svoje mnenje in odstopila zato, ker ni soglašala z gotovim predlogom gospodarske reforme. Na ta način je dala posnemanja vreden zgled ostalim komunistično nadzorovanim vladam. Ta sodobni primer slovenskega poguma v brk nasilju seveda le priča o pogumu, ki so ga Slovenci vselej pokazali tekom svoje tisočletne zgodovine. Kot ne-klonljivi borci za svojo svobodo in narodnostno izročilo se zato Slovenci nikdar niso popolnoma utopili v morju drugih narodov, ki obkrožajo njihovo domovino. Naravno je, da so zaradi svbje-ga malega števila dosegli le c mejene politične uspehe. Zato pa so se na ostalih področjih u- dovedno vprašal. “Na Kapitol, dejstvovanja, zlasti pa na du- hovnem in prosvetnem, odrezali bolje, kot kdorkoli v onem delu sveta.” (Konec prihodnjič). SVETIŠČE. — Zadnjič sem povedal, kako lepo je bilo pri slovenski maši, nisem pa povedal, da se je Washingtonski krajevni odbor za kapelo po maši slovesno sestal. Zastopajo ga sledeči rojaki in rojakinje (dame najpreje); Gospodična Florence Gregorich in gospe Tinea Lapornik, Marija Fischinger-Kranjc in Iča Žebot, poleg njih pa tudi naslednji gospodje: Dr. Ciril Mejač, Vladimir Pregelj, Dr. Stane Šušteršič in Bogomir Čokelj. Ker vsi verujejo v e-nakopravnost in demokracijo, nimajo nobenega predsednika, pač pa kar dva so-predsednika (co-chairmen). To sta gdč. Florence Gregorich in g. Vladimir Pregelj. (Ste videli kako so to lepo po demokratsko rešili?) Na sestanku so vneto prešteli nabrane čeke in gotovino in našteli kar 635 dolarjev, kar so takoj poslali gospodu Turku v Clevelad. Pa pravijo, da to še ni vse in da se bo še kaj nabralo- DROBTINICE. — Ops, vidim, da se je to pisanje nekako razvleklo. Drobtinic pa se mi je že nabralo toliko, da bi lahko iz njih zgnetel celo potico. Bom pa to opravil prihodnjič, ko bom vsem spoštovanim bralcem želel srečen Božič. Tako bo še lepše, kajti nočem, da bi se gospod U-rednik tega finega lista spomnil na zgodbo o lisici in ježu, ki hi ga seveda opomnila, da izrab' 'jam gostoljublje. Pa prihodnjie- BC IZ našThTrst _* ' __ -L. m, ^ COLUMBUS, O. — Spoštovani! Prilagamo ček za enoletno naročnino Ameriške Domovin6-Z iskreno željo za dolgoleten in uspešen obstoj Vašega pa tudi našega dnevnika Vas prisrčno ^ozdravljamo! S spoštovanjem! Janez Zupan in družin3 * * * WAUKEGAN, 111. — Cenjen0 uredništvo! Lepa hvala za Vaš6 obvestilo, da mi bo potekla n3' ročnina. Prilagam ček zopet z3 eno leto. Ameriška Domovina mi zel° ugaja, čeprav morem čitati s3' mo z enim očesom. Vedno seri jo vesel, kadar pride. Iz nje iz' vem toliko novega in zanimiv6' ga. V letošnjem letu sem v n6' ki izdaji čital o tem, kako se ča5 prede. Bilo je zanimivo, čeprav se lahko prede tudi z rožni1*1 vencem, ali pa z lepim čtivoh1' Ravnokar sem prejel lepe ND" horjeve knjige in nadvse vred no knjigo o škofu Rožmanu. T’3' ko bom imel dosti “prediva” za čez zimo. Ker bo kmalu božič in noV° leto, želim uredništvu in vseh1 j naročnikom prav vesele bozic ne praznike in srečno novo lei°' Listu Ameriška Domovina p3 s posebej prav lep napredek V n° vem letu. Bog Vas živi! Frank Kozin3 * * • MILWAUKEE, Wis. — Sp0' štovani! Prilagam celoletno h3 ročnino za list Ameriška Dom0 vina. Obenem želiva Vam vsel11 vesele božične praznike in uspe ha polno leto 1968. Pozdrav! Martin in M. SimclC * * * ST. CATHARINES, Ont- ^ Spoštovana uprava! PošilJ01^ Vam ček za obnovo enoletne n3^ ročnine. Brez Ameriške Doh10 * * * *^ vine ne bi mogla biti, ta je me košček naše drage nep zabne Slovenije. . Res lepo pišete in Bog naj z Vami, da boste lahko nadaU^ vali z Vašim delom. Lepo P zdravljam uslužbence Amer15 Domovine, vse svoje prijat6 in znance po širnem svetu- . Vaša zvesta naročnica , Marija AMERIŠKA DOMOVINA, Maks Metzger: Monika potuje na Madagaskar K)0<=I>0()0(><=I>0^^ Monika je bila prestrašena. Nikdar še ni bila pomislila na možnost, da bi mogel atek zboleti. Vedno je bil govor le o njej in vsa skrb je veljala le njej. Saj si sploh ni mogla predstavljati, kako bi bilo, če bi se atku kaj pripetilo! Sklenila j e,da bo dobro pazila in se domenila z Eevavo, da bo moral priti vsak večer noter, potem ko bo šel atek spat, da bo zataknil robove njegove mreže. Atek se je smejal, ko se je to prvič zgodilo, a Vendar ga je njuna skrbnost ra-dovala. Bližala sta se že začasnemu cilju Fortdauphinu, ko se je dr. Ozvald še enkrat ustavil v majhni vasi sredi pragozda. Obsegala je le nekaj koč in je ležala ob bregu reke, ki je v bližini v mogočnem slapu padala z gora. Njeno šumenje si slišal noč in dan in stalno pršenje krog slapa je rodilo v žehteči toploti mirujočega gozda tako prekrasne in mnogovrstne rastline, da raziskovalec kratkomalo ni mogel potovati dalje, ne da bi bil temeljito proučil ta svojski konček sveta. Tengenala so je imenovala vas —vas sredi gozda. Vsi njeni prebivalci so pripadali eni družini: ded, babica in štirje sinovi z ženami in otroki. Bila je najmiroljubnejša vasica, ki si jo moreš misliti, in prebivalci so bili s prišleci prijazni, čeprav jim ni mal-gaški brzojav ničesar sporočil o njih. Niti ta ni prodrl v to odljudno samoto. V prostorni koči, ki je ležala na gričku malo nad ostalimi, so stanovali stari starši. Njihovi kodrasti lasje so bili rumenka-stobeli in majhna obraza tako nagubana kot zimska jabolka spomladi. Tujima gostoma sta se umaknila iz svoje kolibe in se preselila k svojim sinovom, ki so živeli v štirih ostalih kočah. Sredi vasi je bila na štirih visokih koleh kašča za riž. Na njih sredi so branile štiri gladko okrušene lesene plošče, da bi miši in podgane splezale vanjo. Svinjski hlev je bil tu in ograda za govedo, v kateri pa so prebile lepe, pisano marogaste zebu-krave le noč. Podnevi so smele delati, kar so hotele, pa so si iskale krme na sočnih tratah v gorah. Tudi kokoši so bile tu. Stanovale so pod kočami, ki so se Vse dvigale na kratkih kolih iznad tal. Dva rumenosiva psa sta bila ponoči zelo živahna in podnevi silno lena. Podobna sta bila šakalom in, če ju je kdo klical, sta stisnila rep med noge in zbežala. Ponoči sta pa bila pogumna in sta divje lajajoč skočila divjim prašičem v ščetine, če so ti sladokusci skušali razbrskati krompirjevo njivo. Makavelo si je moral s svojo četo sam postaviti kočo. V tem so bili zelo izurjeni in sredi gozda, kjer je bilo treba le stegniti roke, pa so dobili primeren les in veje, je bilo to kaj lahko. Potrudili so se, da bi napravili dobro in lepo kočo, kajti nameravali so jo podariti vaščanom v zahvalo za prijazni sprejem, ko bi odpotovali dalje. Zjutraj so stavbo pričeli in zvečer so že lahko praznovali likof. Babica je prispevala iz svoje skrivne zaloge nekoliko kalabas žganja iz sladkornega trsa in, ker je bila ravno polna luna, ki jo že tako praznujejo po vsem otoku s petjem in plesom, so pobili na mah kar dve muhi in se lotili nočnega slavja prav tako vestno kot podnevi gradnje. Na prostoru pred novo hišo so prižgali velik ogenj. Obrobljala ga je cela vrsta loncev. Iz njih je dišalo po kokoših, rižu in ribah. Slamnjače so služile kot ležišče, bananovi listi kot krožniki in kokosovi orehi kot čaše za DECEM ~EXJL Ti iliTlT IBER » 1011® lllis. MMP 21122123 MO: KOLEDAR društvenih prireditev žganje in ranampango. Tudi atek in Monika sta se usedla na slam-njačo poleg starih staršev in prispevala nekaj posebnih poslastic iz svoje zaloge za slavnostno pojedino. Jedli so mnogo, še več pa klepetali. Toda mladini je gomazelo po nogah. Pričeli so se plesi in slavnostne igre. Medtem ko so nekatere skupine plesale krog ognja in posnemale ob petju in ploskanju spremljajočega kora razne živali ali pa uprizarjale napade in beg, se je Moniki približal Makavelo s prvaki svoje čete in jo prosil, naj se usede v filanjano. Komaj se je usedla, so že oddirjali z njo v divjem diru okrog vse vasi,, skakali prek visokih ovir in pri vsem tem držali nosilnico tako spretno, da ni bila Monika nikdar v nevarnosti1, da zdrsne ali celo pade ven. Njeni kodri so vihrali in lica so ji rdela od veselja nad blaznim dirom. Ko so se vrnili na pro-, štor, so pokazali vse umetelnosti, ki jih zmore mojstrska mpilanja, kot je bila Makavelova. Štirje nosači so tekli z Moniko v krogu, nenadoma pokleknili in ostali so morali skakati prek njih. Potem so pa drugi pokleknili in zdaj so štirje nosači s filanjano vred švignili v visokem loku prek vse vrste. Kmalu sta le dva držala nosilnico z iztegnjenimi rokami nad glavami, kmalu se jih je vseh osem udeležilo nošnje, tako da so štirje jezdili na ramah ostalih štirih. Vse je šlo brezhibno in gledalci so burno izražali svoje priznanje. Monika je bila ponosna na svojo četo in še daleč ni imela dovolj, ko so jo zopet odložili na častno slam-njačo poleg atka. Sledile so bojne igre s ščiti in kopji, tekme in rokoborbe. Žene so prizorile pantomime in možje so prikazovali svoje borbe, zanje tako naravne in divje, da se že kar ni dala več razločiti meja med igro in resnim bojem. Tedaj je povabil atek dedka 'n babico na kozarček dobrega konjaka, ki so ga imeli za posebne prilike v popotni lekarni. Z njimi in Moniko je zaključil slavnostni večer s prijetnim kramljanjem v koči. Babica Ran cavelo, ki si je sama kuhala žganje iz sladkornega trsa, je z vnemo cukala konjak, da bi prišla na to, v čem je razlika, in vzela je večkrat celo še dedku Belohu čašo iz rok, da bi poskusila, če je vsebina ista. Ob tem je postala živahna in razigrana in pripovedovala je med hehetanjem in mežikanjem zgodbo, kako je prišla do svojega prvega železnega piskra: Dedek in babica sta bila videla Evropejce le enkrat v svojem življenju. To je bilo takrat, ko sta bila še mlada in podjetna. Obiskovalci iz ravnine so jima bili povedali, da je nastal na obali ob izlivu reke, ki ob njenih bregovih oni stanujejo, velik kraj, v katerem so se naselili celo pravi Vacahi: komisar, misijonar in trgovec. O grozečem delovanju komisarja sta slišala že toliko, da ga nikakor nista hotela srečati. Kakšne namene ima misijonar, to jima še do danes ni bilo jasno. On je trdil, da biva Zanahary, Dobri duh, v hiši iz pločevine, ki jo je on, misijonar, postavil. Pa onadva ven dar vesta, da je Zanahary večen, koča iz pločevine pa je stala tedaj šele nekaj let. Tu nekaj že ni bilo v redu. Edini Vacaha, ki je bil za Rancavelo pomemben, je bil trgovec. Pravili so namreč, da prodaja železne lonce. Pomislite, železne lonce! Piskre, tako trde, kot so konice kopij! (Dalje prihodnjič) ------o------ DECEMBER j ob 3-30 popoldne. 17. — Društvo sv. Marije i APRIL Magdalene, št. 162 KSKJ, bo 120. — Društvo slov. protikomu-imelo BOŽIČNICO za člane in članice mladinskega oddelka ob 2:30 uri popoldne v “Social” sobi nove dvorane Sv. Vida. 17. — Ob štirih popoldne bo pel v cerkvi Marije Vnebovzete tamkajšnji cerkveni pevski zbor ILIRIJA “Slovenski Božič”. 30. — Silvestrovanje v SDD na Recher Avenue v obeh dvoranah. Igrata orkestra Pecon-Trebar in Grabner. 30. — Silvestrovanje v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob devetih zvečer, igrajo Veseli Slovenci. 31. — Od devetih zvečer dalje ples Silvestrovega večera v Slov. domu na Holmes Ave, Igra J. Pecon-Lou Trebar orkester. 1968 JANUAR 13. — Slov. športni klub priredi zabavo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 20 — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30. Igrajo “Veseli Slovenci”. FEBRUAR 4. — Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slov. domu na Holmes Ave. H. — Klub slov. upokojencev v E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue. 17. — Katoliški veterani Post. 1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni ples. 17. — Društvo SPB Cleveland— priredi predpustno veselico v Baragovem domu. 24. — Dramatsko društvo Lilija priredi “Nagradno maškerado” v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 28. _Pomladanski koncert pev- skega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. MAREC 3. _ Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi obed s pečenimi pi-škami in govejo pečenko v šolski dvorani. Serviranje od 11. dopoldne do 3. popoldne. 9.—Klub upokojencev na Waterloo Rd. ima večerjo in zabavo za petletnico ob 5. uri pop. 17. _ Federacija slov. narodnih domov priredi banket v čast “Moža leta” v SDD na Recher Avenue. 31. _ Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek nističnih borcev Tabor priredi Spomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob osmih. 27. — Slovenski športni klub priredi Kegljaški banket v Baragovem domu. MAJ 4. — Belokranjski klub priredi plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Avenue. Igra sekstet PASTIRČKI iz Toronta v Kanadi. 5. —Pevski zbor TRIGLAV poda svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. 11. — Ples slovenske folklorn skupine KRES. Igrajo Vese. Slovenci. 12. — Slovenska šola pri S’ Vidu priredi materinsko pr< slavo v šolski dvorani pri S' Vidu. Zambija obhaja obletnico svoje neodvisnosti LUSAKA, Zambija — 24. oktober je zambijski narodni praznik, spomin na rojstvo njihove mlade države, ki je pred tremi leti na ta dan dobila, se pravi, si priborila od Angležev svojo neodvisnost. Na dan neodvisnosti sva s p. Rudežem prisostvovala proslavi, ki se je odvijala na “Stadionu neodvisnosti”. Ta stadion, ki je naj večji v Zambiji, je v naši župniji Matero, le nekaj minut hoda od naše cerkve. Imela sva posebno vstopnico za častno tribuno. Tako sva mogla od blizu opazovati predsednika dr. Kennetha Kaundo in njegove ministre. Predsednik je govoril, kot vedno, v angleščini. V tej deželi, ki ima več desetin plemen odnosno jezikov, je angleščina tisti jezik, ki jih vse povezuje. Država je vpelialo '"'"1“ščino za lirorJ' xi m JUNIJ 2. — Društvo SPB Clevelan pripravi proslavo Slov. Spi minskega dne z mašo za pad. žrtve komunistične revoluci in žrtve druge svetovne vojr pri Lurški Mariji na Prov dence Heights, Chardon Rd. 8. in 9. — DSPB Tabor v Clev landu priredi letno spominsl proslavo vetrinjske tragedi s sv. mašo na Slovenski pi stavi. 15. — Slovenski akademiki Ameriki (SAVA) imajo svo Plesno prireditev v farni dv rani pri Sv. Vidu. 16. — Otvoritev Slovenske p: stava za 1. 1968: piknik in pit 30. — Slovenska šola pri S Vidu priredi piknik na Sl venski pristavi. JULIJ 21. — Slov. športni klub prire piknik na Slov. pristavi. Spor ni spored, ples in zabava. 28. — Slovenska šola pri Mari Vnebovzeti priredi piknik r Slovenski Pristavi. AVGUS1 11. — Društvo Najsv. Imena fa sv. Vida priredi piknik i Slov. pristavi. SEPTEMBER S — DSPB TABOR pr ir c spominsko proslavo 25-let’ tragedije Turjaka in Grč na Slovenski pristavi, NOVEMBER 3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 17. — Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. tega.” Rekel je, naj uradniki, učitelji in plemenski poglavarji ne sodelujejo v protidržavnih akcijah. “Trdo bom ravnal z njimi ter tako dokazal, da ne moremo trpeti neposlušnosti in nelojalnosti.” Mlade afriške države si iščejo sistema, ki jim bo pomagal ohraniti svobodo in neodvisnost, obenem pa vzgojiti ljudstvo za skupno delo za razvoj svojih mladih držav. Kdor spremlja politično življenje mladih afriških držav, ve, da si te izbirajo močne vlade, včasih naravnost vojaške. Sodijo, da bi pomenilo, pustiti vsem skupinam popolno svobodo udejstvovanja, izročiti svoje mlade države anarhiji, razpadu, plemenskim spopadom in revolucijam, sebičnim in kratkovidnim plemenskim poglavarjem ali pa vplivu brezvestnih demagogov, plačanih nosilcev tujih ideologij. Dr. Kaunda, ki je popeljal svojo državo v svobodo, je velik zambijski politični voditelj. Kot prepričan kristjan uživa spoštovanje in podporo misijonarjev v Zambiji. Zaprosil je tudi te, naj sodelujejo pri vzgoji in izobrazbi zambijskega ljudstva, da bo razumelo, da plemenski razločki ne smejo ovirati skupnih prizadevanj in naporov za boljše narodovo življenje. Svojemu ljudstvu je postavil geslo: ONE ZAMBIA-ONE NATION. (Ena Zambija-en narod). Domačine in tujce velikokrat opozarja, da ne bo dovolil, da bi kdo uvajal v Zambijo tujo ideologijo. (Krščanstvo ni tuja ideologija, saj je Zambija — po predsednikovih besedah — zgrajena na krščanskih načelih.) Ko so začeli Kitajci deliti med Zambijce “misli” svojega predsednika, so dobile zambijske šole na-nai takoi vrnejo knjige mirovna pogodba med Nemčijo in njenimi zmagovalci. Take pogodbe še ni in torej tudi meje še niso dokončno določene. Na splošno sodijo, da je treba izjavo sovjetske vlade na naslov Zahodne Nemčije smatrati za zmago rdeče Vzhodne Nemčije, ki je bila v hudih skrbeh, da bo prišlo do izboljšanja odnosov med Zahodno Nemčijo in državami sovjetskega bloka samo na njen račun. De Gauilu več za iraške nafte koš za Izrael! PARIZ, Fr. — De Gaulle ni samo precej neotesano kritiziral Jude na svoji zadnji tiskovni konferenci, je sedaj zopet lopnil po njih: začel je namreč prodajati orožje Arabcem, noče ga pa Izraelu. Tako bo začel postopoma dobavljati Iraku 50 znanih Mirage lovcev, čeprav je poleti rekel, da Izraelu in njegovim sovražnikom ne bo prodajal o-rožja, dokler traja vojno stanje. To še ni minulo. Irak je dal Franciji koncesijo za vrtanje za nafto. To je generala prepričalo, da je treba presedlati od Izraela na Arabce. Za nakupe orožja v Parizu se baje zanimajo tudi Libanon, Libija in Savdska Arabija. V Tel Avivu so pa zopet rekli, da si bodo vse to dobro zapomnili. Nerodno za francoske interese je le to, da bo Izrael preživel De Gaulla. Ženske dobijo deio Razpis službe Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in T>i«arniških del. Na- (x) likem zuui»-»v opozori enega od plemenskih poglavarjev, da ga predsednik budno opazuje.” Zambijce je opozarjal, da je on kot predsednik “stoodstotno odločen, da bo vodil zedinjen narod in da ga nobena stvar ne bo odvrnila od PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE TILE ,SE NE MENIJO ,ZA »MRAZ — V pre dmestju Tokia so zgradili veliko pokrito kopališče, ki je v rabi skozi me leto. (Slika ka že množico ljudi v podi, |pa tudi \na bregu. V dvorani ni menda nikoli [hladno, (velikokrat pa prevroče in soparno. • Sovjetska zveza je v posebni izjavi zahtevala od Zahodne Nemčije, da se odpove Zahodnemu Berlinu in vzhodnim pokrajinam ter prizna razdelitev. MOSKVA. ZSSR. — Sovjetska zveza je pretekli petek s posebno izjavo, v kateri zahteva od Zahodne Nemčije, da se odreče svojim zahtevam po pripadnosti Zahodnega Berlina Zahodni Nemčiji, da prizna vzhodno mejo s Poljsko in odstopitev vzhodnih nemških pokrajin Poljski in Sovjetski zvezi, kot je bilo to urejeno v Potsdamu, ter da prizna Vzhodno Nemčijo, zaloputnila vrata razgovorom z vlado Kiesingerja v Bonnu. Ta se je vse od svojega nastopa lani trudila za izboljšanje odnosov z državami vzhodne Evrope, posebno še tudi s Sovjetsko zvezo samo. Sovjetska izjava se na široko ukvarja z oživljanjem nacizma v Zahodni Nemčiji, kar da je v nasprotju z določili, sprejetimi julija 1945 v Potsdamu. Zahodni diplomatski opazovalci v Moskvi pripominjajo, da tudi sovjetske zahteve od Bonna niso v skladu z določili Potsdama. Tam je bilo sklenjeno, da bo dokončne meje Nemčije določila Stanovanje v najem Lepo 5-sobno stanovanje v duplex hiši, blizu cerkve sv. Vida, se odda v najem. Za pojasnila kličite: FA 1-3204. (x) Naprodaj E. 45 St., lepo veliko poslopje, ekstra stanovanje zgoraj ; gorak dom za veliko družino. Velik lot, garaža za 3, kare. JOS. P. MULL, Broker UT 1-2345 (238) V najem Pet sob se odda zgoraj na Hecker Ave. Kličite 881-9894. (237) Prijat@rs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS V najem Pet lepih sob se odda, spodaj, na 1251 E. 74 St., blizu Superior. Kličite 391-3071. (241) Sobe za sanice Oddamo opremljene spalne sobe za moške. Idealno za upokojence. Blizu avtobusa in ra-pida, na 11900 Madison Ave. Lakewood. Vprašajte v restavraciji. (239) Kovač Peregrin (Bajka. — Spisal J. E. Rubin.) Sonce je stalo ravno v poldnevu, ko je prišla h koči. Pred njo je sedel bogati starec in se prezirljivo ozrl na utrujeno mater. Ona se je ustavila in si oddahnila. “Kaj hočeš, starka?” jo je vprašal; bil je to mož visoke postave, s sivo brado, skritih oči in zagorelega obraza. “Pomagaj mi,” je tožila starka. Bila je trudna in lačna in sedla je vsa onemogla na klop. “Pomorem ti rad,” je odgovoril starec, “ako je mogoče.” “Hočejo mi vzeti sina na vojsko, in sam hoče iti po svetu, sam nad Turka, med tuje, hudobne ljudi; lahko mi ga vzame svet, a vrniti mi ga ne more nihče. Pomagaj mi starec, če moreš, in reši mi sina. On mi je edini in vse na svetu . . ” Starec ji je dal črnega kruha in vode. — Nekaj čudno strašnega je bilo v tem gozdu, da so se ljudje bali vanj. Odkar je surov grajščak ustrelil tu nedolžno deklico, ko je bil na medvedjem lovu, od tedaj je bilo v njem divje zakletje. In oni, ki je bil tedaj z graj-ščakom, je prišel sem, izvršil čin maščevanja zaradi deklice, in ljudje so ga poznali pod imenom: Bogati stric, in pravili o njem temno povest... Zato je bilo tai™ ---1 In tudi mati je odšla nazaj na dolgo pot. čutila se je zopet močno, čvrsto. Hitela je, zelo hitela, sonce pa je padalo.. . Ko je zemljo zopet pokrila noč, je zaspala starka počivajoča pod gabrom v mahu. In zopet je sanjala o sinu Pere-grinu . . . On hodi po Dunaju ob strani cesarja, on je krvav, ah, krvav od sovražne turške krvi. Ljudje mu vpijejo slavo. Polno je ljudi in vsi slave njega. A zdi se ji, da je tudi na čelu krvav, in zdi se ji, da beži preplašena množica, da so Turki že zopet tu, in on je brez meča . . . Gorje, gorje, vpijejo ljudje, Turki so hudi maščevalci ... in zopet krik in vik... “Zmaga li?” čudne sanje so se mešale materi . .. Zopet je bilo jutro. Veje so se zibale, listje je šumelo in ptice so kričale . .. Vstala je s prvim svitom in hitela domov, nesoč s seboj pomoč za sina, da ga ji ne ubijejo na vojski sovražniki, in da mu ne morejo ničesar žalega storiti zli ljudje. Sonce je bilo zopet vroče. Žeje in lakote je mati omagovala. Pot je bila huda in starka je bila že slabotna. Tlačilo jo je število let, starost ji je vzela meči in dolga hoja jo je uničila. A misel na sina ji je dajala moči. Ko je padala tretja noč no CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY CLEANING STORE With alterations. Living quarters with equipped kitchen. $1200. or best offer. Good opportunity to own your own shop. 436-5142 r (237) REAL ESTATE FOR SALE CHICAGO RIDGE BY OWNER 6516 W. 103rd St. 3 bdrm. brk ranch with att. carport. Beaut. Indscpd. W-W crptg. Blt.-ins. gas hi, city water, patio. Close to schls. & tran-sp. $18,900. Open house Sun. 1-5 p.m. 423-7219. LIBERTYVILLE BY OWNER 8 rm., 3 bdrm., 1% baths, Brk. raised ranch. V2 acre Indscpd. Cent, air cond. Blt-in kit. 2-c. att. htd. gar. Crpt. drapes, storms, screens, Earn, rec. rm. Close to everything. $35,000. PH: 362-2775 (238) 9 RM. BRICK COTTAGE By owner, 5 rms. up, 4 down. Can be used for income or related family living. Close to school, church, transp., shpg. center. $10,500. Excellent cond. 829-5942. OAK FOREST BY OWNER 6 rm. brk. split level, 3 bdrms., IVz baths, mod. kit. w-w crptg. large lot, Priced mid $20’s. Near everything. Open house Sunday 1-5. 687-5625. ________ (238) in oči so ji zame seize; sreča bo s teboj. Tole nosi, Peregrin, vedno in povsod s seboj. Nobena morilna krogla te ne zadene, nobena smrtonosna puščica te ne bo ranila. Ne doseže te smrt v boju in ne morejo ti škodovati zlobni ljudje. Zlobni ljudje so na svetu; lahko bi te deli ob življenje, vzeli bi te meni, a ti se spomni matere in nosi to s seboj. Moč je v tem, da se mi vrneš, da ne bom, stara sirota, sama ostala na svetu . . . Glej, da ti ne vzamejo tega, da ti ne ukradejo tega čara; nosi ga vedno s seboj in — sreča bo s teboj in Bog . . .” Mati je jokaje devala sinu na vrat amulet. Peregrin se je nekoliko stresnil, vzel kladivo in odšel po svetu k Donavi nad Turke pomagat cesarju, reševat domovino. Doma pa je jokala mati in klicala milo njegovo ime. IV. Ob Donavi je bila vojska, cesar je bil zmagan in vsa zbrana vojska je bila utrujena in brez poguma. Turki so divjali od veselja in vpili: Alah . .. Takrat se je razširila po celem Dolenjskem vesela novica, da kovač Peregrin že potuje j po svetu in da gre cesarju na pomoč. Vsi so čakali na njegovo odrešenje, povsod so govorili o njem. Imel je sivo obleko in kladivo v roki, hodil je skoz vasi in gledal svet. . Donava je daleč. Povsod so mu postregli in mu dali jesti in piti. Doma pa je jokala mati noč in dan za sinom. Z veseljem je prej poslušala nabijanje v kovačnici, udarci kladiva so odmevali in tega so se ji navadila stara ušesa. A zdaj je bilo tiho, vse tiho, mrtvo, kakor če mrliča edneso iz hiše. Vsi so se ogibali zdaj Pe-regrinove kovačnice, nikogar ni bilo blizu. V vasi so dobili drugega kovača, a niti malo ni bil podoben kovaču Peregrinu in ženil se je pri Peregrinovi nevesti, da ga je ta kar prezirala. Ogenj v kovačnici je u-gasnil, prah je pokril vse, in ljudje so samo govorili o Peregrinu in o vojski in o materi. Pomilovali so jo. Mislila je, da si bo izjokala ugasle oči. Upala je sr— o-n varuje skriv- na moč. Vedno in povsod je hodila z njim v mislih po svetu in ga spremljala do Donave, do bojev. Mislila je o njem in le o njem. Govorili so o vojski, a so rekli, da ni še Pere-grina v vojski ob Donavi. In njene misli so šle za njim in ga iskale povsod po vsem svetu , In takrat, ko je bila največ-ja sila, je prišel kovač Peregrin v vojsko ob Donavi. Cesar se je že v obupu pripravil na beg. Grozne nesreče so ga prisilile umakniti se sovražniku. V taboru so ležali obupani izmučeni vojaki, večinoma ranjeni, onemogli, pobiti. Ni je bilo rešitve. Vsem je upadel pogum, mislili so na pogin in na smrt. V daljavi pa so se videli beli tabori in turški polmeseci na njih. Tam je ležala močna, spočita vojska, zmage pijana poganska vojska. Vojaki so peli in pili in slavili lahko pridobljene zmage . . . Noč in dan so plesali in vpili. Niso vedeli, da že hodi po svetu kovač Peregrin ... O, da bi bili vedeli. Pobegnili bi bili vsi že naprej .. . Kovač Peregrin je prišel v tabor. Stopal je trdo in mogočno. Ležeči vojaki so ga gledali, mu zavidali moč in zdravje in ga pozdravljali z vzdihljaji. Kaj bo eden za vse? Kovač je odložil kladivo in zavihal rokave — po svetu ni hodil z zavihanimi rokavi — in gledal je izmučeno vojsko. Slišal je pijano slavje in petje sovražnikov in zgrabila ga je jeza .. . Vojaki so gnali Peregrina prsarja. Vmes so poskušali dvigniti njegovo kladivo, a kaj, ni bilo več moža v celi vojski, ki bi vzdignil njegovo kladivo; či; saj so bili nekateri že sta-Peregrin jim ga je vrtil v zra- ri in so pomnili čase kralja ku, da so se vsi čudili, ki so Matjaža, bili oslabeli in brez prave mo- (Dalje prihodnjič) LOUIS MAJER SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 6408-8410 St. Clair Avenue Telephone: EX 1-0564 ENNA JETTICKS • WILBUR COON SHOES POLL PARROT for Children ® Kvalitetni MOŠKI ČEVLJI Florsheim • Velika izbira elegantne ŽENSKE OBUTVE • GALOŠE, snežke vseh vrst in velikosti • ČEVLJI ZA MLADINO po zadnji modi | 1 ■111 ' * ' J’W I ,, - ■lil POSTAVI jSE >— ,Tale [ptič je 'res ptič, ttako {vsaj {trdijo tisti, ki so .videli njegov [nastop v 'Miror Lake pri St. Petersburgu, Fla. Krasno božično darilo! ZMRZOVALNIK ZA 154 fi, HRANE! 16,6 kub. čevljev! 108% PROSI IVJA! Odtajan je ni potrebno! NAPRAVIL 6A FRIGIDAIRE! ... trajna kvaliteta! Pridite v tiste trgovine kjer prodadajo Frigidaire MARK OF £XCEU.EHC£ Naše podjetje prodaja vse Frigidaire izdelke in druge hišne potrebščine tudi preko morja v vse države Evrope. Poslužite se našega LAY-AWAY-PLANA! Naročite sedaj in vam dostavimo za BOŽIČ ali po Božiču! 12. KUPNIH DNI DO BOŽICO BRODNICK BROS. Furniture and Appliances ! se 13-11 Waterloo Rd. IV 1-6072 Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop. Od danes je Trgovina odprta do Božica vsaki dan do devetih zvečer! DRUŠTVEN! IMEKIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujem« po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu §12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, OČETA, SINA IN BRATA Frank L Hočevar ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 10. decembra 1962. Pet let je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva, na Te mislimo vsak čas. Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh in besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh. Žalujoči ostali: STEPHIE, soproga FRANK, WILLIAM, DAVID, JAMES, sinovi JACQUELINE, CAROL, hčerki FRANCES HOČEVAR, mati EDWARD, brat FRANCES JERINA, sestra Cleveland, O., 11. decembra 1967. PRIČA STARE \SLAVE — /Mlad par se pelje }na {motociklu mimo [Starodavnega templja [v'Angkor Wat \v- Kambodži, spomenika nekdaj mogočne Kmerske flržave. Ostanke tega templja si je pretekli mesec ogledala v družbi s predsednikom Kambodže princem ;Norodomom Sihanukom JMrs. \John F. Kennedy.