Stev. 178. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v petek, 2». junija 1917 Letnik JCUh Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredni?'vo: UHca Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. L nadstr. — V«l dopisi :i2j s« pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisnu se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Lf a .lldfnost*. — Tisk tiskarne „Edinosti *, vpisane zadruge z og ejer.:~>i pcrcltvcm v Trstu, ulica Sr. Franči'ka Aj;4kega St. 20. Tele'on uredništva in uprave itev. 11-57. N a ro£ n i n • z n a I a : Za celo leto.......K 3120 Za pot leta *................ a 15-60 za tri rr tsece................ 7 80 s a nedeljsko 11 daj« n celo tala....... 020 ta po! leta................ . Posamezne itevllke .Edinosti" se prodajajo po S vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vio. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20,— vsaka nadaljna vi*U............. 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se ratni oddelek .Edinosti'. Naročnin« la reklamacije se pošiljajo upravi lista. riačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti« — Plača in toži se v Trstu. Uprava ln Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiške Asiikega it 3*0. — PoStnohrmnilaični račun it '41.652. Poslansko zbornica. DUNAJ, 28. (Kot.) Med ulogami se nahaja vladna predloga, Klasom katere se podrejajo civilne osebe radi ustavljenja rednega sodstva začasno vojaškemu sodstvu. Mada predlaga, da naj se naredba z >ie 25. julija 1914 odpravi in obdrži vo-fa?K'» sodstvo pri naštetih zločinih le tam. 1- ier je ni mogoče nadomestiti s sodstvom nu^dnih sodišč, v nekaterih maloštevilnih. Jeloma po sovražniku zasedenih st Jiiiiskiti okrajih in po pozoriščih vodnih «1 r 'jii. Predložena je dalie vladna pred-! ni a glede zpremembe nekaterih določil -a g1e> e sestavljanja porotniške liste, ki odpravlja davčni census za vsposob-lii nie izvrševanja porotniške službe. Po-rotrikom, ki imajo dnevno ali tedensko p!a _ vladarja kmalu izpolnile. (OJobra-r tTijj; pri krsč. soc. in nem. nac.) I v. dr. Rybai- je naglašal, da pomeni vlerajšuja izjava vlade veliko razočara-iije za zbornico in sploh za vso monarhijo. Prepričani smo lahko, da naš cesar, k! -i ie tako naglo pridobil simpatije vseh iia Jov. ne bo vladal r»o vzgledu kakega san; iJržca, ampak da postane ljudski vladar. S takimi izjavami se mu gotovo r.w - ;/i. Posebno Jugoslovani si ne bodo '! »> ,/eti pravice samoodločevanja v tci drfevi. V Avstriji moramo priti do sp' razuma, do notranjega miru. ako ho-Č^♦ napram inozemstvu nastopati s potrebnim poudarkom in doseči zunanji na-roJn« mir. Govornik je končal z besedami: Demokracija bo zmagala in nam pri-l rrila tudi trajen mir. (Živahno odobravanje pri Jugoslovanih.) Nato so govorili posl. Looczio, Som-Tr>lovk skyj. Mataia ir C2U*yko~slrL i'osi. Bugatto je podal Izjavoi, prvotno na.tieravano kot predlog, v kateri izraža poganska zbornica željo, da pridejo kmalu v-e vojuioct se oržave do prepričanja, da ne voju'" Avstrija nobene osvojevalne \ . ampak da stremi v svrho zasigu-i.roa lamine teritorijalne obrambe in v s ris » svobode svojih trgovinskih cest na z ; t raj po nemotenem nadalinetn razvoju na i - Hagi samoodločevajija, na zunaj pa ju- skorajšnjem miru. Zbornica Jemlje v tem >mislu odgovor vlade na znanje. Go-v >m k ima pri tej izjavi kot član frakcije, ki se priznava k evropski državi, i>red očmi cilj ojačenja narodnega miru in dosege narodnega miru. (Odobravanje.) PosL Dembinski ie poudarjal, da tudi IMjaki iskreno streme po miru. Zanje je svet >vna vojna več. kakor za druge; 7. \ie »e državijanjska vojna. lijaki tipa-. dvt >e ]mi bodoči preustroj it vi Evrope t gediia take bratomorne vojne ne bo /*la. Napram posl. Trylowske-i' j je izjavljal govornik, da so hili Po-IU ;i napram dinastiji in monarhiji vedno lojalni in tudi ostanejo. \ato je bila debata zaključena. Za g .iKga govornika izvoljeni posl. Heinc se je odpovedal be^i^. Po dejanjskili popravkih je bil iiievni red proglašen kot rešen. Predsednik je izročil vladno predlogo glede podreditve c • ilnili oseb vojaškemu ^»dstvu in glede i < remembe nekaterih določil zakona glede sestavitve porotniških list pravosodnemu oJ-stkn. ki iina za poročanje štiri dni odloga. Priho cja seja v torek. .3. julija, ob 1! dopoldne z dnevnim redom: I. Volitve odsekov; 2. eventualno za slučaj pravo-itve poročila ustavnega od-Sw a <» vladni predlogi glede cesarskih n.iredb o začasni ustavitvi delovanja po-r* iii-i s»> išč in eventualno 7a slučaj po-r< !a pravosodnega odseka o danes vk>-/x »i vladni red!4^gt glede začasi.e jn>dre-di ve civilnih o>eb vojaškemu sodstvu, g! Je sestave porotnSkili list in enak predmet obravnavajočih cesarskih na-redb; 3. eventualno poročilo odseka za socijalno zavarovanje glede nekaterih določb glede zavarovanja delavcev proti nezgod am. Justični odsek. DUNAJ. 28. (Kor.) Justični odsek Je razpravljal danes o odredbah glede podreditve civilnih oseb vojaškemu sodstvu. Voditelj justičnega ministrstva je zagovarjal vladne predloge. Odsek je soglasno sprejel Ofoerjev pre^tog, da naj se odobritev obeh odredb glede podreditve ci-vilnih oseb vojaškemu sodstvu odkloni. Posl. Adolf Oross Je vložil zakonski načrt glede obnovitve postopanja pred civilnimi sodišči za osebe, ki so bile obsojene od vojaških sodišč. Predsedstvo zbornice bo sprejeto v avdijencl. DUNAJ, 38. (Kor.) Predsedstvo poslanske zbornice bo sprejeto jutri od cesarja v avdijenci. Gosposka zbornica. DUNAJ, 28. (Kor.) Od adresne komisije izdeianl načrt adrese v odgovor na pre-stolni govor se spominja najprej pohvale naše armade in armad naših zaveznikov in naglasa trdno vztrajanje v zvezi z Nemčijo, Turčijo in Bolgarsko. Nato pravi: Z globoko hvaležnostjo jemljemo na znanje miroljubni prestolni govor. Načrt pozJtravlja obetanje glede odklonitve ustavne zacbljube in jemlje to zagotovilo na zranje. Izkustva vojne, pravi dalje adresa, kažejo jasno potrebo, da se predvsem zagotovi enotnost države proti vsa&emu izpodbijanju in uveljavi državni inte-es samostojno in brez vplivanja; vestni izpolnitvi dolžnosti napram državi se ne smejo stavljati pogoji. Ureditev razmerja narodnosti Avstrije se ne sme več odlašati. Pač pa mora biti prva in najvažnejša skrb vlade, ko bo vrnjen domovini notranji mir in se bo.'o začele razbijati v neplodnem narodnem sporu živeče narodne sile. Pravo jamstvo za uspešen in neskaljen razvoj zamore dobiti država le tedaj, ako se ji zagotovi, kar je njenega, da bodo potem v tem okviru vsi narodi posamičnih kronovin našli pogoj« za enakopraven in svoboden razvoj na zgodovinsko danili poJJagah v naredni in kulturelni avtonomiji. Glede Galicije pričakuje adresni osnutek, da se ustvarijo zanjo v smislu Najvišje proklamacije z dne 5. novembra in Najvišjega lastnoročnega pisma z dne 4. novembra ustanove, ki bodo nudile podlago za uspešno napredovanje dežele in vsega njenega prebivalstva in ki bodo pri tem ur>oštevale le one interese monarhije in posebno Avstrije, ki nastajajo iz notranje zveze Galicije z ostalimi Ježe lami. Glede nagodbe naglasa načrt: Upamo in pričakujemo, da bo pripravila nagodba obojestransko pospeševanje interesov obeh držav, posebno s po v zd igo produkcijske sile ljudstva. Načrt pozdravlja ustanovitev ministrstva za ljudsko zdravstvo in socijalno oskrbo in zaključuje z obljubo, da treba vedno stati ob strani Njegovega Veličanstva in dejanski sodelovati tako pri notranji preustrojitvi države, kakor tudi pri gojitvi zveste skupnosti z deželami ogrske krone. Nato >e poročevalec baron Plener predlagal sprejem proračunskega provizorija v obliki poslanske zbornice. Po govorih grofa Pininskega, dr. Lam-maseha. grofa Thun-Salma, vit. Bilinske-ga in grofa Auersperga je bila seja zaključena. Prihodnja seja ob popoldne. Zvezno ormadna poročila, AVSTRIJSKO. DUNAJ. 28. (Kor.) Uradno se razglaša: 28. junija 1917. Vzhodno b o j i š č e. — V gališkein frontnem odseku severno Dniestra ie bila sovražna artiljerija trajno živahna. Poizvedovalni oddelki nasprotnika so na več točkah zaman poizkušali napredovati. Par uspešnih bojev v zraku. Italijansko bojišče. — Raz ven že javljenih ujetnikov smo pri zopetni osvojitvi Monle Ortigare uplenili 52 stroj- nic, dve mhiovkl, 7 tonov in 2000 pušk. Stotnik Hejrowsky je dne 26. junija nad Vipavsko dolino sestrelil dva letalca. Juf ovzhodoo bojišče. — Ne-izpremenjeno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. junija 1917. Zapadno bofi&če. — Armada kraljeviča Ruprehta: Težke, dalekonos-ne baterije so obstreljevale včeraj z opaženim učinkom anpješko-francosko pristaniško trdnjavo I tinkirchen. Več ladij je nagloma pobegn 1o. V odgovor je bilo obstreljevano mesio "Ostende. Vojaška škoda ni bila povzi ocena. V angleških jarkih ob obali je Obstreljevanje po naši artiljeriji in mmovkah povzročilo močna opustošenja. Po mignem dopoldnevu ie nara silo zvečer topovsko delovanje v nekaterih odsekih fiandrske in artoiške fronte do precejšnje srditosti. Jugovzhodno Nieuporta so naše napadne čete ujele neko belgijsko stražo. Pri Hoogu se ie sovražni iz vidni sunek izjalovil. Južno ceste Cambrai—Arras so iiueil Angleži pri očiščevanju nekega j?rka po west-falskih in poren9kih napadnih četah znatne izgube na mrtvih In ujetih. V pred-ozemiju naših postojank severno St Ouentina se je razvilo več manjših bojev med našimi in angleškimi oddelki. — Armada nemškega ce arjevlča: Na pas^-■ničnih točkah severno Alsne, severno Relmsa in v zapadni Šampanji je prišlo do živahnih topovskih bojev. — Armada vojvode Albrehta: Na !1artmannswe*!er-kcpfu so napravili izvidniki nekega vir-temt erškega pešpolka pri prodoru v francoske jarke množino ujetnikov. Vzhodno bojišče. — Na vz!od-no-gališki fronti se i;adai»uje živahno topovsko delovanje. Macedonska fronta. — Nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni Kvartirmojsters vi. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 27. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Pičlo topovsko delovanje na vsej fronti. V kolenu Ces «ie je naš ogenj pregnal neki sovražiti izvidni oddelek. Na levem bregu dolnje Stru me so bili angleški poizvedovale! na črti Or-manli Elghian—Jenikej prepodeni. — Romunska fronta: Pri Mahmudiji pičel topovski ogenj. TURSKO. CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Sinajska fronta: Dne 25. t m. sta se vršila dva boja v zraku; dve naši letali ste bili v boju s tremi angleškimi. Eno angleško letalo je padlo za našimi črtami. Pilot Je mrtev. Drugo je hiSo prisiljeno, da je pristalo za angleškimi črtami, tretje se je zamoglo rešiti z nagiim begom. Naša letala so se iz vseh bojev vrnila nepoškodovana. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 27. junija. — Na asiaški planoti in v okolišu Mt. Ortigare je včeraj bojno deh>-vanje pojemalo. Nekaterih točk bojnih i>o-stojank, ki so bile popolnoma razrušene in jih ni bilo mogoče braniti, vsled strašnega koncentričnega sovražnega ognja nismo več zasedli. Ujeli smo 47 mož in enega oficirja. V okolišu Mt. Zebia je izzvalo delovanje naših patruli kratke topovske boje. Na ostali fronti je naša artiljerija pri Sv. Luciji in na Krasu pomikajoče se avtomobilske kolone krepko obstreljevala in preprečila promet ob cesti v Brestov i co. DOGODKI NA MORJU. BtKOLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad poroča- V Kanalu. Biskajskem zalivu in v; Severnem morju so potopili podvodniki zopet 5 parnikov in 4 jadrnice, skupno 21.700 ton. KOPENHAGEN, 27. (Kor.) »National-tidende< poroča iz Kristijanije> da sta bila norveška parnika »Naggie« in »Kralj Mak k on < potopljena. razvoja stvari prrčakujocim poslušalstvom, zaslišal kratek, suh pokašljaj, katerega ie de Lozeril spoznal kot ukaz, ki mu ga je dajala markiza. _ St-ri svežnje, — je dejal s krepkim poudarkom. Na to izjavo si je p oš epe tal Hanibal veselo: — Hi, hi! Vse se mi zdi, Ua hoče de Lozeril nalašč pozabiti sveženj, ki ga ie pustil v mojih rokah. Zakaj hoče vreči barona v pogubo?.... Pa kaj! Vsak je sam sebi najbližji.. in samo da se iz-kopljem jaz iz te žiobodre, potem mi drugo ni mar! — Naj pride vodja patrulje, ld je ranjenca našla na cesti. — ie ukazal gospod de Badiere. Narednik je stopil iz skupine povabljenih prič in se približal mizi. (Dalie.) Vesti Iz GrJke SESTAVA VENIZELOSOVEOA KABINETA. ATENE, 27. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Venizelos je sestavil kabinet, v katerem je prevzel sam predsedstvo in vojno ministrstvo. Repulis je minister za noribnje stvari, Politis minister za vna-nje stvari in Konduriotis mornariški minister. ATENE, 27. (Kor.) Agence Havas javlja: Venizelosovo ministrstvo je bilo zapriseženo. Proilitalijansko gibanje v Prevezi na Grškem. LUG A NO, 27. (Kor.) Glasom »Corriere •»ella Sera« so francoske čete v Prevezi izročile mesto venrzelistom. Pri prvih aktih zasedenja je prišlo do prerekanja med vodilnim francoskim in italijanskim oficirjem, ki je prihitel iz Janine m zahteval, da naj se poleg francoske razobesi na trdnjavi tudi italijanska zastava. Prebivalstvo je demonstriralo na sovražen način. Neki grški kapitan je pora:bil zmešnjavo, razobesil samo grško zastavo in potem tudi svojim 200 možem prepovedal, da bi prestopili k venizelistom. Pod poveljstvom grškega oficirja je odšlo 50 irancoskih in venizelističnih vojakov proti Janini, a so se ustavili 13 km pred mestom. Venizelistični poveljnik v Prevezi, polk. Mauroitis, ne pusti nikogar brez dovoljenja v mesto m je pretrgal vse zveze z Janino. Novi civilni guverner Jonskih otokov, Papanastasin, pristaš Ve-nizelosa, je istotako prispel v Prevezo. Stanje ameriške armade. LONDON, 27. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Washingtona„ da šteje redna ameriška armada se'aj 250.000, milica 260.000, mornariški zbor 30.000, mornarica 120.000 mož. Vrh tega se vežba 40.000 oficirjev in bo sestavljenih nadalj-nih 7 posebnih polkov, kar pomeni 712.000 mož napram £27.000 v februarju. Cesarska dvojica v Monako vem. MONAKOVO, 28. (Kor.) Cesar Karel in cesarica dospeta v soboto ob 5'45 popoldne semkaj- in odpotujeta zvečer istega dne?. Sprejem< bo sicer slovese«, a na željo cesarja priprost. Zflhleve avstrijskih Nemcev za preradbo po vojni. (Konec.) b) Pospeševanje nemških zahtev v južnih kronovinah in pričetek smotrene jadranske politike. V svrho varovanja državne misli se morajo odločno pobijati vsa stremljenja, ki gredo za spojitvijo slovenske hi hrvatske narodnosti. Posebnost furlanstva napram italijanski narodnosti je treba pospeševati in razvijati. Neništvo v jezikovno mešanih delili in v nemških jezikovnih otokih južnih kronovin se mora posebno varovati »n Nemcem sovražni zakoi in naredbe, posebno na Kranjskem, se morajo razveljaviti. Vsedržavni značai Trsta kot prvega pomorskotrgovinskega pristanišča Avstrijskega esearstva se moi^ vtisniti državnim zavodom ter vsem napravam, ki so v zvezi s trgovino in pomorsko plovbo. j>osebno pa Avstrijskemu Lloydu, Avstro-Amerikani ter plovbenim družbam, ki oskrbujejo dalmatinsko plovbo. Državni jezik se mora uvesti v poveljevanju na ladjah, za ladijske listine in za vse listine, ki so v zvezi s plovbenim obratom. Gojitvi nemškega šolstva na Spodnjem Štajerskem. Koroškem. Kranjskem in Primorskem ie treba posvečati posebno skrb. Za Trst se zahteva ustanovitev nemške uavtične šole, nemške visoke trgovske šole, uemške trgovske šole in nemških otroških vrtcev, za Opatijo pa ustanovitev nemške srednje šole. Protizakonito nameščanje Italijanov iz kraljestva v javnih uradih se v bodoče ne sine dopuščati več in naseljevanje Italijanov iz kraljestva v našem državnem ozemlju je treba omejiti, kolikor zahtevajo -državne koristi. V svrho okrepitve nemštva v južnih kronovinah in Primorju se zaliteva nadalje državno pospeševanje nemškega naseljevanja, tujskega prometa, posebno nemškega, ustanovitev nemških industrijskih podjetij, ustanovitev nemške obrtne in zemljiške banke ter nemške trgovinske banke v Trstu s podružnicami posebno v Gorici, Gradežu, Puli, Malem Lošinju in Opatiji, in končno ponemčenje (»Ein-deutschung«) velikih zavarovalnic. Pritegnitev tržaškega pristanišča v promet nemških plovbenih podjetij in nastanitev nemških trgovskih hiš v Trstu naj se pospešuje z velikopotezno na-protljlvostjo, posebno tudi s tarifnimi u-godnostmi na železnicah. Deželna enotnost Tirolske se mora strogo varovati v vsakem oziru. Vse, kar se je doslej privolilo v tem pogledu onim delom južne Tirolske, kjer bivajo pretežno Italijani, se mora odpraviti. — Ozemlje, kjer bivajo Ladinci, se inori priključiti nemškim političnim in sodnim okrajem in namesto italijanskega se mora v teh krajih postopno uvesti nemški ljudski pouk. 11. Polna skrb državne uprave se mora po končani vojni posvečati gospodarski vzrostavitvi države, zavarovanju kmet-skega posestnega stanja, dalje okrci>itvi obrtnega srednjega stanu in blaginji delavstva. Neobhodno potrebno za okrevanje države je nadalje iz-vedba korenite, sedanjemu stanju državnega in narodnega gospodarstva prilagojene reforme v vseh panogah državne uprave. Temu smotru rabi poenostavljenje poslovanja in rn-stančne poti ob istočasnem skrčenju števila uradnikov in zboljšanju njihovega gospodarskega jroložaja. V ozemljih, kjer se v uradnem občevanju uporablja samo državni jezik, se je pri nameščanju državnih uradnikov, pod-uradnikov in slug za oblasti prve in druge instance ozirati na narodnostni značaj ozemlja. 12. Razpravna zmožnost poslanske zbornice naj se zagotovi s primerno iz-premembo poslovnika in naj se določi državni jezik za razpravni jezik. Ustava naj se izpremeni v smislu navedenih žalitev. II. AVSTRO - OGRSKA MONARHfJA IN RAZMERJE Z OGRSKIM KRALJESTVOM. V interesu državne, vojaške in gospodarske okrepitve avstro-ogrske monarhije je potrebno, da se utrdi in poveča enotnost zunanjega zastopstva in arma/e, da se določi nemščina za jezik avstrijske delegacije in vsovkupne oborožene sile in ustvari enotnost gospodarskega ozemlja. Posebno ie treba stremeti po naslednjem: 1. Glede Ogrske in nienih sodežela po dolgoročni ureditvi gospodarskega razmerja; po varstvu narodnostnih zahtev Nemcev v vseh deželah ogrske krone vsaj v izmeri, kot jo dopušča naro nostni zakon iz leta i868. 2. Državni deželi Dosna in Hercegovina ter ozemlje, ki naj bi se še pridobilo na jugu* naj se postavi pod vojaško upravo, trgovinsko-politični vpliv Avstrije naj se zavaruje s primernim razširjenjem prometnih sredstev; skrbi naj se za neoviran razvoj nemškega šolstva ter nemških gospodarskih in kulturnih zahtev in zatiranje državi sovražnih stremljenja Državni deželi morete stroške svoje uprave trpeii sami. 3. Ozemlja, ki so pod vojaško upravo, naj so izključena iz zastopstva v delegacijah. 4. Razveljavi naj se določba, da se Člani avstrijske delegacije volijo ix> kronovinah. III. RAZMERJE AVSTRO-OGRSKE Z NEMČIJO. GIe:«e razmerja Avstro-Ogrske in Nemčije zahtevamo, da se kolikor mogoče stesni sedaj obstoječe zvezno razmerje. Posebno pa zahtevamo: 1. Obrambno pogodbo, ki se nanaša le na določen slučaj napada, se nadomesti z bojno in odbojno pogodbo. 2. Sklenitev brambne pogodbe, pri čemer naj se določijo vojaške dajatve avstro-ogrske monarhije v razmerju s številom njenega prebivalstva. 3. Ustvaritev gospodarske rii carinske skupi osti med obema državama s primernimi prehodnimi določbami ter zedi-njenje v skuimo trgovinsko in prekomorsko politiko. 4. Istovrstno zakonodajo na jw>lju prometa, trgovine in obrta, zdravstva, socijalne preskrbe ter varstva obrtne in duševne lastnine. IV. RAZMERJE AVSTRO-OGRSKE S SOSEDNJIMI DRŽAVAMI. V razmerju avstro-ogrske monarhije s sosednimi državami je stremeti: 1. po ustvaritvi velikega srednjeevropskega gospodarskega ozemlja kot protuteži proti obstoječim velikim gospodarskim ozemljem; 2. po povečanju veljave Avstro-Ogrske v Sreo potrebam srednjeevropskega gospodarskega ozemlja odgovarjajoči rešitvi donavskega vprašanja v svrho zavarovanja svobodne plovbe; 4. po ustvaritvi skupne meje z Bolg.' *-sko. Politika vojnih ciljev in srMo vprašanje. m. Bodi temu kakor hoče: prijateljski trgovinski oinošaji med Avstro-Ogrsko in Srbijo morejo trajno vspevati le tedaj, če se oba dela čutita kot dajalca in prejemnika. Trgovinska politika, ki jo je Avstro-Ogrska izvajala doslej napram Srbiji in ki je obstajala v tem, da je izdelkom P O D I I S T E Milijonar, ki le Izginil. P *iran. Francoski spisal Evgen Chavetta. Baron Je Cambiac, stopite semkaj pred — mu ie ukazal strogi pred- sednikov glas. » . Cambiac je premagal svojo notra-v.] razburjenost in je s trdnimi koraki si: , i! pred sodn ka. Ko je stal pred sodno mizo, je tudi tako" opa/il jnkJ bnost med sve/nji ban-kovcev, katere je sodnik držal v roki. O; vivši to. ni mogel zatreti lahnega vzirepeta. katerega je opazil tudi gospod de BaJičre, ki je strmo upiral svoj j>ogled vani. — Ali ste vi pisal pismo, ki nam ga je predložil gospod de Ravannes? — ga je vprašal stnlnik. — Da, gospod predsednik. — Dočhii to pismo z ene strani govori o neki častni zai:evi med vami in baronom de Lozerilom, omenja z druge strani tudi neki dolg. čigar iznos da je pridejan pismu. Sveženj bankovcev, ki smo jih našli v omotu, predstavlja tudi v resnici omenjeni znesek. Ali poznate ta omot? — Da, gospod predsednik, — je odgovoril zopet baron. Tedaj sc jc gospo- dc Badierč obrnil zopet k baronu de Lozerilu. — Gospod de Lozeril, koliko svežnjev bankovcev ste imel pri sebi, ko ste se na križišču zgrudil na tla? Trenutek časa se je de Lozeril sam prestrašil ogromnosti strahovite laži, ki jo je nameraval izreči. Obenem pa se je v tišini, ki Je vladala med tesnobno napeto Stran IT. .EDINOST- štev. 178. V Trstu, dne 29. junija 1917. 6rb kcga poljedelstva skuSaia zapirati r!h. so vabljeni vsi odborniki, namestn tr, na drugi strani pa zahtevala, naj b^d? srbska tržišča na široko odprta za t»\ ^o a-v strc-ogrske industrije: ta politi a je morala odnesti zadnji kamen. Tudi r t; carinske zveze si ni možno misliti, ker to bi bila zveza močnega s šibkim, zveza kapitaiista z »-elavcem. Istotakoso prednostne pravice avstro-ogrske paro-r! vbe po Donavi, kakor tudi prevozne pristojbine pri «Zelsznih vratah , šara srednjeveških privilegijev, ki ne spada v d\ aisctc stoletje. Pred vsem pa ne sme — Če hočemo priti do zdravih razmer — Donava pomcnjati morja za Srbijo, marveč potrebuje Srbija za popolno svobodo svojih gosp«>darskiii odločitev — neposrednega priključenja k morju. Taka neposredna pot pa vodi preko severne Albanije! Seveda tekmujejo avstrijski in italijanski imperijalisti v skrbi za ^samostojno« Al! anijo bodočnosti; ali ravno to sumljivo zavzemanje sumljivih elementov — meni \Vendel — kaže jasno, koliko in kaj je na tej samostojni Albaniji. Avstrijski jo imatraio kot avstrijsko, italijanski kot ita' lansko trdnjavo na vzhodni obali Adrije, a obojni imajo na koncu konca le ta negativni interes na tej neplodni gorski krajini, da se tam ne ustanovi — nasprotnik! Ta razpor se odpravi in Tki, t boli, ker se ljudstvo upravičeno povpra- žele radi izpitov obdržati med počitnica-šuje. kam gredo neki ona živila, ki na tak mi krke izposojene knjige, morajo io pri------»i------------—u ]aVjtj ustmeno ali pismeno do 6. julija. se Al- banija enkrat za vselej odtegne iz j v Gdji imenovane družbe, Ivanu Ravalicu sv eto vnopoh t i čirih nevarnosti, če s svo-. pa srebriJJ- zaslužni križec s krono. zaupnki in bivši deželni poslanci. Za potrebe hrvatskega in slovenskega način morajo preostajati v prodajalnah, naroda v Istri skrbe njegovi zastopniki, Saj dobivajo menda prodajalne natančno tudi s pomočjo svojih tovarišev, od prve- določene množino živil — za toliko in toga dneva otvoritve državnega zbora, iliko tisoj oseb. Recimo, da dobiva v pro-Zavzeli so se zani pri Njeg. Veličanstvu dajalni 10.000 oseb živila, bi bilo to 2500 cesarju in kralju, pri ministrih predsedni- kg testenin. Naj manjka pri vsakem kilo-kih in drugih ministrih, ter v poslanski gramu 3 dkg, znese pri vsem skupaj ta zhomici. Zavzeli so se: za osvoboditev i primanjkljaj 75 kg. Kam gre torej teh 75 naših interniranccv in konfinirancev, ter leg testenin v vrednosti 1.32 K? Prodajal-nekih oseb, nahaja jočih se v vojski; za povrnitev beguncev v njihove domove; proti neopravičenim r ek vizi ci jam; za prehrano naroda doma: proti rabi tujih jezikov v uradnem občevanju z našim narodom v naši deželi; za naše srednje in ljudske, kakor tudi nekatere strokovne šole v hrvatskem, odnosno slovenskem jeziku. — Zadnjih dni so bili skupaj z gospodom namestnikom, prišedšim nalašč iz Trsta na Dunaj, pri gospodih ministrih za notranje zad eve in za prehrano. Pričakujejo, da njihovo zavzemanje ne ho brez uspeha, in se nadejajo, da bo kmalu uspehov mnogo več. Odlikovanje. Cesar je v priznanje dolgoletnega, enemu in istemu podjetju po- ć^rn zdravih, krepkih.fantov, sveeenega zvestega službovanja podelil strojniškemu podnadzorrrku paroplovne družbe avstr. LIcyda, Vincencu Bogo-vichu, zlati zaslužni križec, višjemu delo- na jih je gotovo dobila, kajti 75 kg je množina, ki ne izginja kot kafra na potu iz tovarne do prodajalne. Ali izkazujejo apro-vizacijske prodajalne po končanem prodajnem te>inu za vsakih 2500 kg testenin približno 75 kg prebitka? Ali ga izkazujejo sploh kaj? Če ga ne, potem blago, za katero so prikrajšani odjemalci, izginja po krivih potih! Kdo je potem krivec? — Tako vprašuje — oškodovanec. Cesarjev dar. Presvetli cesar je pred nekaj dnevi podaril Katarini Makovec, ubogi kmetici iz Vojščtce na Primorskem, začasno begunki na Spodnjem Avstrijskem, 500 K in lepo uro. Imenovana mati Cenzura ali blokada? Pod tem naslovom piše »Zentrum«: »S časopisjem postopajo nekateri taJco kakor s stopnicami: stopajo po njih navzgor in jih — teptajo z nogami. Kako malo priljubljeno je časopisje ravno v najvplivnejših krogih, to je dokazala z neizbrisno jasnostjo vo?na cenzura, ki je bila v resnici neoficijelna vojna vseh velikih, srednjih in malih držav proti obkroženi »sedmi velesili«. Najstrožje in najstrumneje pa se je izvajala vojna cenzura napram češkemu narodu, nad katerega političnim in duševnim življenjem je bila proglašena prava blokada. Listi so se »belili« v najizdatneji meri, siljeni so bili pisati o gotovih predmeth v natančno predpisanem . smislu ali priobčevati do-poslane članke kot svoje lastno uredniško delo.« — Potem pa pripoveduje gori označeni vir, da vojna cenzura ni posegala samo po časopisih, marveč po vsem pisateljstvu — in celo takem iz prejšnjih časov, po lep-oslovnih in znanstvenih jo severno polovico pripade Srbiji, z južnim delom pa Grški. Sicer se z>i\ to i rešitev, ki se socijalisti ne morejo potc-gati zanio, ker je mednarodni kongres v Pp/Iu leta 1912. tudi Albancem slovesno pri^ znal in zajamčil pravico do samostojnega državnega življenia. Tcda. menda ga n resničnega poznavalca Albanije, ki bi si mogel albansko državo misliti v kaki drugi obliki, nego kot privesek ali atrijskega ali italijanskega imperijalizma. Albancem, v splošnem razvoju | zaostalim za roUi- jletja. stisnjenim duha nair nejeneie plemenske svojstve-nosti. nenaklonjenim vsakemu državniškemu podrejanju — nedostaje prvega in pr .otne^a pre Jpogoja za tvoritev države: nedostaje jim narodne za\esti. Zato se bodo vsikdar z orožjem v roki upirali vsakemu poizkusu, k? naj bi iz teh na pol a'i po treh četrtin: -t divjih pripadnikov « >j h posebnih plemen napravil državic veče državne skupnosti, kakr'-iie žena se cbdarovanka s starčkom možem in nevesto za visoki dar prav ponižno zahvaljuje ter moli za ljubega in usmiljenega vladarja. Sklep šolskega leta na Zaposh>valnih i Nerazumljiv slučaj. V Trstu biva dru-tečaj?ii c. kr. Movenske državne glinu*- j žina, katere glavar je pristojen v ono-zije goriške v Trstu. — Včeraj se je za- j stranski državni polovici. Ta družinski i ključilo letošnje šolsko leto na Zaposlo-! glavar je bil poklican v vojaško slm bo,in valnih tečajih c. kr. državne gimnazije! družina je potem dobivala vzdrži/. alnino goriške z razdelitvijo državnoveljavnih jti stanovanjski prispevek od tržaške pod- rnc komisije. Ko pa je mož pri vojakih ie poslala v voino Vse svoje sinove, se- delih, ki so izšla morda že desetletja pred ki se od začetka vojne hrabro*vojujejo za domovino. Padel ni Še nobeden. Srčno utola- letnšh izpričeval. Sklepno službo božjo je opravil prof. dr. L1 k mar. Na zavodu sta bila vpisana 102 učenca in sicer v prvem razredu 47, v drugem 21, v tretjem 13, v četrtem 8, v petem 6, v šestem 6 in v "jsedrrem 1. Ud teh so bili odlično sposob-| ni za vstop v naslednji višji razred 4. sposobnih je bilo 45, vobče sposobnih 17, ! nesposobnih 12. Ponavljalni Lepit je dobilo 10 učccev, brez razredbe jih je ostalo 7 j i:i pred razredbo iih je izstopilo tudi 7. — Sprejemni izpit za prvi razred v šolskem letu 1917/18 bo iutri, v soboto, ob 9 dop. porne Komisije, ko pa obolel, so ga poslali domov v Trst na enoleten dopust Odtlej družina ni dobivala več vzdrževalnine in stanovanjskega prispevka. Mož se nahaja sedaj vsled bolezni, katero si je nakopal pii vojakih, že nad pol leta v tržaški mestni bolnišnici in družina je brez podpore. Ko se je obrnila na tukajšnjo podporno komisijo, so ji odgovorili, naj se obrne na pristojna občino v onostranski državni polovici. Obrnila se je tja, ali odiam nikakršnega odgovora. Podpore torej od nikoder in to vzlic temu, da je mož kot branitelj domovine storil svojo polno dol- Cerkvena patrifcrtično - narodna slav-nost bo danes v Trebčah. Vršilo se bo žnost napram domovini! - • . *. . .. „„„ slovesno blagoslovljenje nove »vojne za-| Nerodnosti na c. kr. £ take' rabtfat^di^k^bi I I mogli mirno prepustiti same sebi in pošti. Pretekli poslal nekemu Radgono na Stajer- rabijauie decKcIv kj vašćann,jn vojakov iz vasi v j vojaku prijatelju v nriMMctit; nrvtfonn-mu razvod ! >veiovni vojni- ZaaMMH> deI° tvJdke ,^em košek raznili stvari in sicer: 2 kg n^inljme p.epustiti postopiiwinu razvoju,\ H^n;no.pr H^cimr^r nn Dunain Srane! i—A-«^«?« on v^oiimr Ogrskih sval- s veže ga ma-sem poslal da sem plačal se je tako narodni noši. Sodelovalo bo tudi vo- j »ekspresno in nujno^, da po preteku 3 i-i^___ oi______x:_ i__- . ... j- _ ___ • i ne iroruno misliti in to še na oglu, ki je fe po sebi vedno poln netiva. Bg radi-1 s^vn^^či^^ ob kalne res n ve albanskega vpraša hi napis- Skipetan. ti »Judijam Evrope«, kt mso 1 drr> t r*ii svarilu ne igraj se s puško«, vedno zopet motili mir Evrope; in pred j vsem bi bilo om vlasti, da bi. kadar d. un po-Našim možem in sinovom v spomin 1917. Dodatek. K lepemu članku nedeljske , 'lfl^nv^ifi mnr^i' - tdinosii« o pok. inž. Živicu naj navedem razočaranje odprt — pol kg kruha, 8 ja r Hi itanr naslednjo, za njegov spomin častno sli- iec šunka in svalčice so manjkale, drug lil ^ čico: Pred 22 leti je bila dunajska vlada!:. umevno bilo vse skvarieno. Rečeno j nost so-onjega časa za Avstrijo. Minoli so meseci, ne da bi bil storil kaj reahic- novala za svojega zastopnika šolskega nadzornika Zavagna, mestni magistrat pa dr. Friihbauerja. Od slovenske strani sta zastopala koristi prosilcev dva za-_______ stopnika. Pozvani so bili v laško ljudsko | trdim, da imam, površno rečeno, 40 kron " škode. C. kr. pošta, namesto da bi mi plačala, pa mi pošlje stvar nazaj. Zakaj ni^o poslali tja, kamor je bilo naslovljeno, ker je bil vendar naslov razločno pisan. ja. na: pravico Albancev, da se iztrebijo sami s krvno osveto, potem tudi za socijaliste ne more biti odgovor težak! Etažne polisRne vesti« Padec Clan-Marilnica označujejo celo j šolo k Sv. Jakobu vsi podpisanci. Mnogi nekateri avtoritativni listi v Nemčiji po- i so govorili slovenski m sta slovenska za-v^eni pravilno. Berliner Tageblait < mu j stopnika tolmačila vladnemu in magistrat-c;;:a. da je prekasno razumel pomemb- nemu zastopniku izjave in odgovore poklicanih strank. Vrsta je prišla tudi na blaizopokojnega inženirja, in on se je ga. Pf*et: > pa bi mi podčrtali konstata- predstavil z glasnim: »Dobro jutro!« Dr. c jo dra. Lede r c rja v bencinskem listu. Friihhauer, ki je predsedoval komisiji, je »d, so \ stranke v principu hoiele do- prejel pozivnico, m ko je videl, da stoji v ii drža ne potrebe, ali grofu Clamu pre J njim pokojni 2ivic, je ves rdeč razne rudi njegove:a prejšnjega političnega burjenosti stopil pred Živca, in dvignivši ljenja . — Berliner Borscncourier^ ; zaprie pesti pod nos mirne stranke, c i a Cla u. da je stopil pred parlament zavpil: »Vi kot bivši mestni svetovalec 1 z rt ; : e^j r ograma. brez proraču- morate znati italijanski!« Živic je ostal r.a in brez večine. Naloga vlade mora na videz miren. Odstopil je korak nazaj tednov naslovljenec .ie ni prejel omota. Ko mi je ubogi voja c odgovoril, sem napravil ovadbo na p •1 i rano obleko, c) predmete, katerih prevoz it zvezan z nevarnostjo, d) orožje in strelivo vsake vrste, e) predmete. ki se lahko pokvarijo-, f) žive živali, g) blago, kateremu ni pridejan izvozni certifikat blagovne prometne centrale v Belgradu, h) zaprta ali odprta \ seda». a ne išče poti izhoda, marveč oj pobesnelega magistratovega 1 , k; bo vezala avstrijsko državno ml- nika in rekel: »Vi ste uradnik, ki ni na z zal.tevar:i avstrijskih narodov. — svojem mestu!« Ko je še gospodi (govo-N.: j veča greška grnfa Claina ni v tem. reč It slovenski) pojasnil, da je prošnja, za najbolj potrebne | se nam torej pozna, če nam naenkrat sloje, to je za t ne. ki so v posesti živji.ske manjka 7 dkg, več, kot dobi vsaka oseba iz zzmee z ru k.D črto, izstavljene jim ;iri enem obedu ali večerji! Mislim, da za nabavo žtv.l po znižanih cenah. j imam vso pravico, da mi v prodajalni aprovizacijske komisije >B5 Afli ki 70liin P,,l> rva ' nn.ake »li 2enftke USII9 lil £IZiljU oble e ali drugo volneno blago, naj se obrnejo na birvalnico Via del Salice Št 2 Piazza Barriera vecchia. Pell-zaro <1191) km vsake vrste k. puje Jakob Margon. Via tiolitario2l (pri mestni bolnišnici) 1175 Fotograf" Anton .Jerkič pos uje v svojem ateljeju Trstu. Via del le To^te št 10 -107 nVnlflmlrffnrv 1165 el iCJ> p z potovim UipiUlliliUllU uspehom po na hitrejl in najlažji metodi otroke in odrasle (gospe, gospodične in Kpode nemško in slo ensk" na svojem domu po r.merni ce .i. informa ije od 1—8. I lica Chio///i27 III. n. II stopaice zadaj i a dv->Hi&u vr. 8 Al Srbež — Zn^l — Solnčnl IIŠ^J — Lupenje kože — Kraste in pege — Kožne bofezil-^6-hurji — Otekline er rana, Gotovo sredstvo proti tem je JANTROVA MAST, ki ne maže in je brez duha — Mal lonček K 3, veliki K 5, obiteljski K 9. Poleg tegm Jantrovo milo K 4. Glavno skladišče: Vladko Bartulič, Zagreb, Jelačlčev trg 19. Izdelovateij: Gero Sandor, Iekar:4ar v Nagyk6ros-u ^t. 83. J •jam ZOBOZDRAVNSK Dr. J. Čermak v Trstu, ul. Poste vecch e 12, vogal ulice della Poste. Izdiranje zobov brez :-: bolečine. :*: Plombiranje. :-: UMETNI ZOaJE Toplice Sv. itefsna (S. Stefano) Istra so odprSa od 1. julija do ia&;njQp sep:e»ibra 1917. !@pelj» stanovanje in hrana (»Juhe so ne oddajaj j) Lastnik in ravnatelj Sf. S9rietrh. Trst, Ufa Cossa dl Rlspnrmlo štea. 5 (Lastno poslopje) Kapital in reze? v a K 13,200.009.— Fllljalke: Dunaj Tegethofstr; sse 7 0. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metkovk1, Opatija, Split, Šibeni'<, Žara. Vlot« na knjižice 3 1 0 2 o Vloge ra knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Hentnl davek plačuje banka svojega. Obresiovanje vlog na tekočem In žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja : vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devizi-, predujmi na vrednostne papirje in blao ležeče * javnih skl di*čih. S; fe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Znvarovanje vsakovrstnih papirj v Eroti kurzni izgubi, revizija žrelanja srečk itd. bre/plačnr». Stavbni kreoi. rembcurs rediti. — Bozna naročila. — — lnkaso. — Menjalnica.--Eskompt men c. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. - IliaiM vrt: od • do 1 (iopoldit ===== j