28. APR LETO V. 1966 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Naš razgovor -- Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja generalni direktor njenimi cilji. V naporih za Združenega podjetja Iskra — tov. VLADIMIR LOGAR izvajanje, reforme je naša ' , ’ prva naloga, da šplošn.o po- VPRAšANJE: Vloga najti take odločitve, da bo- stavljenim ciljem prilagodi- strokovnih služb v na- do. strokovno prepričale ar-, tnoprizadevanje za reformo daijnjcm razvoju združe- ganizacije na utemeljenost . gospodarjenja tudi v našem nega podjetja ISKRA. njihovih predlogov. Ravno pddjetjiU.._ Naša notranja go-ODGOVOR- S spremembo' ^ način dela pa zahteva v spodarska reforma bo mora-’ Organizacijske oblike podjet- strokovnih shtžbah čim večjo la intenzivirati naše gospodar-ja ISKRA od enotnega na kvalltet0. *»- Združeno podjetje, za katero y .' m še z veliko večino z 'refe-fjendumoin ' odtcčiK' naši de-ISivni kolektivi v . preteklem lotil, se je med drugim tudi želo vsebinsko spremenila vloga strokovnih služb podjetja. Sama delovna področja strokovnih služb, ki so navedena v statutu združenega ' podjetja, kjer so tudi defini-faine 'posamezne naloge-.tako '•imenovanih področij v strokovnih službah združenega odgovornost podjetja, nam kažejo nove hčšitVe potrebne kvalitete, v delu teh . Nesporno istočasno pa tudi jepje tako, da se bomo čim- m Organi upravljanja, vse družbenopolitične organizacije in uredniški odbor čestitajo vsem članom kolektiva k prazniku dela in jim želijo še več delovnih uspehov■ ■Bi za predlagane njega ekstenzivnega £• inteh-. -./. . zivnemu gospodarjenju, zla- ___ so strokovne sti k 'ičimpjejžnjemu žktivi- služb. Res je po statutu na- ¡¡luž.be odgo-vome za vsklajen ranju vseh naših investicij, logh strokpvnih služb pred- razvoj vseh organizacij naše- izkoriščanju " kapacitet in g jrn združenega podjetja, uvedbi .modeme tehnologije. Uspešno delovanje v tej sme- avtomatizaciji in gospodarje- rf® bo podjetju zagotovilo nju z obratnimi sredstvi, tp- erlptnost m .ekonomsko moč rej k vsemu, kar nam bo posameznih organizacij;-: s dalo. boljše in zadovoljivejšC tem pa tudi' celotnega zdru? .gospodarske rezultate. ' Uks-žeinega podjetja. Vloga in-od- ten-zivnost gospodarstva je govornost strokovnih služb bila doslej značilna za celot--za’razvbj organizacij in s no ¡“jugoslovansko gospodar-tem tudi podjetja, pa se bo... sivo. Taka nesorazmerja so še- povečala; Z/ Vključevanjeni vodila trajna protislovja; in našega podjetja v mednarod- -probleme tudi v družbenih no tržišče, kjer se bo pojavi-, odnosih naše. celotne Šociali-la vsak dan cela Vrsta zamo-_ stične skupnosti in tudi v tanih problemov, ki jih bodo našem podjetju se jim pismo sposobne reševati organizači- moglU izogniti, saj smo sami je le ob pomoči strokovnih preživljali" poleg gospodarske •služb. Prihajamo torej V ob- tudi krizo' v -sožitju integri-dobje, ko si’ne bomo mogli rane skupnosti. V tem ob-vec dopustiti reševanja pro- dob ju, je v. našem podjetju blematike brez strokovnih dozorelo spoznanje, da orga-[tttrŽTj, pa nizacijška oblika enotnega bo treba zagotoviti čim več- podjetja »s skupnim ; žabjo mero strokovnosti. Le v ljom« ni bila vzpodbudna taki: smeri delovanja bodo za intenzivno gospodarjenje tudi-.strokovne sltižbe zdmže- ,v delovnih organizacijah, nega podjetja opravičile .svoj Prehod na združeno podjet-obstoj, šaj bodo s tem pri-'’ je, kjer so tovarne dobile fi-potnogle k nadaljnji rasti nanono samostojnost in več-združenoga podjetja. jo poslovnost, lahko oceni- Končno bi še na to vp-ra- mo, kot važen akt k prehb-Sanje omenil, da mora tu- du na intenzivno gospodar jedi nagrajevanje teh strokov- nje in poglobitev samouprav-. nih služb biti v čim večji ljaiaja,-ki je prav tako eden vsem na vsklajevanju, pove-;^^ 0<|vjsno od dela in-po- izmed važnih -ciljev družbe-zovanju^ za skupne akcije “ H •*, te strokovne ne reforme.' r - enotnem perspektivnem ife v ros ** | - | pJii ¡¡¡J É1ÜÉ SíiliS Ü Generalni direktor tov. Vladimir Logar usmerjanju, vendar še: s tem odgovornost za, svoje delo proti organizacijam v ničemer ne zmanjšuje, ampak nasprotno, še povečuje; čeprav nimajo strokovne službe proti organizacijam kih odredbodajalnih funkcij, uvajanja gospodarske Vendar moramo v njihovih družbene (reforme, sino Se strokovnih rešitvah, ki so lahko temeljito seznanili z predložene. organizacijam, prej preusmerili od dosod-a- službe nudijo organizacijam. Poslovanje v novi orgamza-VPRAŠANJE: Izvajanje cijski obliki združenega pod-ciljev reforme in vloga jetija v letošnjem prvem neodgovornosti z ozirom na triletju je pokazalo temelje III plenum CK ZKJ. zdravega, gospodarjenja bo-diši s svojimi g sanacijskimi ODCeVOR; V Poditmni. ak-/ nrortir ali gg| letošnjimi gone- tivnosti, ki jo. spremljamo od spodarski;mi .pjani ; Zeto 111 uspešno izpolnjevanje proiz-vodnih planov v prvem čedalje na 2. «trapi) Praznik dela Te dni praznujejo naši delovni ljudje svoj praznik 1. MAJ. Praznik dela in delavske solidarnosti praznujejo delavci tudi v ostalih deželah že ved kot šestmesetietij, saj je od tistega dne, ko je v prvomajski povorki prvič zavihrala delavska zastava minilo-že 76-let. V teh desetletjih je delavski razred .bojeval nenehen boj za svoj pravice in vnašal mj svojo revolucionarno dejavnostjo v družbena gibanja napredne ideje in tako postal nosilec družbenega, napredka. j Pod geslom: »Delu čast in oblast« je delavski razred snoval revolucionarno preobrazbo družbe, ki bo: delu iri delavskemu razredu priznala tiste vrednote, ki jih je ustvaril sam. Mnoga življenja so ugasnila za te velike cilje, ki še danes združujejo delavce raznih dežel v boju za .svoje pravice in svoje zgodovinsko poslanstvo. Zato 1. maj ni samo praznik naših delovnih ljudi, temveč tudi praznik mednarodne delavske solidarnosti in tako praznik "vseh delovnih ljudi, ki se bojujejo za skupne cilje. Naši delovni ljudje že polni dve desetletji svobodni grade novo družbo; nenehno snujejo, ustvarjajo in oblikujejo našo stvarnost, v kateri živi in dela naš delovni človek kot proizvajalec, ustvarjalec in upravljalec.. S tem postaja soustvarjalec našega narodnega bogastva in oblikovalec novih odnosov v družbi, v kateri mora biti delo tista osnovna vrednota ,po kateri merimo in cenimo ljudi. . Prav je, da prav pred delavskim praznikom razmišljamo o tem. Kajti ni dovolj, če samo razpravljamo o principih in načelih, kako naj gradimo svojo prihodnjost, temveč moramo te principe potrjevati tudi z dejanji. Dejanja, in ne samo besede, sp lahko porok, da bomo napredovali in si s tem zagotovili tudi večje blagostanje, kar je tudi .eden izmed osnovnih ciljev naših delovnih ljudi in naše družbe. Letošnji praznik dela bomo praznovali s temi pričakovanji ,saj nam doseženi uspehi dveh desetletij, v katerih\smo gradili materialne in družbene osnove naše družbe, krepijo zaupanje v naše lastne moči in sposobnosti. Letošnji praznik dela praznujemo enajstič po sprejetju Temeljnega zakona o delavskem samoupravljanju Če je prvo obdobje po sprejemu tega pomembnega akta pomenilo relativno počasno, včasih tudi bolj deklarativno uveljavljanje vloge, odgovornosti in pristojnosti samoupravnih organov, se pa v zadnjem času — ne vedno lahko in brez velikih težav — vse bolj uresničuje tudi osnovna zamisel tega zakona: »Defovni kolektivi si kroje svojo sedanjost in prihodnost sami!« Danes ni verjetno nikogar med nami, ki v vseh teh letih ni v tej ali drugi obliki-aktivno sodeloval pri bolj ali manj pomembnih odločitvah v svoji delovni enoti, tovarni ali podjetju. Sleherni izmed nas je tudi Spoznal, da resnično samoupravljanje ni lahka dolžnost in je odgovorna pravica. VSi smo se tudi uverili v spoznanju, da samoupravni sistem ni nekaj za vedno danega, temveč moremo za njegovo uveljavitev pogostokrat žrtvovati tudi del sebe v premagovanju nasprotij in nasprotnikov, ki želijo ohraniti administrativno-birokratski vpliv na odločanja v naših kolektivih. Samoupravni organi v vsej »Iskri« so zlasti v zadnjih letih dokazali svojo usposobljenost, zrelost in pripravljenost spoprijeti se z vsemi .zunanjimi in notranjimi težavami, na poti našega napredka in utrjevanja medsebojnih ekonomskih odnosov. Na svoje delo smo lahko upravičeno ponosni] Pomembnost našegaspraznika je ob teh spoznanjih nerazdružljivo povezana z rastjo in uveljavljanjem našega samoupravnega sistema. Vsem članom delovne skupnosti »ISKRA«, ki s svojimi poštenimi in nesebičnimi prizadevanji ter marljivim delom ustvarjajo našo sedanjost in prihodnjost, želiva prijetno praznovanje in mnogo delovnih ter osebnih uspehov.. Predsednik DS. združenega podjetja: Ivo štembergar «. Predsednik UO združenega podjetja: inž. Tone Nedog Naš razgovor (Nadaljevanje s 1. strani) je odgovoren, ker so tu boij trtletju kaže, da smo kljub različna gledanja. V sploš-težavam, ki nas obdajajo, že nem., prevladuje mnenje, da pristopili k intenzivnemu go- je 2a vse odgovoren diretk-spodarjenju m s tem k iz- tor ^ njemu najboJj vajanju našega osnovnega ci- , , . J , J ,. Ija reforme. sredno podrejeni vodilni Istočasno pa moram po- ’uslužbenci. To je do neke udariti, da je perspektiva mere res> saj vsi ti odgovor-razvoja v našem podjetju, ni delavci ravno glede na od-kot v jugoslovanskem gospo- govomost prejemajo primer-darstvu, v ekonomsko uteme- ne dohodke. Težko pa bd na-Ijem koncentraciji sil, to je šli odgovor ha vprašanje, kje ptegracije, ta jj| se odgovornost ki temeljijo na trajnejših eko-_ nomskih interesih, kar sta P^sjuneznoka neha. V ca-poudarila VIII. kongres ZKJ su>' ko bomo P»glab-in tretji plenum CK ZKJ. Wab naše samoupravljanje, Ves gospodarski svet Kiti k nam bodo morali, ti pojmi raznim oblikam poslovnega postati jasni in odločno bo združevanja, ker le na ta na- potrebno prenehati s prak-čin je možna konkurenčna so premetavanja odgovur-borba m svetovnem tržišču, nosti od upravnih na sa_ Katera ie vsak dan vecia. . V kvalitetnem premiku go- orgfe obrf' spodarjenja, ki ga prinaša h0, Ih'terna zakonodaja bo reforma, moramo tudi mi iz ]Uora,^a , ,te " lastne izkušnje potrditi po- Precizirati trebo po spremembi kvalite- Vsak delovnega kolekti-te vodenja in organiziranja va Je ^ v verigi delovnega : Kmalu avtomatiziran telefonski promet v Sloveniji gospodarjenja, s čemer je JH'Ocesa in. vsak posameznik nujno povezano vprašanje Tma tudi določeno odgovor-osebne odgovornosti za op e- nost.-Odklanj’ati moramo mi-rativne in odločilne akte v na- setoiost, da je za ^ vse odgo-šem poslovanju. Ta'problem vorno le nekaj ljudi/kajti, Izredno slabo razpredena ključki in že prej montirane pravljena za javni promet na sta podčrtala VIII. kongres kako bi mogli biti le-ti od-mreža javnih telefonskih cen- ATC v Polzeli, Preboldu in dan 1. maja. Na teritoriji re- in III. plenum ČK ZKJ in govorni, če_ bi bili vsi ostali tral in izredno majhno šte- Velenju. Te dni bodo naši publike Bosne in Hercegovine verjetno jč nepotrebno, da neodgovorni. Odgovorni smo vilo telefonskih priključkov monterji dokončali dela pri bo poleg mostarske ATC v ga tu še posebno omenjamo, vsi — eni bolj in drugi manj. v naši državi bo kmalu le montaži nove ATC v Dravo- prometu na dan 1. maja tu- saj so naši delovni kolektivi ^e. si bomo tako odgovornost zgodovinska ugotovitev pre- gradu. Nova centrala bo ime- di ATC Lištica s kapacfteto s tem dobro seznanjeni. Na~ Pnmemo porazdelili bomo teklih let. Po vsej državi la kapaciteto 200 novih na- 200 telefonskih številk, v sre- ša naloga je, da pojem odgo- lahko vodili,^upravljali in želi amreč s pospešeno naglico ročniških številk,- povezovala dihi maja pa še ATC Teslič varnosti Vsadimo tudi v mi- Ji sadove našega dela. grade posamezna PTT pod- p'a bo šest central s področ- z isto kapaciteto telefonskih selnost vseh naših članov Razumljivo je, da pa ne jetja obsežno mrežo novih'ja slovenske Koroške in si- priključkov z območja PTT kolektiva. Morda ni toliko moremo ostati samo pri de-avtomatskih telefonskih cen- cer: ATC: Črna, Mežica, Pre- podjetja Tuzla. ' važno osvetliti vlogo odgo- klarativnem ugotavljanju tn tral in s tem vzporedno in valje, Vuzenica, Podvelka in V Srbiji že preizkušajo vernosti, ker si lahko vsak frazarjeoju o odgovornosti, jo narašča tiudi število Radlje. Ta omrežna .avtomat- montirano novo glavno cen- sam to vlogo predstavlja, ampak moramo to tudi v nejvih telefonskih priključkov, ska grupa bo začasno pove- Nemajhna zasluga pri avto- zana z ročnim medkrajevnim Traatizacaji in modernizaciji posredovanjem glede na ma-felefonskega omrežja pritiče riborsko glavno centralo, našemu zduženemu podjetju Avtomatska povezava bo oz. točneje obratu ATN v možna šele z dokončno ure-Kranju, ki s svojim celotnim ditvijo koaksialnega kabla na spektrom naprav telefonije relaciji 'Ljubljana-Maribor in omogoča tako nagel' prehod takrat bo tudi ta del Slovenije države z najmanj razvitim in vključen v avtomatiziran- te-zastarelim telefonskim lefonski promet, omrežjem v Evropi v državo V naslednjem mesecu bo^. z urejenim modernim avto- do naši monterji dokončali matskim telefonskim omrež- tudi vozliščno centralo . v jem. Za našo ožjo domovino Kopru. — Slovenijo, bo ta želja kma- 'Na področju PTT Nova Golu stvarnost, saj bo s polo- rica je v montaži ATC Ajdov-žitvijo koaksialnega kabla na ščina, ki bo priključena v relaciji Ljubljana-Maribor javni promet junija, omogočena povezava štajar- Na območju PTT Novo Meške omrežne grupe v avtoma- sto bo v kratkem v javnnem tiziran telefonski promet in prometu končana ATC ,Rre-s tem bo pravzaprav celotno stanica, poleg že pred nedav-telefo-nsko omrežje v Slove- nim montiranih ATC Dolenjci ji v grobem avtomatizirano, ske toplice, Senovo, Semič V aprilu je bil montažni in Mirna. sektor PSO zelo aktiven in je Zanimivo je, da bodo dr-irnel odprtih kar 39 delovnih žavne železnice prve, ki bodo mest v glavnem za montaže avtomatizirale svoje tetefon-javnih avtomatskih telefon- sk0 omrežje. Naši monterji Iksih in ŽAT central. imajo v delu tri glavne tran- V Celju montirajo naši'teh- žitne centrale, ki bodo omo-miki glavno centralo in hkra- gočale na naših železnicah ti razširjujejo lokalno cen- avtomatiziran telefonski pro-tralo za novih 500 telefonskih met na področju celotne Ju-priključkov. Dela prehajajo goslavije. Od teh so v teh v zaključno fazo, tako da bo dneh v fazi preizkušanja centrala vključena v javni centrale v Beogradu in Sara-promet že ' naslednji mesec, jevu, medtem ko zagrebško Celjska centrala bo povezana centralo še montirajo. s tranzitno centralo v Ljub- Naj večja centrala, ki jo sfe-ijani, hkrati pa bo celjska daj montirajo naši tehniki, glavna 'centrala povezovala je rajonska ATC v Mostarju, v avtomatski telefonski pro- Postavili so jo v novi stavbi met ljudi novo centralo v in bo imela kar 2000 telefon-Žalcu z 200 telefonskimi pri- ¿kih številk. Centrala bo pri- ( Dalje na 8. strani) Važnejše je vprašanje. 25 - obletnica OF V sredo 27. aprila smo praznovali 25-obletnico OF. Osvobodilna fronta je s svojo zakoreninjenostjo v najširših množicah, predvsem v delovnih množicah slovenskega naroda omogočila uspešno partizansko vojskovanje na tem izpostavljenem in s komunikacijami prepreženem koščku zemlje. Kar se je mnogim zdelo praktično nemogoče, je pri nas ustvarila sila enotne ljudske osvobodilne volje. Spričo svoje široke osnove, ki je množično zajemala vsa področja družbenega življenja in javne dejavnosti, od dela v industrijskih obratih, do matičnih uradov in celo policijske službe, se je osvobodilna fronta lahko naglo uveljavila kot država v državi, kot oblast upornega ljudstva na področju, okupiranem in anektiranem po tujih fašističnih državah. Z razvojem partizanskega boja in z osvoboditvijo posameznih delov slovenskega ozemlja, so politični odbori OF na tem ozemlju prevzeli plenum osvobodilne fronte, ki se je s svojim izvršnim odborom že konec leta 1941 konstituiral kot Slovenski narodnoosvobodilni odbor, se pravi kot vrhovni organ narodne oblasti na Slovenskem. Lastnosti vsenarodne osvobodilne fronte, so neprecenljiv zaklad tudi za naše današnje življenje, ko razvijamo samoupravljanje kot temelj socialistične družbe. Ljudska širina, demokracija, zaupanje med ljudmi in bojni žar, ki je pred 25 leti začel prevzemati vse ljudske množice, so moralni temelji, na katerih morajo biti uresničeni veliki cilji, zaradi katerih je šlo slovensko ljudstvo-v boj. kdo praksi realizirati. Ravno rotacija in reelekcija, instituta socialistične demokracije nam poleg drugih ukrepov omogočata stalno selekcijo kadrov, tako da na odgovorna mesta prihajajo res sposobni kadri. člani kolektiva ISKRA! Treba bo še veliko trdega dela. Pred nami so še velike, naloge, zlasti sedaj, ko se s hitrimi koraki vključujemo v mednarodno menjavo! Le dvig produktivnosti, izboljšanje rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja so naim lahko poroštvo .za boljše uspehe in s tem tudi za dvig življenjskega standarda Članov kolektiva. Na koncu želim vsem članom kolektiva zadovoljno in veselo praznovanje našega delavskega praznika 1. maja. OBVESTILO Obveščamo bralce »ISKRE«, da bo zaradi praznika dela izšla naslednja, 18. številka našega tednika šele v četrtek — 12. maja Zaradi objave imen izvoljenih v organe upravljanja bomo v tej številki objavili danes izpadle sestavke. iü Mazglas rezultatov volitev v vse organe delavskega upravljanja delovnih skupnosti v združenem podjetju »Iskra« Kranj, ki so bile 21. aprila 1966 I. Izvoljeni člani v DS združenega podjetja Volilna enota Volilna, enota TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČ-NIH IZDELKOV, KRANJ 1. Fabjan Ivan (1930) 2. Kavčič Stane (1938) 3. Komac Branko (1916) 4. Primožič Adolf (1913) 5. Rant inž. Marko (1933) 6. Sekne inž. Emil (1939) ' _ ./ 7. Šimenc Peter (1932) Volilna enota TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA 1. Filipič inž. Ivat* (1936) 2. Grgovič Darine (1940) Volilna enota TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA 1. Bauman inž. Jože (1938) Volilna enota TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV, LJUBLJANA 1. Vertačnik Maksimiljan (1910) Volilna enota TOVARNA KONDENZATORJEV, SEMIČ P Kočevar Jože (1935) TOVARNA POLPREVODNIKOV, TRBOVLJE 1. Blagotinšek Viktor (1923) Volilna enota ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO) LJUBLJANA 1. Grahek Bruno (1907) 2. Meden inž. Miro (1933) TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV, KRANJ Razen dveh članov iz volilne enote »TEHNIČNI RAZVOJ, so vsi člani vključeni za mandatno dobo 2 let Volilna enota PRODUKCIJA 1. Grčar Mihael (1938) 2. Perdan Jože (1924) 3. Zadnikar Anton (1938) | Volilna enota PRODAJNO-SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA 1. Abramovič živojin (1927) 2fČebela Jože (1935) .Volilna enota NABAVNA ORGANIZACIJA, KRANJ 1. Križnar Mirko (1915) Volilna enota > , STROKOVNE SLUŽBE 1. Vršnak inž. Franc (1925) Volilna enota ŠOLSKI CENTER, KRANJ 1. Adlešlč Milan (1921) učitelj STIKALA 1. Gartner Jože (1927) 2. Teran Stane (1919) Volilna enota ORODJARNA 1. Pintar Franc (1933) Volilna enota VZDRŽEVANJE 1. Drašler inž. Janez (1935) II. Izvoljeni člani v DS organizacij združenega podjetja »Iskra« Kranj Volilna enota Volilna enota TOVARNA AVTOELEKTRIČ-NiEt IZDELKOV, NOVA GORICA \ | 1. Hmeljak inž. Darij (1939) Volilna enota , TOVARNA ELEKTROMOTORJEV, ŽELEZNIKI 1. Japelj inž. Udarjan (1940) 2. Kolenc inž. Anton (1928) Volilna enota TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV, SEŽANA 1. Grmek Srečko (1933) Volilna enota TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV, NOVO MESTO 1. Hostnik Ivan (1933)_ Volilna enota TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV OTOČE 1. Hajdinjak Štefan (1930) Volilna enota MONTAŽA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO 1. Anderle Vojteh (1942) Volilna enota MONTAŽA ŠTEVCEV 1. Benedik Ivanka (1925) 2. Blažič Julij (1925) 3. Brenk Vinko (1943) 4. Čebulj Hilda (1925) Volilna enota MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV 1. Trček Anica (1917) Volilna enota AVTOMATSKE TELEFONSKE NAPRAVE 1. Bogoev inž Ivan (1937) 1. Šarabon Vinko (1928) 2. šolar Franc (1934) 3. Ziherl Janez (1937) 4. žibert Jože (1935) Volilna enota URNI MEHANIZMI * 1. Šolar Jane j (1936) Volilna enota PREVOZ 1. Bečan Rado (1936) 1 Volilna enota TEHNOLOŠKA PRIPRAVA DELA 1. Aleš Danilo (1&32) Volilna enotai SEKTOR TEHNIČNE KONTROLE 1. Šmid Miha (1940) Volilna»enota SKUPNE SLUŽBE 1. Geč Stane (1932) Volilna enota GOSPODARSKI SEKTOR 1. Zupanc Jožica (1940) Volilna enota TEHNIČNI RAZVOJ 1. Fink inž. Ivan (1931) 2. Kamenik inž. Franc (1933) Kandidati za mandatno dobo 1 leta 1. Gašperlin Franc (1931) 2. Vidic Štefko (1932) TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO 1. Miklič Cilka (1939) 2. Suhadolnik inž Janez (1935) 3. Bratina Janez (1932) 4. Kline Vera (1929) 5. Merhar Franc (1931) 6. Lun inž. Jože (1903) 7. Poredpš Milena (1938) 8. Metelko Ivan (1931) 9. Durjava Peter (1934) 10. Pirkovič Jože (1934) 11. Grubar Stane (1938) 12. Kopač Nada (1937) 13. Košak Rudi (1926) 14. Bergoč ing. Slavko (1929) • TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA Za mandatno dobo 2 let 1. Brulc Anton (1938) 2, ! Burica Ciril (1931) /3. Cimerman Stane (1929) 4. Istinič Ciril (1924) 5. Juvančič Janez (1935) 6. Kitak Venčeslav (1939) 7. Klanjšek Franc (1935) 8. Kokalj Ivan (1932) 9. Lenarčič Franc (1933) 10. Likovič Miro (1932) 11. Saksida Ivanka 1919) TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV, LJUBLJANA Za mandatno dobo 2 let 1. Cergan Alojz (1924) 2. Grošelj Miro (1933) 1 3. Groznik Ivanka (1926) 4. Kačič Metod (1939) 5. Kump Rudolf (1926) 6. Kunaver inž. Roman (1927)' 7. Madon Cveto (1935) 8. Mally Stanislava (1934) 9. Miljuš Mile (1939) 10. Peršl Janez (1937) 11, Virant Johan (1932) TOVARNA KONDENZATORJEV, SEMIČ Za mandatno dobo 2 let 1. Bedek Franc (1927) 2. Čas Ljuba (1937), 3. Jankovič inž. Marinko (1930) 4. Laterner Anica (1939) / 5. Pečavar Mici (1934) 6. Podgornik Jožica (1934) 7. Poljane Jože (1930) 8. Škrinjar Vida (1938) 9. štrumbelj Stane (1938) 10. Vidmar Anica (1929) 11. Vidmar Jože (1927) TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV, NOVA GORICA Za mandatno dobo 2 let 1. Anzelin Ar.ton (1943) 2. Čufar Alojz (1930) 3. Furlan Franko (1939) 4. Gorenšček Metod (1933) 5. Hvala Emil (1941) 6. Kokelj Ernest (1926) 7. Ukan Jože (1924) 8. Martinuč Severin (1941) 9. Medeot Lucijan (1937) 10. Pelikan Avgust (1921) 11. Perfeta inž. Rinaldo (1932) 12. PeršoJja Danilo (1924) 13. Sever inž. Robert (1939) 14. Slejko Humbert (1937) 15. Šavli Franc (1939) 16. Ušaj Virgilij (1935) TOVARNA ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI Za mandatno dobo 2 let 1. Ambrožič Venci (1937) 2. Cvek Pavel (1935) 3. Frelih Jože (1941) 4. Gasar Maks (1932) 5. Japelj inž. Marjan (1940) 6. Lavtar Alojzij (1941) 7. Mohorič Tone (1940) 8. Pegam Lado (1932) 9. Trojar Ivan (1940) 10. Žumer Niko (1937) TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV, SEŽANA Za mandatno dobo 2 let 1. Derman Marcelo (1938) 2. Božeglav Alma (1926) 3. Majcen Slavko (1923) 4. Riraz inž. Stanislav (1937) 5. Pirjevec Fani (1930) 6. Tavčar Franc (S) (1939) 7. Trčon Željko (1941) 8. Uršič Rajko (1938) 9. Žiberna Emil (1942) TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV, NOVO MESTO Za mandatno dobo 2 let 1. Avguštin Ljubo (1936) 2. Božič Vinko (1943). 3. Grošelj Mihael (1938) 4. Kastelic Janez (1935) 5. Košir Pavle (1931) 6. Novak Tončka (1936) 7. Pelko Franc (1933) 8. Strici Srečko (1941) Za mandatno dobo 1 leta —- dopolnilne volitve 1. Cvar Alojz (1935) 2. Murn Janez (1941) TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH INSTRUMENTOV, OTOČE Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Budič inž. Jože (1937) 2. Fister Jelka (1923) 3. Jug Peter (1944) 4. Lavrinc Ivan (1929) 5. Noč Ernest (1932) , 6. Presterl Janez (1941) 7. Šmid Franc (1929) 8. Sušnik Minka (1929) 9. Vidic Rudi (1943) 10^ Zaplotnik Edo (1944) 11. Žibert Slavko (1929) TOVARNA POLPREVODNIKOV, TRBOVLJE 1. Camer Oskar (1934) 2. Kuhar Fani (1943) 3. Livk Vili (1934) 4. Lukač Mirko (1930) 5. Malgaj Olga (1942) 6. Perme Anton (1922) 7. Piskernik Rado (1937) 8. Pivka inž. Dušan (1939) 9. Ribič Anton (1931) 10. Strniša Stana (1943) v TOVARNA ELEKTRONSKIH MERILNIH INSTRUMENTOV, HORJUL Za mandatno dobo 2 let 1. Bradeško Alojz (1942) 2. - Drašler Franc (1942) 3. Gabrovšek Janez (1943) _ 4. Geržinič Marko (1944) 5. Gostiša Anton (1924) 6. Kozina Albin (1941) 7. Nagode Stanko (1942) 8. Oblak Leopold (1939) 9. Ravnohrib Janez (1900) 10. Rupnik Anton (1933) 11. Sečnik Tanez (1934) | TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO L JUBL J AN A-PRŽ AN Volilna enota PRŽAN Za mandatno dobo 2 let 1. Babnik Franc (1931) 2. Kajnč Nežka (1919) 3. Knez Marjana (1937) ' l. Končina Viki (1943) | 5. Kraševec Tončka (1923) 6. Kukovec Ivanka (1926) 7. Marinko Albinca (1925) 8. Resnik Stane (1934) 9. Stanjek Sonja (1918) 10. Strah Jože (1944) 11. štancar Justi (1929) 12. Vrhovnik Stane (1927) Volilna enota VIŠNJA GORA Za mandatno dobo 2 >et 1. Ambrož Ivanka (1926) Volilna enota -MOKRONOG I Za mandatno dobo 2 let 1. Jevnikar Jože (1942) ISKRA — ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO SVET ZAVODA Za mandatno dobo 2ilet 5 1. Jeras inž Adam (1925) 2. Jugovič Nikolaj (1932) TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV, KRANJ Delovna enota PRODUKCIJA Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Beguš Ivan (1914) 2. Bevk Rudi (1943) , 3. Bukovšek Janez (1940) 4. Filipič Pavla (1932) 5. Ferenčak Marijah (1933) 6. Florjančič Stane (1939) 7. Gorjup Brane (1941) 8. Grosar Slavka (1925) 9. Kaltenekar Franc (1932) 10. Peternel Franc (1936) 11. Pajer Rozi (1934) 12. Pirc Franc (1931) 13. Šubic Silvo (1936) 14. Šmid Lado (1929) , 15. Zorman Andrej (1926) 16. Žargaj Andrej (1929) Delovna eno ta UMETNE MASE Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Benedičič Jernej (1940) 2. Borovac Štefan (1932) 3. Fajfar Milan (1941) 4. Jurajevčič Tončka (1925) 5. Mohar Rafael (1934) 6. Rupar Franc (1935) 3. Kobe inž. Marjanca (1938) 4. Kavčič Peter (1932) 5. Pislak Jože (1934) 6. Robavs inž. Brane (1930) 7. Stojanovič Miodrag (1930) 8. Wedam Jože, (1920) PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA Za mandatno dobo 2 let 1. Bilbija Velimir (1929) 2. Brezovnik Ivan (1938) 3. Gačeša ing Vlado (1938) 1 5. Košuljandič Lovro (1926) 6. Kovačič Janko (1923) 7. Medic nija (1931) 8. Pahor Albin (1931) 9. Podlesnik Stane (1927) 10. Prosen Ivan. (1918) 11. Strah Miro (1942) NABAVNA ORGANIZACIJA KRANJ Kandidati za mandatno dobo 2 let - 1. Rarborič Tone (1936) 2. Mulej Jože (1921) 3.. Šemrl Marija (1931) 4. Zupan Ivan (1932) Kandidati ža mandatno dobo 1 leta 1. Babič-Janislava (1927) 2. Povšnar Jure (1930) 3. Starc Judita (1930) STROKOVNE SLUŽBE ZDRUŽENEGA PODJETJA Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Bertoncelj Marija (1942) 2. Brglez inž. Jože (1924) 3. ;Cirman Ivan (1919) 4. Česen Janez (1937) 5. Čibej Rudolf (1905) 6. Lindič Marjanca (1939) 7. Michler Zoran (1920) 8. Slaveč Igor (1925) 9. Velikanje Miloš (1920) Delovna enota MONTAŽA ŠTEVCEV Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Čarman Izidor (1923) 2. Dolenc Franc (1927) 3. Jagodic Stane (1943) 4. Jeraj. Vojka (1937) 5.. Jereb Marija (1933) 6. JNapokoj Marta (1931) 7. Oman Tončka (1929) 8. Podobnik Danica (1935) 9. Rakar Mitja (1932) / 10. šnajder Frančka (1914) 11. Teran Cilka (1927) 12. Traven Alojz (1933) 13. žužek Marija (1918) Delovna enota . MONTAŽA KINOAKUSTIKE Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Brenkuš Alojz (1931) 2. Dimeč Janez (1935) 3. Knific Janez (1933) * / : 4. Kogovšek Ludvik (1940) 5. Stritih Lado (1938) Delovna, enota AVTOMATSKE TELEFONSKE NAPRAVE Kandidati za mandatno .dobo 2 let 1. Ambrožič Andrej (1942) 2. Gril Polde (1928) 3. Humer Julka (1945) 4. Jalovec Ivan (1913) 5. Japunčič Sašo (1941) 6. Ješe Vinko (1939) iil Izvoljeni člani v DS delovnih enot v organizacijah združenega podjetja »Iskra« Kranj 7. Kejžar Albinca (1942) 8. Markič Ciril (1936) 9. JMiklavčjč Vida (1925) 10. Preisinger Davorin (1939) 11. Puklavec Jože (1927) 12. Robida Franc (1942) 13y Zore Pepca (1926) 14. Žun Dragica (1947) Delovna enota URNI MEHANIZMI Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Ažman Polonca (1946) 2. Ješe Alojz (1930) 3. Kozjek Lovro (1939) 4. Miljavec Bogdan (1941) 5. Pavlin Marta (1938) 6. Šolar Ježe (1934) 7. Vilhar Janez (1937) Delovna enota STIKALA Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Globavs Fani (1924) 2. - Jakovi Jerič Drago (1937) 3. Jenko Jože (1935) 4. Kovačič Kristina (1927) 5. Nunar Jernej (1937) 6. Plestenjak Rudi (1943) 7. Strdžnik Bosiljka (1927) 8. Štern Angelca (1931) 9. Vagaja Erih (1941) Delovna enota ORODJARNA Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Drinovec Pavel (1943) 2. Grohar Miro (1933) 3. Klasek Vlado (1920) 4. Križaj Jože (1941) 5. Lavtar Peter (1938) 6. Meglič Jože (1939) 7. Novak Marijan (1935) 8. Petač Anton (1933)’' 9. Prijatelj Božo (1938) Delovna enota VZDRŽEVANJE Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Bitenc Franc (1929) 2. Celjer Jurij (1930) 3. Filipovič Bogdan (1940) 4. Jagodic Franc (1924) 5. Kalan Franc (1943) 6. Lenardič Pe.er (1932) 7. Mrgole Vinko (1932) 8. Rakovec Mirko (1945) 9. Rekar Janez (1930) 10. Stegnar Franc (1913) 11. Včvar Andrej (1923) Delovna enota . , TEHNOLOŠKA PRIPRAVA DELA Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Avbelj Jože (1915) 2. Kaštivnik ing. Anton (1942) 3. Novak Pavle (1924) 4. Švab Viktor (1926) 5. Zupan Jože (1937) Delovna enota: SEKTOR TEHNIČNE KONTROLE Kandidati, za mandatno dobo 2 let 1. Ambrožič Gabrijel (1932) 2. Dežman Tomaž (1930) 3. Lapajne Stane (1940) 4. Sirajner Dušan j 1937) 5. Vidmar Miha (1942) Delovna enota GOSPODARSKI SEKTOR Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Berginc Maks, (1934) 2. Bernard Janež (1909) 3. Čebulj Jože (1931) 4. Rampre Anton (1936) 5. Štirn Ivan (1936) 6*. Tratnik Franc (1926) Delovna enota TEHNIČNI RAZVOJ Kandidati za mandatno dobo 2 let 1 Bečan Edi (1?28) 2. Bogdanovič Dušan (1936) 3. Ferjan Miha (1941) 4. Golež Zvone (1933) 5. Mokorel Sonja (1934) 6. Vrabec Rudi (1935) Za mandatno dobo enega leta 1. Bečan Jože (1936) 2. Gajšek Milan (1931) 3. Grašič Franc (1930) 4. Lunder'Alojz (1926) 5. Markun inž. Blaž (1939) 6. Milosavljevič inž. Slobodan (1928) 7 Tvrdy Janez (1932) Delovna enota SKUPNE SLUŽBE Kandidati za mandatno dobo 2 let 1. Basal' Franc (1938) - 2. Bizjak Jurij (1939) 3. Dornik Gvido (1927) 4. Molan Miha (1933) 5. Pečcnik Franc (1913) 6. Selak Jaka (1921) 7. Štraus Zinka (1933) TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Delovna enota ŽARNICE 1. Damjanovič Zdenka (1930) 2. Julipašič Tilka (1924) 3. Jarc Franc (1934) ' 4. Perušek Antonija (1526) 5. Seliškar Vida (1937) 6. Srakar Janez (1932) 7. Strohcah ing. Brane (1936) 8. Šketa Edvard (1934). 9. Škofič Janez (1934) 10. Zevnik Dragica (1924) Delovna enota FERITI v 1. Čarman inž. Stanko (1935) 2. Juvančič AntoiL(1938) 3. Oblak Vida (1937) 4. Perko Anton (1928) 5. Rudolf Marko (1937) 6. Sever Jože (1938) 7. Vetechovsky Marjan (1927) 8. Zupančič Srečo (1937) - Delovna enota MAGNETI 1. Cokič Dorde (1947) 2. Klašnja Nikola (1937) '3. Martič Sirneun (1946) 4. Mežnar Vojteh (1942) 5. Narobe Franc (1931) 6. Pušnik Franc (1910) 7. Tomažič Jože (1935) 8. Tome Jožica (¡9+4) 9. Zakrajšek Breda (1934) 10. žerjav Jože (1928)" Delovna enota keraMika 1. Brulc Stanka (1936) 2. Kiinšič Ivanka (1925) 3. Možek Viktorija (1925) 4. Ožck Erik (1942) 5. Resetič Tončka (1929) 6. Šešek Pepca (1921) 7. Strašek Zalka (¡925) . 8. Tomljanovič Ante (1940) 9. Trampuž Franc (1933) Delovna enota | UPORI 1. Bambič Marija (¡939) 2. Hodnik Jože (1931) 3. Kirm Jože (1930) . 4. Krvina Metod (1933) 5. Luštek Peter (1942) 6. Miekuš Valter (1935) 7. Selak Ciril (1943) 8. Šuštar Marjan (1930) 9. Šuštaršič Tone (1936) Delovna enota KERAMIČNI KONDENZATORJI 1. Hren Jožefa (1922) 2. Koncilija Alojz (1931) 3. Murn Jožica (1943) 4. Pajk Roman (1943) 5. Sadar Jože (1941) ; 6. Šuštaršič Rezka (1922) 7. Zupančič Martin (1940) 8. Zupančič Tine (1941) Delovna enota ORODJARNA — REMONT - 1. Bohinc Leopold (1922) 2. Debeljak Pavel (¡936) 3: K.erec Feliks (1949) § 4. Osterman Viti (1926j 5. Pavšič Ljuba (1944) ^ 6. Sever Janez (1944) 7. Spačal Marija (1939) 8. žitnik Branko (1933) 9. Mehle Franc (1933) Delovna enota . -. sEi® t UPRAVA 1. Burnik Ljubica (1919) 2. Časar PAvel (19401 3. Cergan Smilja (1927) A' Osterman Adolf (1922) 5. Polajnar Ema (1924) 6. štrumbelj Franc (1920) 7. Sare Jože (19351 8. Zajce Darinka (1943) 9. Žvan Franc (W3) ■ TOVARNA ZA ELEKTRONIKO ' IN AVTOMATIKO , . LJUBLJANA PRŽAN ' Delovna enota. OBRAT PRŽAN Za mandatno dobo 2 let 1. Eednjač Tončka (1933) ‘ 2, Černivec Vili (1931) 3. Dacar Jane? (1935) 4. Gričar Ivanka (1925) 5. Jakič Alojz (1939) . 6. Južlna Franc (1921) 7. Klemenčič Boris (1923) 8. Magister Pavle, (1937) 9. Mave Jože (1909) 10. Mihelčič Srečko (192.9) 11. NernepČAngela (1942) 12. Pirman Vinko (1933) 13. Stole Izidor (1942) 14. Us Peter C1938) 15. Zupan Vincenc (1942) Delovna enota OBRAT VIŠNJA GORA Za mandatno dobo 2 let 1. Ahačič Francka (1929) 2 Kiovar Magda (1940) 3. Omahen Fani (1937) 4. Podržaj'Rozi (1923) , 5 Rus Milena (1925); 6. Skubic Magda (1942) ■ ‘ 7. Zupanc Joža- (1922) .-- Delovna enota ; . OBRAT MOKRONOG Za mandatno dobo 2 let 1. Adamič Mari ja (1934) 2. Bizjak Rudolf (1927) 3. Canderllari Viktor (1941)' 4 Glušič Marija (1939) 5. Lindič Anton (1937) 6. Pungerčar Marija (1528) 7. Trbovc Franc (1932) ’ TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA Za mandatno dobo 2 let 1. Budin inž. Rihard (¡931) . 2 Kovačič'Alojz (194?) 3. Kraigher Ana (1946) ■ , 4. Močnik Franc (1930) 5. Okorn Zvone (¡940) 6. Puc Lidija (1935® "7. Tavčar Silva (1921) 8. Zatler Franc (1944) Delovna enota 500 — RELEJI Za mandatno dobo 2 let 1. Breceljnik Anton (1932) 2. Cimerman Stane (1929) 3. Dovč Janez (1933) 4. Jerneje Majda (1936) 5. Luzar Ana (1936 ) 6. Nartnik Vinko (1941) 7. Penko Ivan (1935) 8. Sterle Marjan (1939) Delovna enota 600 — SIGNALNO VARNOSTNE 'NAPRAVE Za mandatno dobo 2 let 1. Bertoncelj Janež (1937) \ 2. Glanini Janez (1934) 3. Gruden inž. Drago (1934) 4. Hočevar Janez (1940) 5. Ravnic Milan (1928) 6. Stajnko Marija (1925) 7. Virant Ivanka (1936) Delovna enota 700 — DOBREPOLJE Za mandatno dobo 2 let 1, Fink Jože (1936) 2.. Kastelic Janez (1948) 3. Kralj Janez (1930) 4. Lenarčič Mihaela (1935) 5. Pavlin Franc (1931) 6. Pinosa Pavla (1930) 7. Tomšič Julka (1934) S. Žnidaršič Antonija (1927) ZAVOD „ : ZA AVTOMATIZACIJO | SVETI DELOVNIH ENOT ZAVODA Vsi kandidati v vseh delovnih enotah, voljeni za mandatno dobo 2 let Delovna enota ' UPRAVNE SLUŽBE 1. Kosmač Bojan (1936) • 2. Martinčič Franc (1936) 3. Omejc Janez (1929) 4. Rebernik Mara (1930) 5. Slabe Marjan (¡936) 6. ' Štančar Vida (1936) Delovna enota RAZISKOVALNO RAZVOJNI SEKTOR II 1. Cuk Karel (1934) 2. Jemec Egon (1928) 3. Mezgolič inž. Leo (1932) 4. Peterca Franc (1926) 5. Peternelj inž. Jože (1929) 6. Rebolj inž. Bojan (1936) v - 7. Šušteršič inž. Jože (1938) Delovna enota 7 RAZISKOVALNO " ' -"Vš- :*■ A RAZVOJNI SEKTOR III _ I. Drobnikar 4nž. Bojana (1939) 2. Fras inž. Marija (1941) 3. Lipovž inž. Janko (1928) 4. Murn Rudolf (1937) 5. Sever inž. Lojze (1929) 6. šifer Peter' (1929) Delovna enota RAZISKOVALNO RAZVOJNI SEKTOR IV A 1. Borovič inž: Dušan (1931) 2. Dacar Avgust (1932) 3. Noč Rajko (1937) 4. Štele Anton (1939) Delovna enota SPLOŠNO TEHNIČNI SEKTOR 1. Kalan Janez (1940) 2. Mozetič Marjan (1933) 3. Pirc inž. Marija (1935) 4. Selan Boris (1940) Delovna enota CENTRALNE DELAVNICE 1. Iskra Vladimir (1944) 2. Juvan Franc (1934) 3. Marolt Alojz (1940) 4. Šteblaj Alojz (1926) Delovna enota TEHNOLOšKO-PROJEKTIVNI SEKTOR 1. Krapša inž. Arnold (1923) 2. Rusna dr. inž. Bruno (1927) 3. Šmalc inž. Mateja (1927) Delovna enota SEKTOR ZA MERITVE IN KVALITETO 1. Dovlč inž. Slavko ( 1942) 2. špom'Anton (1929) 3. šušulič inž. Velibor (1933) 4. Urbanec Anica (1941)- PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA, LJUBLJANA Delovna enota , PRODAJA Za mandatno dobo 2 let 1. Bojadžijev Ivica (1939) 2. Dalipagič Rtu! (1931) 3 Gabrijelčič Maks (1916) 4. Kužnik ing. Jože (1921) 5. Primožič Edo (1928) 6. Satler Milena (1938) 7. Veljak Bogdan (1925) 8. Žurmar Franc (1926) Delovna enota UPRÂVA Za mandatnonobo 2 let 1. Artač Marija (1936) 2. Gabrič Franc (1912) 3. Javornik Marta ( 1934) 4. Jesih Marija (1945) 5. Šebenik Beta (1939) 6. Zupančič Cveto (1925) 7. Wagner Vladimir (1937) Nadomestne volitve za dobo 1 leta 1. Fatur .Nada (1927) 2. Kampjut Milivoj (1933) j 3. Miklavžina Angela (1920) 4. Rajačič Milica (1938) 5. Velišček Mar ta( 1928) Delovna enota BAŽ Za mandatno' dobo 2 let 1. Andrejič inž. živorad (1937) 2. Gruden Danica (1941) 3. Kolenc Branko (1940) 4. Kranjc Rudi (1943) 5 Ličen Oskan (1911) 6. Nagode Niko (1937) 7. Učakar Darko (1927) Delovna enota MONTAŽA Za mandatno dobo 2 let 1. Baš Ivan (1933) 2. Berčič Srečko (1935) 3. Buntič Drago (1933) 4. Duhovnih Miha (1942) 5. Fendre Jože (19il) 6. Filipovski janaki (1938) 7. Sirk Jože (1940) Nadomestne volitve za dobo I lettf 1. Plavčak Vinko (1943) , Delovna enota SERVIS Za mandatno dobo 2 let 1. Bajda Andrej (1942) y.2. Beltram Mara (1933) 3. Košenina Slavko (1908) 4. Pogačnik Ivan (1909) 5. Prevc Janez (1927) 6. Rozman Rudi (1939) 7. štrukelj Jože (1932) 8. Žnidaršič Jože (1925) Nadomestne voli*"-* za dobo 1 leta I. Meden Jože (1940) , Inž. Jože Unk obletnici obrata ATN in 15 - letnici LETA 1959 JE ISKRA IZDELALA REGISTER ZA ATČ V ELEKTRONSKI, TO JE FERITNO DIODNI TEHNIKE LETA 1960 JE BILA IZROČENA PROMETU ISKRINA AVTOMATSKA OMREŽNA SKUPINA OHRID IN STRUGA Z ATC ISKRA 58. LETA 1963 JE BILA IZDELANA PRVA ELEKTRONSKA ZASEBNA ATC Z LASTNIM OMREŽJEM ZA 100 PRIKLJUČKOV, OZNAČENA ISKRA EATC 100. Ob ^pregledu te kratke zgodovine telefonskih naprav v naši tovarni, že vidimo tudi osnovne smernice razvaja. Sprva je šlo za osvojitev elementov, ki se. na splošno uporabljajo v telefonskih napravah, ter za izvedbo enostavnejših avtomatskih telefonskih central- V nadaljevanju smo razširili asortiment tako,= da smo obvladali vso tehniko naprav za avtomatski telefonski promet v javnem omrežju- po koračnem sistemu z vrtilnimi in dvigalno-vrtilnimi izbiralniki. , Zraven tega smo izpopolnjevali sisteme ATC za zasebni promet, modernizirali' smo torej vrste zasebnih ATC z K 15-Ietniel začetka telefonije v »Iskri« je treba predvsem čestitati vsem tistim, ki so brezvrvičnim posredovanjem pred 15 leti začeli s pionirskim delom v pa logi telefonije jft-kV so še danes zvesti Iskraši. in MdaM ^sfetenc? posutih °d Ieve na de?nqi