St 296 HWm iMm t iitoiM (tttt trote M li WM> V Trstu, v l*rttft3». Jtcfibri 1981 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV3 1 rta ja — tensem« ponedeljek — vaak da« zjutraj. — Uredništvo: ulica s*. Frančiika Atlfkeg« «ev. 20, !. nadstropje. — Dopisi na) se pošiljajo uredništvu. — Nefranktrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — (rđa (atrij fn odgovorni fšftdaik Štefan Oodfnt — Lastnik tiskarna Edinost _ Tisk tiskam« Edin yst. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol let« L 32.— In cci > leto L 69.—. — Telefon uredništva In uprave Ser. 11-57» EDINOST Posamezne številke v Trsta In okolici pa 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v Urokostl ene kolone (72 nvn). — O'lasl trjov:ev In obrtnllcov mm pa 13 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vaMIi pD L 1.—, oglasi den.rtl'i zavodov mm po L 2. — Mali O'lail pa 2) stat. bes; I a. najmanj pa L 2. — O^la;; naročnica In reklamacije se naSllIa!:* IzklioSno uoravi edinosti, v Trstu, ulica ^ • Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Tcietoa nreiništv a i u uprave 1 to*.. Boj proti podmornlkom Razvoj tehnike v splošnem kulturnem napredovanju se izraža tudi v iznajdbah, izpopolnjevanju in neprestanem naraščaju vsakovrstnih morilnih vojnih predmetov. Vojaške organizacije se zlasti v vojnem času n-clužujejo vseh iznajdb moderne tehnike. Nekatere panoge tehnične proizvodnje, ki so posebno važne pri vojaških operacijah, pa dosežejo svoj hitri razvoj ravno v vojni, ko se ne štedi z denarjem. K tem iznajdbam je treba šteti letala in zrakoplove in podmorske čolne. Ko je 1. 1008. Beriot preletel Rokavski preliv med Francijo in Anglijo, je bil to dogodek svetovna važnosti. Z bliskovito naglico se je ta vest po vsem omikanem svetu ki vzbudila veliko občudovanje za srečnega letalca, ki se je proslavil s tem činom. Omcnieni letalec je preletel razdaljo kakšni A(\ km in to je bila do tedaj največja razua-ija, kt jo je zmogla tedanja letalna stroka. Kako majhen se nam zdi danes tisti dogodek, če ga primerjamo z uspehi vojnih letal, če pomislimo na zračne bitke, na dolge polete posameznih predrznih letalcev tekom vojne, kakor na pr. onega fracoskega častnika, ki je zletel tik za francosko fronto v zrak in se pomotoma spustil nekaj kilometrov pred rusko fronto na tla, na kar so ga Nemci ujeli. Ali pa da omenimo polet D'Annunzia nad Dunajem itd- Letalska tehnika je v vojnih letih silno pridobila, tako da ji je danes odprta sijajna bodočnost. Med morilnimi vojnimi sredstvi na morju pa so postali podmorniki tako uspešno napadalno in obrambno orožje, da je presenetilo marsikatere znamenite vojaške in druge pomorske tehnične izvedence. Ob izbruhu svetovne \ojne je imela Nemčija krasno- vojno mornarico s primernim številcfn velikih oklopnic in križark, ki tvorijo glavno silo vsake vojne morna-ice in pa vse polno manjših enot, ki spadajo k bojnim ladijskim skupinam. Vendar pa se je nahajala angleška mornarica v neprimerno boljšem položaju od nemške, J Ne glede na pomoč zavezniškega brodovja je bila angleška mornarica po številu veliko močnejša, zato so si Angleži želeli spopada z Nemci, ki pa so previdno odlašali in se pripravljali. Tudi je treba pomisliti, da so izgubili Nemci v bitki pri Falkland-skth otokih eno najlepših bojnih skupin, v kateri so bile tri krasne velike ladje, pole £ tega pa sta bili izločeni iz boja dve veliki križarki, ki sta se nahajali ob izbruhu vojne v Sredozemskem morju in sta se komaj rešili v Carigrajsko ožino. Ko se je končno nemška mornarica spustila v pomorsko bitko z Angleži v Skagerraku, se je pokazalo sicer, da so Nemci izvrstni pomorščaki, prizadejali so tudi angleški mornarici občutne izgube, toda angleška mornarica bi si zamogla privoščiti več ta-r kih bitk ne glede na izgube, kar pa Nemci ne. Zato so se Nemci potegnili zopet v svoja pristanišča, krasne in drage vojne ladje pa so zasidrane žrle samo premog, ogromni kapitali, ki jih je požrla gradnja in oorema morskih velikanov, so- ležali mrtvi, niti minljive vojne slave niso prinesli nemškim admiralom. Zavedajoč se te svoje inferiornosti na morju, so začeli Nemci vojno s podmorskimi čolni, ko so se zadostno na to pripravili. In v prvih časih se je zdelo,, da bodo nemški podmorniki udarili zaveznike s takim uspehom, da se bo vojna sreča nagnila tudi na morju na nemško stran. Nemci so tako pomnožili in izpopolnili svoje podmornike, da so se sedaj zavezniške vojne ladje skrivale pred temi strasni-mi morskimi lovci v pristanišča. Seveda so Angleži takoj začeli s protiobramoo in z raznimi napravami so zamogli ustaviti na gotove razdalje smrtonosne čolne, ali pa so jih pravočasno zapazili ter jih unićiii. Pro-ii vojnim ladjam so imeli Nemci pozneje trdo delo, toda vkljub temu je bilo njihovo podmorsko brodovje še nadalje nevarno" vsaki posamezni vojni ladji, ki je plula brez potrebnega spremstva in brez varnostnih odredb po morju. Posebno presenečenje je povzročilo dejstvo, da so se nemški podmorniki pojavili v morjih, ki so oddaljena do tisoč kilometrov od nemškega obrežja, od izhodišča in nazaj so morali napraviti ti podmorniki torej dvakrat toliko pot. Delovanje nemških pod-mornikov na take razdalje je še povečalo skrb zaveznikov za njihove vojne mornarice, pa tudi za trgovske ladje, ko so začeli Nemci uničevati tudi nebojne ladje. Kajpak bi bili imeli podmorniki za Nemce še večjo vrednost, če bi bili ti v stanu ladjo z blagom zapleniti in pripeljati v domače pristanišče, toda podmorniki so premajhni, moštva imajo malo, dalje je v sili brezžični brzojav kmalu priklical na lice mesta sovražno brodovje. Tako so bili Nemci prisiljeni uničevati ladje, ne da bi poskrbeli za rešitev posadke, Podmorniki so postali simbol najgrozovitejše in naj-brezsrčnejše vojne in so očrnili Nemce pred vsem svetom. Ker niso hoteli odnehati, ampak so Še pomnožili svojo brezobzirnost v upanju, da izstradajo Anglijo, glavno nositeljico vojnih bremen pri zaveznikih, so si naprtili proti sebi Ameriko, ki je pripomogla, da se je vojna hitreje končala in z zmago zaveznikov. Nemci so prišli ob vso vojno mornarico, a po ver-saillski pogodbi ne smejo več graditi pod-momikov. Vkljub nemškemu porazu in vkljub temu, da niso mogli Nemci s pomočjo podmornikov doseči zmage, kakor so to trdno pričakovali, vendar se je pokazalo, da je podmornik imenitno orožje, « _____ ___itn: _K^A^MAifn krtin* ker zamore uničiti najmogočnejše bojne morske velikane z enim izstrelkom, ki dobro zadene. Zato je umevno, da je postalo to orožje posebno važno za one države, katerim primanjkuje denarnih sredstev za gradnjo velikih in neznansko dragih jeklenih oklopnjač. Ni vsakdo tako bogat, kot so Angleži in Amerikanci, da bi si vsako leto privoščil spustiti v morje nekaj takih velikanov, ki vladajo svetovna morja. Pogajanja v Washingtonu o podmorni-kih so zelo zanimiva. Potem ko se je med štirimi mogotci dosegel sporazum za število velikih vojnih ladij, se pogajajo sedaj za podmornike. Največji nasprotniki pod-mornikov so Angleži. Njihdv predstavnik Lord Lee je v sijajnem in globoko začrtanem govoru zastopal stališče, da naj se podmorniki izločijo iz pomorskega bojevanja. Trudil si je dokazati, da je to orožje nečloveško, grozovito, onim, ki pravijo, da je le brambno bojno sredstvo, je dokazoval, da je šibko orožje, proti kateremu se ni težko ubraniti, kakor dokazuje podmorska vojna z Nemci. Tudi je rekel, da so podmorniki silno dragi, ker silijo nasprotnika na varnostne odredbe, ki mnogo stanejo. Toda zdi se, da mu vsa njegova zgovornost ni mnogo pomagala. Posebno Francija in Italija, pa tudi Japonska se ne marajo odreči temu orožju »ubogih«. Italija je pač predlagala, naj bi se pri odloče-vanju tega vprašanja pritegnile še male države. Razorožitve na konferenca v Washing-tonu nam vnovič dokazuje, da se Anglija in Amerika trudita, da bi ohranili svojo absolutno svetovno premoć nad vsem ostalim svetom. Vsa razorožitvena posvetovanja imajo posebno za Angleže in Amerikance smoter ustaviti nadaljnja oborože- j vanja, v kolikor ubijajo samo angleško in j samo amerikansko gospodarsko moč. Ker) pa sta obe državi bogati, zato sta si pustili tako veliko število ladij, kakršnega si ne' more nabaviti nobena, druga pomorska sila, med temi je omeniti Francijo, tudi če bi ne bila vezana s pogodbo, da se mora držati določenega števila tonaže. Podmorniki pa so brezprimerno cenejši od velikih oklopnjač in lepo številce takih podmorskih krtov utegne delati preglavice največjim brodovjem. Zato ni misliti, da bi v tem vprašanju zmagala angleška želja. Ubožnejši in slabejši narodi, ki jim žep ne dopušča, da bi si zgradili dragocene oklopnjače in križarke, bodo gradili podmornike. Washingtonska konferenca bo morda ustavila za nekaj časa tisto blazno naraščanje oboroževanja na morju, ki grozi uničiti svetovno gospodarstvo, vendar ne bo razorožila duhov, kakor vse kaže. Do pravega miru in do prenehanja oboroževanja bi prišlo še-le tedaj, če bi se tudi duhovi razorožili, če bi se izpremenila duševnost imperialističnih narodov, skratka če bi imperializem izgnil kot politični činitelj. Toda na to ni danes še misliti niti od daleč. Zato nas navdajajo vsi taki poskusi za dosego trajnega svetovnega miru z dvomom. Jugoslavija Prva seja nov" vlade Dogodki v Šibeniku in Albaniji. — Želez-ničarsko vprašanje. — Volilni zakon. — BELGRAD, 28. Ministrski svet novose-stavljene vlade je ime! popoldne pr- vo važno sejo, ki je traja* d 16. do 19. Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je na tej seji najprej naznanil, da je minister vojne in mornarice general Zečevič podal Nj. Vel. kralju ostavko. Ministrski predsednik je naznanil, da je oficielni naslov kralja » Aleksander L«. Nekateri listi so ga namreč nazivali Aleksander II. z ozirom na to, da je v Srbiji vladal Aleksander Obrenovič. Takoj na to pa je ministrski predsednik uvedel razpravo o določitvi delavnega programa narodne skupščine in o vsebini vladne deklaracije, ki bo preči-tana na jutrišnji seji narodne skupščine. Vladna deklaracija ima kratko označiti ves program vlade in narodne skupščine. Novi minister notranjih del dr. Voja Ma-rinkovič je ministrskemu svetu podal obširno poročilo o težkih dogodkih v Šibeniku. Notranji minister je navajal vse podrobnosti in vzroke, kako je^ prišlo do incidenta. Preiskava je v teku in se bo ukrenilo vse potrebno, da se ponovitev takih incidentov prepreči. Storjeni so koraki, da se italijanske vojne ladje ne bodo več zadrževale delj časa v jugoslovenskih lukah. Notranji minister je dalje poročal o položaju v Albaniji. Vsled določitve nevtralne cone po mednarodni komisiji je prišlo do tega, da so se v tej coni zbrale številne razbojniške tolpe, ki uprizarjajo vpade na J"gsl. zemlje, povsod pleneč in ropajoč tako ogrožajo važnost jugosl. kraiev. Ministrski svet je sklenil poslati odločen protest proti ustanovitvi nevtralne cone na eleposlaniško konferenco v Parizu in Zvezo narodov v Ženevi- Kazpravijalo Se je nadalje o odpravi sekvestra nad rudnikom v Mežici na Koroš- kem, o volilnem zakonu, o povišanju dra-ginjskih doklad železničarjem in o moratoriju za ogrska plačila ^ inozemstvu. Vojni minister Zečevič odstopil BELGRAD, 26. Vojni minister general Zečevič je podal demisijo baje zaradi demokratov. Kot kandidata za vojnega ministra se imenujeta mesto odstopivšega generala Zečeviča generala VmH in Matic. Izgredi v Šibenika LJUBLJANA, 28. Listi javljajo iz Šibenika: Snoči je do£lo v Šibeniku v široki ulici do incidenta med italijanskimi mornarji s tukajšnje postajne ladje »Audace« ter nekaterimi meščani. Italijani, ki so imele s sebpj orožje, so pričeli streljati, kar je povzročilo, da s« je zbrala večja množica prebivalstva in da sta prihiteli na lice mesta policija in vojaška patrulja, ki sta množico razgnali. Nato so Italijani odšli na obalo ter se vkrcali na ladjo. Zatem se je italijanska vojna ladja umaknila od obali ter pričela streljati nanje z strojnicami. Obstreljevanje je trajalo do polnoči. Izstreljenih je bilo okoli tisoč strelov. K sreči ni bilo na obali ljudi. Ranjena sta bila 2 pasanta eden lahko, drugi težko. Jugoslovenska vlada je baje vložila protest v Rimu in bo zahtevala odstranitev italijanskih vojnih ladij iz jugosl. pristanišč. RIM, 28. Listi objavljajo ostre komentarje k šibeniikim dogodkom in zahtevajo od vlade odločen nastop proti jugosloven-ski vladi Kralj Aleksander ▼ Sloveniji LJUBLJANA, 28. Snoči v ponedeljek ob 20. se je kralj Aleksander s posebnim dvornim vlakom odpeljal v Slovenijo. Spremljata ga minister dvora Jankovič, prvi adjutant general Hadzič in številna suita. Kralj potuje inccgnito. Dvorni vlak je prispel danes ob 11*12 minut v Ljubljano, kjer sc je ustavil na glavnem kolodvoru. Na peronu sta kralja pozdravila g. pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar in poveljujoči general g. Djordje Dokič. Pri sprejemu so bili navzoči minister za socijalno politiko g. dr. Gregor Žerjav in šef oddelka notranjih del g. dr. Vilko Baltič, ravnatelj Južne železnice Bračič, ravnatelj ing. Šega, nadzornik državnih železnic g. Negovetič in centralni nadzornik Južne železnice g. Pregelj. Kralj Aleksander se je delj Časa prijazno nagovarjal z ministrom Hribarjem, generalom Dokičem, z ministrom dr. Žerjavom in s predsednikom dr. BaltiČem. Ob 11. uri 35 minut se je dvorni vlak odpeljal proti Šiški, kjer je ostal 10 minut. Nato je nadaljeval svojo pot v Kamnik. Kralj Aleksander se udeleži lova na divje koze v Turkovič-Gorupovem loviSču v Kamniških planinah. Danes prenoči " lovski koči v Kamniški Bistrici. Vest nekega tukajšnjega lista, da se kralj udeleži lova v Windischgratzovem lovišču in da je knez Wmdischgr£tz v posebni avdifenci pri pokrajinskem namestniku zaprosil, da sme prisostvovati temu lovu, je neresnična. Knez W?ndischgriitz lova v Kamniški Bistrici že zdavna nima več v najemu. Vest o kraljevem prihodu se je bliskoma razširila po Ljubljani. Ob železniškem prehodu na Dunajski cesti je številna množica pričakovala dvorni vlak in spoštljivo pozdravljala vladarja. Obnovitev diplomatičkih zvez z Bolgarijo BELGRAD, 28. Dosedanji odpravnik podov Bolgarske g. Todorov je imenovan za poslanika na betgrajskem dvoru. Jugosl. odpravnik v Sofiji Rakič je bil že prej imenovan za poslanika. čehosSovaSka Pred dogovorom med Jugoslavijo in Avstrijo? PRAGA, 28. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da se bo v kratkem vršil sestanek min. predsednika Beneša z min. predsednikom PaŠiČem. Kraj sestanka še ni določen. Ni izključeno, da pride Pašič v Prago. Na potu tja bi se vršil tudi sestanek jugoslovanskega min. predsednika z avstrijskim kanclerjem. Predmet tega sestanka bi bil razgovor o podrobni pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo, kakršna je bila nedavno sklenjena v Pragi Bolgarska Razprava proti vojnim krivcem SOFIJA, 28. Včeraj se je končalo zasliševanje ministrov bivše Radoslavove vlade. Začelo se je zasliševanje prič. Bivši minister za javna dela Bakalov, eden obtožencev v tem procesu, je umrl. Rusija 9. komunistični kon^^s v Moskvi. — Lenin za državni kapitalizem RIGA, 27. Listi javljajo iz Moskve: Lenin je izjavil ob otvoritvi 9. komunističnega kongresa dne 24. t. m. med drugim, da se komunističnim poslancem ni povsem posrečila osvoboditev od kapitalizma. Danes pa je nemogoče nadaljevati boj. Lenin je zaključil z zagotovitvijo, da je prišel do spoznanja, da ne gre danes več za to, da se kapitalizem uniči, temveč da to, da se ohrani in Izpremeni v državni kapitalizem, Vstaja v Karetip HELSINGFORS, 28. Število okrajev, ki so se pridružili vstaškemu gibanju v Ka-reliji, narašča. Vstaši so baje izvojevali nove zmage. Čičerin je poslal finski vladi novo noto glede Karelije. Ta nota ponavlja ugovore, vsebovane v prvi noti in navaja imena finskih državljanov, ki so pomagali vstašem. Istočasno je ruski zastopnik v Helsingforsu izročil finski vladi noto, v kateri zahteva, naj se odpravi kvarantena za kurirje in uradne osebe, ki prihajajo iz Rusije. Sinovjev o sovjetski gospodarski politiki DUNAJ, 28. Iz Moskve javljajo: Te dni je poročal Zinovjev na vseruski komunistični konferenci o komunistični interna-cionali. Posebno sc je bavil s karakteristiko nove taktike komunistične internacio-nale v zvezi z novimi objektivnimi in subjektivnimi pogoji. Glavni moment, ki karakterizira danes taktiko komunistične in-ternacionale, se kaže v težnji delavskih slojev po ustvaritvi enotne fronte proti rastočemu pritisku kapitala. Ta moment mora komunistična internacionala razumeti in dati geslo zedinjenja delavskim slojem. V ta namen moramo stopiti v gotov stik z mednarodnimi menjševiki, seveda brez popuščanj v temeljnih organizacijskih vprašanjih. O kakem miru med nami in socialnimi izdajalci pa ne sme biti govora. Če se združimo, se bo to zgodilo predvsem zaradi tega, ker se sedaj nahajamo v dobi novega vzmaha delavskega gibanja. V takih časih je naša dolžnost, da stojimo blizu množicam, kakor nikoli, blizu množicam, nikdar pa zagovornikom pomirjenja. Gibanje za dosego enotne delavske fronte se ne sme prezirati, ako obstaja, globoko in revolucionarno. Ne predlagamo miru s 2. in 2Vs internacionalo, pač pa strnite v delavskih slojev. Boj proti vojni, proti rastoči draginji, to sta vprašanji, o katerih se da razpravljati v slučaju sporazuma. Zinovjev je nato govoril o stališču komunistične internacionale nasproti novi gospodarski politiki. Zaradi te politike vodijo številni naši sovražniki hud boj proti nam. Buržuazija in zagovorniki pomirjenja prikazujejo težavni gospodarski položaj sovjetske Rusije, njeno dezorgarti-zacijo in lakoto kot posledico proletarske revolucije. S tem bi hoteli iztisniti revolucionarni duh iz proletariata. Anarhistični elementi prikazujejo našo gospodarsko politiko kot izdajstvo na revoluciji v prid kapitalu in poizkušajo ustanoviti četrto internacionalo. Toda to so majhne in šibke skupine, ki bodo kmalu izginile. Brez pretiravanja se lahko trdi, da pomeni vsaka zmaga na gospodarskem polju zmago na polju svetovne revolucije. Ruski listi so polni člankov o 9. komunističnem kongresu. »Pravda : pravi, da imajo vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu kongresa, le en cilj: razvoj produktivnih sil v deželi in likvidacijo velike dezorganiza-cije, ki vlada v celi Rusiji. Zadnji sovjetski kongres — pravi list — naj nam bo v svarilo. Vsi se spominjamo na izredno zadovoljiva poročilo in predvidevanja o naši industriji. Vkljub temu smo prišli po več mesecih do sedanjega stanja, ki je tako prevrnilo vsa predvidevanja v programu proizvajanja, da je prišlo celo tako daleč, da je šlo celo za sam obstoj republike. Spominjajmo se tega strahovitega svarila. Za nami preže lakota, slaba žetev, propast poljedelstva in pri tem malo živil v shrambah. Moramo biti pripravljeni na mnogokatero izpre-membo kurza in zgodovine — zaključuje list — v gospodarski politiki je potrebna največja previdnost. e Komučeskaja Žizn* pravi v poročilu o kongresu: Na konferenci sc je zelo izčrpno razpravljalo o težavnem in strašnem gospodarskem položaju republike. Kriza, v kateri se sedaj nahaja naše poljedelstvo, se bo težko občutno izboljšala v prihodnjih letih; so znaki, ki kažejo celo na shujšanje položaja v industrijskih podjetjih, Položaj je v splošnem tak, da zahteva največji napor vseh sil. Zato je tudi konferenca začrtala glavne smeri nadaljnjega delovanja. Naloga 9. komunističnega kon-gfesa bo, da udejsivi te smernice. Pred novimi pogajanji med Poljsko in Rusijo BEROLIN, 28. Listi javljajo iz Varšave. Oba sovjetska zastopnika, Karahan in Ukrajinec Šamski sta odpotovala te dni iz Varšave, prvi v Moskvo, drugi v Harkov. Na Poljskem se pripisuje njihovemu odhodu velika važnost- Smatra se, da je odhod sovjetskih zastopnikov v zvezi z nadaljevanjem pogajanj o trgovskih odnošajih med Poljaki in obema sovjetskima državama. »Vossische Zeitung^ piše tudi o odhodu ruskih zastopnikov iz Poljske in pravi, da se pričakujejo važni mednarodni politični dogodki. Francila Zbornic« glasovala zaupnico Briandovi vladi PARIZ, 28. Zbornica je glasovala zaupnico Briandovi vladi s 355 glasovi proti 117. Briand vabi zaveznike na sestanek v Cannes PARIZ, 27. Briand je poslal angle&i, italijanski, amerikanski, japonski in bel- gijski vladi vabilo, da naj pošljejo svoje zastopnike na prihodnjo konferenco vrhovnega sveta, ki se bo vršila v Cannesu dne 6. januarja' Razpravljalo se bo o vprašanju odškodnin in o sklicanju medzavezniške konference. Odškodninska komisija razpravl>a o ukre* . pih proti Nemčiji PARIZ, 23, Včeraj se je sestala komisija za odškodnine, ki je razpravljala o ukrepih proti Nemčiji, ker ni izročila Franciji dolgovane množine premoga. Množina premega ki bi ga Nemčija morala izročiti in ki je znašala 14.000 ton, je baje padla na 9000 ton. To baje vsled tega, ker se gotovi nemški industrijalci pritožujejo, da se premog, ki ga daja Nemčija, rabi za poslovanje rudnikov Loreni. Italija Italijanski Rdeči križ za Rusijo RIM, 28. Včeraj je podpisal predsednik ruske misije pred svojim odhodom v Rusijo dogovor s predsednikom italijanskega Rdečega križa, ki vsebuje določbe glede odhoda pomožne misije v Rusijo. Misija bo odšla prve dni februarja in bo ustanovila v Rusiji 18 kuhinj za stradajoče ljudstvo. Vojna med iaSisti in komunisti RIM, 28. Vkljub Bonomijevi okrožnici za vzpostavitev miru se spopadi med fašisti, socialisti in komunisti nadaljujejo. V okolici Monferrato so fašisti razdejali Delavsko zbornico. Pri tem sta bila 2 komunista ubita, 5 fašistov pa ranjenih. V Dosoltrdi Viadana je bil v nekem spopadu 1 fašist ubit, eden pa težko ranjen. Aretiran je bil 1 komunist. Tudi v Toskani postajajo spopadi vedno bol; pogosti. V Bolonji je tudi prišlo do večjih izgredov. LIoyd Geoige v Cannesu CANNES, 28. Lloyd George je prispel včeraj v Cannes. Sprejel ga je župan. Pi-otiangleška vstaja v Egiptu KAIRO, 28. V mestu vlada mir. Javni avtomobili vozijo, toda kočije sc še niso prikazale na ulico. Vladni uradi poslujejo. Po vesteh iz Lonksora vlada tam mir. V Portsaidu je prišlo snoči do izgredov, toda danes se je vzpostavil mir. Mir vlada tudi v Aleksandriji in Suezu. LONDON, 28. »Foreing Officc« javlja o položaju v Egiptu: V zadnjih egiptovskih izgredih je bilo 11 Egiptovcev ubitih, 14 pa ranjenih. Med Angleži ni bil nihče ubit. Po mestih se izgredi še niso končali. Poizkušal se je celo atentat na vlak na dan božiča. V gornjem Egiptu vlada mir. Do najhujših izgredov prihaja v južnem Egiptu. Po prihodu angleških čet v Suez se je položaj izboljšal. Oddelki egiptovskih čet so bili poslani v razne kraje. Nekoliko ae-roplanov je prispelo v Assinth. Vojno brodovje kroži po Nilu. V Kairu in Aleksandriji je bilo mnogo oseb aretiranih. V Suezu in Portsaidu vrši policijsko službo vojaštvo. V AIcksandrji se napovedana splošna stavka ni vršila. Nemčija Nemški zastopniki pri odškodninski komisiji PARIZ, 28. Nemška vlada je zaprosila odškodninsko komisijo, naj sprejme nemške zastopnike, da se pouče o nekaterih vprašanjih, ki jih mora vedeti, preden odgovori na noto od 15. dec. Komisija je povabila nemške zastopnike za četrtek, dne 29. dec. ob 18. Avstrija 10 miljonov kron za dunajsko univerzo DUNAJ, 28. Doslej se je nabralo v državi 10 miljonov kron za dunajsko univerzo, Naznanja sc ustanovitev pomožnih uradov v Švici, na Nizozemskem, na Švedskem, na Norveškem, v Franciji, v Angliji in Ameriki. Ogrska Madžarska za gospodarske stike z Rusijo BUDIMPEŠTA, 28. Trgovinski minister Hegyeshalmy je izjavil v komisiji za zunanja in gospodarska vprašanja, da bo porabil prvo priložnost, da stopi na gospodarskem polju v stik z rusko vlado, ker rusko tržišče je zelo primerno za prodajanje madžarskih proizvodov. Izjavil je tudi, da je izolacija Madžarske od zapadnih držav končana in je železniški promet z Dunajem že vzpostavljen. NAŠIM NAROČNIKOM. Ker je med našimi naročniki mnogo takih, ki niso šc poravnali naročnine do 31. t. m., jih prosimo tem potom« da to storijo Se pred koncem leta. Istočasno naznanjamo vsem naročnikom, dn se mora plačevati naročnina t naprej in da veljajo le v tem tlnčaju cene, ki so označene na glavi lista« t. j. L 60'— letno, L J2'— polletno in L 19'50 trimesečno. Vsako »ftoalelo naročnino bomo računah od tedaj naprej po L T_ mesečno. Ker ima upravništvo z opomini na posameznike le nepotrebne stroške in zgnbo časa, upamo, da se bo aaln prošnja upoštevala. st— n__ liPM razdelite« JusostavOe BLLGRID, 28. Ncvoses ta vijena vlada ima i ured drugih vprašanj v svojem programa tudi izvršiiev zakonu, o upravni razdelitvi države, i ozadevna rasprava bo gotovo dolga in borna, \er bo šlo za menjanje dejanskega stanja v posameznih delih države, v katerem je vzra-sllo nekoliko generacij. Posamezni dosedanji ispravni deli jugoslovenske države so se morali vdati v gospodarsko in večkrat tudi politično življenje, ki sta jim ga narekovala nekdanji Dunaj in Budimpešta, katera sta znala vravna-ti stvar tako, da so tudi železnice, ceste in druga prometne pota popolnoma odgovarjala narekovani upravni razdelitvi države. Prva naloga nove jugoslovenske države, ki je nastala na podlagi ujedinjenja treh jugoslovenskih plemen, je bila ta, da popravi, kar je bivša Av-stro-ogrska naredila le z namenom, da raz-cfruži in razkosa jugoslovenski narod in da posamezne njegove dele loči politiski in gospodarski. Seveda se bodo morale z novo upravno razdelitvijo nemudoma spraviti v sklad tudi prometne zveze, ker bo drugače posledica nove upravne razdelitve upravičeno splošno nezadovoljstvo v državi, Vidovdanska ustava določa v členu 95, da se porazdelitev na oblasti izvrši z zakonom po prirodnih, socijalnih in ekonomskih razmerah s pristavkom, da nobena oblast ne sme presedati šievila 800 tisoč prebivalcev. Predlog, ki ga je izdelala vlada glede razdelitve v oblasti, skuša zadostiti tem zahtevam, brez ozira na plemensko razdelitev prebivalstva in na historične meje posameznih delov — v kolikor ne nasprotuje to ustavnemu členu 135. Kavno ta člen pa je ovira, da sc gornje načelo ni moglo izpeljati dosledno, marveč da so se na pr. glede Bosne ohranile zgodovinske meje v indirektnem smislu. Toda ustava predvideva tudi pripojitev posameznih okrajev iz-venbosenskih oblastev, seveda s pristavkoan prebivalstva. Pri grupiranju krajev v oblasti je bilo treba imeti pred očmi tudi smer, v kateri se bodo posamezni predeli gibali v gospodarskem in prometnem oziru v bližnji ali daljši bodočnosti. Tam kjer se ta smer danes še ne more povsem z gotovostjo predvideti, ali kjer nt še izrazitih središč, se predlaga razdelitev na večje število manjših oblasti, ki morajo na podlagi člena 95. same voditi račune o tem, da se spajajo v večje oblasti v mejah, 1« jih določa ustava. Oglejmo s: sedaj predlagano upravo razdelitev posameznih pokrajin države. Število- prebivalstva je računano po statističnih podatkih iz 1. 1910., ker izidi najnovejšega ljudskega štetja niso "še znani. Slovenija bo razdeljena na: Ljubljansko oblast, ki bo po številu prebivalstva skoro natančno tako velika, kakor je bila bivši dežela Kranjska, ki je štela 525.925 ljudi. Štela bo skupno 527.358 prebivalcev. Mariborska oblast obsega od bivše Štajerske ;25.791 preb., od bivše Kranjske 2447 preb., od Koroške 16.602 preb, ter celo Prekmurje razen Dolnje Lendave in njene bližnje okolice, i del pa bi pripadel izve »dalmatinski oMasti, lo je Crni gori, kakor predvideva že člen 135 vi-dovdanske ustave. Severni del dežele obsega Splf ki sestoji iz političnih glavarstev Benkovac, Knin, Sinj, Šibenik. Split, Brač ali Supetar ter naposled zadarskega okrajnega glavarstva razen mesta Zadra in bližnje okolice. Skupno bi štela tedaj splitska oblast 402.300 prebivalcev. Kot sedež oblasti je vsekakor Split najpriklad^-nejše dalmatinsko mesto. Druga dalmatinska oblast je Dnbrevaškft Tej pripadajo po vladnem predlogu okrajna glavarstva Dubrovnik. Metković, Makarska, Imotski ter otoški glavarstvi Korčula brez otoka Lastovo in Hvar. V tem obsegu šteje dubrovačka oblast 182.300 prebivalcev. Najjužnejši konec Dalmacije, lo> je poli učni okraj kotorski se priključi Zclsbi oblseli Ta sestoji razen lega iz cele Črne gore. v glavnem v obsegu izza I. 1912, ter iz južnosrbskih okrugov Berane in Metohija. V tem obsegu bi Štela Zetska oblast 409.600 prebivalcev. Njeno ime je historična tradicija iz srednjeveške srbske zgodovine. Zeta se jc namreč imenovala takrat današnja Čena gora, za katero se je uveljavilo novo ime šele v novem veku. — Kot središče Zetski oblasti navaja vladni predlog Cetinje. Bosna in Hercegovina se je doslej delila na šest okružij, ki odgovarjajo pa številu prebivalstva hrvatskim ter vojvodinskim župani-jam. Po vladinem predlogu bi se razdelila dežela v štiri oblasti, katerim bi tvorila jedro dosedanja štiri okrožja, dočim bi se dve, Đihaško ter Travniško, priključili ostalim. Največja bosanska oblast postane Vrbaška oblast, ki ima svoje ime po reki Vrbas. Sestop iz celega dosedanjega okružja Bihać, iz dosedanjega okružja Banjaluka razen kotarov Der-venta in TeŠanj in pa iz kotarov Varcar-Vakuf, Jajce rn Bugojno. Skupno šteje ta oblast 618.400 prebivalcev. Kot glavno (neslo t« oblasti je gotovo Banjaluka po svoji legi »n velikosti najprikladnejša. Severovzhodni del Bosne zavzema Tuzlanska oblast, sestoječa iz dosedanjega okružja Tuzla in pa iz okrajev Derventa ter Tešanj. Ta oblasf bi imela kakih 544.000 prebivalcev. Sredino Bosne zavzema Sarajevska obiiat, ki sestoji iz dosedanjega okružja Sarajevo, »IDIKOST«_ _ - ki je sestavljena iz dosedanjih okrafnv Raška. Bijelo polje. Plevlje. Prije-polje. Zvečan [Kosovska MHrovIca) ter iz U občin sreza Studenic* okruga Cačak, Vsa ta oblast bi štela le okrog 380.000 prebivalcev in je za Dubrovnik o najetanjša oblast v državi. Kosovska oblast sestcil iz okrugov Kosovo, Prizren in Toplica (Prokuplje), toda slednji brez sreza Dobrić ter naposled iz štirih občin iz Vranjskega okruga. Ta oblast, bi štela kakih 400.000 prebivalcev. Glavni del južne Srbije zavzema Skopska oblast, ki jo tvorijo okrugi Skopi je, Kunianovo, Bregalmca in Tikveš, dalje južna manjša polovica Vranjskega okruga, to je srezi MasuriČki, roljaniČki in Očinjskr, potem od Bolgarske pridobljeno ozemlje Krajište pri Bosiljgradu in pa Strumica ter naposled glavni del Tetov-skega okružja razen južnih občin, ki gredo v Bitoijsko oblast. V tem obsegu bi štela Skopska oblast blizu 770.000 prebivalcev. Zadnja oblast na jugu je BHo^eka oblast, ki sestoji le iz okrugov Bi t oljskega in Ohridskega . . * ct°vskega okruga iz južnih srezov Po-reč in Galičnik in šteje lepo zaokrožena mala enota nekaj nad 350.000 prebivalcev. Vsa država bo torej razdeljena v 26 oblasti. V Trst«, dne 29. decembra 192fr Nemci In Slovani »•ni vpričo sprejema, ki so ga jim priredili Čeki. No, to bi bilo na vse zadnje le vna-njoet, oblika, vljudnost, ki je dolžnost kulturnih ljudi. In Cehi so velekulturen narod. Toda, dunajska poročila govore tudi —čitaj večerni »Piecolo« od 21, t m. _ o velikih uspehih, ki so dozoreli na omenjenem sestanku. In sicer ne le na polju medsebojnega gospodarstvenega življenja. Tudi uspehi, doseženi v političnem pogle-f*t»da nadkriljujejo najlepše nade! Nemci in Cehi se uče iz dogodkov, iz zgodovine, in uvajajo ludi primerne posledice. Pozabljajo na to, kar je bilo v minulosti in jih je ločevalo, in sc pogajajo o tem, kako se ima njihovo medsebojno življenje urediti za bodočnost. Ce \*olja za praktično izvajanje dogovorov v Lani ostane trajna na obeh straneh, bo to gotovo v neizmerno korist obema državama. Kaka pa se nam kaze spričo tega prevrata politika italijanskega ministra za vnanje stvari Della Torrette? Malenkostna, pritlikava! Zasnovana je na domnevi, da more Italija še vedno ponosno prezirati in omalovaževati države, katere so mogočni Nemci — mogočni o , .. , — mvjsvvm slej ko prej rov odom sklepa trgovinske pogodbe j kljub grozni nesreči ki jih je zadela _ J I | ,, f« T » ------- X--o--— — ^ VMH da se branimo proti zatiranju nemške kulture, naših narodnih običajev in šeg in da dosežemo, da naša dežela pride do boljšega stanja. Če se bodo vaše izjave izvajale pravično, potem si bomo resno prizadevali, da se narodno nasprotstvo ublaži in da pr idemo do uspešnega skupnega dela. Jugosiovenl u iteiljl In opdlsKo pravo Pod tem naslovom piše zagrebški blatt-j: S Rok za opcijo, poteče skoro istočasno v Jugoslaviji in v Julijski Krajini, Na kaLo podaljšanje ni mislili, ker bi se to moglo blaginjo, ki ju ji je prejšnja vladavina odre- ugoditi le s privoljenjem Italije. Potom kala. Grof Toggenburg je pripomnil, da bi bilo južnotirolsko prebivalstvo v bogati meri zadovoljno, če bi bilo deležno tistega miru in blaginje, ki ju je imelo pred vojno. Štirje činitelji so, ki tvorijo gospodarsko moč dežele: vodne sile, bogastvo na lesu, živina in tujski promet. Vse to skupaj tvori bistveno podlago gospodarskega obstanka južne Tirolske. Globoko se mora obžalovati, da se ni vlada še nikoli resno bavila z rešitvijo teh življenskih vprašanj. V Avstriji in Nemčiji so se že — da-si sta bili premagani — naredile velikanske naprave za izkoriščanje vodnih sil in še vedno delajo nove. Pri nas pa se ni premaknil še noben kamen. Edino, kar se je zgodilo, je bilo to, da se je vodni zakon poslabšal, vsled%Česar so se mogli izdelati fantastični in neizvedljivi načrti, ki niso imeli nobenega drugega pomena, nego da so bili dobrim vodnim načrtom v oviro. Kar se tiče vprašanja lesa, je ugotovil Toggenburg, da je vlada najprej mirno gle- opcijc more namreč postati jugoslovensM državljan tudi tisti, ki je še podrejen vojaški dolžnosti, dočim sicer ravno ta vojaška obveznost izključuje spremembo državljanstva. «Edinost» poroča, da je komisija, ki ima odločati o prošnjah za opcijo, sestavljena tako, da imajo slovanski prosile i malo nadc, da se jim bodo prošnje redile ugodno. Kdor ni tam pristojen in tudi rojen, nc postane ipso facto (po dejstvu samem) italijanski državljan, marveč se mora popre; izreči za italijansko državljanstvo, če tam trajno biva in hoče postati italijanski državljan. In mnogo jih je (posebno uradnikov), ki so sicer tam pristojni, a so bili slučajno kje drugje rojeni, kar se često dogaja pri uradniških sinovih. Tem bo pač, če sc jugoslovenske narodnosti, težko pripo-znano italijansko državljanstvo potom opcije in se bodo morali preseliti v Jugoslavijo, če se nočejo pogubiti s svojimi družinami vred. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteti Holandac Roman (28) V času naše povesti so že nad petdeset let vozile po indijskih morjib angleške in holand-ske ladje, medlem ko so bili Portugalci ob vso moć, ker so se vsled svoje krutosti in brezobzirnosti zamerili vladarjem vzhodnih dežel, ki so stopile v prijateljske dnošaje z državami tekmovalkami Portugalcev, Čeprav so Holanđ-ci dolgovali svojim nekdanjim zaveznikom Angležem veliko zahvale, se vendar ni zdelo, da bi ta hvaležnost naraščala, kajti portugalske, angleške in kolandske ladje ser se med sabo večkrat spopadle in odločitev je padla le močnejšim v prid. L. 1650 se je angleške vlade polastil Cromvell, ki je vsled nekih dogodlcov sovražil Holandce in skušal dobiti od njih za-doščevanja, v čemer mu pa ti niso ugodili, vsled česar jim je 1. 1651, napovedal vojno. Da bi dokazal, da misli resno, je vzel Holandcem nad dvesto njihovih ladij, kar je prisililo Holandce — čeprav proti njih volji — k oborožitvi. Blake in van Tromp sta trčila skupaj in se srdito vojskovala. Angleži pripisujejo zmago sebi, Holandci pa sebi. Najbolj resnično pa je dejstvo, da sta obe državi utrpeli strašne izgube. L. 1654. je bil podpisan mir in Holandci! so obljubili prikloniti se vsakemu Angležu, ki ga srečajo na odprtem morju, do tal. To je bila navsezadnje le pogodba uslužnosti, ki jih nI stala ničesar. In s tem smo očrtali vse kar je bilo potrebno za razumevanje na daljnih dogodkov. Kakor hitro je zapustil Filip svoj dom, je pospešil korake, kot da hoče uteči svojim mislim. Čez dva dni je dospel v Amsterdam, kjer si Je takoj omislil močno jekleno verižico, na katero je obesil relikvijo okrog vratu. Nato se je odpravil na krov ladje «Šilinga. Filip ni pozabil prinesti kapitanu obljubljeno vsoto, kajti na ladjo je hotel vstopiti kot učenec in ne kot najet mornar. Tudi je imel s seboj dovolj denarja za lastne potrebe. Pozno je že bilo, ko je prišel na ^Šilingov* krov, odkoder se je videlo na obdajajoče ladje, ki so ravnotako pripadale indijskemu brodovju. Kapitan, po imenu Kloots ga je zelo prijaano sprejel, mu odkazal prenočišče in odšel v spodnji del ladje, medtem ko> je ostal Filip na krovu in se udal premišljevanju. «To je t ore j, p je pomislil Filip in se ogledal okoli, «to je torej ladja, na kateri naj napravim svoj prvi ali pa zadnji poizkus? Kako malo slutijo vsi oni, ki so se vkrcali z mano vred, kak je namen moje vožnje) Kako različen je moj cilj od vseh drugih! Morda grem za bogastvom? Nel Morda hočem ukrotiti v sebi strast pustolovca? Ne! Jaz iščem stika z mrtvimi. Če bi le slutili moje želje, bi mi K dovolili ostati le eno uro na krovu? Mornarji so baje vraževerni in bi se kaj na kratko oprostili človeka, ki potuje a tako strainžm namenom. Da, groaenj je moj cilj — kako ga bom dosegel? Le nebo m moje zaupanje lahko razrešita to skrivnost,« Potem mu je spomin poletel k Amini. Sklo-pil je svoje roke, se ozrl v nebo, in gledal ; podečimi se oblaki. *Ali ne stopite raje z menoj?» je začul za sabo Filip govorico, ki ga je zbudil* iz mračnega sanjarenja. Dotičnlk je bil prvi pomagač, po imenu HiUebrandt, ne velik, močan mož nekako v starosti tridesetih let. Po ramenih so mu padali valovi plavih las, bil je svežega izraza in njegove oči so sijale v nežni modrini, da ni bil skoro nič podoben mornarje, čeprav ga je le malokdo dosegel v njegovih zmožnostih« ♦Hvala vam,» mu je odvrnil Filip, «Čisto sem pozabil nase in na kraj; zamislil sem se. Hvala vam in. lahko noč!?> ^Šiling^ se je — kot tudi ostale onodobne ladje — močno razlikoval od današnjih in imel kakih štiristo ton. Njegova tla so bila skoro ravna. Ker so bile takrat skoro vse trgovske ladje tudi oborožene, zato tudi ni bilo na krovu nič blaga, zato pa na vsaki strani Sest topičev. Ladja je bila zelo komplicirano sestavljena, in njena ogromna jadra so, kot tudi nebroj postranskih predmetov še bolj ovirala brezskrb-nost vožnje. Šilingovo* posadko so tvorili kapitan, dva pomagača, dva krmarja in petindvajset pomorščakov. Luperkarga Še ni bilo na krovu. Poslednjemu je pripadala kajuta pod kampanjo, glavna kajuta pa je bila namenjena j kapitanu in njegovima'pomagačema. ti so tvc-| rili takozvano kajutno omizje. Ko se je Filipi naslednje jutro prebudil je našel jadra že razprostrta in sidro vzdignjeno. Nekaj drugih ladij je že odhajalo. Vreme je bilo lepo, voda mirna in živahno vrvenje je kaj oživljajoče vplivalo na Filipovo dušo. Kapitan Mynheer Kloots je stal v svoji hišici in zrl skozi daljnogled na mesto. Kot po navadi je kadil iz svoje pipe, koje dim je zdaj pa zdaj zatemnil steklo njegovega teleskopa, rilip je vstopil v hišico in ga pozdravil. Myoheer Kloots je bil precej velike postave, ki jo je njegova obleka še povečala. Na glavi je imel lisičjo čepico, izpod katere so moleli konci rdeče nočne kape, oblečen je bil v plišast jopič z velikimi kovmastimi gumbi, v zelen suknjič, preko katerega je nosil suknjo iz robatega, modrega blaga. Spodnja obleka je obstojala iz črnih plišastih hlač, svetlomodrih volnenih nogavic m čevljev z velikimi srebrnimi zaponkami. Okrog pasu je imel širok pas in mornarsko prepasanko, ki je segala do kolen, vijoča se v širokih gubah. Za pasom je imel vtaknjen velik nož v nožnici iz kitove kože. Njegova višina je bila čisto primerna njegovi debelosti. Njegov obraz je bil okrogel in z ozirom na celotno postavo majhen. Sivi lasje so mu Irfotali v vetru in njegov nos je bil na koncu sumljivo rdeč, kar je bilo posledica prevelikega nagnjenja do žganja ali pa vreočine njegove pipe, ki jo je odložil le takrat, kadar je izkazoval povelja ali pa kadar si je natlačil svoj pušilnik z novim tobakom. -Dobro jutro, sinko moj," ga je kapitan pozdravil in vzel pipo iz ust, «počakati moramo še šuperkarga, kr se mu nikoli ne mudi na krov. Že eno uro ga čaka čoln ob obrežju in kot se ni zdi, bomo odhajali zadnji. Po mojem mnenju naj bi nas družba ne nadlegovala s t o gospodo, ki je trgovini le v oviro. Seveda v mestu imajo drugaCno mnenje.* *Kaj pa imajo opraviti na- ladji?:> ga jc vprašal Filip, Pregledat i morajo blago in nadzorovati promet Pa če bi se brigali le za to, bi še ne bilo ničesar hudega; tako pa se vmešavajo v vsako stvar in v mislili imajo le svojo korist. V resnici so pravi kralji, in predobro vedo, da se jim ne upamo ničesar reči, ker bi se lahko nad nami maščevali in odvzeli predpra-vice. Družba zahteva, da se jim izkažejo vse časti in kadar pridejo ua ladjo, moremo njim na čast oddati pet strelov.» »Ali ste že znani z gospodom, ki ga pri Ca--kuje te? a «Ne — ie po imenu ga poznam. Neki moj tovariš, s katerim je on že potoval, mi je omenil, da se mož zelo boji morja in da je sifno^ samol juben.» ♦ Rad bi že imel, da pride,^ je Filip odvrnil, kajti komaj čakam, da odrinemo.» «Zdi se mi, da vam je potovanje prava strast. Cul sem, da ste zapustili prijazno domačijo in mlado ženo. > «Res je, potovati me zelo mika,» je potrdil Filip, «tudi se moram seznaniti z življenjem na ladji, ki si jo mislim kasneje tudi sam kupiti in poizkusiti srečo.« V Trst*, 29. 1931, »CIHKOST« Med tem pa poteče v Jugoslaviji opcijski rok in ostanejo tisti, ki ne zadobe ipso facto, s sprejemom v državno službo, ju-goslovenskega državljanstva — faktično brez vsakega državljanstva! Iz znanih vzrokov se mnogo ljudi seli iz Italije v Jugoslavijo. Med temi je tudi mnogo takih, ki so v Julijski Krajini rojeni in pristojni, ki so torej italijanski državljani. Na tisoče jih je pa, ki si ne upajo se odreči italijanskega državljanstva potom opcije, dokler ne prodajo svojih posesti, ne likvidirajo svojega ostalega imetja in ga ne prenesejo v Jugoslavijo, Priznati se mora, da zahteva to previdnost, ker le tisti dobe odškodnino za vojno škodo, ki so italijanski državljani; ker le tisti, ki so italijanski državljani, morejo dohiti dovoljenje za prihod v Italijo, da likvidirajo svoje premoženje, dočim se more tem optantom brez drugega odreči dovoljenje in se bo morda tudi odrekalo itd, itd. Kaki zakoni sc morda še izdajo v Italiji glede inozemcev. posebno pa glede inozemskih nepremičnin lastnine, se ne more vedeti, Zato zahteva previdnost, da se odrečejo italijanskega državljanstva še le potem, ko likvidirajo svoje premoženje. Koliko jih pride še v Jugoslavijo, ki se kaK biti Italijani?! Med nami ga ni bilo človeka, ki bi jim hotel zato odrekati italijansko narodnost. In v italijanskih listih čitamo dan na dan priporočila, naj s« skrbi za Italijane, živeče v inozemstvu, c<* ohrar ni jo svoj jezik in svojo narodnost. In mari ne zahteva Italija vseb potrebnih jamstev za neznatno italijansko manjšino v Dalmaciji, da bo mogla živeti svoje svobodno italijansko življenje. Zahteva to, čeprav vemo mi in morajo vedeti tudi v Italiji, da vsi ti ljudje v Dalmaciji prav dobro razumejo in govorijo srbohrvatski jezik. Pa tudi če bi bilo res, da je kdo s poznavanjem drugega jezika izgubil pravico do lastnega, uradniki za ljudsko štetje še vedno ne bi imeli pravice pisati naše ljudi za Itlaijane. Kajti, neštevilno je naših ljudi, ki poleg svojega jezika poznajo še po dva, tri druge jezike: italijanski, nemški in morda tudi francoski! Mnogo je med nami tudi takih, ki poznajo vsled bivanja v Rusiji tudi ruski jezik. H kateri narodnosti pripadajo ti ljudje po logiki teh uradnikov: ali so Jugosloveni, ali Italijani, ali Nemci, ali Rusi, ali celo Francozi?! Deželni komisar ca Goriškem Pettarin govori n. pr. prav dobro slovenski. Pa pojdite ga vprašat o njegovi narodnosti! Odgovor bo, da je ita- Sftf&a m *ic, je nastal petam tak naval na sedeže, da je bila vsaka kontrola izključena. Zalo pa oprostite in 5e enkrat — oprostite. Odbor. jim odreče italijansko državljanst^ potom j lijan. In tudi vsi laški listi bi prisegali, da opcije! Na tisoče jih je še tam, ki bi hotelirje Italijan! Po tolmačenju teh uradnikov še le po likvidaciji svojega premoženja za-J bi morali priti do gorostasnega zaključka: cfobiti jugoslovensko državljanstvo! - t da je tisti, ki se je trudil z učenjem drugih Kaj bo iz teh tisočev in tisočev, ki so de-'jezikov, zapadel najhujši kazni: izgubi svo- t-— ---1— ---u-u:---1: jg narodnosti. Nesposobnežu in nevedne- žu pa bi šla dragocena nagrada: pravica zvestobe in vdanosti do lastnega jezika in lastne narodnosti! Vsako — nasilno ali zavratno — kratenje narodne pravice je najbolj nemoralno početje. To naj si zapomnijo gospodje uradniki. Slab račnnar. Tukajšnji listi so te dni loma brez državljanstva, deloma italijanski državljani? In nekaj se mora vendar storiti. Ker bo rok za opcijo med tem že davno pri kraju, se jim mora z zakonito določbo dati možnost, da morejo, če prosijo za to, zadobiti jugoslovensko državljanstvo in da se ne bo postopalo z njimi kot s tujci, marveč kot I __________ z enakopravnimi državljani v vsakem po- j priobčili debelo tiskano poročilo iz Bu-gledu, kakor je svoječasno delala Italija z j dimpešte, kako da so Madžari globoko ^vavli^m italunnske narod- i hvaležni Italiji za njeno pomoč v burgen- Vastl z Notranjskega Podporno društvo za dijake na realki ▼ Idriji vabi k rednemu občnemu zboru za leto 1922., ki se bo vršil v torek, dne 3, januarja ob 6. uri zvečer v prostorih tukajšnje realke. _Odbor. Usodo omsMKov i> Rusiji avstrijskimi državljani italijanske nosti, ki so živeli v Italiji. To je človečanska in narodna dolžnost! Pripomba uredništva » Edinosti«: Mi nikakor nočemo, da bi ta izvajanja naše tukajšnje ljudstvo razumelo kot spodbujanje k izseljevanju. Gre le za bodočnost tistih, ki so se že odselili v Jugoslavijo ali se bodo po sili razmer morali izseliti, ker jim bo življenje tu onemogočeno, ker ne zadobe italijanskega državljanstva, čeprav so prosili zanje. Kdor pa le more, naj ostane tu, naj ne zapušča svoje grude. Saj je vendar v naravi človeka, da težko pozablja svoj domači prag — pa naj je še tako beden — in da vendarle vedno stremi po njem. Pomagajte našim tiifrtom! Ob novem letu naj bi se vsak zaveden Slovenec spominjal tudi = Podpornega društva za dijake na realki v Idriji To vele-važno društvo podpira naše srednješolsko dijaštvo z razdeljevanj« šolskih knjig, z obleko in z denarjem, Ictrijska realka in gimnazija sta edina tovrstna zavoda za celo Julijsko Krajino. Društveno delovanje pa je popolnoma odvisno od podpor, katere dobiva društvo od svojih ustanovnih, rednih in podpornih članov širom Julijske Krajine. Čim obilnejše bodo te podpore in čim številnejši bodo društveni člani, tem več se bo lahko razdelilo med dijake. Lansko leto je društvo razdelilo med dijake obilno oblek, podpiralo je dijake, da so lažje plačevali stanarino in hrano, nakupilo je tudi rovih šolskih knjig, ki so zelo drage. Tudi v nastopnem leto upa društvo storiti obilo dobrega v blagor srednješolske mladine čc mu bodo stali ob strani požrtvovalni in zavedni Slvoenci. Dnevne vesti Nemoralno početje. Uradniki za ljudsko štetje zasledujejo s posebno vnemo m — to je jasno — po posebnem nalogu, ali znajo v družinah tudi italijanski. In če so ljudje tako vljudni, da jim odgovarjajo v tem jeziku, je zaključek teh gospodov u-radnikov kratek in enostaven: Znate italijanski, torej ste Italijani! Tak zaključek je, seveda, že sam na sebi gorostasen nesmisel. To dokazujejo ravno Italijani sami. Pred vojno je na tisoče in tisoče Italijanov iskalo dela in zaslužka v naših in tudi v remških krajih, kjer so se po daljšem bivanju naučili vsaj nekoliko besed našega, oziroma nemškega jezika. Prisilila jih je v to vsakdanja potreba. Mari pa so zato ne- landskem vprašanju. Verjamemo. Samo vprašanje je, ali poda Italiji ta madžarska hvležnost zadostno odškodnino za tisto, kar je izgubila s svojim posredovanjem Madžarom v prilog? Kar je Della Torretta pridobil pri Madžarih, je stokrat izgubil pri Nemški Avstriji in Čehoslovaški. Za | prijateljstvo Madžarov je dobil zbližanje med Čehoslovaško in Nemško Avstrijo. Pograbil je po jajcu, a izgubil — kokoš. Dober računar — in politik mora biti dober računar -— ne računa le, koliko mu more kako podjetje nesti, ampak tudi, koliko mu more škodovati! Della Torretta pa je mislil le na prvo, in je čisto zanemaril drugo. Slab računar. In mi smo uverjen; da ni daleč dan, ko italijanski narod pozove tega računarja na strog račun. Opcija za jugoslovensko državljanstvo. Ju goslovenski uradni lisi -.Službene Novine^ ye objavil odlok o opciji, ki določa med drugim sledeče: Vsi oni, ki so prekoračili 18 leto in imajo državljanstvo na ozemlju krone sv, Štefana, ki sedaj ne spada k kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovenccv, in kateri so po trianon-slvi mirovni pogodbi postali romunski*, poljski, čehoslovaški ali italijanski državljani, lahko optirajo v roku enega leta za državljanstvo v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, če so imeli isto državljansko pravico v kakem ozem Iju bivše monarhije, katero pripada danes kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Enoletni rok začne potekati 26, julija 1921. Oni, ki so prekoračili 18. lete in ki bi radi postali državljani kraljestva Srbov, Hrvatov an Slovencev po 1. členu ter so* imeli prej državljanstvo v bivšem a. o. ozemlju, ki spada danes h kraljestvu Srbov, Hrvatov m Slovencev, lahko optirajo v roku enega leta za državljanstvo v oni državi, h kateri spada ozemlje, na katerem so imeli isto pravico državljanstva. Rok začne potekati 26. julija 1921. Oni, ki so prekoračili 18. leto in je njihov materin jezik in njihova narodnost srbsko-hrvatsko-slovenska, ki imajo pravico državljanstva v ozemlju, pripadajočem svoj čas kroni sv, Štefana, in tvorečem danes del kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev,, lahko postanejo državljani kraljestva Srbov Hrvatov m Slovencev, aken to v roku šestih mesccev zahtevajo. Rok se prične 26. juBia 1921, Osebe, ki niso jugoslovenske narodnosti, lahko optirajo za ono državo, kamor sodijo po svoji narodnosti, Nemci za Avstrijo. Čehi za Čehosiovaško Hd. Glede podrobnosti naj se obrnejo na kr. jugoslovenska zastopstva Rimu, Trstu, Bari ali Zadru, Pozor potniki v Jugoslavijo! Belgrajska vlada je izdala zakon, ki prepoveduje lastnim in tujim državljanom, da nesejo preko jugoslovenske meje več kakor 2000 (dva tisoč) dinarjev. Kdor bi imel pri sebi več kakor to svoto dinarjev, temu se odvzame ves denar, ki gre preko dovoljene meje. Ta določila veljajo tudi za potnike, kateri se vozijo preko Jugoslavije o o — ustavijo v jugoslovenski državi. Tu- kajšnja trgovska zbornica opozarja, da so se Rer niso dovolili pravočasno razprodaje vstop- njena priljubljenost med ženstvom ki sc nima navade ponašati s svojo visoko iaobraženoetjo. S tem pa ni rečeno, da je «Jadranka» tudi v. svoji skromni uiogi poljudnega zabavnega in poučnega družinskega lista dooagln viSek svoje popolnosti. Za to je še premlada in uživa premalo podpore pri oni slovenski inteligenci, k* bi bila poklicana v to, da jo več pi5e, neg » čita. Ako bi inteligenca hotela od svojih bogatih duševnih zakladov, ki Jih je nabrala v slovenski, slovanski in svetovni kulturi, odstopiti svojemu narodu vsaj nekaj drobtinic na ta način, da sodeluje pri «Jadranki» in podobnih pode jt jih, bi s tem gotovo mnogo bolj koristila svcejimi narodu, nego da visokomerno kritizira to, kar skušajo posamezniki napraviti po svojih skromnih močeh. Okrog «Jadranke* se je tora j že v prvem letu njenega obstanka zbral lep krog čitaleljic in čitateljev, ki čakajo, da jim bo domača inteligenca preko nje marsikaj lepega in korist- : nega povedala. Upamo, da bodo naši razumniki vpoštevali željo teh množic in storili svojo dolžnost ter s tem pripomogli, da bo dranka» v prihodnjem letu še boljše izvrševala , svojo nalogo nego do sedaj. Čika Jova — Gradnik: Pisani oblaki. Pesmi za otroke. Izdala in založila ^Tiskovna zadruga« v Ljubljani. — Nova zbirka prevedenih mladinskih pesmi, ki jih je priskrbel dr. Alojzij Gradnik. Kot z »Malajem in Malonom« nismo bili tako zelo zadovoljni kot prej s »Kalamanda-rijo«, moramo reči, da je zbirka »Pisani oblaki« zopet nekako na višini ^Kala-mandarije« in primeren božični dar za naše otroke, naj si bo po vsebini ali po opremi. Ne bomo se prepirali, ali so taki prevodi potrebni ali ne, dokler imamo tako ubogo mladinsko literaturo pri nas, vendar bi bilo pravr da bi nas A. Gradnik seznanil še s kakim drugim srbskim mladinskim pesnikom, ali celo z več hkratu, j. z njih najboljšimi deli. pripetile že mnogim našim trgovcem neprijetnosti, ker se niso držali predpisov tega zakona. ^ Ztespfsani štipendiji. Iz ustanove «Girolamo Grege ■» so razpisani štirje štipendiji po 600.— lir za revne in vredne visokošolce. Po eden se podeli: slušatelju univerze, ki je dovršil tukajšnjo mestno gimnazijo; tehniku, ki ie dovršil tukajšnjo mestno realko; dvema absolventoma tukajšnje trgovinske in navtične akademije, ki nadaljujeta študije oziroma prakticirate brez plače. Prošnje se morajo vložiti pri municipiju do 10. januarja 1922. Priložiti se morajo: rojstni list, domovnica, nboini list, zadnja šolska spričevala kakor tudi dokazilo, da je prosilec dovršil eno izmed gori navedenih tržaških mestnih srednjih šol. Božićnica pri Sv. Jakoba. V petek (jutri) ob 3. uri popoldne vaja v Šoli za vse učence, ki so nastopili pri zadnji predstavi. VSI NAROČNIKI .GORIŠKE MATICE« v Trste se posfrfjajo, da pridejo po plačane knjige. Razdajajo se danes v četrtek in jutri v petek od 5. do 6. are popoldne. Opozarjamo, da se razdejanje knjig saključi nepreklicno v petek. Kdor ne pride do tega dne ponje, jih ne bo mogel več dohiti, ker se pošljejo nazaj v Gorico. Davek. Kr. davčna uprava Trst I, naznanja: S 1. januarjem 1922, se ima plačati pri davčnem uradu (trg Chiesa Evantfelica 2, I) obrok za prvo četrtletje davka na obrt. Pevsko društvo «Zastava» v Lonjerju priredi tudi letos kakor običajno na Silvestrov večer veselico. Na sporedu bo enodejanka: «Pot do srca^ in otroška igra v 2 dejanjih: «Teta iz Amerike^, deklamacija, razne pevske točke in novoletni prizor. Med raznimi točkami svira naredna godba iz Boršta. Po veselici ples. Začetek točno ob 8, uri zvečer. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. Nove poKae, brzojavne in teleionske pristojbine. Z dnem 1. januarja 1922. bo stopil v veljavo t>dlok o novih poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbinah, ki so kakor sledi: 1) Poštne pristojbine: priporočeno pismo 0.50; zavarovano pismo za prvih 200 lir 0.75; zavarovano pismo z nad 200 lirami za vsakih 10 lir ali njih odlomek 0.30; ekspresno pismo 0.60; za vsako posamezno številko dnevnika s tekočim poštnim računom, ki ne presega teže 50 gr. 0.06, za vsakih nadaljnih 25 gr. — 0.03 več; za mesečnike s tek. pošt. rač. v teži 50 gr. 0.01, za vsakih nadaljnih 25 gr — 0.05 več; za periodične polletnike s tek. poŠt. rač. v teži 50 gr — 0.02, za vsakih nadaljnih 25 gr — 0.01 več. Promet z zavoji: za zavoj v teži enega kg L 2.50; od 1 do 3 kg L5,—; od 3 do 5 kg L 8.—; od 5 do 10 kg L 13.—j prazne posode L 3.—. Promet s poštnimi nakaznicami: poštna nakaznica za znesek od 100 do 200 ilr L 2.—; za vsakih nadaljnih 100 lir L 0.50 več. 2) Brzojavne pristojbine: za vsako brzojavko s plačanim odgovorom L 0.50. 3) Telefonske pristojbine: medmestni pogovor na črti do 25 km L 1.20; od 25 do 50 km L1.60; od 50 do 10G km L2.50; od 100 do250 km L 5.20;; od 25 do 400 km L 7.50; od400 do 600 km L 8.50; od 600 do 900 km L 10; od 900 km dalje L 15. in se ne ( Ah, kako vse drugačne so moje resnične zelje- je Filip sam pri sebi pripomnil^). -Na morju človek lahko obogati; toda tudi požrešen in sebičen je odgovoril ka- pitan, <-če bi le mC i>i. tvoriti to ladjo lično hišo in bi im^' o*t, sredstev vzdrža-va-ti jo, bi me pra\ ne videli na tem mestu. Že dvakrat sem objadra! zloglasni Rt, kar je čisto dovolj; dvomim, če bom imel Že v tretjič podobno srečo.» • Ali je tu tako nevarno?^ je vprašal Filip. -Tako nevarno kot le more biti. Pomislite t. endar: toki, plima, oseka, skaline, sipine, viharji« razburkano valovje. Če pa se v slučaju nesreče rešite na suho, ste v nevarnosti, da padete divjakom v roke. Seveda ko ima enkrat človek ta kraj za sabo, potem je ves srečen: mirno esolnčeno vodovje in tišina.:> t» je potolažil Mynhcer Kloots Filipa, na katerem je opazil otožnost. «Ne koč sem bil izven doma pet dolgih let in povrhu tega sem imel še nesrečo, kajti prišel sem domov praznih rok, is še brez ladje. Bil sem poslan v Chittagong,* na vzhodni strani velikega bengalskega zaKva in sem brodaril tri mesece po reki. Postal sem ujetnik tamošnjih prebivalcev, ki mi niso pustili prodajati svojega blaga. Ker so mi odvzeli strelivo, sem bil napram njim brez moči. Ladjo so mi raz jedli črvi. Rešil sem se na neki drugi ladji. Če ne bi doživel tega poloma, bi mi ne bilo treba podvzeti te vožnje, ki mi ne bo donesla skoro nikakega dobička. Toda žc prihaja: na čolnovem jadreniku so izvesili zastavo. 2e prihajajo. Mynheer Hiflebrant, pripravite to pere, da pozdravimo superharka.* (DaHei Iz tržaškega iivUenia Tragičen samomor: pomorščak se je vrgel s četrtega nadstropja in ostal na licu mesta mrlev a razbito čreptnjo. V obljudenem sveto-ivanskem okraju, in 6icer v četrtem nadstropju hiše št. 527, je stanoval pomorščak Ivan Htt-cek, ki je bil v zadnjem času zelo zSbiišljen in oložen, kakor ni bila njegova navada. Kaj je bilo temu krivo? Domači in znanci so ga pogo-stuica povpraševali, kaj mu feii srce. Toda cn se jim je vsikđar iz^arjal, da Še sam ne ve, kaj pomen j a njege.— u*oićečnost. Iz tega je torej razvidno, da ni hotel izdati svojih skrivnosti, ki so ga devodle do samomora, o katerem ravnokar poročamo. Bilo je včeraj v ranem jutur, ko je Sel Silvester Lifejak po ulici, ki vodi mimo hiše, kjer stanuje družina Hucek, na delo*. Bil je kakih dvajset korakov pred omenjeno hišo. Tedaj ie slišal, da se na hiši odpira okno. Radovednost ga je silila, da je pogledal kvišku. V tem hipu je videl — saj se je že svitalo — nekaj, kar mu bo gotovo ostalo vedno v spominu širokopleči mož — Hucek — je stal na oknu četrtega nadstropja in bil pripravljen, da se vrže vsak hip z njega. Lisjaka je stresel mraz. V tem hipu je mož skočil z okna in padat Potekel je komaj trenutek in ež je ležal na trdih tleh, mrtev z razbito črepinjo, iz katere so silili možgani in gorka kri. Lisjak je začel klicati na pomoč. Kmalu potem so se prikazale na oknih bližnjih hiš glave stanovalcev in trenutek pozneje je priteklo na ulico k mrliču kar je bilo živega v bližini. Truplo je bilo odpeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Po svetoivanskem okraju sc je govorilo včeraj ves dan o tem dogodku. Dvn požara. Pred snočnjim je izbruhnil majhen ogenj v tovarni zagrinjal Alojzija ZucuK-nija v Rojanu. Ogenj je povzročil malenkostno škodo. ( | Drugi ogenj je izbruhnil v neke.fe stanovanju v ulici Aleardi št. 493. Tudi ta požar ft povzroči! malenkostno škodo. Dve tatvini. Marija Lacovitzova, stanujoča v ulici Giulta št. 46, je bila pred včerajšnjim okradena v neki gostilni pri Sv. Jakobu sto lir. — Fran S vara, stanujoč v ulici S. Frančiška Ašiškega št. 38, je ukradel tvrdki Borghi deset srajc v vrednosti 300 lir. Moža so spravili pod ključ. Težka trpljenja, ki so prišla nad Rusijo, so zadela seveda v prvi vrsti umstvene (intelektualne) delavce, umetnike, učenjake, pisatelje itd. Finski listi so neštetokrat pisati o bedi razumnikov v sovjetski državi, dan na dan so stotine evropskih revij objavljale prošnje za pomoč duševnim delavcem v sovjetski državi. Fridtjol Nansen, ki se je nedavno povrnil s svojega potovanja v Moskvo, je imel pač priliko videti bedo teh mislečih ljudi. V raznih mestih so ustanovili učenjaki odbore, ki so si nadeli kot glavno nalogo, da preskrbe majhno pomoč svojim gladujočim tovarišem v Petrogradu in Moskvi. Gorki, ki se je, kakor znano, v moskovskem svetu na vso moč zavzemal za pomoč stradajočim, je silno nerad dajal kaka pojasnila o usodi ruskih učenjakov, pesnikov in umetnikov. Pred kakimi dvemi meseci je čehosiovaško društvo učenjakov poslalo posebno misijo v Rusijo z različnim blagom: obleko, živili in knjigami v vrednosti kakih dveh miljonov finskih mark, to je: štirih miljonov sovjetskih rubljev. Te pošiljatve so se prepeljale v Petrograd in so se izročile tam odboru »doma učenjakov«. Kaj je to: »dom učenjatkov«? Ko je proletarijat prišel do gospodstva, so bile tudi vse gospodarske m kulturne naprave uničene na en mah, kajti vsako nadaljnje obstajanje meščanskih organizacij bi se bilo smatralo za veleizdajstvo. Večina profesorjev, umetnikov in pisateljev je bila kar črez noč na cesti, brez službe in brez kruha. Ker so bili do skrajnosti izloženi samovolji komisarjev, jim je bilo težko najti kaj, s čimer bi se bili mogli preživljati. Delali so s svojimi najboljšimi močmi. Iskali so zavetišča ne le po pisarnah, ampak tudi pri ročnem delu. Tako ni bilo v Petrogradu nič nenavadnega, če je kak rektor izven službe postal kuhar ali črevljar. Še le, ko jc bil Maksim Gorki izvoljen svet ljudskih komisarjev, se je zboljšal položaj urastvenikov. Gorki je ustanovil v letu 1920, oficielno komisijo za pomoč učenjakom. V to komisijo sta prišla Gorki in njegov namestnik Pinkevič. potem odposlanci Rdečega križa, nekoliko rektorjev visokih šol in drugi. Ta komisija ima svojega posebnega zastopnika v izvršilnem odboru v Moskvi, ki je že naredil tovarišem zelo dragocene usluge. Učenjaki v Pe trogradu imajo n. pr. svojo lastno organi zacijo, ki šteje 2500 članov. Vsi ti so dobili svoj akademski pajok (racijo živil), obsto ječ iz funta kruha dnevno, šest funtov ma s ti mesečno, 12 funtov fižola mesečno, šes funtov graha, petnajst funtov mesa ali rib mesečno. Seveda ne dobivajo dotičniki niti tretjine določene količine, ker so oblastva vedno v krizah glede živil, »Dom učenjakov« je nameščen v palači nekdanjega velikega kneza Vladimirja. tej palači so se priredila stanovanja in dvorane za predavanja, v katerih morajo člani hiše prirejati predavanja. Razen tega se nahajajo tam delavnice različnih vrst. Prebivalci palače morajo vršiti tudi ročna dela: morajo cepiti drva, donaša*-" vodo prati, kuriti, kuhati in drugo. Vkljub vsemu temu delujejo člani »doma učenjakov« neutrudno na svojih nalogah in dosegli so že marsikak uspeh s svojim delom in svojo vztrajnostjo. V tem domu so se zasnovale številne ekspedicije, v tej mrzli palači je ustvaril marsikak akademik prejšnje carske ruske akademije važno delo za potomstvo. Med člani te naprave se nahajajo odlična imena učenega sveta, kakor n. pr, profesor Oldenburg, znani orijentalist in umetniški zgodovinar, mineralog Fersman in mnogi arugi In vsi ti možje, živeči v največji bedi, drže visoko zastavo umetnosti in znanstva, delujejo marljivo, ne obupujejo. Saj se trudijo — za bodočnost! Br—č. Vesli s Gorfikega V nedeljo vsi v Ivanjigrad! Pevsko in bralno društvo «Svoboda» priredi v nedeljo, dne 1. januarja veselico z bogatim sporedom. Na sporedu je «Voščilo» (deklamacija), kuplet «Ku-har», kuplet ^Kranjski pijanec*, igra «Stari in mladic (Medved) in končno srečolov. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Iz Štanjela. Bralno in pevsko društvo «$ta-njcla priredi dne 31. t. m. v veliki grajski dvorani Silvestrov in obenem Gregorčičev večer. Vstop prost. — Odbor. Podgora. Slovensko izobraževalno društvo «Podgora» se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do lepega uspeha veselice. Posebna hvala gre števerjanski mladini, ki nam je posodila del odra m se poinoštevilno udeležila prireditve. Tem potom prosimo prizadete, naj blagovolijo oprostiti, če niso mogli dobiti že plačanega sedeža. Nastal je nered edino za to, ker so nam najvišji oblastniki v vasi sitnarili do sad-niega in očividno hoteli prenrečiti predstavo. Književnost fn umetnost Učiteljstvn hrvat, škola n Istri. Po dugom Čekanju izašla je Početnica ili Prva čitanka od prof. Cronia Artura. Čitanka može se dobiti kod knjižare Ivan Novak, Pazin, Istra. Pojedini komad broširan stoji L 3*50 a tvrdo vezan L 4'5#, Naručbe se izvršuju jedino proti pouzeću, ili ako se novac unapred pošalje «Jndrnnkn». S prihodnjo januarsko številko stopi «Jadranka-o v drugo leto svojega obstoja. V tej kratki, komaj enoletni dobi, se je pridobila za naše razmere nenavadno obširen kiog zvestih čitateljic. Najboljši dokaz za to nam dejstvo, da »Jadranka» ne boleha na kroničnem primankljaju, kar je pri našiii, posebno leposlovnih listih, nekaj popolnoma neravnega. Seveda si «Jadranka^ ne domišljuje, da igra v leposlovstvu kako vodilno ulogo. Njena naloga je bolj skromna, ona je namenjena priprostim slovenskim Ženam in slovenskim družinam v razvedrilo in izobrazbo. Tisti, ki prestrogo kritizirajo taka podjetja, naj bi vpošte^Ii, da ni vse za vsakega; to, kar se literarna visuko-izobraženemu človeku zdi dovršeno umetniško, je priprostemu človeku večkrat popolnoma nerazumljivo, medtem ko prav rad čita stvari, ki so bolj dostopne njegovemu duševnemu razvoju. Klasična umetnost je, seveda, dostopna ne-le inteligenci, temveč tudi širo. kim slojem, ali taki umetniki so bele vrar.e, ne le med maloštevilnim slovenskim ljudstvom v Italiji, temveč tudi v svetovni literaturi. Zato na imajo vsi kulturni narodi veliko število poljudnih publikacij, ki široke mase polagoma dvigajo na višje stopnje kulture. Da «Jadranka« odgovarja svoji ulogi poljudnega družinskega lista, nam priča — kakor t. Vida Jerajeva bo izdala svoje otroške pesmi pri Slov. Matici. Izidejo v par dneh. »Dom in svet« je izhajal to leto samo štirikrat in še to s težavo. Zadnji zvezek še ni izšel; nahaja ie v tisku. Prihodnje leto bo izhajal list vsak mesec kot svoječasno, le da se bo njegova oblika nekoliko spremenila; izhajal bo v formatu »Časa« (ali »Lj. Zvona< ) na 48, straneh. Imel bo nov ovitek. Prinašal bo umetnostne priloge kot poprej. Sodelovali bodo pri njem naši najboljši pisatelji. Uredništvo se je spremeni lo v toliko, da bo poleg dr. Stelčta za so-urednika tudi Sihrin Sardenko, DAROVI V zahvalo gosp. učitelju Vrču in njegovemt pevskemu osobju v Kanalu za krasno izvajane žalostinke povodom pogreba nepozabnega finančnega komisarja Josipa Logar-ja in mesto venca daruje za njim žalujoči svak CMD 50 lir. Denar hrani upravništvo. Za Miklavžev dan gojencev otroškega vrtca pri Sv, Ivanu so darovali po 10 lir: Gradišar, Tina; po 6 lir: Mloč T.; po 5 lir: G, Mikelič, Anica Gustinč.ič, Bucik, gosp. Fran Sila, župnik pri Sv. Ivanu, Anton Če-hovin, Trampuž, Urizio, Milič, Želcznik, Dougan Jožica, Jaklič Josip, Jaklič Anton, Pahor, Strajn, Grmek (že objavljeno); po 4 lire: Marij Pahor, G. Kati, Kompanija; po 3 lire: A. G„ Lenardon Kristina, Ana Skrap, Košir, Grgičeva, Bak, N. N, V., V Ponikvar, Sabadin, Rodč Silvester, učitelj v sv Ivanu; po 2 liri: G. Mtfka, Mahnič, S*"*to, Štefanija Solak. Počkar Josipina, N. N., Rajko Katina, Gaznig Ettore, Justa Gasperčič, Stanič, Schušterk, N. N — Obersnel, Verčon, Furlan M„ Nečitljivo, N N., Pavla Kocjančič, N. N., Peritiua; po 1 liro; N. N., Pma K., D. Mitrič, Sever K„ , N.t Kenda, N. N., Svetk^ Jaklič, Marc!-la, Krajnec, Anton Grgič. Vodstvo otroškega vrtca se najiskreneje zahvaljuje v imenu svojih gojencev darovalcem, kakor tudi pridnim nabira te ljicam Golobovim iz »Bošketa« in Frančiški Skrap ker so tako pridno nabirale. Boe plati! s Gospodarstvo Tovarna cinka v Celju. Profrvajanjc v dvorani cinka v Celju, ki je pred vojno cvetela, pada sedaj stalno in to v glavnem zato, ker trpi tovarna na pomanjkanju surovin. V letu 1917. je tovarna izdelala 40.787 meterskih stolov surovega cinka in 2298 meterskih stotov cinkovega prahu, roizvodnja je že v letu 1919. padla na 18070 meterskih stotov, v letu 1920, na 14274 stotov surovega cinka in 2346 meterskih stotov bakrenega vitrijola. Tudi sedaj nazaduje baje izdelovanje. Pomnožite v proizvajanja premoga v Jugoslaviji. Jugoslovensko proizvajanje premoga je porastlo na 1000 vagonov dnevno. Okroglo za 5000 vagonov je že pripravljenih za odpošilja te v, a se ne morejo odposlati radi pomanjkanja vagonov. Borzna oorotila Jadranska banka Cosulfcli.... Oalmatis • . . • GeroUnrich • . L i bera Trieslfcia Lloyd * , • » , Lussino . . . , MarUnolklj. • . Ocean i a . « • • Prem uda . Tripcovfch Ampelca . . • . Cement Daltnatia Tečaji* Trst, dne 28. decembra iv»21. 130 • •••••*•#•••# • • * 70(| • l 60() • 33-, Cement Spalato . Tuja vahrta na tržaškem trgu: ogrske kroke................—. 3.55 a<-> avstrijsfr.o-nemSke krone...... —.44.-- češkoslovaške krone .......32.—.- ^76 dinarji..................34.%0— 0> le ji • 15.50.— V marke 12.75. ~>, dularji •••»*,«,••»,• 22.80 - -i francoski franki ••••••••* 185.—. . — Švicarski franki...... . . . 445t—.—449.— angleški inati papirnati............95.80— 96.20 angleški fanti, alati.......112.—.—114.— omenjeno —inapoleoni • • . .................89.50 90 — Stran IV. »EDINOST« V Trato, dne 29. decembra 1921* ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU lm vsgat H UzM — Lastu mi Ctanlct I« rezervni uktad K Ć. W. aij.BM JM IrnftM Mata vsi tate n nn^nditTimhSt -■ UrMhM ur« oi t-13 - Mali oglasi se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4*—. Kdor iič°, službo, plača polovično ceno. SOBICA s hrano ali brez hrane se odda v najem. Via Cologna 23 vrata 10. 2351 STEKLENA OMARA, primerna za gostilno in omara s 4 predali iz trdega lesa se radi selitve proda. Sv. Ivan 1645 za gostilno Suban. 2350 "SCEM kakršno si bodi službo v Trstu ali Jugoslaviji. Govorim štiri jezike. Naslov pri upravništvu. 2344 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, vzmeti 55.—, žhnnice 40.—, .umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, 1, desno. 59 ODDAM eno ali dve postelji. Rojan-Scorcola-S. Pietro 40, vrata 2. 2345 KORESPONDENT, eventuelno tudi gospodična samostojen, za srbo-hrvaščino po možnosti tudi za slovenščino, išče tvrdka za Milan. Cenjene ponudbe pod šifro -Milano» na upravništvo eEdinosti , 2346 Dobro vpeljana trgovin« mešanega blaga z Me- sečnim prometom 200000 JugsL kron, lepimi velikimi, najboljše ohranjeni«! nadstropnial poslopji velikimi modernimi lokali, na zelo prometnem kraju ob glavni cesti na deteti v mariborskem okraju, se takoj proda za 100.000 Ur al se sprejme družabnik s 50.000 liramb Trgovska izobrazba ni neobhodno potraten. Ponudbe pod „Velik promet" na Karla Scheidbach, posredovalca posestev v Mariboru, Gosposka ulica. 1001 Proda se posestvo z njivami in sadnim drevjem (približno 20 oralov) z vsem gospodarskim orodjem in mlinom, vse v dobrem stanju. — Več se izve pri Jožefu Lovrenčiču v Harijah št. 10, pošta II. Bistrica. iooo MOKO in kruh za prašiče ter lahek voziček na 4 kolesih prodam. S. Cillino sup. 1312 v hiši Kasteiica. - 2348 POHIŠTVO prodam. Stanovanje takoj prosto. Naslov pri upravništvu. 2347 ŽIVINOREJCU testenine in fižol za živino. Via Udine 10. Od 30. decembra do 10. januarja zaprto. 2349 NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 60.—. volnene žimnice L 95.—, iz morske trave L 50.— nočne omarice, umivalniki, chiffo-nLer, omare in pohištvo za popolno sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3. 2329 Proda se iz proste roke Krasno posestvo ,Movk' v Doleii nad Idrijo. »92 Isto obsega: veliko kmetsko hišo s potrebnimi gospodarskimi poslopji, Id merijo skupno 14 aror in 36 m2. Njiv je 8 ha, 30 ar, 82 m2, travnikov je 15 ha 49 ar, 95 m3, pašnikov je 54 ha, 83 ar« 88 m" (so večinoma pogozdeni), gozdov je 8 ha, 33 ar, 87 m3 Cena se izve pri lastnikih posestva v Idriji hiš. štev. OS. MLEKARNA v via Giovanni Boccaccio št. 4 razpolaga dnevno s 300—400 S svežega vipavskega mleka. 10-22 limiHMMHIIM Zobozdravnik Dr. C. Fontana Trst, Piana Goltfonl 11, ll. M Proda se dobro vpeljana tovarna sladM kava, oddaljena 10 minut od Maribora. Natančnejša pojasnili daje lastnik tovarne Viktor Jarc, Maribor. 994 Srebrne krone kupujem in plačujem po cenah, ki jih drugi ne moreje plačati, (1018) Via Pondares št. 6, I. Srebrne krone In zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZU POVH Trst PMzza OfllbahB St 2 (prej Barriera) POZOR AMERIKANCI! Proda se posestvo obstoječe iz dveh cnonadstropnih hiš, (v eni e nahaja staroznana, dobroidoča gostilna) gospodarskega poslopja« njiv in dveh vrtov, od katerih eden je urejen za gostilno- Gostilna se nahaja tik farne cerkve v večjem kraju ob železnici. Ponudbe ped oroštvo!n, uradr.Je v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne Iiraniine vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in btalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne ure za stranke od 9 do 11 Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telet. 25-67. Naročajte in širite krojač niča v Trsta, FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino« vsakovrstna zdravila za živinske bolezni. Zaloga v lekarni, [L Bistrica. 62 ŽZPJEDNA PRILIKA. Spalna soba iz bukovega lesa, dve mizici, ura, podoba matere božje z I za leto 1922 je i z sla z zelo zanimivo vsebino. Vsaka slovenska družina jo mora imeti. s ser Cena L 1.60 »iodbo, prodam za L 2ioo.—. Cohcn, Via So- I Dobi se v Gorici v knjigami litario L 67 1 ZGUBIL se je, ali bil odpeljan pes, ki sliši na ime -Sultan*. Kdor ga pripelje nazaj ali pove zanj, dobi L 50,— nagrade. Štrancar, i gostilna na ionjerski cesti. 2442 j MLAD jugoslovenski korespondent vešč slo- i renske korespondence, strojepisja, stenogra- ■ fi je. stavbnega risanja, znanje nemškega, hr-j vatskega in nekoliko italijanskega ter izvež-! ban tudi v lesni trgovini, išče mesta s l. ja- 1 nuarjem pri kaki industrijski ali trgovski tvrdki. Naslov pri upravništvu. 2443; 1ATO in »rebrne kron© plačam ve£ kot drug: j »upci. Albert Po^h, '^ar, M a talni 46 blizini j drvenega trga). 44 ! 67 I „Katoliškegatiskovnegadruštva" | Via Carducci štev. 2. 904 ■ - ZAHTEVAJTE JO POVSOD - Vina za tranzit nasproti (rgovini Hangar molo Venezia. go Telefon 24-95. Brzojav : Raceco OHBHHHHHHHHH KUNIN zlatičine: lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve plačuje po najvišjih cenah. §1 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II nadstr. L J BK3IIH HIIHfl _m 'OZGR1 Srebrne krone in zieto ;»o najviljib cenah plačuje edini groList Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 38 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josfp Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (3> SIOGLOBIN, najboljše krepilno sredstvo za slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvo-J vrstno ribje olje se dobiva v lekarni v II. i Bistrici. 62 UBIRALEC in popravljalne glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst via Coroneo 1. V. nad. f KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR ISĆE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« f m v Trstu reg^trovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulica Pler Luigf do Potestrimi SL 4» L OireiteiešavailieHKviseeiM 5 0! | iO vloge, vezane na trimesečno odpoved, po 5l/a7, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 n po 6l/a#/0 ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost viog jamči poleg lastnega premoženja nad 2300 .zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. ši. 16-04. Uvozna in izvozna tvrdka DeMulo i Domeniš Trst, via Coroneo IS, telef. 12-34 opozarja vk novodošie velike partije stekle | nine, porcelane, emajlirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je češkega izvora. ^ Puric Rnđr^l Trsi - Via Media it- 6 - Trst Ima na prodaj večjo množino izgotov-Ijenih šted lnikov ter prevzema in iz-ršaje točno vsakovrstna nova naročila Pod ugodnimi pošali in po zmernih cenah nudilo letos VINSKE ICL1TI BRATA A8UJ& Gorica — Wia S. ^ntonso 4 — Gorica Kolsko, Steverjan gBrda) 979 velike uži: iail ilill, M\l i is He rebule. Pri MoM — m Oiaseppe Coprin 5 m dobite v ČEVUARNICI FOHCESS9N najtrpežnejše OBUVALO ZA MOŠKE, ŽENSKE 111 DEČKE. Specijaliteta otroškega obuvala« Cene posebno zmerne« Postrežba točna, A. 0. MASI & S. SFERZA Alavricija VVackvitza nasledniki Trst, ulica Torre blnnca 32. Telefon 29-S?. Velika izbera majoličnlh in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega železja za ogniišca, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnje v, cevi 11 "aparatov „Johon" za dimnike. (13) Zaloga majoličnih plošč za prevlačenje. Inserlrn v .Cdlnostr izuršule vsa Morska dola točno in solidno Mori tiskarne se nahajajo v iti Sv. M AsiSkega Si. 20 I mmi e®, mwm, m Kreni, ljud-š liana, HsriHor, Metković. Opatija, Sarajevo, ADRANSKA BANK„ i sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro In » vlose pod najMeilisni pogoji. S» ši&enik, Mr, Trs^f ©len. II ^^ Prevzema vse bančne posle pod naiugodnejšimi pogoji I Poslovne zuezezoseml večjimi Kraji u tu-In Inozemstvu lil lin IHHSHIlHIi^imi^lliaBliBESilBBII