M eteIko V ' slovenskein slovstvu. 6. Bil je Metelko kranjski tolmač in slovenil je nemške ukaze in razglase deželnega vladarstva. To delo mu je bilo časih dokaj težavno. Mnogo truda so mu prizadevale posebno lastne imena mest, tergov, vasi, posamesnih krajev; nemške pa slovenske se vselej ne vjcmajo in so dostikrat popolnoma različne. Kolike pomote se v lem lahko primerijo človeku! Oberne se toraj Metelko 30. novembra 1822 v posebni prošnji do deželnega vladarstva, naj ono da popisati krajevne inienapoKranjskem. Pomagam si, pravi, kakor raorem; nektere iD)ena so čisto neznane; poprašujem sim ter Ije tudi pismeno, pa vendar vselej prave ne izvem: ta mi pove tako, drugi drugače, na pr. Wabenfeld se mi iraenuje Babno polje, Babje polje in Babja poljica, Freythurn Pobrežje in Podbrezje, Kreutzdorf Križčva vas in Križna vas. Brez dvombe je pravo le eno, in sicer, ktero je ravno v tistem kraju navadno. Neudorf bi clovek mislil je po slovensko \ova vas, ali grad Neudorf se kliče Zaverh. Prestaviti je časih treba hitro. To mi daje pogum prositi, naj stori to visoka vlada. Zgoditi bi se moglo po okrajnih gosposkah ali še bolje po duhovnih, ki so v službah tu in tam po deželi. Paziti bi bilo, da se pišejo Iastne imena kar se da pravilno s pristavljenim rodivnikom, da se ognemo mnogoterim pomotani ild. Deželna vlada mu je prošnjo koj uslišala ter 4. decembra to reč ukazala vsem trem okrožnim glavarjem, naj jo zveršijo po svojih okrajnih gosposkah. L. 1823, veli, bode popisovanje vojaško; pri tem se vdeležujejo okrajni vradniki in župniki s farnitni bukvami. Naj se tedaj na tanko popišejo krajevne imena po nemški in po kranjski. Kar je tako naukazala, naznani tudi Metelkotu s pristavkom, da nni hoče polein izročiti ves ioienik. Metelko pa koj čuti, da vlada ni razumcla, zakaj je zahteval lastne iniena tudi v rodivniku. Zloži toraj poseben poduk v ta namen ter ga pošlje vladarstvu 16. decembra. ¦ Kranjske Iastne imena, piše ondi Metelko, se sklanjajo kakor latinske, in sklanjatev je mnogokrat razvidna še le iz druzega sklona ali r o d i v n i k a, na pr. Zalog-a, Ljubljana-ne, Sela-Sel, Ternovo-viga, Sostro-ra, Ovsiše-ša, Straže-Straž, Kočevje-ja, Gorje-Gorj, Zeleznike-kov, Pirniki-kov, Novo mesto-Noviga tnesta, Bruna vasBrune vasi. Sliši se p. Zaloh fSaloch), Oreteš, ali iz rodivnika Zaloga, Creleža se vidi, da nam je pisati Zalog, Cretež. — Rodivnik se izve na vprašanje: Od kod si? Iz Ljubljane, iz Poljan, iz Sel, iz Ternoviga, od Sostra. — Na vprašanje: Kako se pravi temu kraju? — odgovarja slovenski kmet vmestniku: Temu kraju se pravi v' Gorjah, v Cirklah, v Selcali, v Sostru, v Trebnim, na Uobravi (zu Dobrova), in od tod nemške oblike G 6 r j a c h, S e 1 z a c h, Sostru itd. — Iraenovavnik ali pervi sklon pa se dobi na vprasanje: Kej, kako delečje ta kraj — Zalog, Čretež, in ludi v množnem številu: Kej so Poljane? Kako deleč so Cirkle? itd. Tudi ta poduk je vlada že 8. januarja 1823 radovoljno razposlala vradnijam po deželi, in Metelko je po tem takem pervi sprožil to jako koristno in potrebno delo. Koliko se je bilo tedaj doseglo , tega sicer ne vem; to pa vem, da si je Metelko zgodaj bil napravil abecedni spisek naj imenitniših krajevnih imen ljubljanske skofije v nemškem in slovenskem jeziku. Tudi to vem, da je verlo pomagal ranjkemu H. Freyer-ju , kn jr- pervi sostavljal vojvodine Kranjske zemljovid s slovenskiini imeni (l. 1842. 1849.), in vzlasti, da je na svetlo dal Freyer tedaj prav koristno knjižico: nAlphabetisches Verzeichniss aller Ortschafts- und Schlosser-Namen des Herzogthums Krain in deutsch und krainerischer Sprache u. 8. w. als (Jommentar zur Special-Karte des Herzogthuins Krain (Laibach, 1846. 8. 159)." Kar se bere v predgovoru o tem, kako se prav izrekujejo in sklanjajo lastne imena krajevne, je spisal mu menda Metelko. Vredba ni povsod dosledna; sostava imenska pa in pisava je dokaj dobra. — Nekoliko po tej knjigi je vravnan cc!o ,,Abecedni spisek imen vseh seliš, grašin, gradov in gradičev v Kranjski Vojvodini" z ozirom na razdelitev dežele leta 1854, ki je (v IV. str. 214., slov. nem. spisek str. 46) na svetlo prišel 1. 1857 v deželnem vladnem listu v Ljubljani. — L. 1853 je sostavil P. Kozler zemljovid slovenske dežele, in 1. 1854 ,,Kratek slovenski zemljopis in pregled politične in pravosodne razdelitve ilirskega kraljestva in štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim imenikom (str. 57) mest, tergov, krajev" itd. (Xa Dunaju 8. XXIV). Kranjske krajevne imena kaže naj bolje ,,Catalogus Cleri dioec. Labac", ki jih ima od 1.1866 tudi po slovenski, zdaj že precej popolnoma. — Vladni tolmači iniajo toraj v tem oziru sedaj lahko delo, vse drugače kot nekdaj Metelko.