Se. 204 MMii litim viitivlil (biti cimitini U pntfl i*v»«mši pondeljek, vsak dan zjatri U V št. 20. L nadstropja Dopiai r^. -• pisma »c ne sprejemajo, rokopUŠ •r. Janko Vovk. Lastnik tiskarna . KcaSa za m«sec L 7.—, 3 mesoeo L 1---- Za inoreastvo mesečno 5 lir re«. — TrtS ,'đredniitra V Trstu, v nedeljo 30. avgusta 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L a iNOST Posamezne Itevilke t Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo T ilrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 e«at» osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih aavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uU«{ sv. Frančiika Asiškega Stev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-SIS, DaSavstvo In mir Voditelj angleškega delavstva Hender-•on je kot predsednik kongresa socijahstir fene internacijonale, ki zboruje sedaj v Mar- pjliji, v svojem otvoritvenem govoru na ve- _____ ^ ^ _ _ ^ ___________ kkopotezen in pregleden način zajel naj- §olsko prigodbico, ki jo je doživel profesor Važnejša aktuelna vprašanja delavskega n„ „\r —.-»„ki™ hmim — orir Šolska afera radi Gentileievega sina MILAN, 29. Današnji «Corriere della Sera* poroča iz Rima: Rimski listi so te dni priobčili zanimivo Važnejša aktuelna vprašanja poglavja, ki je posvečeno stališču delavstva napram svetovnemu miru. Čestitati si moremo k uspehu, ki so ga De Franciscis: «V preteklem juniju — prv povedurje sedaj prof. De Franciscis — me je proveditor pozval, naj nastopim kot član izprane valnih podkomisij za pripu- naša mednarodna prizadevanja dosegla za ^^ v . razred Uce)SL Tasso in v IV. rešitev reparacijskega vprašanja (vpraša- ^ y gimnazijski razred Na plenarni seji nja odškodnin). To vprašanje je poroemio ^^ - ....... nevarnost za mir sveta. Zastrupljalo je od nošaje med državami in je tudi gospodarsko življenje Evrope držalo v stanju zmešnjave in negotovosti. Znatna zasluga politike ki jo zastopajo delavske stranke, je, *da se je reparacijsko vprašanje začelo pre- sera opazil, da je komisija bolela na vsak način rešiti nekega, mladeniča — Genti-le-ja —, kandidata za I. razred liceja, ki je dobiti štirico v grščini. Razprava se je zavlekla, končno pa je komisija radi vztrajanja od gotove strani sklenila rešiti dijaka na šestico. Da bi se pa ne dobil vHs, sojati s stališča pameti m internatoma- ^ gmmo ^ Gc4ltiletevega gfo*. ®o lizma, namesto s stališča sile m nasilja, Po- ^ ^^ ^ ^ ^^ kandidat<>V( polna uredba reparacijskega vprašanja se, ^ ^ ^ nahajaH v ^ ra2merah. In rcSt ni dosežena. Toda reci moremo, da se je ^ ^lepni vpisnik; toda ne- da se vsaj dvignilo iz atmosfere vihravosti in sporov med narodi ter da se hoče rešiti v str-i slu spravljivosti m sporazuma. Razveseljivo okrepitev zadobiva ta novi duh s Vprašanjem porurskega ozemlja, ki je sedaj praktično dovršeno in se je nadejati, tla je s tem zaključeno temno in bolestno poglavje v zgodovini Evrope povojnega časa. Deset let je živel svet pod gospodarstvom vojnih strasti in vojnega duha, po-tiščen od zavesti, da je podedovat obilieo rednost ostane in sedanji minister bi moral poizveckwati». Pozneje je prof. De Franciscis podal rimskim listom naslednje pismo, ki predočuje druge komplikacije te dotfodbice: DovoHte, da dodam — ptte profesor — le par besedi k pismu, ni sem ga pisal šolskemu provedftorju radi Gentlieje»vega slučaja »a liceju Tasso. Da mi pokaže svojo simpatijo* se js proveditor, ki sem ga poznal pred oktobrom 1922., uprl proti izvornih problemov, ki sta jih še večala in plačilu doklade, ki mi je pritikala kot člaqu poostrovala negotovost razmer na eni iepraševalne komisije, tako sem bil pri- strani. na drugi pa nasilje proti vs»em načelom mednarodne pravičnosti. Militari-zem z njega šest milijonov stalnih vojsk .ostaja še nadalje nevarno delujoča sila. Zato traja dalje čut negotovosti, ki vpliva na mišljenje državnikov in narodov v po-edinih državah. Pri teh okolnostih ni v vsej povojni zgodovini Evrope sil jen pozvati proveditorja pred sodnika. 0 Beosrado nikakih norosti ReStev spora med vlado in rudarji BEOGRAD, 29. (lz¥.) Danes se je vrnil Beograd notranji minister Maksimovič. zgodovini Mjjk^ pray ^ ^ ne vc fc^ jc roraaI naše internac^jonale nič pomembnejše, ne^o i ^ Takoj po priholdu se 'so prizadevanja, da se prepreči povratek i - podai k mMj6t> armado. Reakcijonama slada v Nemčiji po mojem mišljenja ae pomsai opasnosti za mir. Razen tega mislim, da se nahaja Nemčija pred gospodandso ozdravitvijo, zaradi česar nima podlage za ekstremne čine. Znatno večja te spasnost v AngKji, katere gospodarstvo počasi, ali gotovo nazaduje. Zato bi An^a naj»a|Si menila obmejne države proti Rusifi, med drugim 6e mogoče tudi Nemftfjcs ld se pa menda ne bo godala v to. Nemčija in Rusija sta gospodarsko navezani druga aa drugo. Verjetno je. da bodo stiki med obema državama, vedno tesnsjfi. Riianskl umik v naroku Abd £1 Krimov prestiž med plemeni Omajan FEZ, 29. Uradno poročilo pravi: Francoske čete »so popolnoma obkolile Alseft in Gebel E1 Nehir. Rifanci se umikajo proti severu v smeri pokrajine Mocoum. Francoske zgube so neznatne. Sovražnik je pustil na bojišču veliko mrličev. V pokrajini Ferual se opaža živahno delovanje Ri-fancev. Poslednja boji so v veliki meri iz-podkopali Abd E1 Krimov prestiž med plemeni v zaledju. ^ DruzI zasedli Dsmask? Poraz francoskih čet — Beduind in Arabci so se pridružili Druzom PARIZ, 29. Poluradno obvestilo pravi: Angleški listi jaivljajo iz Sirije, da so Francozi izpraznili Damask. V mesto so vkorakali Druži. Ta poročila angleških listov ne odgovarjajo! resnici, kajti v Damatsku vlada mir že od 24. t. m. PARIZ, 29. «La Llberte* objavlja ta-le članek glede sirskih dogodkov t Iz Sirije nam prihajajo vedno bolj vznemirljive vesti. Kakor se da posneti iz londonskih informacij, je izbruhnil upor ne le v Gebehi Druzov, marveč na vsem sirskem ozemlju, ki se nahaja pod francoskim mandatom. Druzom so se pridružili sedaj tudi Beduinci in Arabci. To dejstvo se mera resno upo števatl. Naše "Okupacijske Čete, evropsko prebivalstvo v Siriji in prestiž naše zastave so močno ogroženi. Glavno sirsko mesto Damask se je uprlo. Brzojavke iz Londona zatrjujejo, da so združeni Druži in Beduinci danes predpoldne zasedli Damask po porazu naših čet, ki so zgubile nad 4000 moz. Francoska vlada izjavlja, da ni prejela od gen. Sarraila nikakih vesti o tem porazu. Romuni* englsiftifi skavtov v Rim LONDON, 29. Danes je odšlo na romanje v Rim 800 angleških skavtov. Pred odhodom so se zbrali skavti pod* vodstvom svojega generala Bowel v westminsterski .stclm cerkvi, kjer jim je podelil blagoslov i kardinal Boume. Cerkvenim obredom je nega "sveta Mosukno so utoniU takom ne L prisostvoval tudi italijanski poslanik v s — Londonu markiz Della iorretta. Trije aoifMAi funkcionarji utonili MOSKVA, 20. Ravnatelj Amporga KW-guinra, predsednik trusta Sk$&nsky bivši podpredsednik vojnega revc^urje-'* vihte v nekem jezeru. Trupla utopljencev so ribiči našli danes predpoldne. Is Bolgarske SOFIJA, 39. Socijalistifrni list «Epoha» javlja iz Varne, da je kralj Boris.v soboto sprejel na gradu Eukstno^gradu Malinova v dve umi avdijenci. Pol oficijelna. «Slobodna Riječ* doznava, da namerava ministrski predsednik Cankov po zaključju jesenskega zasedanja sobranja nastopiti od~ fnoir v inozemstvu, Včeraj se je raznesla po mestu vest, da je kralj Boris, ld biva sedaj o! naslednje točke: 1) Dolžnosti cerkve glede !J"'! '--1— " — C1 —f - namena, ki ga je Bog dal svetu; 2) cerkev in gospodarska, moralna in socijalna vpra«» sanja; 3) cerkev in odno.šaji med na/rodi; Odhod HaniBr^fev r Maroko MADRID, 2% Tiskovni urad direktorija javlja, da se Španski in inozemski dopisniki listov podajo v kratkem v Maroko, kjer bodo zasIedcfraH potek vojaftkih operacij. Ti časnikarji bodo deležni vsakovrstnih olajšav. Vodstvo vojaških operacij je določilo več častnikov, Id bodo 'spremljali časnikarje po hopiču in £m dajali potrebne informacije. hoteli videti, kako silo ima v Sloveni-ji novoustanovljena Zveza slovenskega Kmet-skega ljudstva in če je ona v stanu, da stopi v boj s SLS. In videti >so hoteli, kaka je Slovenija sprejela sporazum in zato so se Krškega praznika udeležili tudi vodilni člani radikalnega khiba Laza Markovič, dr. Perić in Jelenič. Ne izdam nobene tajnosti, če povem, da so bili zelo zadovoljni, ker sledeče publiciranje imenovanja državnih podtajnikov je to še jasnejše pokazalo. Krški shod je znova utrdil pozicijo St. Radića v vladi in razna imenovanja, ki se izvrše v kratkem, bodo to Se jasnejše dokazala. Po Krškem shodu ima nova Zveza slov. kmetskega ljudstva lepo priliko, da razširi svoje pozicije v Sloveniji. Javnost je videla, da more uspešno voditi boj t SLS samo Zveza kmetskega ljudstva, če bo seveda znala za sebe ugodni položaj izkotri- 4) cerkev in krščanska vzgoja; 5) način praktičnega sodelovanja krščanskih verskih občestev. Za to konferenco re najbolj zanima nemška javnost Tretja točka (cerkev in odnosa ji med narodi) ^ našla ocfrnev tudi pri Franoorih, ki vedno bdi jo. Francozi so se namreč bali, da ne bi pod to točko prišla na dnevni red tu.!i razprava o izpre* menit vi vereailleske mirovne pogodbe in o vprašanju vojne krivde. Kljub temu, da na konferenci zastopa Francoze 14 francoskih protestantov, bi ti morali podleči velikemu številu nemških zastopnikov. Francozi so prodrli; kajti konferenca je šla mimo tetf dveh zelo kočljivih vprašanj. t Sploh pa se je looni terenca previdno iz* ognila vsega, kar bi znalo prine>sti razpon n « EDINOST* V Trstu, dne 30. avgusta 1925. tted zastopnike raznih cerkva. Konferenca se je omejila le na splošne razprave, ki ifilso mogle zadeti tankoćutnosti delegatov, ampak so hile skupne vsem cerkvam. T&k&kor pa aš šlo na koriferen ;i morebiti rdrufcttcT vseh krščanskih in katoliških •tjerkva. Saj fe nemško časopisje takoj zajesta v«lik krik, ko je nekdo sprožil mi-■si, mi bi *e nemške hi angleške cerkve ■družile. Neki nemški list je energično da ne smejo nemški delegati :dar dopustiti, da bi Nemce požrl angli- Vprasanje, Id gotovo druži ivsc te cerkve, fte vprašaz^e dviga morale povojnih mas. Vfarodom je treba zopet vHti krščanske »orale, je poudaril eden izmed govorni-km*. Konferenca se je bavila predvsem s tem vprašanjem. Sklenjeno je biLo, da izda konferenca proglas na vse kristjane, v katerem jih bo opozorila na njihove dolžnosti glede krščanske vzgoje, zakona, državljanskih dolžnosti itd. Konferenca se je morala torej omejiti na formulacijo splošnih resolucij in proglasa, kakor je to navada na takih zborovanjih. Kljub temu pa pripisuje evropsko/ časopisje konferenci velik pomen. Kajti kljub temu, da ni prinesla konferenca nobenega konkretnega r orni tata, je vendar nudila pritiko zastopnikom nekatoliških cerkva, da se poučijo o dejanskem stanju posameznih cerkvi. Evropski tisk pripisuje velik pmuen govoru pariškega pastorja Wil-freda Manoda, ki je pozval vse navzočne, naj delajo na to, da bi se združile vse krščanske cerkve, t. j. tudi katoliška. Na konferenci se je prvikrat čula označba «katoliško protestantski». Iz tega se da sklepati, da so se cerkveni dostojanstveniki vendar razgovarjala o ustanovitvi ene same «prave» protestantske cerkve. DNEVNE VESTI hiš w<8i n ftak mmk A IZ- držav- ,vdowe po pok. zdravstvenem svetniku dr.u Simonu Pertotu, se je vršil včesraj popoldne v Barkovfcjah oib obilni udeležbi občinstva fcz domače in drugih okoliških vasi in iz mesta. Posebno ženstva je došlo impozantno število. Zastopana je bila duhovščina. učiteljstvo in posebno tudi Zveza učiteljskih društev. Bila je to manifestacija ugleda in ljubezni, ki ga je uživala blaga pokojnica v vseh slojih našega naroda, pa tudi veKkega spoštovanja, ki ga je deležna vsa družina pokojnice. Kondukt je vodil domači gospod župnik ob asistenci treh duhovnikov. Pevci društva *Adrija», ki jih je pokojnica tako ljubila, so ji zapeli pretresljivo v zadnji pozdrav žalastinki «Bla- gor mu» (v cerkvi) in «Usliši nas Gospod» vedno je mnogo nejasnosti v tolmačenju (na pokopališču). Med krasnimi venci so- predmetnik odlokov.Obveščevalec nam tudi VELIKA AKT* v A ČEHOSi— VOZA V MESECU JULIJU Glasom Gosedai izdanih podakiov nega statističnega urada iznaša por&stek aktive za mesec jukj 80,000.000 Kč napram prejšnjemu mesecu, a 155,000.000 napram mesecu juliju prejšnjega leta. Dosedanje povečanje izvoza "znaša to leto nad 1.2 mtlijardi Kč. Ceho-slovaška more z največjim zadoščenjem beležiti svojo trgovinsko bilanco. b urodu ML dr. -Edinost" v Trstu PRAVILNIK K ZAKONU O VOJNIH DAJATVAH Iz zanesljivega vira nam prihaja ves- da izide v kratkem pravilnik k zakouu o vojnih dajatvah v popolno Izvršbo mednarodnega dogovora Avstrije, Ogrske in Italije Ta pravilnik je resnično potreben, ker še vedno ie mnogo nejasnosti v r^Mrar^s ^ntt^-i -^T&tsss.. » rodnikov in znancev, ki so jih nosile do Činke. je bil nai ubnejši oni dr. Siavi-kove družine z .- tisom: Najblažii ženi! ~ Bila je res najblažja žena! Saj je živela 50 let med našim ljudstvom, ga spoznala tn — dasi drugoiodka — prissTčno vzlju-j javlja, da bodo interesi oškodovancev ncvih pokrajinah popolnoma zaščiteni. Opozarjamo Že sedaj na ta pravilnik, katerega boTPr objavili v celoti, kakoT hitro jfeide. M. D. — Kobarid; V stvari vojne škode, bila, se veselila ž njim i: več let delavna predsednic^ tržaške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Največja njena zasluga pa je, da nam Je. vkupno z nepozabnim nje pokojnim šopi ogc m. v/rfofila hče«ri in sinove izgledno zveste svojemu narodu. Naj sniva v miru svej večni sen v naši mili slovenski grudi! žalovala. Bila je s ki ste jo utrpela, Vam ne moremo dati nobene pomo'či. ker ste sklenila konkordat za svdto, ki jo navajate v pismu. Konkordat je pravovel javna pogodba med državo Lekcija „Piccolu" Z vztrajnostjo in vnemo-, ki bi bila vredna boljše stvari, in z brezglavostjo, ki se more otepati v nji le tisti, ki se poti in trudi za neveljavno s' je napisal «Pk> colo» š. tri nadaljnje .inke za tistimi, na katere o mi odgovarjali v katerih hoče po vsej sili, da mora tudi tujski promet služiti pred vsem snovanju «narodnega dc^ stojanstva». Mi smo že opozorili, kako so v Građenu k prvem letu po vojni res postopali v smkiy: sedanjih «Piccoiovih» dik-latov, kako da se jim je pa to slabe fcaio in kako da sedaj druga-če postopajo. Priporočamo «,Picoolu» v pazne čitanje dopis v listu «Miinchener Neueste Nach-Kchten» z dne 23. avgusta, v katerem se pripoveduje, kako so se Čehi znali uveljaviti v Gradežu. Piše: «Čehi dosegli, da so na obaK vsi napisi, razen v italijanckem in nemškem, tudi j na! v češkem jeziku. Vsi razglasi zdraviliške1 komisije se priobčujejo tudi v češkem je in oškodovancem in ima popolno izvršilno veljavo. KolikortcKko so nam Vaše razmere znane, toda krivdo nosite sama, ker ste lahkoverno zaupala onemu uradniku, pri katerem ste sklepala konkordat, češ da Vam država sama od sebe poviša Vašo premic ninsko odškodnino. Upam, da se po zgornjih pojasnilih uve-rite o neprimernosti vsakih nadaljnih korakov ter hladnokrvno prenesete ta udarec. OSREDNJE TAJNIŠTVO — Zopet zaplenjeni, O zaplembi četrtkove Ste v Ike ^Edinosti« je prejelo uredništvo včeraj cd tukajšnje prefekture dekret, kjer je rečeno, da je bila omenjena zaplemba odrejena radi goriškega dopisa «Lepa naša domovina*«. Pripominjamo, da je včerajšnja »Goriška straža* prinesla ta dopis z isto vsebino, pa ji je cenzor vendar prizanesel. • — Kratek odgovor. V predzadn številki •Malega lista* ie nekdo smatral za potrebno, da na načia. nedostojen izobraženega človeka, napada Slov, akad. društvo «Balkan». <*Balkaa»t ki ni sicer vajen ostati nasproti nikomur dolžan odgovora, na ta napad ne bo odgovarjal, ker če bi ho^el na primeren in edino umestni nač n odgovarjati, bi si moral ta ali oni član -Balkana* umarati roke. Ni vred- a) vdove in sirote (vbod v ulici Canal Picco-lo): 31. avgusta imiejitelji pokojninskih kspžic od št. 1 do št. 900; 1. septembra od it. 901* do it, 1760; 2. septembra od št. 1761 do it. 6820; 3. septembra od it. 6821 do it, 12.000; 4. s ep L od št. 12.000 dalje. b) upokojenci po lastnem pravu (vhod s strani Piazza Vmdi}: 31. avgusta imejitelji po-pokojninskih knjižic od it. 1 do it. 1100; 1. septembra od it. 1101 do it. 3600; 2. septembra od it. 2601 do it. 9100; 3. septembra od it. 9101 do it. 13j660; 4. septembra od it, 13.601 dalje. 2. Invalidi, -vdove is sirote bivših članov bivše avstrijske vojske (ali začasne podpore): c; vdove in sirote (vhod e strani v ulici Canal Piccolo): 9. septembra za imejitelje pokojninskih knjižic od it. 1 do it. 1320; 10. sept. od št. 1321 do it. 10.180. (Vbod s strani na Piazza Verdi). 10. septembra za knjižice od št. 10.181 dalje. Opozarjamo naše ljudi, da naj ae jemljejo seboj nobene stvari v prosto hiko, ko se podajajo tja plačevat užitnino, ker se bi znala v nasprotnem slučaju zgoditi, da bi finančna straža pri izhodu iz proste luke zahtevala za te stvari plačanje carine. — Uradni tečaj za brzojavke v Inozemstvo je bil določen za mesec september v izmeri 455 od sto. — Iz Rocola. Tukajšnja osožniika postaja je znatno ojačena. Cujejo ee glasovi, da se je to zgodilo vsled mnogoštevilnih priioCb od strani občinstva, češ, da je premalo prednUjeno vai neprod_____________, no od oblasti, da »o se pozanimale za nai kraj. A kaj s cesto in lučjo? Gnnifce se vendar, gospodje 1 Ni, da bi 4lov«k plačeval samo davke, takse ild., hočemo, da imamo tudi kaj koristi od tega. čudno se nam zdi da se ne dobi v Roeotu nit. en in vali d, ki bi se pobrigal za trafiko. Ni toliko radi tobaka kot radi soli, po kate-jo morajo naie gospodinje prav v mesto, aJco nočeio soliti s peskom. Na vsak na£in naj vzame kdo zadevo v roke, gotovo mu bomo hvaležni vsi. Isto je s poito. če piiei na primer v Bazovico moraš oddati pismo v mestu, kajti pri nas ni poštnega nabiralnika. In potem pride pismo po 3—4 a Veliko je bilo ugovorov, ie več dvomlpKceiv in skeptikov. Danes morajo odpasti nt ponriaieki in vsi dvomi. Odbor je a trfao m vztrajnostjo premagal "^e oviri in vee težr koče (in teh m bilo mafo)- thn— razpolaga že s prvo ladjo in 9 ptimernfcn prostorom, kjer se varno lahko brani ladja m je lahko dostopna veslačem. Odbor je svojo nalogo dovrtfl. Sedaj je podružnica knjižnice, ki je tudi dobro preskrbljena s knjigami; otvorjena je občinstvu vsako nedeljo od 11.—12. ure. Iz tržaškega življenja — Smrtna nesreča v prosti luki. Včeraj zjutraj okoli 8.30 se je pripetila v prosti luki V. £. III., strašna nesreča, ki je zahtevala Človeško žrtev. Pred skladiščem št. 2 je stal ob omenjeni uri med drugimi vozovi tudi tovorni voz špedicijske firme Innocente Mangilli, na katerega so nakladali vreče kave, ki so jih spuščali z »električnim dvigalom iz skladišča v tretjem nadstropju. Nakladanju je prisostvoval 43-letni voznik Anton Berneiič, stanujoč v ulici Barbariga it. 2, ki je tupatam pomagal težakom zlagati vreče na voz. Komaj so težaki pričeli z delom, se je pri dvigalu nenadoma utrgala vrv, s katero je bil zvezan tovor, — 14 vreč kave, težkih kakih 10 stotov — ki so ga komaj dvignili iz skladišča in pričeli spuščati navzdol. Vreče so treščile naravnost na BarnetiČa, ki je stal poleg voza, in ga pokopale pod seboj, dasi je nesrečni mož v poslednjem trenotku, ko je začul svareče krtke težakov, skušal odskočiti. Navaočni so ga takoj potegnili Jizpod vreč in mu skušali podati kako pomoč, a so* kmalu spoznali, da je revež pri kraiu z ž i enjem. Tudi zdravnik re&ine postaje je zaman prihitei na lic« mesta. Ne-srečn Beraetič je ^ar trenotkerv potem izdihnil. Smrt je nastopila radi težkih notranjih in zunanjih poikodi* imel je poleg drugega tudi Na me. Edino pametno in objektivno je bilo povedano to, da dopisnik ni kritik. Kritik namreč ne hodi iakat «dlake v jajcu^. Čudi se, da ni bilo nič »goriške gospode*. Biio ie je toliko, kolikor pri katerikoli katerisibodi društva, ki je včlanjeno v ^Prosvetni zvezi*. Misel, da se s plesom privabi ljudi k prireditvi oziroma da se največ zasluži, je zastopala za primer kršč. soc. društvo v Idriji dolga leta s prirejanjem plesov v najrazličnejših konceh Idrije A samo za prinu-r. Društvu oziroma odboru p^ je Z. P -D. ie povedala svoje. In kdor ne v»| naj ne govori. Po zunanjosti ne sodi čle veka. Mfio^c in preveč bi lahko pisaJi, če bi hoteli biti enaki dopisniku. Govori dežela 9 primeri. A zdi se nam sramotno govor:t; o stvareh, ki ,bistveno ne spadajo zraven. Iz nasvete, ki jih daia dopisnik Z P. najtopleiSa hvala! A neka tvrdka v Gorici ]e uaročila pravih kranjskih brezov h metel, k/i (»vrstno službo v lastno uporabo. Ljudje pa si bodo zapomnili, da je njih oder od strani kršč. soc. avstrijski TT-' stoječe lovske razstave se bo vršila dne 15. septembra v vrtu goriške gimnazije tud razstava psov italiicnskih pasem in & cer pod pokroviteljstvom italijansk. keruel-kluba v Milanu. Na-jboljši in najlepii psi bodo odlikovani z raznimi kola nami, med katerimi ;e tud zlata svetinja ministrstva za narodno gospodarsvo, ki bo podeljena onemu, ki bo razstavi največje število pasjih skup n — Iz Lokavca pri Ajdovščini. Preteklo nedeljo se je vršila pri nas šolska veselica, k e prav lepo uspeha. Kako bi pa tudi ne? Saj je bila pod vodstvom znanega strokovnjaka na tsm polju g- šolskega voditelja palika Toli vo glede izvajanja posameznih točk, kolikor glede aranžmana cele prireditve so se vs: navzočni zelo pohvalno izražali. 2c prostor sam k er se je prireditev vršila, je bil z.e\o posrečeno izbran, tako ta je bilo pozorišče v duhu posameznih točk preskrbljeno že od narave same. Nič onih raznih pisan'h zastorov, kulis in dekoracij, ki »avadno z oz-rom na improvizira-nost istih smešno vplivajo na gledalce. Vse se je vršilo na odprtem, odru z navadn m primernim ozadjem. V tem oz:ru br priporočali D.,'ta zgled marsikateremu društvu, ka prireia «Unterstand». — svoje veselice v poletnem času na prostem, v posnemanje Seveda ni povsod izvedljivo. Pevski zbor šolske mladine, pomnožen po nekaterih odraslih pevkah, je posamezne točke reHl prav do-bro. Posebno sta ugajali -June- ffiov. akad. dre§tvo »Balkan«. , ---- Poitno-brzojavna milica. «Gnzze4ta Ui-| vrsta na vas, vesUd Barv« *Ssrene» _ _____ ficiale* ed 27. t. m. je objavila ukaz-zakon, s j morajo biti vedno vidne na sinjem morju. zik'^Po mn^ih tfosfinah in" prodajaln'ah i katerim se je ustanov.la športno - brzojavna, Vel tko je število Kdor žcU ________________i milica». Ta milica bo »vrievaia varnostno -„ u službo v postso-brzojavnfh zadevah. Ustroj milice je i«ti kakor ustroj prostovloint milice za državno varstvo. V stala!: službi ne bo smelo biti več kakor 600 H^di- Milico bo vadrževalo prometno minietrstvo. — Jesenska veselica v Poatonjski jami.. V nedela, dne 6. septembra t. 1 se vrši pri vsakem vremenu v Poctonjeki jami obf.čaina jc- 5C s svojim samozavestnim nastoipairjem izposlovaU češke napise in češka postrežbo ki fcesto o čuli izrek; tisti, k? hoče zaslužiti od češkega denarja, moara tudi spo-itttvati češki jezik. V irmo^ih čeških gostilnah smo mogli videti slike Masarvka in Husa. Tudi so povsod na razpolago češki Časopisi, celo tudi v čitalnici zdraviliške komisije. Bile je tudi mnogo čeških veče>r- še veslati, naj ae nemudoma oglasi pri odboru, da se lahJto fte %aiom tedna sestavi vozni red. Koncem te zbor «Sirene* na ča&tna naloga, da ae polnca&tevflno udeležijo občnega abona ki krstne slavnostL Novi odbor naj z enako varamo nadaljuje Končno vemo, kai ie oder na Vogerskem in vanje- in -Cioiben*. T^jdi obe deklamacfii »ta morda Še kie drugje Je krrvo društvo, Če n:- bili razmeroma dobro podam, posebno pa ob? svoje dvorane ali kaj podobnega in da se. prizora .Gospodtčaa m dekU>> ie moglo zadovoljiti s tem kar je imelo? Ni izpoved ter igra - " krivo! A je avstrijdt renska veselica z izredno mnogovrstnim spo- j spočeto delo. PSrvt ladji naj kmalu sledi Svirale bodo razn- koncertne M< «0 želimo pridnemu zahvalite se za prepri>azen naziv s strani Va- fth prijateljev. * 4 , _Jz Komna. Vsem čitateljem, posebno tutc. okoličanom je dobro Kiana vest, da so lan1: vseli tukajšnji mladini neprecenljivega uči tel] a, in voditelja tukajšnje ljudske in nadaljevalne j obrtne Sole. Ta dogodek si je nafce ljudstvo dna se bo vi«il radili .občni! dobro zapomnilo, da mu ostane dolfo časa v Noremn odboru bo prisoje- spominu. Na&i otroci in vsi tisti, ki imajo po- trebo pouka o važnosti gospodarskega m živ-ljenskega razvoja, čut bridko to czgubo g. štrekelj ni bil samo dober učitelj, marveč tudi - - i *— -- solzni dohrni Pijar ^ ___ _______ Ni izpoved ter igra «Skrb in Smrt». Le c -Unterstand«. Vogerci, prizor se nam po vsebin- ni zdel posrečen m mladin? primeren V ostalem pa vse priznanie ?^ski mladini, med katero se opaža že s-tdaj dobre moti za poznejša leta. kakor tudi šolskemu vodstvu Udeležba od strani domačega občinstva 'in deloma iz Ajdovščine , t bila' prav lepa nih erirediiev Vsak narpi'k s kateri« ieiT bođc. raT'; , m druga in tretja. Mi pa že 2okP rakfčJka feH^iru, ponija. ^^ ^ubu najobilne^ pozdravljali z viharnimi «Nazdar^-kHc 1 jamska restavracija in prvič se bodo izvajale v pod««makih proeiovih variic etne predstave. posebr «Nazdar*-klic To poročilo * ocHičnem nemškem listu fe porazen odgovor na «Ptccolova» prizadevanja, s katerimi neusmiljeno naiteza vsako logiko in zdravo pamet. «Piccolo* nai bi nam rajši povedal, je-li se je kdaj kak italijanski list tako razburjal proti Če- hom 1 ^ ' ------ TiJ" - 8Wraj' pra Ta dan bo vosilo več stojno po 40% znižani ceni. lie tudi sa vtae redne vlake Nihie naj ne zamud: nudi, da obfcudttje neka.j vlakov v Po-ug odnos t vc. priUke, ki se Fk podzemelj zadnii vrsti — NAMERAVANA PRIREDITEV M. . D. -aVI SAVE. - KONKONELJ, se vsled oblastve. Mb janskih osebnih in brzovlakih ter poljuben j — vstop na sejmišče. Zravien tega dobijo jugoslo- vrtne venski Wzum po znižani ceni 20 Din. — Paaor pred sieparjt Najprej pride v gost Ho©, kjer je polno naših ljudi, en slepar.^— Sede, Potem pride drugi, sede, kakor da se ne poznata. Potem pride tretji slepar, ki prodaja ničvredno blago. Ponuja, eden od prvih dveh mu da stotak m vzame blago, drugi tudi kupi, ljudje dobe korajio in hajdi teiko zaslužen denar sleparjem v žep, ker blago ni prav nič vredno. Ne kupujte pri njih. Stopite rajii do trgovca, ki ga poznate, in Če Vas ta osle-pari, veste, kam se obrniti, toda taki so da. knes tukaj, jutri bog ve kje. — Izplačevanje državnih pohotni n. Državne pokojnine, ki jifi ima isplačati med 29. avgustom in zadnjim septembra ločena sekcija kr. zakladnice — Hazma Nicold Tommaseo štev. 3 se bodo izplačevale po sledečem redu: 1. civilni in vojaški upokojenci izpod bivše j narina vladavine: ▼ __priredi danes veselico aa vrta gostilne Konsumnega kar ne prid« od «Prosvetnie zveze« Naj gospoda, da s takim postopamem si pri nas h ljudeh ne pridobi simpatij. a; :eljo; aka. t abuega * razvedrila in hrepenečih po medeeboraero' dijaškem spoznanju tn spoznavanju ie obu-« sicer tiho in mirno vasico v \es elo ^ ____daj v mali kapelici sv. Antona, v tej kapelici, društva"" Rocolu. zTčUeTib 16. uri. Na s£>- aK vsaj blizu je imel sv Anton svoie »tanova- - * nje, takrat ko je bival v Gomci. Lme 8. avgusta je minulo ravno 100 let, kar je bila kapela posvečena. v To sveti**« se je bilo poetavilo s pro»tovo*r-nttni prispevki goriških meščanov, posebno pa s pomoCjo grofice Koblenc Karojne in grof» Jakoba ter s spretnostjo Jožef. Kavčič,Jcate-dralnega kornega vikarja L 1823- 8- a^^J 1825. je bilo svetišče od ikofa Jo*** slovesno posvečeno vpričo vseh ctvilaih m vo- Mvo v Gorici obvešča noj« igralce! i|«dk. m podporne, €Une. da se bo vršilo ■ dne _ Dram. krožek Nar. čitalnice pri Sv. Lu-fdilo . . cMi ob Soči vprizori v soboto, dne 5. sept. ob mladinsko razpoloženje. Btlo je nara .no«« 8.30 zvečer in v nedeljo, dne 6. sept. ob 4 30 svečano dopoldne; ginljivo je bilo .gJ^aO; pop v dvorani gostilne Mikuž R. Doboviščko- j bratenje do sedaj neznanih obratov. U&-vo veseloigro v treh dejanjih »Rodoljub iz,nilo • ma^>d^ie in izginila je rezervjra-Amerikc. K obUni udeležbi vljudno vabi — nosi tgr pri9iljeno6t. Obrazi sc drug dru- ^GoriSd ^ V Gorici se poprava ^^ ^^ed^^a sedaj stolna cerkev Sluibe božje se vrše se- ^Tt^od^žaben in neprisiljen «j yedu je koncert tamb zbora, bogat srečolov, šaljiva pošta itd. Ker je tisti dobiček namenjen za nakup instrumentov in km podučavanje mladine v tambursnja, upamo na mnogobrojen po-set s strani oeoj. občinstvu. Vstop prost Z ozi-rom na namen prirstifetvs se dsrovi dobrodošli. Torej danes vsi, ki se nsdsjsjo meče, v Rocoll — Odbor. — Javna H'Hn «8eat|ekobske Citahioo posluje redno vsako nedelo od 10.—11. ure v poslopju stare policije pri Sv. Jakobu. Knjižnica razpolaga s bogato zbirko raznovrstnih po ves t ic za mladino do najzenissnpejiah roma-aov domačih in tujih pisateljev, leposlovni, znanstvenih ter poušaia spisov i, 4. d. Kdor eH lepega Miva ia si ga kote prav poskrbeti, nai >• vpile v knjižnico. Cla-soaša Is t Kro msseAne. V Rocolu pobili tsmoinjegs gospodarnega društva je pr cei»: 31. občaega zbore v 1925 ob 20 v iratocfh * v Trg- 5L.,, . osUlito točkami dnevnega reda: Vo-i donosa BmA vninostt teh točk vabimo k polnoštevUni udeležbi naš živelj spoznavanju in občevanju? Hladnemu s«^ vernjaku bi se zdelo to popolnoma ncra-| zumljivo, nemogoče. In vendar je res. kajti veselo in prijazno uvodno razpoloženje je o0ta4o do zadnje sekunde skupnega so« žitja neizpremerrjeno; nasprotno stopraje-; vsio se je bratstva in neločljivosti. Ta družabnost je simpatična črta v značaju našega Primorca; ona mu bo kot trdna in stalna lastnost mnogo pomogla v pravičnem boju za obstanek. Kajti ona ga druži, ujedinjuje in brati s sočlovekom, ki v njem čuti izHv zaupanja in v katerem čuti, da bi ee njegova misel in frusbvo mogli uglasiti r priletno te sladko melodijo. Po tef simpatični lastnosti Primorca neprijetno dime vse, km- rasjeda in razkraja, kar loči in razpaja. Radi tega on težko prenaša Danes velika vrtna veselica v Ilirski Bistrici V Trstu, dne 30 1925. •EDINOST* ni. nelanhollfo in monotoocst. zaprtje in pretirano samoljublje. In kdo ne bi trdil, ki je videl mladino zbrano na Krnu, da je ona kri in maso primorskega naroda? In da ni ona pravi tolmač svojega naroda?! Na pro-franri tečaja Je Wlo javljenih 16 predavanj, kt so nas seznanila z našimi narodnimi prilikami In nas uvedla v sodobne idejne struje. 2al, da od 16 najavljenih predavanj fe bilo podanih samo 11 (enajrf), vHed^če-sar se je miselna zveza tu pa tam nalahno prekinite, kar pa kljub temu ni motilo dobrega vtisa, ki ga je d*aMvo vdoMio od posameznih predavanj. Za rvwakim predavanjem se je zdaj več, zdaj manj razvila živahna debata, ki fe uspešno bistrila pojme, ter vrzeli harmonično izpopolnjevala. Naravno, da so gotova predavanja vzbudila večje, druga manjše zanimanje; pač napram vsebini, ki je bila pred cfrjaštvom razgrnjena. Zdi se nam vredno opomniti na okolnost, ld je za naše dijaštvo bila karakteristična. Predavanja so se pričela 12. gusta ob treh popoldne ter trajala s par minutnimi odmori nevzdržno vse do sedmih zvečer. Zjutraj pa so pričela ob osmih in trajala do poldne ali celc do en« ure popoldne. Po tem redu smo preživeli vse tečajno življenje do sobote popoldne. Oni ki je videl in čutil z našim drjažbvom na Krnu ob priliki snidenja ne bi mogel skoro verati takorekoČ metamorfozi te naše mladine. Kdo neki bi se mogel vživeti v mis>l, da je mogoče — in to se je zgodilo — naši mladini povsem naravno preiti iz entuzija-stičnega prvega razpoloženja v resno in stvarno razmišljanje o kulturnih, gospoda rskfh in splošno narodnih problemih našega naroda. Ni umetnost živeti dan za dnem enolično življenju, nego umetnost m vrlina je za človeka, ki zna brzdati samega sebe, prehajati iz enega duševne*« ekstrema v drugega brez ivečjih notranjih, pertur-bacij, ki se temu prehodu po navadi upirajo; kratko preiti iz šaljivo-zabavnega razpoloženja v resno in smotreno delo. To je druga karakteristična črta naše mladine, ki dobremu opazovalcu ni mogla ubežati neopaženo. Ne marali bi se spuščati v podrobna razpravljanja, kaj da je pravilnejše, vendar z ozirooa na današnje težke čase lahko ugotovimo, da na mladino samo in okolico to dobro vpliva, ker jo odvrača od malodvšja in od obupa. Tri predavanja so bila posvečena našemu vzorniku drjvL Kleinentu Jugu. Posebno pozornost sta vzbudili obe predavanji tov, Bartola: «Đr. Jugov etični nazor in doktor Jugovo znanstveno delo.» Tov. Bartol nam zasnovanem delu nazorno prikaže dr. Jujjofvo etično na-ziran^, ki ga fe v življenju tako 'brezobzirno izvajal. Dr. Kle-ment Jug je po njegovem mnenju žrtev svoje etike in svoje filoz^ije. Njegova jaka individualnost ni poznala življenjskih ovir, njegov razum ni ocriahoval pred prepadom. V tretjem predavanju pa se nam prikazuje drja. Klemen ta Juga kot dijaškega vzornika, Seznanili smo se z njegovim privatnim življenjem, ki bi moralo biti vsakemu za popolnostjo stremečemu mladeniču idealen vzor. Odkrilo se nam je dr. Jugovo/ neumorno delavnost, ki je vzbujalo občudovanje vsieh, ki so ga poznali In razodek) se nam je njegovo naziranje o vsakdanjem privatnem in javnem življenju. Njegovi pogledi so bili po vsem drugačni, različni in ne vsakdanji, kakršne pač zmore samo duh, kak ršen je bil dr. Klement Jug. S *Slava» vzkliki se je celokupno dijašrtrvo oddolžilo spominu sviojega vzornega tovariša. Prvi tečajni dan je bil s tem uspešno in v tihem zadovoljstvu rvflseh dovršen. Razšli smo »se. Ne daleč. Samo do ^glavnega stana», kjer je naš skrbni «nadkuhar» tov. Krasna dajal navodila za večerjo in razdeljeval prenočišča po raznih hišah in skednjih. Pred in po večerji je zopet zasumelo staro živlijenje in vzklilo staro razpoloženje. Duša celemu razpoloženju pa je Ml brez dvoma tov. Gervais, ki se ni poleg ostalih tov. Istranov strašil dolge poti na Krn. Njegov zdravi humor bo gotovo esial nam vsem v še dolgem in prijetnem spominu. Druge ga dne smo nadaljevali. Zanimivo in poučno je bilo predavanje g. Frana Gor-kiča. V jedrnatih in vsebinsko polnih mislih gospodarskega značaja smo dobili jasen pogled na naše aktualne go^podars-ke razmere. Mnogi tovariši so se globoko interesirali za lokalna in obča vprašanja, tičoča se važnosti za naš gospodarslf" proč vit in napredek. G. predavatelju smo hvaležni, da nam je na podlagi svoje praktične izkušenosti pripomogel do -pravega vpogleda nedostatkov in pogrešk, ki škodljivo delujejo na naše gospodarstvo. Predavanje o zadružništvu, ki ga je g. dipl. exp. Gomi-šček tako mojstrsko razgrnil pred nami je gotovo povdarik> m povzdignilo velik pomen, ki ga ima zadruga v današnjem gospodarskem življenju. Edino zadružništvo. sloneče na trdni in jaki zavesti ter medsebojni strpnosti in skupni vztrajracasti-Članov je sposobno, da nas reši konkursa im bobna. — Bilo je Že preko ene popoldan, kc smo se po živalmi diskusiji podali na krompir in radič, makarone m rii. Pridni tovariši-kuharji so se z vso vnemo in izkušenostjo potrudili, da zabavljači niso bili brez posla... Z gospodarskega polja smo prišli na premo trivanje našega narodno - kulturnega vprašanja. G. Gaberšček nam je lepo osvetlil današnje narodno kulturno stanje. Njegovo predavanje je bilo polno zanimivih mirli in ni čudno, ako je g. predavatelj žel obilo aplavza. Za tem je sledilo predavanje tov. Gervaisa o sodobni Evropi, ki je tudi želo obilo odobravanja. Tov. Ivo Lašič pa nam je podal niz aktualnih misli o današnjih nacijonalnih vprašanjih. Diskusija, ki se je zatem razvila, pa je pokazala, da nekateri tovariši v tem vprašanju še niso popolnoma na jasnem, kar je vzrok, da v opredelbi svojega naziranja še vedno- kote-b&fo. Naslednjega dne so prišla na vrsto ?reda vanja kulturno prosvetne vsebine, ov. Pa/vlin Josip je z svojim predavanjem o sodobnih gospodarskih naziranjih obilo doprinesel k razčiščenju pojmov. Slovensko moderno pa nam je lepo in nazorno prikazal tov. Krasna. Sledilo je še predavanje tov. Demarina o šolstvu v Istri, ki nam je nudilo prežalostno sliko naše šole v tužni istnski zemlji. S V2m je bil ciklus predavanj dovršen. Polni novih mišk in zamisli, polni inpul-zov in naklepov se raziđemo, prepevajoč sivemu Krnu. Z zadoščenjem v srcu, da je v nas skrita energija in volja obujena, misli izklesane in načrti izgotovljeni, se radostno smehljamo. Zadnjega dne, v isoboto dopoldne, smo ustanovili kot nekak vrhovni forum vseh akad. društev takozvano «Z vezo slov. akad. društev v Italiji« s ciljem, da daje posameznim akademskim dru&tvcm navodila, inicijative za razne panoge kulturno prosvetnega delovanja ter da zastopa vse akademsko dijaštvo napram zunanjemu svetu na pr. na raznih dfjaških kongresih itd. Sicer v to «Zvezo« §e niso vstopili srednješolci, kar pa bo v smislu sprejetih sklepov že drugo leto gotova stvar. S to točko ie bil obširen program tečaja izčrpan. Bilo Je že poldne, ko smo se pripravljali na odhod i* Krna. Težko smo se poslavljali od dobrih krnskih vaačanov. Naše štiridnevno bivanje med njimi ostane nam in n^iro v nepozabnem spominu. Še enkrat se razlega niz bxdo «Mi zdaj gre-in sklenjena vrsta mladih ljudi veselo udari korakom proti Kobaridu. Na poti skozi Vrano se poklonimo spominu našega pesnika Simotna Gregorčiča; pred rojstno hišo zbor zapoje prekrasno njegovo pesem. OgledavSl si še Čitalnico zavijemo prepevajoč proti Libušnjam skozi S mast do Kobarida v pravem manifestacij-skem pohodu. Evo nas v Kobaridu. Kobarid je na mah oživel; preplašena lica Kobaričanov se prijazno zasmejejo, ko po dolgem molku zopet ču-jejo glasno slovensko koračnico. Naše vrste se razdirajo. Eni se pripravljajo za odhod na Triglav, drugi prisostvujejo prireditvi «2upanove Micke» in »Kovačevega študenta». Tečajno življenje je šlo roti svojemu koncu; s prireditvijo v Ko-aridu se je za letos končalo. Komu izmed udeležencev tečaja ne ostane (vse to v nepozabnem spominu? Kdo se ob spominu na Krn ne spomni one Gregorčičeve «Nazaj v planinski ra?j»? Da, v planinskem raju tn Rfl-____T te 1 O _ m fcae n U—i uImmm ' _ ' ' * * ' a^ * c, j v —j----——---j VTtO^ 1 1 nove a peiho in umivalnikom, po tovarn^akih JQL CfiSD^ni! f TrSfiJ Wnl8 XX SCtt^OlSre 85 | zdravijo cenah. Tnrk, S. Lazzaro 10. Potor na na-, mb. Za on- obifkova?.*. ki gunuieio Izven Trsta, bo »oskrbe . rt__ slov. r.rvTri m . j - . t__i _ akom Dio. 50— za vstopnic«, L!r 12.— za konzularni vizum ii • , SENO prešano, prve »n druge vrste, Iranko [n l a.- u poEtoe in re^jske atotke. {»T) | lekarnah, vagon, kup|i večje koline Kmetijsko trgov- j — ■■■■ _..-■■—■— ■——..... ■ko družtvo, Trst, via Raffinerie 4 1229 NA PRODAJ partija istrskega vina po zmerni Brlija^le, bisere. dragylle ceni. Skkdilče It 41 (Pomol Beraaglieri} od! platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po 8 do 11. Hrovatin, 1215 najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke S pondel}kom 24. t m. preselitev Iz ul. Portlcl dl Chiozza 1 v VSa Torre blunea 28 Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18: v sobotah od 9 do 15. t>i8 1215 ENONADSTKOPNA hiša, z vrtom, se po ceni proda. Več povč featnioa M. CarH, Sv. Lucija ob Soči 14. 1201 TRGOVSKI pomočnik, Mareiii, vešč mešane stroke, slovenskega, nemflkega in italijanskega jezika, i66e službe eventuelno kot skladiščnik tudi v inozemstvu. Nastopi lahko takoj. Naslov pri upj?evništv.u, 1202 BABICA, diplomirana sprejema noseče na dom. Via Madonn«® 10/11. 1205 i K Iz triaške pohraflna — Gospcdiniski tečaj t zavodu šolskih sester v Tomein. Z oktobrom mesecem tega leta se bo otvoril v zavodu v Toma ju nov šestmesečni gospod'njski tečaj, kjer se bo-nudila dekletom pr lika. pridob ti si za umno gospodinjstvo potrebnega znanja. Meaefaiina za hrano, stanovanje in pouk znaša 150 L Rok za vlaganje prošenj traja do 15. septembra t. 1 Ker se ve pa te priglasilo precej prosilk, naj ostale pohite z vlaganjem prošenj. Pod 16. letom se gojenke sprejemajo le tedaj, če so dovolj razvite in je sicer še prostot. — Vodstvo zavoda. — Iz Šturi). O našem društvu že nekaj časa m nič sl&ati. Zadnjič so na« pohvalili, da smo zlata vredni, mi sami pa se pohvalimo s tem-le: Naše društvo deluje in njegovi člani se v nj^tr. T*rir?no udeistvujejo. Dne 23. avgusta smo imeli velik društveni sestanek, lii st ie utfeležilo nad 80 članov. Govorilo in razpravljalo se je na tem sestanku o društvu. Dramatični odsek je pokazal z igro «DamokIejev meč» dru-jjim društvenim članom, kaj se je navadil in kaj da zna. Vsi so dioforo igrala, posebno pa navihani Gregec. Posebno pohvalo zasluži tuđi Serafina, ki nam je vsled odsotnosti DVA ključavničarska pomočnika sprejme takoj v trajno dalo Maka Križe v Postojni. 1209 PRAKTIKANTINJO veičo strojepisja sprejme takoj glavno zastopstvo «La FondiarLa v Barkovljah. 1199 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Pokmio it. 5 (prej Via Bacchl) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih -vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via GiuHm 29. 64 MARMOR za pohištvo, tlak, dekoracije, prevleke. Timetts 6t C. Gorica, Cor»o V, E. 85. J 060 Inseriroite v „Edinosti" Naia zavarovalnica „UNION" it ncflrcfja mftm zavorovtrtnica Delniški kapital Fr. 30 Miljonov, za v. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. V Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Berzellini št 2, L Zastopniki se še sprejemajo. — Pfazza Dante FIUME (RIJEKA) Plazza Dante Glavnica: Lit. 10,500,000 potpuno uplaćenih. Prima Štedne uloške uz najpovoSMUe uvlste. Podjeljuje zafmove na vredn&snepapire fe se uopće bavi svim bankovnim i ifedionitnim poslovima. ^ Telefon br. 7-34. - Dopisništvo br. 10-49. - Ravnateljstvo br. 6 87. -interurb. 797 niftiOVSKG 0 ! 3BI registrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PliRLUSGI O^ PfiiESTRiHA 4, pritSiiie Obrestuje hranilne vloge, počenši 4V, IGA v TRSpJ] I i s 1. januarjem 1925 po 43 SS J\ Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. Sprejema tud! »loga na tekočI račun v Dinarjih ter ]iii obrestuje najugodnejša. = Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, aH dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. Lllradne ura od 9-1 in od lVa-5% pop. Pcstno-hran. račun St 11 1327. Tslefon 16-34. m llfi ■»! 34. | OBB PODLISTEK V. J. KRI2ANOV®A: Nol preteklosti Roman o treh delih* U ruščine prevedel Ivan Vouk. Mag >&Je peljal po ulicah mrtvega mesta k tem-pelju, ki je bd takorekofc na obronka mesta, zakaj za nfkn se je zafel zarip. Velel je prižgati baklje in elektnćne sv^tUke nato je stari modrijan pripeljat obiskovalce k dolbtni, ki je bila velika kakor soba in nekoč zaprta z režijano rešetko, ki pa je zdaj polomljena. V njej so videli čudno in nenavadno skupino. Vzpeta na rep fe stala velikanska kača; njeno ogromno žrelo fe bilo široko odprto in s svojim tolstim truplom fe obviiala visokega in suhega človeka z odmaknjeno glavo m z izrazom smrtne groze v Široko odprtih očeh. Tresoč »e od razburjenja je gledal baron strašni memenio mori svoje zle * ^ke preteklosti; ta indijski kralj je bil podoben Paolu Montignosu skoraj tako kakor italijanski nobile Pavlu Roteršildu. Strašna veriga, ki ga je obteževala do današnjega dne, je bila skovana v tistem trenotku po neizprosni, tragični karmi.. Izrekel je željot da bi rad fotografiral to nenavadno skupino, ali pa bi jo vsaj narisal z dovoljenjem Balarame. Ta je odgovoril, da nima nič proti temu in je pristavil, da je gospod Že ral d o svojem zadnjem obtskn pustil tu fotografski aparat, ki naj ga baron porabi. Tako je mogel v svoje veliko zadoščenje s pomočjo Diomida Petroviča posneti skupino z dolbino, hramom, ostanki kraljevega dvora in razftčnum zanimivostmi podzemskega mesta. Nekoč pri obedu je baron omeni! zgodbo o strupu Montignosov ter opozoril Bal aram o na podobnost tega strupa s strupom Majavame ter izrazil pri tem svote začudenje, kako je mogla ta nevarna skrivnost priti v rake navadne ciganke po tolikih stoletjih. — Otroci Devakž in Majavame so razpolagali s to skrivnostjo, ki je pa sicer poznana vsem posvečencem, — je odgovoril Balarama. — Neke okolnosti, o katerih bi moral dolgo pripovedovati, so prisilile neko rodbino iz potomstva, da se je preselila iz Indije v Evropo; ta rodbina je prišla v oblast ciganov in po rodbinskem običaju je ta skrivnost vedno prehajala na najrazum-nejšo in najdrznejšo žensko plemena. Na ta način je tajna o strupu prešla na Jolando, ki se je po zakonu nevidne privlačnosti prošlosti večkrat pojavila na tivijenski poti Adžimitre. Dva dneva sta prešla v mrzlični in silno zanimivi delavnosti in baron ter Diomid Petrovič sta bila skoraj ogorčena, ko je gospod 2erald izjavil, da je prišel čas vi ni t ve domov. Ko so nekaj ur počivali, so se poslovili od Balarama in se mu zahvadili za njegovo gostoljubnost. Na učenjakovi mizi je stala velika skrinja iz sandalcvcga lasa z inkrustacijo neobičajne lepote. Starec je objel barona, ga blagoslovil, in kažoč na skrinjo, mu je rekel: — Vzemi, kralj Adžimitra. v spomin na tvojo starodavno prestolico. Tu boa našel nekaj predmetov, ki so biK tvoja last kakor tudi lišp, ki si ga ti podaril Bhavani na dan vajine poroke. Izroči ji to v imenu starega Balarame. — ICje pa najdem Bhavani? — je v prašn i začudeno baron. — Ko prideš domov, jo najdeš. Ali je nisi prepoznal? — je rekel modrec z nasmeškor-\ — Valerija!... — je vzkliknil baron. — Zdelo se mi je, da je nekoliko podobna Bahavani... Toda v giavi se mi vrti od vseh teh doživljajev. Črez nekaj ur so vnovič stopili v razrušeni tempelj, ki je bil zakopan v deviškem gozdu. Tam so prenočevali in se odpočili pred odhodom. Baronova nestrpnost preiskati vsebino skrinje je bila tako silna, da jo je cdprl takoj po večerji, in obstal ie od začudenja pred tolikim bleskom. V skrinji je našel že omenjeno čudovito lepo čašo, zlat prstan z rubinom m iiu tkanimi nerazumljivi znaki, — očividno je bil to pečat. — zlato tiaro, ki je bila obšita z dragimi kamni in ravno taka, kakršno je videl na glavi Adžimitre. ir slednji bodalo z zlatim ročajem in kabalističnimi znaki na rezilu. — To je najdragocenejši dar. Ni sarr.o c*rag in starinski predmet, ampak tudi inegoćnu t-arodefno orožje. Naučil te bom rabiti ga, — je pripomni? $ftwrr»r>d 2eraJd, gledajoč bodalo. Lišp. namenjen preroic..i Bhavani, je bil r avo čudo juve!;rst<<> umetnosti >n ie best-ti^l sirote' diadema, cvratnega !i.;pa, i Hb _ap - m pasu; je bilo vdelano s se iri, z l in bi ianti neprecenljive vrednosti zaradi njih veličine in lepote. IV. •EDINOST* V Trstu, dne 30, avgusta 12 RESU POKRAJINE — Velika vrtM vaaeMca. Id *o H retsklo aedeljo, dne 22. t. m., na priredila Kretski o nedeljo, dne 2). t. ca., na oača pri •Kneiaku tamoinje dremat društvo «Ksl«», je izvanredno dobro uspela. Jako bogat spored s tremi igrami v udobni gledabi&ld dvorani z muzikaHčnkni točkami, ki so jih izvajal! dve polnofttevifei godbi tal dvoje tambu-fcasicili društev, in s pevskimi točkami rasnih pevskih društev ter predvsem telovadni na-rstop je jako ugajal. Nazadnje šs filmske predstave in dostojen ples s res umetniško godbo so spopolnili užitek. Iskrsna zahvala dramatičnega društva «Kalc» gre predvsem bratskim mnogoštevilnim društvom, ki so požrtvovalno sodelovali, potem vsem neštetim Itosetrtfkom iz Knežaka, Postojne, Sv. Petra, lir. Bistrice, Trnovega, Zagorja in iz vseh drugih bližnjih in daljnjih krajev. Hvaležno je treba omeniti tudf. domačine, ki so se kosali med sabo, da pripomorejo k dobremu uspehu prve večie prireditve mladega društva. — Veselica v Ilirski Bistrici. Danes dne 30. avgusta se bo vršila v Ilirski Bistrioi velika •vrtna veselica, ki io priredita domaći društvi X-tablica in Gasilsko društvo na prostranem vrtu restavracije -pri Pošti». Na sporedu so Ipevske in glasbene točke, Šaljivi prizori, ša-• I ji v a pošta, ples itd Vstopnina lir 3.— na o«e-Začetek ob 16. uri. Loterijske izžrebane dne 29. Bari 72 Firenze 16 Milano 48 Napoli 17 Palermo 81 Roma 42 Torino 52 Venezia 46 številke avgusta 1925: 77 40 89 1 76 18 66 41 30 52 85 81 14 36 15 43 78 69 59 9 17 84 12 24 13 14 15 7 64 18 57 16 Gospodarstvo« TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: ulica Torre bianca 19, podružnica -uL Rafiineria št. 7, Tele«. 44-39 ima v zalogi: Semena: spmače široko list nate po L 2.60 kg, motovilca, ;es. repe. radiča, petršilja, solate en-dnvije gladke in kodraste, čebulno seme, bro-kole zgodnje in pozne, cvetoči karfijt>l, vrzote, zelje zgodnji nizki grah, majaron, redkvice, rdeče solatne pese, kolerabe, rukle in razna druga poljska in vrtna semena. Detelje: inkarnatke ali rdeče detelje, lucer-no in domačo ali triletno deteljo. Trave: laško ijuiko, francosko pahovko, travniško bilnico in mačji rep- Krme: orehove tropine zmlete po L 1.60 q< otrobi, pšenico, laneno seme. Umetna gnojila: superfosfat m amonijev sulfat. Kmetijske stroje; orala znamke Sack, sla-moreznice, kose .Merkur, železne in lesene grablje, gnojne in senene Vile, škarje za ob* jrezovanje, vrtne žagice, Šape okoličansk«, kraške in istrske ter razno drugo orodje. Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo živino. Prah Caiiaro, žveplo in galico. Ptičjo krmo: konoplje, luščen oves, ogor-ščico in svetliko (škajolo). Med, Naravni cvetlični med na debelo in drobno itd. Tržadka kmetijska družba v Trstu. Centrala ul Torrebianca 19, filiijalka uL Rat-fineria 7. gnije še danas, to priznajo kmetje sami vsak dan. Druga potooči ni, kakor da se za par let opusti aR vsaj omeji sejanje krompisja. stanje kakor danes,_______ doživeli ista razočaranja kot letos, kakor lansko leto, predlansko in še prej. NaproScnf so vai, ki jim je naš kmet pri srn naj posežejo v razpravo, da dosežemo enkrat ono kar koča nai kmet, to je: zdraha fa kpo blago ter močno organizacijo. __Gomišček, cKpl. comm. . Drobne vesti Iz Jugoslavije — Nitti pride v Jugoslavijo. Bivši italijanski ministrski predsednik JFrancesco Nitti, je izrazil raznim svojim prijateljem v Jugoslaviji željo, da kmalu poseti jugosL državo. Njegov prihod se pričakuje koncem jeseni. Sedaj živi Nitti v Švici, kamor se je umaknil iz Italije, ker je odločen nasprotnik Mussolinijrvega režima. — Otrok z dvema jezikoma. V splitski bol-ci se nahaja šestletni Milo Bezmiljinovič, ki ima dva jezika. Pod normalnim ima še poseben izrastek, ki izgleda kakor drug jezik. Ta napaka dela otroku znatne težkoče pri govorjenju. V počastitev spomiaa, pok. ge Franje vd. Pertot daruje gospod Ivsa Bandefe Lit 30.— «šolskemu društvu*. Srflna hvalal V počastitev spomina blagopokojne ge. Fra-njs vd. Psrtot roj Eber daruje gosp. dr. Lavo Ćermell Lit IS.— aa »Šolsko društvo Mesto cvetja aa grob blagopokojne ge. Franje Pertot roji Eber daruje gdčna Zmagoslava Grgič Lit 10.— «5olskemu društvu*. Srčna hvalal Spominjajte aa «Solskega društva* ob vseh veselih ia žaloslaih prilikah! H. Petriž v Postojni priporoča za Mrao svojo veliko zalog 0 URARN A - ZLATARNA A. SILVESTRI Tret - Via Udlne 26 - Trat kupuje, prodaja, zamenjava zlato, srebro in dragulje« Poprave z Jamstvom LUIGI GREGORICH raznovrstnih ur Ni SlatMlM po najnižjih cenah p kakor tudi prave iivalM Stroje „Singer" na obroke. (559) □□ □ Nekaj mislf k letošnji letini krompirja Mnogo se danes govori o slabi Letini krompirja ter njenih posledicah. Oglejmo si mak> zadevo bližje. Že par let razsaja pri nas huda krompirjeva bolezen. A do danes žalibog se ni naredilo dosti na tem polju. Bridke misli nas obhajajo danes, ako pomislimo, da naii strokovnjaki niso napravili v tem smislu niti koraka za zboljšanje semenskega krompirja. Kmet je bil prepuščen »ara sebi in ni si znal pomagati. Kdo je kriv in v koliki meri? To vprašanje gre danes od ust do ust in ne najde pravega odgovora. Hočem odgovoriti po možnosti na to pereče vprašanje. Po vojni razsaja pri našem krompirju bolezen: z ene .strani peronospora, ki letos prav močno kraljuje a z druge strani takozvana stebelna gniloba ali črna gniloba. Ta poslednja bolezen se posebno rada pojavi v mokrotnih krajih ter tam kjer je nnogo dežja. Bolezen je 9ama na sebi huda ter nalezljiva. Krompir, okužen po tej bolezni, je navidezno lep, a ko leži malo na jolncu ter je pozneje spravljen v vreče, ^ačne takoj gniti. Boj proti tej bolezni je dokaj težaven ter nezanesljiv. Edino, kar obvelja, je to, da s« ooseje vrsta krompirja, ki je dokaj pozna, kar pa spet za naše kraje nima smisla, ker mi potrebujemo zgodnjo vrsto krompirja. Dosedanji vrsti «Budal» in «kamnik» sta za nas skoro brez vrednosti, kajti od teh imamo le zgubo. Torej treba je poskrbeti za drugo vrsto krompirja. Po mojem mnenju bi bil za na$e kr^je Puritan in Kaiserkrone najboljša vrsta, ker imata lastnost, da sta precej zgodnja skoro zgodnejša kakor «Budal». Poleg tega knata Jako močan lub. Ti vrsti pa je sedaj težko dobiti ker je ta krompir izključno nasajen y Nemčiji. Pri nas smo tudi imeli obe semeni, a sta se žalibog zgubili. Nadalje teži krivda v našem gnojenju. Pri nas se opaža, da nai kmet gnoji s svežim hlevskim gnojem tik pred setvijo. Na-fcin takega gnojenja pa same pospešuje gnilobo bolnega gomolja, ker je že v gnoju urnem mnogo gljtv, črne gnilobe, ki prihaja v gnoj s tem, da mnogo naših kmetov vrže gnil krompir ter bolno krompirje»vico kar na gnoj. DrugI vzrok tiči tudi v pomanjkanju ko-Sobarjenja. Neovrglfiro dejstvo je, da pri nas se malo pocaa koiobarjenje, ki je vendar posebno ša pri goanoljicah neobhodno potrebno. - Koliko zadene krivda izvozničarje same, ne vem; o tem naj sodijo drugi, Id mislijo, da iso zato poklicani Postopalo ae js tako kot dntfa lata in |e z večjo skrbjo In natančnostjo, a kljub temu ni dosti pomagalo; lcajtt naš krompir To in ono — Kje največ dežuje? Letna višina dežja, izražena v milimetrih, je sledeča: Pariz 510, London 642, Berlin 597, Dunaj 491. Najmanj dežuje v Kairi, kjer je višina 54 milimetrov, nafveč v francoski koloniji Gu-yana( 3300 mm v mostu Cayenne. Slede Tolmezzo, glavno mesto province Udine z 2435 mm, Pisa z 1244, Rim z 800, Neapelj z 850 in T urin s 789. Upamo, da tudi Trst nima nizke številka. — Poljski narod časti LacUava Rajmonta. Iz Krakova poročajo: V soboto in nedeljo so bile v Wierzchoslawici, v bivališču bivšega ministrskega predsednika Witosa impozantne svečanosti na čast poljskemu pisatelju Ladislavu Raymontu. Teh svečanosti se je udeležilo nad 10.000 kmetov iz vseh krajev poljske republike in okrog 4000 drugih prebivalcev. Pisatelja je pozdravil po prihodu v Wierzcho-slavrice bivši min. predsednik Witos, ki je v prisrčnih besedah naglašal, da js Raymont kot pisatelj prvi razumel, da je kmet opora naroda in najzanesljivejši činitelj reda in miru v državi. V imenu poljske vlade je pozdravil pisatelja prosvetni minister Grabski, ki je med drugim omenil, da zbuja veHko Raymontovo delo «Kmetje» («Chopt») v kmetskem ljudstvu ljubezen do naroda in države, zakar izreka vlada avtorju te znamenite knjige iskreno zahvalo. Z navdušenimi ovacijami so sprejeli navzočni pozdravni nagovor« zastopnfcka čsl. deiavoev, se na to rm Milutina Kriška. Za vse pozdrave se je zahvalil pisatelj v kratkem govoru, v katerem je omenil, da tolike časti in hvaležnosti ni zaslužil ker j« izpolnil le dolžnost do svojega naroda. Nato se je razvila pred pisateljem povorka poljskih kmetov v narodnih nošah. Poedine delegacije kmetskega ljudstva so prinesle pisatelju mnogo daril v znak priznanja in hvaležnosti za njegovo veliko literarno delo, v katerem se je tako odlično zavzel za pravice kmetskega stanu. — Skrivnost Gaskonskega zaliv«. Mesto 5000 metrov globine — podmorski" plato 40 metrov pod morsko gladino. Te dni je plula transportna ladja francoskega vojnega brodovja «Loiret» iz Orana v Francijo. Pri rtiču Ortegal na najzapad-nejšem delu španskega polotoka je kapetan ^Loirete», poročnik Cornet, usmeril ladjo proti Rochefortu, francoskemu pristanišču v Gaakonskem zalivu. Nekako 100 milj od rtiča je zapazil poročnik Cornet na morju valove, kakoršne vali nizko morje. Začudeno je pogledal na hidrografično karto, ki izkazuje v Gaskonskem zalivu ogromno globino 5000 metrov. Poklical je krmarja in mu naročil, naj premisi morsko globino. Mornar se je kmalu vrnil s presenetljivo novico, da znaša globina morja komaj 34 metrov! Poročnik ni verjel mornarju in j ukazal je ponovnokrat premeriti globino. Aparat je kazal po vrsti 34 metnotv, 50, 40, j 65, 90 metrov itd. Poročnik je uvidel, daj so številke prave in je pogledal, ali ni zgrešil smeri. Nahajal se je natančno na začrtani progi, ki je izkazovala globino 5000 metrov. Takoj je spoznal, da je hkb-o-geografična karta napačna. Dospevši v Rochefort, je prepisal potno knjižico in -svoja opazovanja prijavil admiralu Tho-mine v mornariškem ministrstvu v Parizu. Ta je poročilo oddal hidrogeografičnemu oddelku. Podmorski plato se nahaja na točki 45° 07* N in 3°57'0. Pariški listi pravijo, da so bili prejšnji podatki ob svojem času pravilni in da gre tu po> vsej priliki za velike podmorske eruptivne dogodke, ki so na tem mestu dvigni H morsko obal za nad 4000 metrov. Že več let si namreč evropski seizmologi beBjo glave, odkod v zadnjih letih številni potresi in vulkanični pojavi v Evropi. Zdi se, da so bili ti pojavi v zvezi z erupcijami, ki so se dogodevale na dnu Gaskonskega zaliva. Francosko mornariško ministrstvo je odposlalo v Gaskonskf zaliv posebno komisijo, ki bo pregledala poročila poročnika Corneta ter ves zaliv in skušala odkriti skrivnosti podmorskega platoja, kjer je ne še davno bučalo morje, neznanski brezden in globin. □□ □ Giusto Pacor - Trst Ma CadH« de Rittmcyer tO Manufakturno blaso In drobnarije Bombaieviae — Perilo Izdelano in na meter — Pleteaflse — Nogavice — Drob-(MO) aarije. Postrežba točna, j-j □□ □ □□ MLEKARSKA ZADRUGA na Prestranku registrovana zadruga z omejenim poroštvom oddaja potom dražbe v najem svojo zadružno gostilno z inventarjem, nekoliko zemljišča ter ptftiklinamt, Dražbeni pogoji so na vpogled pri gosp. Del Linz Leopold-u na Prestranku (zadružna tehtnica). Pismene ponudbe naj se pošljejo na na-čelništvo zadruge do 6. septembra 1925. Prednost imajo oeebe, ki so zmožne voditi gostilniški obrat. (595) ODBOR. ZOBOZRAVKIK Ds L MERHOUA specijalist za zobu in ustne bolezni sprejema v Gorici na Travniku St. 5, II. ođ O* 12 in o'n. 68 za broi. izvod, po EKn- 84 vezan v polplatno in po IHn. 110 vezan v usnje. Drugi zvezek ima 400 strani in obsega Crtice in povesti od L 1893. do 1899 ter kritUae in polemične spise od 1896. do 1899. Narotaite In širite „EDINOST" za zdavIMe in diagnostiko prlmarlja 67 dr. A. de Fiori v Gorfd. Cano Vttt Em. lil. it. 14 Sprejema od 9-2 in od 2-4 luksozno in navadno TRST Via Carducd št. 20 Telefon 42-33 Specijaliteta masivnih sob i bukovega lesa, po zmernih cenah. (3: LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA j _________C-J PODRUŽNICA II TRSTU I j Ma mm MMriii Rt) m flftfl.. A Elanha k mm Diiaijei MJ00.000*- Telefoni 6—18. 22—98 t CENTRALA V LJUBLJANI | 4 Gianta ta ram Mtarin 63.119.080 - I Teletom 5—18, 22—9« Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na 4ekočih račun,h PO 4%% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. - Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle- Podrnfnlce: GORICA, Brežice, Celje, ^ernomelj, Kranj, Logatec Maribor BolPrtMrtneia zoeza i Joaoslnullo Blagajn« je odprta od O1/.-«1/, »n <* M1/.-«« 41 Podrafalcet Metkov^, Nori Sad, PtnJ. Sarajevo, Split