Avstrije:
		 — — -— — — ■—- —		t	n
ÜMbUHm in upravniiftvo: Maribor I ffemSka «Haa. 5. - Telefon St. m. J	j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j	I X nrMiilüwn ae more *o»a*SP j veah Sas «6 are dopartSMgfc	
Sf»j»©v@jše »vatrijako uradno poroMk.
Dunaj, 24. junija.
Italijansko bojišče.
Na ozemlju Plöcken dalj časa trajajoči sovražni ogenj min. Naše napadalne patrulje so vjele na gori Sief sovražno poljsko stražo.
Buško bojišče.
V Galiciji je artilerijski ogenj nekoliko pojenjal. Dne 22. junija je bilo vzhodlno od Brzezanov in Zborovega sestreljenih 6 sovražnih zrakoplovnih balonov.
Južilo vzhodno bojišče.
Praske patrulj.
Nova ofenziva na vseh frontah.
Po poročilih švicarskih listov iz Pariza je podal francoski vojni minister v četrtkovi seji armadnega odbora sledečo izjavo: Zaveznice bodo skupno sklenile in rešile vprašanje glede bodoče ofenzive. Predpogoj je, da Rusi zopet začnejo z ofenzivo, nadalje da se bo še enkrat zastavila dvakrat tolika množina artilerije in municije. Upa se, d|a bota p pomočjo Amerike do jeseni rešeni obe vprašanji.
Buški delavsko-vojaški svet
Petrograd^ 23. junija.
Splošni kongres zastopnikov delavskega in vojaškega sveta za celo Rusijo je s 543 proti 126 glasovom sklenil sledečo resolucijo:
1.	Zbor odobrava sestavo koalicijske vlade;
2.	zbor poziva sedanjo vlado, naj z vsemi silami deluje za dosego splošnega miru brez zemeljskih pridobitev ali vojnih odškodnin na podlagi pravice ^seh narodov, da si sami zgradijo svojo politično bodočnost;
3.	zbor zahteva, naj se kmalu skliče ustavodajna skupščina.
Pr ek ret.
V dobrem spominu nam je ostalo, ker smo ga prebridko občutili, nastopanje nemških strank od početka vojske do otvoritve parlamenta. Kmalu po izbruhu vojske so nemške stranke kot „državo-vzdrže-valne“ začele staviti svoje zahteve do države. Te zahteve so najprej krožile po nemških političnih listih. Iz teh so prišle v zborovalne sobe raznih nemških strankinih vodstev. Nazadnje so se ustalile v znani skupni nemški program in v tolikokrat povdarjene in zahtevane „belange.“ Vodstvo vseh nemških strank od početka vojske do otvoritve avstrijskega parlamenta je imel v svojih rokah nemšku-radikalni Wolf et compagnie.
Z nemškimi predpogoji in belangi oprtan je stopil v parlament grof Clam-Martinic, Ker ni mogel z oktroaji uresničiti nemških zahtev, pa je to mislil doseči parlamentarnim potom. Bil je torej mož vezainih rok. Parlament pa si ni dal zvezati rok. (Ostati je hotel svoboden kot zastopnik svobodnih ljudstev. In ker je hotel obraniti svojo prostost in zmožnost za delo, je grofu Clamu kot političnemu vjetniku nemško-nacionajnih strank dal svobodo. Tako je Clam šel.
S Clamom pa je tudi šlo upanje nemških strank, da bi se kedaj izpolnile njihove pretirane, bistvu Avstrije kot države narodov nasprotujoče zahteve. S tem dejstvom so že začeli računati trezni nemški politiki. Treba bo sicer velikega prekreta v političnem mišljenju, toda človek je bitje, ki se prilagodi ali mora prilagoditi življenjskim razmeram ter po njih u-ravnati svoje nazore in zahteve. Življenje je učitelj. Tako se bodo tudi nemški politiki iz razvoja družabnega in političnega življenja naučili, dla je potrebna revizija programa in zahtev. Ta prekret tudi pripra-
vlja „Tagespost“, ko piše v svoji številki diie 22. junija: „Osebna stran krize je postala postranska zadeva. Problem monarhije je sedaj načet, desnica. — Slovani — hoče še pred koncem vojne biti gotova, da bodo njene zahteve izpolnjene. To pomeni, da bode treba na nemški strani zopet temeljite spremembe. ] Sanjo, s katerimi je šlo celokupno nemško ljudstvo v vojno in katere je sanjalo leta in let’a, jih pa v dobi absolutistične vlade vsled odstranitve ptaptanenta zamudilo, so zbežale. Danes nima več smisla, da bi se varali nad resnostjo položaja in bi gojili nade, ki so brezvspešne. Pametnejše je, da zremo resnosti časa mirno in jasno v oči . in da tudi v duhu časa delamo. Nemci morajo zopet preiskati in pregledati svoje razmerje do države in v tem smislu urediti svoje zahteve. Ostali bodo vedno najzvestejši in najmočnejši narod države, toda računati bodo morali s stremljenji na drugi strani zbornice. To so skušnje krize, ki ni prišla dovolj zgodaj, da nam je pokazala nevarnosti, v katerih živimo.“
Se določneje zaznamuje ta prekret „Grazer Volksblatt“ v svoji nedeljski številki:	>vNa vsak na-
čin moramo iz narodnega boja vun, strašna, bremena, ki jih iz vojske prevzamemo v mirovno dobo, nas •silijo k notranjemu miru, da se tiste velike sile, ki so vezane v narodnostnem boju, osvobodijo za gospodarsko obnovitev. To delo morajo prevzeti vse stranke in vsi krogi in to tembolj, ker se notranji mir ne da ločiti od zunanjega ter so strašni dogodki zadnjih treh let nam z vso močjo zabičali spoznanje, da bi pesem o propadu Avstrije brez našega o-studnega narodnega boja v inozemstvu nikdar ne bila našla tako sprejemljivih ušes. Temeljiti mišljenj-j ski preobrat je nam Nemcem v Avstriji potreben, j Razveseljivo pa je, da politik, ki oznanja dolžnost te-I ga mišljenjskega preobrata, dandanašnji ni več glas j vpijočega v puščavi. Široke mase zahtevajo drugo zastavo in novo vsebino narodne politike. Včeraj je nemškoliberalni poslanec dr. Lodgmann objavil članek, ki o nemškem centralizmu izpoveda takšne nazore, kakoršni bi pred vojsko bili obsojeni kot krivoverski ter bi dali povod, na bi se proti pisatelju v-prizorila narodna gonja. Po njegovem mnenju bi se nemško centralizirana Avstrija dala vzdržati samo z bajoneti, to se pravi, Nemci bi morali prevzeti mesto državne policije in bi se morali odpovedati preosno-vi ustave v demokratičnem duhu. Nemški levici dr. Lodgmann očita, dla ni imela poguma, da bi računata z živimi silami.v družbi ter da ni pravočasno zapustila stališča, ki je postalo nevzdržno ter bi tudi nemštvo spravilo, v nevarnost. Na naslov tistih politikov, ki bi radi z izločenjem nenemškib pokrajin za vse čase zasigurali nadvlado Nemcev, pa obrača te-le besede : Kajpada bi bilo mogoče državo tako u-rediti, da Nemci zopet dobijo večino in, sicer z izločitvijo tistih pokrajin, ki ležijo ob državni meji ter se daljo izločiti, da, celo tako daleč bi se lahko šlo, da bi se izločile vse nenemške pokrajine; toda takšna tvorba bi ne bila več Avstrija in bi' izgubila pravico do imena velikega gospodarskega ozemlja v srednji Evropi.“
Krise, posvetovanjs, novo ministrstvo,
Ker grof Clam ni mogel izvršiti svojega širšega programa, h kateremu je hotel pritegniti vse avstrijske narodnosti ter jih porabiti za preosnovitev - Avstrije, kakor si jo je on mislil, je odstopil. 'Odločilni činitelji so bili mnenja, da sedaj sploh ne kaže pečati se z razširjenimi programi. Tako se je uveljavil ožji delovni program. Posvetovanja, ki so se tikala, tega programa in oseb,, ki bi ga naj izvedle, niso bila dolgotrajna, V soboto smo že imeli novo mi-
nistrstvo Seidler. Ministrstvo je docela uradniško in maj izvršiti omejeni program: zaičasni proračun, podaljšanje poslanskih mandatov in volitve v delegacije. Je torej zgolj prehodnega značaja. Oseba ministrskega predsednika je zlasti v krogih kmetskih poslancev prav priljubljena. Izginili so vsi poprejšnji ministri, ki so vladali s § 14, le minister za ljudsko prehrano Höler je ostal. Sel je tudi zlasti Cehom nepriljubljeni domobranski minister Georgi. V naslednjem podamo kratko sliko dogodkov od odstopa Cla-movega do Seidlerjevega nastopa.
Jugoslovanski klub.
Jugoslovanski klub je izdal o avdijenci načelnika dr. Korošca pri cesarju v Badnu pri Dunaju dne 21. junija sledeče poročilo: Cesar je dne 21. junija ob 5. uri popoldne sprejel načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca v daljši avdijenci. Ko se je načelnik dr. Korošec vrnil na Dunaj, je podal v klubu o tej avdijenci obširno poročilo. Jugoslovan« ski klub je sklenil, da bo strogo molčal o tem, kar-je dr. Korošec glede avdijence pri!cesarju poročal v klubu. Avdijenca dr. Korošca je trajala % ure. Med tem časom, ko je dr. Korošec poročal v klubu, se je doznalo, da je cesar sprejel ostavko Clam-Martiniče-vega ministrstva. V teku seje Jugoslovanskega kluba so prišli v klub na prijateljski razgovor z Jugoslovani zastopniki Poljskega kluba, Češkega Svaza in Rusinov. Jugoslovanski klub je imel v petek, dne 22. junija predpoldne, plenarno sejo, h kateri so bili klubovi člani pozvani brzojavnim potom.
Avstrijski državni zbor.
V	petkovi seji državne zbornice je predložil z-bornici notranji minister zakonski načrt glede spremembe nekaterih določil o delavskem zavarovanju zoper nezgode.
Zbornični predsednik dr. Groß je nato prečital pismo, katero je prejel od ministrskega predsednika Clam-Martinica. V tem pismu povdarja grof Clam, da je bil njegov namen, preosnoviti ministrstvo na široki podlagi, da bi se ne sntoo rešile najnujnejše stvari, temveč bi se tudi uredile notranje politične razmere za dalekosežno in vspešno delovanje v jesenskem zasedanju državne zbornice.
V	teku svojih pogajanj s političnimi strankami pa je jariSel do prepričanja, da bi se sicer bila z delno preosnovo kabineta dosegla večina za rešitev najnujnejših zadev, da pa so najde na dosego širšega oilja dvomljive. Vsled tega se je odločil, staviti Njegovemu Veličanstvu predlog, da blagovoli sprejeti in odobriti odstop celokupnega ministrstva. Priporoča. da se zasedanje državne zbornice preloži do |K>-nedeljka ali torka, kar popolnoma odgovarja zborničnim običajem,
Ko je predsednik dr. Groß prečital to pismo, je predlagal, da se zasedanje državne zbornice prekine do torka, one 26. junija. Zbornica je sprejela ta Großov predlog in prihodnja seja zbornice je določena na torek, din e 26. junija, ob 11. uri dopoldne.
Iz proračunskega odseka.
Izmed jugoslovanskih poslancev sta govorila v tem odseku poslanca Bi.au ki ni iij Jarc. Prvi se je pečal z gospodarsko bedo, v kateri se nahaja dalmatinsko prebivalstvo. Drugi pa se je bavil obširno s perečimi političnimi in gospodarskimi vprašanji. U-vedba maksimalnih cen za kmetijske pridelke je produkcijo zmanjšala in ne pomnožila; Povrh tega je naš kmet pri določitvi cen zapostavljen za ogrskim. Na Francoskem in Angleškem je država kmetu zagotovila za več let najnižje cene, pri nas kmet, ko seje ali sadi, niti od daleč ne ve, ali se bo izplačal njegov trud ali ne, ker mu birokrat pri zeleni mizi določa ceno. Položaj kmetijstva je obupen. Mesa bo letos dovolj, ker bo žalibog kmet prisiljen radi pomanjkanja krme prodajati živino. Vrh tega se kmeta zaradi navijanja cen preganja na tal/način, da je v ljudstvu omajano zaupanje v pravico. Ce je naš kmet kaznovan, ko proda vino po 1.60 K do 2' K, iz zapuščine grofa Stiirgkha. pa je sodišče prodajala novo vino, ki mu je določilo naijnižji ponudlek 3 K* in so gnali kupci ceno do 6 K za liter. V justiči sö sploh strašne razmere. Govornik se je pečal dalje S
prakso vojaških sodišč, z železniško politiko po naših deželah, z begunskim vprašanjem in sklenil: Slovenci smo napoči, ki je bil vedno za državo. Ce se računa na naše sodelovanje, se mora. izpremjeniti ves državni sistem. Iz zatiranih narodov morajo postati enakopravni narodi. Poslanec Jare je predlagal resolucijo: 1. Pri določevanju cen za kmetijske pridelke (žito, vino, seno itd.) naj vlada gleda na to, da pri nas cene ne bodo nižje kakor na Ogrskem. 2. Država naj pripravi splošno agrarno reformo, da se poveča produkcija in da dobe invalidi ob vrnitvi v domovino zemljišča v last. 3. Skoda, ki jo delajo vojaški odldelki po poljih in gozdih, naj se natajnčno ceni in takoj povrne. 4. Beguncem se naj. da splošno begunska podpora in ne samo tistim, ki so v barakah. Kar se jim je rekvirijralo, ko so; morali bežati, se naj takoj plača. Predloži se naj postava, po kateri je država dolžna plačati vso škodo vsled vojske. 5. Konfiniranim, ki niso niti obsojeni niti v preiskavi, se naj takoj dovoli, vrniti se v domovino. Glasovanja v odseku ni bilo, ker je predsednik dr. Sylvester zaključil prej sejo. Zbornica se bo pečala s proračunom od torka dalje.
Poljski klub in slovanski blok.
Z ozirom na ponovna) poročila, da je Poljski klub sodeloval pri ustanovitvi slovanskega parlfamen-tarnega bloka, izjavlja predsedstvo Poljskega kluba. 0a Poljski klub vztraja pri svojem načelnem sklepu glede stikov z Vsemi strankami parlamenta, da si, kakor doslej, tudi v bodoče ohrani v vsakem oziru proste roke.
Nemški Nationalverband.
■V skupni seji nemškega Nationalverbajida dne 22. junija je bila sprejeta sledeča, od poslanca dr. Steinwenderja predlagana resolucija: Živeža- nenem-Rkih strank je naložila Nemcem brez oziraj jna/stranke dolžnost, da se strnejo tesno skupaj. Skupno s krščansko-socialnoi zvezo bo torej nemški Nationalverband takoj začel delovati na to, da; združi vse nemške stranke a enotnemu postopanju. Načelstvu se naroča, da takoj začne s potrebnimi posvetovanji. V češkem vprašanju, v razmerju do Poljakov in v jugoslovanskem vprašanju se mora doseči sporazum. Razmerje narodnosti do države se mora razjasniti in se mora zasigurati nemškemu narodlu tisto stališče, ki ga zahtevajo državni interesi. Samo tedaj, če se bodo Nemci sami zedinili in združili vse svoje sile, bo v gospodarskem in kulturnem oziru po prejšnji zaostalosti in po razrušenju, povzročenem po vojski, nastopila, doba ozdravljenja in napredka.
Stališče nemških krščanskih socialcev.
Krščansko-soeialna stranka je v petkovi strankini seji izjavila, da je pripravljena z vsemi parlamentarnimi skupinami skupno delovati za rešitev velikih časovnih vprašanj in pri tem ostati z nemškim Nationalverbandom v najožjem stiku. Strankarsko politične zadeve se odložijo. Stranka se z vsem pov-darkom zavaruje proti temu, da bi se katerikoli parlamentarni stranki dovolile politične ugodnosti za to, da bi storila svojo dolžnost napram državi.
Ustanovitev nemškega bloka?
V	seji nemškega Nationalverbanda dne 22. junija je poslanec Fahrner predlagal, naj se takoj storijo potrebni koraki za ustanovitev nemškega bloka kol protiutež proti slovansko-romanskemu bloku. V nemškem bloku bi naj bile sledeče stranke: Nationalverband, krščanski socialci. nemški socialni de-mokratje in vsi drugi nemški poslanci. Nationalverband naj skuša doseči parlamentarno delovsko zvezo. Za nemški blok se naj določi program, ki bo u-l avnaval celo nemško politiko v gotovi narodni smeri. Nationalverband se naj tudi pobriga, da bo dobil upliv pri sestavi novega mlnistrsfvla.
Kdo bo Clamov naslednik?
Iz Dunaja se dne 22. junija poroča:	Clam-
Martinic je v petek, dne 22. junija, ves dan sprejemal v državni zbornici raznovrstne politike; na večer pa je bil Clam sprejet od cesarja v avdijenci. Kot naslednik grofa Clam-Martinica se imenujejo Številne osebnosti, cesarski namestniki in razni ministri. Vse to pa so samo domnevanja. Po sedanjem razvoju razmer se pričakuje sestave uradniškega ministrstva. Vprašanje, ali bo sedaj stopil na čelo začasnega ministrstva definitivni ministrski predsednik, kateri bi naj tudi sestavil definitivno ministrstvo, še ni rešeno. Poljaki in Cehi izjavljajo, da morejo le tistemu ministrstvu dovoliti državne potrebščine, v katerem ne bo sedel noben minister, kateri je podpisal kako naredilo po § 14.
Dva kandidata.
V	parlamentarnih’ krogih se je v petek govorilo* ‘da bo za ministrskega predsednika imenovan bar ■on pl. Schwarzenau ali pa češki cesarski namestnik' grof Coudenhove. Poslednji je dne 22. junija na
ecer ob’ 8. uri dospel na Dunaj.
Na Dunaj je došel dne 28. junija tudi tärolski i tiaarsM namestnik grof Tqggenburg, kateri ima bar je največ upanja, ‘da mu cesar poveri sestavo novega ministrstva. Grof Toggenburg je baje v dvornih
krogih priljubljen, konservativnega mišljenja. V ministrstvo bo baje pozval tri definitivne ministre, m o-stala ministrstva pa bo baje vpoklical samo voditelje ministrstev. Program novega ministrstva bi pa bil: začasni proračun, podaljšanje poslanskih mandatov m volitve v delegacije. Pred jesenskim zasedanjem še bo baje Toggenburg sestavil veliko koncentracijsko ministrstvo, v katerem bodo zastopane parlamentarne stranke.
Cehi proti parlamentarnemu ministrstvu.
V petek, dne 22. junija, se je pod predsedstvom poslanca Staneka vršilo glavno zborovanje Češkega Svaza. Večina poslancev se je izrazila proti parlamentarni vladi in za uradniško ministrstvo z narodnim značajem.
Uradniško ministrstvo.
„Fremdenblatt“ prinaša dne 23. junija izjavo, da bo najbrž tega dne sestavljeno novo ministrstvo. To ministrstvo bo uradniško. Iz sestave tega ministrstva se že bo videl njega zaičaisni značaj. Odi starega ministrstva bota ostala v novemi kabinetu samo domobranski minister baron Georgi in minister za Jjudlsko prehrano, Höfer. Za vsa druga ministrstva bodlo nastavljeni voditelji ministrstev. Imenovanje novih oseb bo obiavila nedeljska „Wiener Zeitung.“
Novo ministrstvo.
Cesar .je v soboto pozval voditelja poljedelskega ministrstva dr. Ernesta viteza pl. Seidlerja k sebi in mu je poveril sestavo novega ministrstva.
Vitez Seidler je'ministrstvo sestavil sledeče: Dosedanji voditelj poljedelskega ministrstva dr. Ernest vitez pl. Seidler, je prevzel predsedstvo, namestnik na Tirolskem, grof Toggenburg, ministrstvo za notranje stvari. Ministrstvo za deželno brambo prevzame fml. Czapp, Minister za ljudsko prehranjevanje, generalmajor pl. Höfer, obdrži svoje mesto. !Za voditelje so imenovani: za ministrstvo za uk in bogočastje sekcijski načelnik pl. CwSklinski, za pravosodno ministrstvo sekcijski načelnik vitez Schauer, za finančno ministrstvo sekcijski načelnik vitez Wimmer, za trgovinsko ministrstvo sekcijski načelnik dr. Mataja, za ministrstvo za javna dela sekcijski načelnik vitez pl. Homann, za železniško ministrstvo sekcijski načelnik baron Banhans, za poljedelsko ministrstvo sekcijski načelnik Ertl. Dvorni svetnik pl. Twardovski prevzame posle, ki jih je do Sedaj vodil gališki minister Bobrzynski.
Novi ministri so v nedeljo, dne 24. junija, dopoldne. v roke cesarja položili prisego.
Novi ministri.
Ministrski predsednik dr. vitez Seidler je rojen leta 1862 v Schwehatu na Nižje-Avstrijskem. Služboval je najprvo v državni službi na Nižje-Avstrijskem, pozneje pri trgovski zbornici v Ljubnu. Leta i900 je prišel v poljedelsko ministrstvo. Leta 1906 je bil imenovan za profesorja upravnega prava na dunajski visoki šoli za poljedelstvo, leta 1909 pa za se-kcijskega načelnika v poljedelskem ministrstvu. Dr. Seidler je bil učitelj sedanjega cesarja. — Notranji minister grof Toggenburg je rojen leta 1866 v Bol-canu. iToggenburgi so stara tirolska plemenitaška rodbina. Grof Toggenburg je služboval večinoma na Tirolskem v politični službi. Cesarski namestnik je postal leta 1913. — Domobranski minister pl. Czapp je v mirnem času služboval delj Časa v vojnem ministrstvu ; začetkom vojske je bil na fronti, zadnji Čas pa je bil sekcijski načelnik v domobranskem ministrstvu. — Dr. pl. Mataja je rodom Dunajčan in je že bil leta 1911 vodja trgovinskega ministrstva. Ministra Wimmer in Banhans sta tudi Dunajčana. — Minister Homann je deloval več časa pri štajerski rudarski oblasti. Vodja, pravosodnega ministrstva dr. pl. Schauer je rodom iz Lipnice na Štajersketa.
I vse porušeno, začel je na večih krajih sedaj tu in - sedaj tam prodirati in napadati naše postojanke. Pa j hudo se je Zmotil. Bil je na vseh krajih takoj odbit \ in vržen nazaj. Dokler stojimo mi slovenski fantje in možje v naših postojankah, mu ni treba misliti, da bi dobil kakšno ped zemlje zopet nazaj. Sprejmite še enkrat najprisrčnejše pozdrave, ki Vam jih pošiljamo vojaki od 26. domobranskega pešpolka, 8. vojne stotnije.
Velike izgube Italijanov.
Iz našega tiskovnega vojnega stana se poroča, da so Lahi pri svojih napadih na ozemlju „Sedem občin“ od 10. do 20. junija izgubili skupno kakih 40 tisoč do 50.000 mož mrtvih in ranjenih. Dosegli pa so na severnem krilu te fronte samo na enem kilometru širine kakih 100 korakov ozemlja.
'
Masko bojišče.
Na ruskem bojišču je zadnje dni topovski o-genj precej oživel. Posebno vzhodno od Lvova1, v o-zemlju mesta Brzezany, sta se naša in ruska artilerija močno dvobojevali.
V Rumuniji nič novega.
V Petrogradu so za novo ofenzivo.
Stokholmski dopisnik lista „Allgemeen Randels-Had“ poroča iz ruskega vira,, da se je začasna ruska vlada in zastopniki vojaško-delavskega odbora dne 21. junija izjavili za zopetno ofenzivo na celi ruski fronti.
Kozaki za nadaljevanje vojske.
Jz Petrograda se dne 20. junija poroča:
Danes se je vršila otvoritvena seja splošnega kongresa kozaških delegatov cele Rusije. Seji so tudi prisostvovali številni člani dume in državnega z-bora. V otvoritvenem nagovoru je predsednik kongresa, član dume Saratiev, pozival Kozake na boj proti zunanjemu in notranjemu sovrajžniku. Odposlanci prvega polka donskih Kozakov so zahtevali zelo energičnih in zelo krepkih odredb proti propagandi vodje mirovne struje ruskih socialistov, Leninu. Provizorična vlada se prosi, da zbere posebno armado Kozakov, ki bo pripravljena umreti na polju slave.
Dumin predsednik Rodzianko je rekel v plamtečem govoru: Eno samo geslo mora združevati vse in sicer to, da se bojujemo za domovino vsi, veliki in majhni, ne oziraje se na imetje in kri.
Bivši vojni minister Gučkov je rekel: Kongres Kozakov bo pomenil preobrat v duševnem! istanju v-seh ruskih družabnih slojev ter bo vlil; patriotizma vsem tistim, katerim so udušili ta čutila goljufi in izdajalci in jim bo vnovič vzbudil sklep vstrajati tako dolgo, dokler ne bo Rusija v zvezi z zavezmijcami narekovala mir.
Nato so imeli zastopniki zaveznih vlasti Ru-munije, Francije, Srbije in Belgije navduševalne nagovore, katere so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem.
Francosko bojišče,
V belgijski Flandriji razen artilerijskih nobenih večjih podvzetij. Na fronti pri Arra^iu šobili severno od Wajrnetona in južno od Scarpe močni angleški sunki odbiti. Ob reki Aisne, v zahodni Champagni ter ob levem bregu reke Može hudi artilerijski boji. Francosko časopisje vedno glasneje zar hteva, da naj Amerika v kratkem odpošlje izdatno število čet na francosko bojišče in tako Francijo nekoliko razbremeni.
Olam-Martinle se vrne na fronto.
Dunajska poročila naglašajo, da se bode grof Clam-Martinic potem, ko bo oddal posle ministrskega
predsednika Seidlerju, zopet vrnil na fronto.
Na celi italijanski fronti se sicer vršijo manjši spopadi, a do večjih bojev ni prišlo nikjer.
Opis hoja dne 10. junija.
(Izvirno poročilo.)
Bilo je dne 10. junija. Kakor že večkrat prej,, je začel naš sosedi posebno pa ta dan že zjutraj ob 'A6. uri žgati z vsemi kalibri na naše postojanke.: !Je tako močno streljal, da ni bilo mögoÖe razločevati strela od strela. Bil je pri lepem dnevu cel hrib zagrnjen v gost črn dim. In ta hudi ogenj je trajal-neprenehoma do 9. ure zvečer. Ko je Lah mislil, dla je
Turška bojišča.
Na turški h bojiščih razen spopadov med Turki in Angleži v severni Mezopotamiji pri Baku-bi sejver no vzhodno od Bagdada nobenih važnejših dogodkov.
Politične vesti.
s Novo ministrstvo se predstavi. V soboto, dne I 23. juniga, ob 5, uri popoldne, se je v nav^očposfi imenovanega novega ministrskega i predsednika dr. viteza pl. Seidlerja vršila konferenca načelnikom 'O razvoju konference se poroča:	Predsednik idr.
Groß je predstavil načelnikom strank novega ministrskega predsednika, nakar je imel ta kratek nagovor, tekom katerega, je nagla šal. da je novaj vladal« provizoričnega značaja in da bo zamenjena poznej« z definitivno vlado. Njegova naloga je, da izvede re-
25.	junija 1917.
Stran 3.
šiitev proračunskega provizorija, podaljšanje mandla-tov in delegaicijske volitve. Prosi za podporo strank pri težki nalogi. Načelniki strank so vzeli izjave ministrskega predsednika na znanje. Sklenjeno je bilo, da naj se konča v torek drugo in tretje čitanje provizorija. Glasovanje o drugem čitanju se bo vršilo ob petih popoldne. Priglašenih je sicer 18 govornikov za in 21 proti, vendar naj se stranke po oddaji kratkih izjav omeje. V sredo naj se reši predlaga o podaljšanju mandatov. Odgoditev preko poletja ni v načrtu. Seje zbornice bi trajale do 10. julija. Kedlaj bodo zborovale delegacije, Še ni znano. Ko bo imela zbornica odmor, bodo zborovali odseki.
Obširna češka interpelacija o dobi neustavnosti. (Prejšnji teden je bila v poslanski zbornici izročena interpelacija, kakoršne avstrijska parlamentarna zgodovina pač ne pozna. Interpelacija obsega <— 400 strojepisanih strani na kanclijskih polah in šteje kakih 20.000 vrst. Podpisali so to interpelacijo \vsi Češki poslanci. Naslovljena je na celokupno vlado in razpravlja o vseh narodnih, političnih, gospodarskih in kulturnih pritožbah Cehov na podlagi dogodkov na Češkem, na Moravskem in v Sleziji v dobi brez-ustavnosti. 'Interpelacija se zdlaj tiska in bo dodana stenografičnemu zapisniku državne zbornice, v katerem bo obsegala kakih 400 tiskanih strani.
Velika razstrelim v Bolevcu. O veliki razstreli» v tovarni za izdielovanjje municije v Bolevcu na Češkem dne 25. maja je v seji državne zbornice dne 22. junija na interpelacijo ddmobranski minister dal pismeni odgovor, v katerem izvaja:	Začetek in
vzrok razstrelbe je iskati v delavnici za izdelovanje metačev min. V tem poslopju, kjer je iskati začetka nesreče, se je nahajalo 5 do 6 ton dinamona. Bržčas je bil vzrok nesreče neprevidno postopanje z lazstreljivnimi snovmi. Najbrž se je vršila razstrelim ene mine. Vsled nastalega križnega platmipna se je vnel dinamom Kljub veliki katastrofi se je mogel nadaljevati obrat v tovarni. Zasluga za to gre previdnemu ravnanju gasilnega moštva, ki je izvršilo svoje delo z lastno nevarnostjo. Z' zelo velikim obžalovanjem se mora ugotoviti žalostno dejstvo, da je zahtevala katastrofa večje število človeških žrtev, a več oseb je pa dobilo opekline. Število mrtvih znaša 136 oseb, se pa bo bržčas še povišalo, ker znaša Število pogrešanih 170 oseb, število ranjenih pa 625, od katerih je bilo 520 oseb lahko poškodovanih. Ne da bi hotel podcenjevati obsega nesreče, je minister zavračal pretirane vesti, čejš, katastrofa je zahtevala na tisoče žrtev. Njegovo Veličanstvo cesar je izrazil svoje globoko sožalje nad nesrečo. Pri pogrebu ponesrečenih žrtev je cesarja nadomestoval nadvojvoda. Karel Albreht, ki je položil v cesarjevem imenu venec na skupni grob ponesrečenih žrtev. Nadvojvoda je obiskal tudi v javni bolnišnici bolnike, ki so bili ranjeni vsled nesreče. Ukrenilo se je vse potrebno, da se popravi zasebna škoda, katero je povzročila ta razstrelba ter da se bo poskrbelo za svojce žrtev. Končno minister izraža najtopljejše sočustvovanje vlade in vojaške uprave zavoljo žrtev, katere je zahtevala grozna nesreča.
Kdo bo hrvatski ban? Zagrebške „Novine“ pišejo, da bo v slučaju, ako se hrvatska delegacija s-porazume z grofom Eszterhazyjem, skoro gotovo imenovan za bana hrvatski grof Miroslav Kulmer ali pa dr. A. Rakodczay. Ce pa se isporazum ne bo dosegel, pa baje pride na vrsto neka oseba, ki jo bode predlagala stranka prava. Baron Rauch se baje več ne vpošteva kot kandidat za bansko mesto.
Tedenske novice.
Duhovniške vesti. Župnijo Podčetrtek je dobil č- g. Ivan Bosina, kaplan pri Sv. Martinu na Paki.
Za provizorja k Sv. Križu nad Mariborom pridf Č. g. Martin Gaberc. — Danes, dne 25, junija predpoldne je bil v mariborski stolnici inštaliran za častnega kanonika Ö. g. Jakob Hribernik, dekan v Braslovčah.
Iz justične službe. Višjesodni svetnik celjskega okrožnega sodišča Alfonz Gallinger, sin bivšega dolgoletnega nadučitelja na konjiški slovenski ljudski šoli Petra Kapun, je stopil v pokoj. Ob tej priliki je bil odlikovan z redom železne krone III. razreda. 'To je tisti Gallinger, kateremu je mrzilo očetovo slovensko ime Kapun in je prosil za spremeni-iev slovenskega imena v nemško ime Gallinger.
General baron Sarkotič pl. Lovčen. Cesar je podelil deželnemu načelniku v Bosni in Hercegovini, generalu baronu Stefanu Sarkotič in uasledlstvu dodatek „pl. Lovčen.“
Napravimo red! Kdor potuje po zelenem Slov. Stajerju in se poslužuje k temu proge južne železnice, mora — če ni domačin — nehote misliti, dai potuje po nemškem ozemlju. Vsa postajna imena in vse označbe po postajah so izključno le v blaženi nemščini. Ali je potem čudno, da more par tisoč ponem-Čencev* po naši krajini varati svet In slikati nas in naš narod kot drugim neenakopraven, vrhu vsega tega pa še sebi nadjati videz, kakor bi bilo pri nas nemštvo v večini. Naprjavim» red! S Spielfeldojm — najkasneje — se prične slovensko ozemlje, na kojem je nemški živelj v izginjajoči manjšini. Stvar najenostavnejše narodne enakopravnosti je, da dobijo postaje po vsem Slovenskem Stajerju. tudi slovenska Imena. Kako pride slovenski popotnik, zlasti domar
____________________STRAŽA.__________________________
čin, do tega, da mora slišati in brati po postajah — ponemčene spakedranke? Kaj bi dejali Nemci, če bi morali v Muriški dolini slišati ali brati — netaška poslovenjena krajevna imena? , Ne trpeli bi tega. Mi pa mirno gledamo sedaj že desetletja to protipostav-no ravnanje. Napravimo že vendar enkrat konec!! Samonemška postajna imena na progi južne železnice po Slovenskem Stajerju so za nas štajerske 'Slovence narodna sramota.
Naši uradi. V'zadnjih dnevih opažajo stranke, ki imajo poslov s c. kr. državnimi uradi, da fee ob-najšajo nekateri gospodje, kojih uradovanje že preje ni bilo popolnoma kakor bi biti moralo, sedaj naravnost neuljudno, da ne rečemo odurno. Mislimo tu na one nestrpneže, ki so nam znani že izza predvojne dobe in ki se doslej niso ne le ničesar naučili, marveč se zanje pogajata še s prav pdsebno vnemo — „Tagespošta“ in „Tagblatt.“ Tem razmeram moramo posvetiti vso svojo pozornost. To je mogoče, če vsakdo, ki ima opravka v državnih uradih, sicer nastopa kakor zahteva to občevanje v takih slučajih, dla pa tudi vsako neprijazno občevanje in vsako protiurad-no poslovanje nemudoma javi.
Dve in pol leta je bil pogrešan. Crnovojjnik E. Stroppe iz Warnsdorfa na Nižje-Avstrijskem je bil dolgo časa pogrešan. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Njegovi vojni tovariši so trdili,, dla. je padel. A te dni pa so sorodniki od pogrešanega dobili dopisnico iz Rusije, datirano z dne 18. aprila 1917.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. t.:
Ivan Hanžič, kaplan, Skale-Velenje, nabral ob kan. vizitaciji v Zavodnjem, 30 K p Posojilnica v Framu 30 K; Hranilnica in posojilnica v Središču 50 K; dr. Florijan Kukovec, odvetniki 'Slov. Bistrica, iz kazenske poravnave Skledar kontra Žerak 5} K; na mesto venca na grob f g. c., kr. poštnega kontrolorja Lojzeka Babovića so darovali: dir. Pavel Turner, veleposestnik, Maribor, 10 K; 'Franc Jerovšek, šolski svetnik in c. kr. profesor, Maribor, 10 K; Art. Lokar, c., kr. notar, AjdlovSščina-Maribor, 20 K; dr. Karel Sičapin, e. kr. poročnik* in odvetniški konci-pijent, Maribor, 4 K; Martin Petelinšek,, katehet meščanske šole, Maribor, 2 K; Leopoldina Stelzer, ho-telirka, Maribor. 3 K; neimenovan c, kr. nadporočnik 5 K; gdč. Mimi v Narodnem domu 2 K; J. Resnik, c. kr. davčni upravitelj, Maribor, 2 K; Janko Vračko, e. kr. poštjni asistent, Maribor, 3 K; dr. K. Koderman, odvetnik, Maribor, 10 K; Jakob Novak,
e.	kr. poštni kontrolor, Maribor, 2 K; Ivan Favay, e. kr. profesor, Mairibor, 1 K; Jaroš Novotny, c. kr. poštni uradnik, Maribor, 2 K p Franc Voglar, c. kr. profesor v Mariboru, 2 K; J. Zapečnik, uradnik južne železnice, Maribor, 1 K; dr. Alojz Kraigher, c. in kr. nadzdravnik, Ljubljana, 4 K p neimenovani o. kr. poročnik, Maribor, 6 K; dr. J. Tajnšek, c. in kr. nadzdravnik, Maribor, 5 K; Ferdo Prelog, c. kr. davčni uradnik, Maribor, 2 K p Niko Žagar, (i kr. profesor, Maribor, 4 K p dr. Horvat, e. in kr. najd-zdravnik, Šmarje pri Jelšah, 2 K; Julij Robič, župan in gostilničar, Lembah, 5 K p Feliks Robič, veleposestnik in e. kr. nadporočnik, Lembah, 5 K p inženir Franc Pahernik, veleposestnik, Vuhred, 5 K; dr. Senjor, c. kr. sodjnik, Maribor, 2 K. Vsem oenj. darovalcem izreka najiskrenejo zahvalo odbor.
Dražba lovskih zakupov v sodnem okraju Sv. Lenart v Slov. gor. C. kr. okrajno glavarstvo nam piše: Lovska pravica v naslednjih .sedmih krajevnih občinah sodnega oKjraja Sv. Lenart v Slov. gor. se z? dobo šestih let, t. j. od dne 2. j uhlja 1917 do dne 80. junija 1923, na javni dražbi in sicer dne 2. jul. 1917 predpoldne, v občinski pisarni trške občine Sv. Lenart v Slov. gor. odda v zakup: Spodnji Žerjav-ci, nezajamčena površinska mera 243 ha. izklicna cena 15 K (dosedanja letna zakupnina 25 K); Gornji Žerjavci, 574 ha, 50 K (66 K) p Zamarkolva, 676 ha. 80 K (100 K); Osek, 595 ha, 30 K (40 K); Spodnja Veličina, 549 ha, 10 K (20 K)p Gornja VelpM. 660 ha, 15 K (24 K); Brengova. 611 ha, 20 K VS1 K). — Glede zgoraj navedene površinske izmere se pripomni, da so se od oblastva pripoznani in izločeni svo-jelastni lovi, na katere se lovske pravice, katere se bodo držale, ne raztezajo, že vpoštevali pri preraču-nanju navedene površinske izmere. NatanČneji draž-beni m goji se morejo pregledati pri tukajšnjem urar du. V goraj naivedenih krajevnih občina!* ni odredb, s katerimi je lovski zakupnik zavezan zatreti zajce. Pred začetkom dražbe mora vsak, ki prosi za zakup, plačati v gotovini znesek, ki je enak izklicni ceni, v hranilnih vložnih knjižicah ali v vložnih knjižicah Rajfajznovk ali v državnih ali v drugih vrednostni-cah kot vložnino. Največ ponujajoči mora takoj po končani dražbi plačati stroške iste, potem varščijno, ki je enaka enoletni zakupnini ter enoletno zakupnino, poslednjo v gotovini pri e. kr. okrajnem glavarstvu. Končno so po § 15, odstavek 2, zakona z dne 21. septembra 1906, dež. zak. štev. 5 z 1907, izrecno pripomni, da se če vsled končnoveljajvne odločbe o morda še.tekočih vzklicib ali v smislu nadaljnih določb tega zaklona na občinskem lovskem ozemlju kaj priraste ati odpade, pri dražbi dosegla zakupnina zviša ali zniža po razmerju površinske mere odpadka ali prirastka.
Plačevanje davkov. Deželno finančno ravnateljstvo nam piše: V 3. Četrtletju 1917 se morajo neposredni davki na Štajerskem plačati v nasljedjnjib rokih:	I. Od zemljan n e, hišne rajzredoyine in naj-
marine ter od 5% davka od najemnine onih poslopij, ki so prosta najmarine: 7. mesečni obrok dne 31. ju-
lija 1917, 8. mesečni obrok dne 31. avgusta 1917, 9. mesečni obrok dne 30. septembra 1917. II. Od občne pridobnine in pridobnine podjetij podvrženih javnemu dajanju računov: 3. četrtletni obrok dne 1. julija.
Gospodarske novice.
Razdelitev moke in kruha. Izpod Kozjaka se nam piše: Ne spominjam se, da bi zadnje Čase listi objavili, da je pomanjkanje moke za naš okraj toliko; a pri nas zdaj že več tednov trgovci dobe le po eno tretjinko ali po eno četrtinko minimalne množine. Ljudje so v najtežjem delu, pa po cele tedne ne dobe kruha; stari ljudje, ki morajo zdaj težka dela o-pravi j ati, tavajo medli okrog, nazadnje pa doma ob-leže in jokajo (še mojim viničarjem se tatkjo glpdi)! Je-li torej samo nepravilna razdelitev moke na posamezne občine, ali je res pomanjkanje splošno? -Odgovor:	Res bo eno kakor drugo. Cez razdelitev
moke se skoro v vseh krajih silno pritožujejo. Gl!a-varstvo pa zopet pravi, da je dovoz moke zadnji čas skoro čisto izostal in da se ne more ustreči potrebam prebivalstva. Vsekako pa je sedaj glede preskrbe z živili v mestu mnogo bolje preskrbljeno ktot na deželi. Krivcev je mnogo, a vsak se brani biti kriv.
Neenakomerna razdelitev! moke. KrŠčansko-so-cialna gospodarska svetnika Fischer in Hopferwie-ser sta dne 21. junija graškega vladnega komisarja v posebni interpelaciji vprašala: Kako je to, da dobi navadno ljudstvo samo pol porcije določene množine moke, člani vojaške zveze pa dobijo vedno polno porcijo? Oger dobi na teden in to celo v štajerskih kopališčih in letoviščih, 1450 gramov „nularce“, do-čim dobijo naši ljudje k večjemu 250 gramov (črne) moke na teden. — Take reči se godijo tudi mndgokje drugod in ne samo v Gradcu.
Čudno postopanje. Iz nekega avstrijskega mesta se poroča: Kmetica je prinesla na prodaj malo Česna in pa nekaj malo druge zelenjadarske drob-njavi. Obsule so jo prekupčevalke in se prerekale ž njo radi cene, Češ, da za toliko in toliko mora dati. V tem je prišel vmes tržni komisar — -ali kar je že bil — ter je enostavno djiktiral kmetici ceno, za katero mora prodati. Kmetica se je seveda vdala. Na to pa so prekupčevalke vprašale, po kakji ceni smejo one prodati? jKojmisar je odgovoril: To je pa vaša stvar, to si uredite ve same. Ce je temu res tako, bi šlo tu za jako čudno postopanje! Kmetici se diktirajo cene. prekupčevalki pa ne! Kako korist ima potem od tega mestno kupujoče občinstvo? In za tega gre, ali naj bi šlo vendar v prvu vrsti. Saj ta tvori mapo prebivalstva. Kmet se veže na najvišje oene, pri tistih pa, ki posredujejo, da. pride blago v roke kupujočega občinstva, naj ostajajo odprta vrata za — -navijanje cen! To bi bila skrajna krivica za siromašne nakupovalce in krivica za drugo kupujoče občinstvo.
Karte za milo. Dunajski listi pišejo, da dobimo meseca avgusta pri nas še tudi kartice za milo. Izdelalo se bo dvoje vrst mila in sicer takozvano e-notno navadno milo in toaletno milo. Poslednje bode vsebovalo ravno toliko maščobnih snovi, kakor navadno milo. Gena za toaletno milo bo nekoliko višja, kakor za navadno milo, ker se mora. za toaletno milo porabiti precej dišečih snovi.
Kdor hoče imeti semensko ajdo. naj se obrne na okrajnega žetvenega komisarja pri okrajnem glavarstvu. Kdor ima kaj odvišne ajde, jo lahko zamenja za rž ali pšenico. S tem napravi dobiček, ker se dobi iz rži ali pšenice mnogo več moke kol iz ajde, na drugi strani pa pomaga kmetom do semenske ajde.
Dež. Porodila iz južnih Tirol in iz Dunaja javijo, da so tam imeli zadnje dni vendar le nekoliko dežja. V soboto, dne 28. junija, zvečer od 8. do 11. ure, so imeli v severnem delu Slovenskih goric izdaten dež. — Pri Mariji Snežni ja udlajrila strela v hišo posestnika Ferka. Zgorela je vsa živina. Samo pes se je rešil. Zgorelo je tudi spravljeno seno.
Razne novice.
Požar v Kl|ein-Lobmingu. Dne 21. junija popoldne je izbruhnil požar v vasi Klein-Lobmftng pri Knittelleldu na Gornje-Stajerskem. Zgorela je do tal lesena cerkev z zvonikom vred, župnišč^ je ostalo nepoškodovano. Zgoreli ste nadalje dve kmetski hiši, tri gospodarska poslopja in vse zaloge sena, ki so se nahajale v teh gospodarskih poslopjih. Požar so še le čez dva dni udušili.
Angleški princi in princesinje ne marajo nemških imen. Na angleškem dvoru je več članov kraljeve hiše, ki nosijo nemška imena, tako n. pr. princ Battenberg, vojvoda Teck itd. Kralj je odredil, da bijo vsi dotični člani kraljevske hiše angleška imena namesto nemških. Sovraštvo proti Nemcem: narašča med Angleži dan za dnevom vedno bolj.
Strupene kače jedli. V Trenčinu na Ogrskem je delavec Jožef Rezak vsjed pomanjkanja živil ubil veliko strupeno kačo, katero je prinesel domov, da žena meso ubite strupene kače pripravi za večerjo. Ko je Rezak in njegova obitelj povžila meso strupene kače, je vsem postalo slabo vsled zastrupljanja. Zbolelo obitelj so spravili v bolnišnico.
Najdragocenejša zbirka obrabljenih poštnih znamk. Na Dunaju je bila te dni na dražbi prodana najdragocenejša zbirka obrabljenih poštnih znamk v Avstriji in sicer zbirka graščaka Rudolfa Friedl, ki je bila prodana za ogromno svoto 180.000 K.
Pe vaj oči tlakomer. Minoritski pater Jernej Fi-lipponi v Rimu je iznašel aparat, imenovan „Auto-micro-scopiometro electrico“, kateri ima posebnost, da bolj določno kot vsak drugi samostojno poje in tako naznanja spremembo vremena. Vlažnost, zračni pritisk in druge spremembe zraka tako vplivajo na tlakomer, da v različnih glasovih naznanja spremembo vremena. Nov tlakomer natanko pove lepo in spreminjajoče se vreme, dež ali vihar in tako peva-joč napoveduje vreme Iznajdba je v zvezi z električno silo.
Polk ameriških milijonarjev. Londonski in pariški listi poročajo vsakovrstne zanimivosti o veliki armadi, ki jo hočejo postaviti na noge Združene države Severne Amerike. Vsako vseučilišče postavi 1 bataljon in tudi vsaka borza. Ustanovi se pa tudi — polk milijonarjev. Ti so že najeli v Novem Jorku posebno vojašnico, kjer se vežbajo. Sprejetje v ta polk pa ni lahko doseči in je pogoj, da mora vsak dokazati. da ima njegov oče vsaj 50 milijonov dolarjev premoženja.
Tiger na trgu in v tobakarni. V Bruslju j e u-
šel zaradi neprevidnosti čuvajev iz menažerije Ha-genbekove velik tiger. Tekel je naravnost na trg, kjer je povzročil velikanski strah. Nato je tekel tiger, ne da bi koga napadel, v sosednjo ulico in se je zaletel v neko tobakarno. Prodajalka, ki je bila v sosednji sobi, je priletela v tobakarno, da bi kupcu postregla. Ko je zagledala zver, je zbežala iri hitro zaprla vrata za sabo. Med tem so pa že prišli čuvaji in policaji, ki so obstopili tobakarno. Vstopiti pa se ni upal nihče. Končno je prišel po daljšem in mučnem čakanju krotilec, ki je vstopil in odvedel z-ver, ki ga je popolnoma slušala, zopet nazaj v njeno celico.
Past za bolhe. Past za bolhe so si izmislili — Kitajci, seveda že bogve kedaj, Stvar je čisto enostavna: Vzame se nljuh.j > dolg - as bambusa s pri bližno 6 cm premera. Vanj se napravijo po dolgem luknje. Nato se vzame ravno tako dolgo, a za par centimetrov tanjšo palico; namaže še s ptičjim 1 !o- ’ jem in porine v opisani bambus — in past je j n o >■ Ta' past se položi v posteljo na poljubno tiiesto. oi-he. ki zlezejo v luknjice, se vjamejo na kleju. Ali se bolhe rade love v to past, tega viri ne povedo.
Smrtni sel. Slavni profesor Hetinger je predaval kakor navadno. Slo je na jesen, veter se je. i-gral s trtinim vejeviem ob oknu, utrgal je veli.list, in ga je prinesel naravnost na profesorjev kateder. Profesor je hipoma obmolknil, vzel je list, ga motril zamišljeno in rekel poslušalcem:	„Dragi prijatelji,
smrt mi je pisala pismo.“ — Veli list v roki, je govoril mnogo o smrti, razlagal je njeno potrebo, njen naravni prihod in omenil še, kako ima večina ljudi slutnjo smrti, ona mu pošlje svoje pismo, kakor je rekla v pravljici zdravniku čudodelcu: ..Kaj se ti li nisem naznanila?“ — Poslušalci so bili ginjeni, niso pa mislili, da je bilo profesorju potreba, misliti že toliko na smrt, če je prinesel veter veli list na njegovo mizo . . . Cež teden dni so spremili isti /poslušalci svojega profesorja do vrat nam neznane če dežele.
Kaj trpijo ušesa v bitki. Pri peklenskem bučanju moderne bitke ga ni skoro moža v vojski, ki bi ne -bil dobil bučanje in šumenje po uišesih, ki ga spremlja noč in dan. Večinoma preide to bučanje, ko se umirijo živci, včasih pa pride le do trajne škode. Najhjijše ie, če je eksplodirala granata v neposredni bližini. Pok in zračno gibanje povzročijo naglušnost, tiščati je in zvonjenje v ušesu, najhujša pri tem je J
naglušnost, ki preide lahko v popolno oglujšenje. Bobniča je močno pretresena, nekaterim se pretrže in se začne gnojiti. Kjer gre po sreči, se pozdravi uho še precej hitro, ostane pa dalje časa občutljivo za ropot in šum. Človek, ki je stal v strašnem gro-menju, ne more prenašati glasnih zvokov. Sicer sta navadno prizadeti obe ušesi, vendar bolj ono, na čigar strani je bila eksplozija. Mirna lega glave, otiranje rožmarinove tinkture okrog ušesa in po zatil-niku pospeši lečenje. Po otiranju je treba ušesi obvezati
Japonski pregovori. Bolje je orati nego prepevati. — Dober človek tudi brez zapovedi dela dobro. — Lovec na lovu na jelene ne vidi ne brega ne dola. — Cvetje je vsako leto enako, ljudjel nikoli. — Kdor nosi zelene naočnike, vidi vse zeleno. — Bojazljiv potnik preizkušava še kjamenit most. — Žaba, ki prebiva v vodnjaku, ne ve nič o drugem svetg. — Kakor se voda prilagodi posodi, tako se človek prilagodi značaju svojega prijatelja. — Dobro srce več velja kot lepota lica. — En dan učenja z dobrim u-čiteljeim velja več nego tisoč dni učenja brez učitelja. — Deklici naj bo svetinja njena nedolžno^. — Veljaven človek govori šele takrat, ko je premislil 9-krat, kaj poreče. — O zlem delu se čuje na milje'dar-leč, o dobrem niti čez prag. — Krepost je redkoke-daj sama, njej treba vedno soseda, - Bodočnost človeka je neodmerjena kakor bodočnosti vode. — Pro-učavajoči staro, spoznavamo in razumevamo novo.
Maribor. Mestni ljudje se vedno bolj pritožujejo, da pride tako malo živil na trg. {Kmetica iz Ja-renine je neki gosposki ženski dobro povedala: ^Psuje se nas z neumnim kmetom, očiba se nam draženje in izkoriščanje; povem vam, da ste si mestni ljudje prav sami krivi, dia imate pomanjkanje. Mi kmetje bi ne smeli zdravih črešenj prodajati liter niti po 70 V, mesto pa prodaja sMibejšn robo po 1 K 10 v. Kako bi torej z veseljem .nosili v mesto!
Maribor. Mesne izkaznice se bodo prihodnji teden delile po sledečem redu: 2 A in 2 B v sredo, dne 27. junija; 1 A in I B v petek, dne 29. junija; 2 A in 2 B v soboto, dne 30: junija. — Cepljenje koz se še {bo brezplačno vršilo v telovadnici deške ljudske šole IV na telovadišču in sicer v petek, dne 29. junija ob /43. uri popoldne,
Maribor. Umrli so: Zasebnici Apolonija Kolman in Neža Huber ter železničarji Jožef Rechber-ger, Luka Vertnik in H. Vid Wagher.
Rošpah pri Mariboru. Vrjfo napredoval je pri vojakih Ivan Maher, sin posestnika Maherja iz Roš-paha pri Mariboru. Leta 1913 je bil vpoklican kot navaden črnovojnik, a že lansko leto je postaj narednik pri neki stavbinski stotniji in mu dičita prsi srebrna hrabroštna svetinja II. vrste in bronasta hrabrostna svetinja; nadalje ima tudi dekret javne pohvale: Začetkom vojaškega službovanja je bil pri-delien bosanskemu delavskemu oddelku v Beljaku na Koroškem. ‘Od tam je prišel v Kanal na, Goriškem. Bil je pri napravi obrambnih stavb v Bodrežu, Logah, Avči in Kanalskem Vrhu, tam kjer so se v začetku' desete laške ofenzive ; vršili, najljutejši boji. Predstojniki so ga cenili kot jako nadarjenega fanta in so ga za, vse posle lahko vporabili. Navduševal in izpodbujal je z dobrim vzgledom tudi vse moŠtpo oddelka. Na Kanalskem Vrhu ga je nekoč zasula zemlja; našli so ga šele čez dva dini. Bil pa je dobre volje in je pravil, da mu je bilo samo dolg čas, da si s tovariši ni mogel kakor običajno na večer popevati. Pozneje je bil skoraj na vseh najbolj nevarnih
točkah soške fronte, a še danes se nahaja čil in pa, zdrav na bojišču.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Umrla je kot žrtev svojega materinskega poklica dobra in pridna žena Tu-Kolbl, rojena Nemec, iz Drakofveo, stara Sepe komaj 31 let. Zapustila je žalujočega moža in majhno doto hčerkico. Zaman se je razlegal mili glas otroka, zaman je plakal mož, zaman je bil ves jok sorodnikov in znancev; značajno ženo, ljubo mater, vzor zavednih Slovenk, položili so v soboto, dne 16. juniji t.-I. v hladni grob k večnemu počitku. Srca ljudi, kateri so rajno Treziko poznali in jo v tako obilnem številu spremljali na zadnji poti, so plakala, ko so ji zapeli pevci ob odprtem grobu:	„Nad zvezdami že
duša tvoja biva.“ Vzel jo je torej ljubi Bog k sebi in sedaj biva pri Njem, nad zvezdami ter uživa plačilo za prestano trpljenje. Ne samo mi, ki smo te osebno poznali, dobra Trezika, se te hočemo vedno spominjati in za te moliti, ampak ves slovenski narod, za. katerega si že kot mladenka storila veliko s svojimi malokateri ženski prirojenimi zmožnostmi, kot dolgoletna cerkvena in narodna pevka, Voditeljica in organizatorica Dekliške Zveze, dobra govornica in igralka na naših odrih itd, bo ti s hvaležnostjo ohrani! naj blažji spomin. Počivaj v miru!
Vuhred. Dne 19. junija se je vračal na dopust Martin Fella, oskrbnik posestev Brudermanna v Ma-lenbergu. Ko je vlak. v katerem se «je vrnil Fella, že zapustil tukajšnjo železniško postajo, se je Fella, prebudil iz spanja in opazil, da se je že prepolno z-, budil. Se napol zaspan, je pograbil svoj koivčeg in ga vrgel iz železniškega voza, sam; pa skočil iz vlake. Padel je pri tem tako nesrečno na železniški tir, da je mrtev na mestu obležal. Fella zapušča številno rodbino.
Velika, Nedelja. Naša župnija je žrtvovala že mnogo svojih sinov na bojnem polju in v vojni službi in objokovala njihovo smrt. Med zadlnjimi sta tudi znana moža: Frane Kosi iz Strezetinc in Alojzij Hršič iz Drakjšla. Naj v miru počivata! — Veliko je tudi število odlikovanih. V novejšem Času je dobil železni zaslužni križ posestnik in posojilnični tajnik Ivan GašpariČ, ki je že od začetka vojske vedno na severnem bojišču.
Podčetrtek. Črnovojnik Alojzij Žekar iz spoštovane Zekarjeve rodbine nam piše, da so se časi zelo spremenili. Nekdaj je orglal na koru v Podčetrtku, sedaj pa svira pri sv., maši med italijanskimi gorami na bojišču v bližini slovite gore Monte Cebio.
Vransko in Sv. Uršula na štajerisko-koroški meji se spojita na Ciril-Metodovo po romarjih, ki pojdejo na to sveto goro dne 4. julija 1917 zažigat velikanski kres: dne 5. julija pa obsluževat domoljubno sv. opravilo.
Vransko. Strela je oplazila med neznatno ne-vihtico 161etnega fanta F«anea Rovšnik iz Braslovč, ko je pri vinogradu v Stopniku obiral črešnje. Previden v naglici s sv. zakramenti, bo še morda Koj okreval.
„Straža" stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor še ni poravnal dolžne naročnine ali še naročnine za drugo-polletje ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov;
Upravništvo lista > Straža« Maribor. Koroška ulica št.. 5
Na Naj višje žotoMc Ijjegotega ces. ig in kralj,‘'apostolskega Veličanstva
r c. kr.
sa vojaške dobrodelno namene.
Ta löterlia w denarlM vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
26. julija 1907.
Cena sreike 4 krone.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III,, Vordere Zollamts-strasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davČDih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C«, lir. ačiteralno ravnateljstvi sa ctrlsvnis loterija
«tabrodttlne
nfgp m
»et, sFsifBtii k
m "
*a

JSittess»
arsiasa
n
s
* r—
Orlgmal ram S **— wra %	—
näktest* X —
. K
uri®«' ‘K '9—
Masi
tol feiratei
mm S»tS§ **
zifttefaic te


Izdajatelj in zajožnik: KonsoreR „Straža.“
Odgovorni urednik; Vekoslav Stupan.
.Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru;