St. 139.
V Mariboru, vtorek 28. novembra.       IV. tečaj. 1871.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman. ali v Mariboru s pošiljanjem na rlom. xa celo leto 10 gold., za pol leta 5 gnld.. za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila se plačuje ođ navadne četirintopne vrste 6 kr. če s'3 oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čs bo tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvoie frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški uliei hišn. štev. 220.
Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v tiskarniei: F. Skaza in dr., v koroški ulici lnšn. št. 229.
Kranjski deželni zbor — raz-
pn&Čen«
V nedeljo je novo nemško ministerstvo nastopilo, in prvo delo njegovo je, da dobimo tudi mi Slovenci en udar. Kranjski deželni zbor je s cesarskim patentom 26. nov. 1*71 razpusčcji, nove volitve se imajo nemudoma pripravljati in novoizvoljeni deželni zbor kranjski se ima že 18. decembra t, 1. sniti. Cas za pripravljanje volitev je torej jako kratek, treba iti nemudoma na delo, da sovražnik prej ne pride.
Kranjci imajo zdaj čast vseh Slovencev rešiti s tem, da trdno stoje za svoje dozdanje narodne poslance, da se ne dado zapeljati nemškn-tarskemu uraduištvu, prusko-mislečemu filisterstvu in vladi, ktera se ponaša s svojim nemškim imenom, kakor na posmehovanje nas Slovanov.
Med tem, ko smo mi drugi Slovenci v neposrednem boji z našimi protivuiki v manjini, imeli
Dopisi.
kterega so vsi Slovenci smatrali tudi kot svojega. Nemštvo , ki nas tare od vseh strani, na Kranjskem nam ni moglo usta zamašiti, od tam se je razlegal, bolj ali meuj odločno, glas za večne in svete pravice našega roda. In zdaj hočejo Nemci in njih zavezniki, naši izrodki, še ta glas zadušiti; za to razpuščenje kranjskega deželnega zbora. Ako bi v volitvah Da Kranjskem ne zmagali, zama-šena so usta vsemu poldrugmilijonncmu narodu slovenskemu. Zato rodoljubi na delo, odločno, vsak na svoje mesto!
Pred štirimi leti, ko je bil kranjski zbor z enakim namenom od pritiskalca Slovanov na steno, Peusta, razpuščen na nove volitve, tačas so Kranjci možato stali za svoje pravice in si slavo pridobili po vsem pravičnem svetu. In zmagali bodo tudi denes, ako edini, neustrašljivi na delo ido, ako vsak domoljub misli, da je zmaga samo potem gotova, če vsak dela tako, kakor da bi zmaga ali žalostno pobitje odvisclo od njega.
Sovražniki našega slovenskega roda, ki med nami žive, bodo vse žile napeli, da nas vržejo: rabili bodo zopet svoje najuegujusneje laži in o-pravljanja; in nemška vlada jih bode podpirala z vso svojo silo, ker ona in njeni privrženci vedo, da jim gre za bitje iu življenje. To je morda zadnje poskušanje nemškutarstva, zato bodimo pripravljeni odbiti vse napade !
V prvi vrsti je dolžnost vsacega zavednega rodoljuba, brez razločka stanu, da začne precej delati, podučevati, paziti na vso korake naših protivnikov. Silna potreba je, da se agitacija nikakor ne odlaga na zadnji čas, rcniuč še pred volitvijo volilnih mož naj se ljudstvo podučujo in naj nobena vas, noben kraj zapuščen ali nemškutarskemu rovanju prepuščen ne ostane. Že volilni možje naj bodo domači značajni možje. Zato je treba kolikor mogoče enotnega delovanja : naj so osnujejo povsod odbori, naj si delo razdele in naj iina vsak posameznik samo narodno Btvar pred očmi ne pazeč na osobe.
In če bode vse tako, potem je zmaga naša iu podreni bodo nakani one svojati, ki je po kri vita potih in z zavratno zvijačo izpodkopala pošteno prejšnje cesarjevo ministerstvo in se dovila d vlade ; podreni bodo nameni onih, ki nemški gnoj kidajo po naši sveti slovenski zemlji, da bi jo pripravili rodovitno za prusko gospodarstvo iu propat
Avstrije; in naposled vendar prido čas, ko bodemoltistl in njih repniki v kronovinah, in da znate brez nemških jerobov sami gospodarji v svoji hiši ! I oceniti, ali imajo potem tako „podučeni" listi pra-Torcj k delu, kranjski Slovenci! vico soditi o ..blamaži"* federalističnega shoda.
Kar sem že v zadnjem dopisu v rSlov. Nar." mogel iu smel povedati, da so namreč zastopniki devetih »lezel s p r e j e 1 i češke fundamentalne članke, kteri so postali program federalistov, slovanskih in nemških, to potrdujc tudi včerajšnji ..Pokrok", kteri jprorokuje, da se bode od zdaj misel federalizma v vse daljše kroge širila, ker se ne bode u s t a v il p r e d m ej o, za ktero so postavili nekakvo Li tavo.
¥z TrMttl. 20. novembra. [Izv. dop.j Naši skrbni mestni očetje so vsi razbegani in bere se jim na obrazih, kakor tistim ljudem, ki že skoro dobljeno pravdo zopet izgubljajo. Naši italijanski propagandovci, kteri so v toliko sejali mestnega zbora pretresovali in organizirali svoj hvalo neza-služni magistrat, da bi po sklepn podelili takim ljudem uradniško službe, kteri prvič niso Avstrijci, drugič pa hudi Lahoni, da bi mogli tu kak drug Kim napračiti in vse neitalijanske narode v našem Primorji ob kratkem v Avstriji potopiti. Ker so statuti mestnega zbora tako osnovani, da je taka reč v zadevah prenarejenja v mestnem starešinstvu, potrjenja cesarjevega potrebna, spodletelo jim je. Mestno starešinstvo je, pa fc) re5 prezreti hotelo, in g. llermet je s praznimi frazami
Iz ■*riisj«». 2fn nov. flzv. >«lap4.-(S h o d federalistov.) Vem sicer, da na nemške kričače nič ne stavite in judovskemu nemškemu časnikarstvu vere ne dajete. Zatorej tudi vi in vaši častiti bralci veste, kaj imate misliti o kričanji in posiljenem posmehovanji, ki ddni iz ustavovernega nemškega časopisja, češ, „federalisti so se blamirali, bilo jih je samo 40, nič niso opravili" itd. Vendar naj vam zatrdim, da je ravno narobe resnica; konferencija federalističnih voditeljev jo imela najlepši vspeh in prišli poslanci iz Morave. Slovenije, Tirolov, Gorhjeavstrijskega itd. so se vrnili polni  upanja In prave zavednosti
so dozdaj parno kranjski Slovenci narodni zastop, |neprcm aglj i ve moči federalistične stranke,
in gotovosti končne  zmage naše zastavo, ktere nećemo nikdar povesiti pred sovražnikom.
To dobro vem. Sanjo ob sebi se razume, da o vseh sklepih ne moreni poročati in če bi mogel, ne bi smel niti hotel, ker morajo nektere stvari pred protivnikom tajne ostati. To je gotovo, ponavljam, da se je dosegla popolna edinost, in da
so dobili vsi udeležniki taka pojasnenja, kterai^ojftje se na -historično« pravo mesta hotel besede jim zadostila
Kar so nemški listi brbljavo po starobabje čenčali in poročali o tem shodu, to je sama judovska laž m neumna kombinacija. Da boste vedeli, kako taki ljudje poročajo , naj mi bode dovoljeno naslednje veselo dogodblco povedati.
Itazen slovenskih poslancev dr. Costa , dr. Vošnjaka in Hermana, sta bila še dva druga Slovenca slučajno tu v Pragi, ogledat si našo slavno slovansko metropolo, namreč dr. Muršcc in kaplan Oomilšak , ktera se pa kot ncposlanca se ve da posvetov udeležila nista. Naravno je pa, da sta zunaj na ulicah in na sprehajališčih s svojimi rojaki skupaj prišla.
Tukajšnji judovski dopisniki nove iu stare Prcsse" in drugih cuacih listov , so hodili kakor zvesti psi tujim poslancem za petami, gledali kam gredo,  kje stanujejo,  od kletarjev,   portirjev itd. pozvedavali. Misleč, da sta zadnjo imenovana tudi dva poslanca,   vpraša   eden teh ,.šnofelesov" ne koga z njimi bodečega Slovenca kdo je oni sta reji (dr. Muršec) Poredne/, mu odgovori : to jo P Greuter — in ko je potem M. privatno obiskal i drugim)   vred   znanega   tukajšnjega slovanskega veljaka — brž sto v dunajskih listih brali, da je (Ireutcr še po.>oi>ej s Slovani konferiral. Nesiam nost teh judov   od „N. Fr. Pr.M je   tako velika, tla je eden kar pristopil k enemu naših poslancev in ga vprašal:  „waint haben So vvieder einc Siz-ZUng?" — se, ve da tudi primeren odgovor dobil. In li ljudje so hoteli še vedeti   toste, sklepe, govore — a vse je samo judovska fantazija. Tako si na pr. poročali <> veliko seji pri Lobkovicu. A jaz som nektere vprašal, — pa še niso vedeli za Lobkovicovo stanovanje.   l>t<> tako so hoteli vedeti, da se pri nekterih vprašanjih federalisti niso mogli zediniti — a slučajno se o onih vprašanjih kakor pravijo,   nikdo   ni niti pogovarjal. Toliko da boste vedeli kaj je zaupati dopisom in telegramom,  ki jih iz Prage donašajo nemški dunajski
vladnega komisarja popolnem pobiti, in ker nikakor ni hotel pojenjati, je vladni komisar vstal in vložil „veto". — Kakor bi bila strela udarila, bilo je celo poslopje v oblake — uničeno in treba bode drugič zborovati.
Da pa drugi Slovenci   čete znati, kako nas svojo neumno politiko uničiti hočejo, povem še to: pri mestnih sejah je bilo tudi predlagano, naj bi se trdnjava, to je kastel ali  grad nad mestom in drugi utrjeni kraji podrli, češ, slovenski oko-ličui bataljon smo s pomočjo Moringa uničili, in ni se nam treba   bati njih slovenskih pušk, ali trdnjave nam žugajo, torej še te morajo izginiti a računili so brez krčmar ja. Zdaj ko jim se to ni posrečilo, hočejo, da okolica, ktera spodaj Krasa leži, vsa pod mesto spada, tako da bode v mesto računeua in kot mesto z kouiisarjati in drugimi takimi  nepotrebnimi   uradi obložena.   V mestnem zboru je dr. Nakič protestiral proti temu. Kakor sem  iz  zanesljivega vira izvedel, je g. Ccgnar k temu molčal in ni protestiral, on se je predi več narodnjakom v neki pivarni s tem izgovoril, da proti temu imajo okoličani sami protestirati.
..Citladino", kteremu je to trn v očeh, da je vladni komisar svoj „veto" vložil pri seji o organizaciji mestnega zbora, se s poluradno rTri-esteico" vsak dan kavsa iu tako se dva umazana lista vsak za svoje ..načelo", prvi za Italijo drugi za Prusijo potegujeta. Mi Slovenci, kterih jo Trst, pa mirno gledamo, kako blato od njih pada in nam tla gnoji. Primorjan,
I/. Kittf-rolm. 26, nov, j Izv. dop.] Hvala bogu, vendar se je enkrat mala Mpreniena v našem zamOOVarenem .javnem življenji prikazala. Magjaroni bo imeli te dni svoj shod v Zagrebu. Po vladinoj brci zbobnal jih je jedjavi baron Avrcl Kuševič skupaj. Sestali so se, naklonili so se, se ve da naj prej nazoeeinu ministru Pcjačeviču, potem drugim vladnim glavašem. in nazadnje tudi
brttnzdušnoga dogovaranja to . da se bođo DOTO saborske volitve razpisale. Ilajdide! ini so jih ue bojimo. Naj Magjari kolikor god jim je drago svojega magjarskega boga. iu vrli tega še v.-e bogove starih Filistejcev, in samega niehikauskega Pieli-puelija oa pomoč kličejo, svojoj stranki večino v našem saboru le ue bodo priklicali. To jim danu« pismeno. Mi snio tisti, ki imamo ono blago , ki bi ga Magjari radi od na« kupili: mi od Magjarov nimamo nič kupovati. Mi smojtisti.ki za to naše blago, će nas je volja ara /. drugim blagom zan.eniti, eeno delamo; ugrabiti si pa lo naše blago ne damo!
I#. lailllilin. 95, nov. |Izv. dop.] Auersperg, o kte-ein spbdi pravijo, da je duševno precej ničla, memla je že toliko kakor minister. Zdaj pa, kje jo ljubi rajhsrat ? Kajti brez tega ni usta-vovernega življenja, ni ustavo ver nega veselja. Samo še štiri tedne, do .'JI. decembra ima se po ustavovernem načelu „pravno'* davek pobirati, za kasneje mora v to rajhsrat dovoljenje dati. In kako ga bodo do tačas skupaj spravili V Ustavo-vercem to vprašanje pot na nemški obraz spravlja. Kajti če ga meni nič, tebi nič skličejo, imajo federalisti večino, in kako bode Auersperg s federalistično večino vladal? Pred tem se Nemcem koža ježi. Zato se morajo deželni zbori moravski, kranjski, iu gornje-avstrijski razpustiti, ker so „nelegalni," kar je sicer eeski tudi bil Nemcem, ali ker na Ceskem ni upanja zmage, je nemška pravua vest široka dovolj, da se zadovolji z že razpisanimi direktnimi volitvami. Ali kako bodo volitve v razpuščenih deželnih zborih dovršene do 81. decembra? In če v razpuščeni zopet zdaujo večiuo dosežejo kaj potem V
Vsa ta vprašanja bodo tako debelo padala po ustavovercih, da, ako bi tudi mogoče bilo po njih volji rešiti jih za enkrat, na zadnje morajo tako važna postati, da nemški ustavoverci ue bodo od njih udarca nikdar več okrevali. Nastane potem se ve da glavno vprašanje, ali bode potem iz te toliko topeue iu po slepcih vojeuc Avstrije, Še kaj narediti.
slovenskem staje rji, kteri ne znajo ali nečejo slo-\en<ki uradovati ter med temi imenovali tudi g. dr. Wolfa v Gornjem gradu. Eden naših narodnjakov nam pomru, da je g. \Volf /.možen slovenskega uradovanja in da se je Slovencem vedno pravičnega kazal — kar v popravek radi konstatiramo.
— Srbski listi potrjujejo, da je imelo kneza Milana potovanje k ruskemu carju poleg političnega namena tudi to svrlio. napotiti ženitev mladega srbskega kneza z rusko veliko kneginjo Vero, hčerjo velikega kneza Konstantina Nikola-jeviča. Vladni „Srbski Narod" pripoveduje, da je bil cel ta predmet na diplomatskem potu rešavan in da so se od strani mogočnega ruskega dvora za kneza v Srbiji take simpatije kazale, da je moral kujez v Livadijo potovati. Isti srbski časnik poudarja veliko važnost za bodočnost jugoslovanske politike , ako se srbska vladajoča rodovina tudi krvno z Rusijo zveze.
— Belgradsko „Jedinstvo" glasilo srbske vlade pretresuje končni govor srbskega vladarstva pred sklepanjem kragujevske skupščine. Iz tega članka posnemljcnio sledeča mesta: „Posebno pozornost zasluži govor regentov, kjer se glede razmere k drugim soplemenim narodom, ki v njegovem sosedstvu žive, pravi: Srbija bode sred otočje za sorodne narode na Ualkauskem poluotoku in izgled državam v izhodu. jTa resnica, ktero vsak jugoslovansk rodoljub prizna, je sama na sebi značajna, ker jo čujemo iz ust onih osob. ki vodijo osodo srbskega naroda in posebno one zemlje, ki bode „središče narodov na našem poluotoku."
Domačo in slovanske novosti.
— Iz Ljubljane se nam telcgrarira, daje H o h e u \v a r t v N o v e m mestu imenovan z a častnega meščana. Živeli Novomeščani!
— Pod naslovom ,,lllas ze Slovenije českvni federalistom" prinaša „Pokrok", organ Uicgerov, pismo nekega Slovenca, ktero uaglaša edinostim postopanje vseh federalistov zoper Huno-Sva bijo" in pravi, da naša deklaracija mora biti zje-diuena Slovenija. To je conditio sine qua nou našega obstanka, ktera nam se mora spoluiti ua pod lagi naravnega in narodnega prava, kakor se bodo Cehi na podlagi historičnega prava združili.
— V zadnjem listu smo »ušteli notarje ua
Politični razgled,
Nedeljska „\V ic n cr- Z ei t u ngw prinaša kar cuajst cesarjevih pisem, ki naznanjajo, da je imenovano sledečo ministerstvo: predsednik mini-sterstva: knjez Adolf Auersperg; minister notranjega: baron L as ser; minister trgovine: dr. lianlians; minister za uk iu bogoeastje: dr. 8 tre m a yr, minister pravosodstva s dr. G laser, minister brez portfelja dr. Unger, minister kmetijstva vitez Clilumetzkv. Za finančnega ministra ostane začasno Holzgetlian. Poljski minister Gro-h nI s ki je pa odpuščen, ravno tako baron Seholl dozdanji minister deželne hrambe. Nesto poslednjega bode izpolnoval obrst deželne brambe Julius Horst. Kar se tiče poljskega ministra na mesto Groholskega naročeno je v cesarjevem pismu Auerspergu naj svoje nasvete stavi. Torej Poljake hočejo vendar dobivati.
Ista številka „Wiencr Zeitung" prinaša cesarski patent, kteri razpušča deželne zbore: gornje avstrijski, kranjski, bukovinski , moravski in vorarlberški, —■ ter ukazuje naj se priprave za volitve takoj   začno in novovoljeni  deželni zbori
med seboj drug drugemu. Celi ta magjarouski shod ni n!t" dragega i»i I. nego epilog zadnjega našega sabora. Naši puraui se že dolgo niso koruzo ua-zobali, in zato so skupaj prišli, da zopet enkrat prav slišljivo zakamkamkaj". Magjarouski shod „počastili" so s svojo nazornostjo: minister Poj ciče vi č. ban Bed 'kovic z vsemi svojimi velikimi in malimi „podvojenimi", vsi veliki župaui. kolikor god jih st'ji v našem političnem katekizmu zapisanih, in kot njih spremstvo novo imenovani županijski uradniki. Poleg teh ..vladnih organov prišlo je pa tudi le veliko takih, ki sicer še niso imenovani , ki bi pa radi o prvoj priložnosti za uradnike naimenovani bili. Uivši predsednik našega zadnjega sabo; a Vakanovič, bil je tudi v niagjarouskem shodu za predsednika izbran., poznani popoldnešni Demostenea Hrvoič. s priimkom „izpijcufura." pa za bilježnika. Živili!!! To je bil pravi n Ježuš-Marija"-partcitag! — V svojem, se ve da v PoŠti cenzuriranom programa izrekli so magjaroni, — izvzemši druge stvari, ki se prav za prav same po sebi razumejo — da hočejo „nepremakljivo in odločno stati za nagodbo" z Magjari leta 1868, sklopljeno. Narodnoj stranki je kaj liubo , da se niso za revizijo nagodbe izrekli. kajti samo pod to devizo se da pri nas vspešuo v politiki delati. Tudi pred saborskimi volitvami so magjaroni posebno to naglasili, da vojnjo pod zastavo nespremenjene nagodbe, in ravno to je bil vzrok, da je narodna stranka, na-glasivša revizijo nagodbe , tako sijajno zmagala. Slepota magjaronske stranke je v velik prid narodnej stranki. Magjaroni smatrajo unijo tro jedne kraljevine z Magjarsko tako nerazdružljivo, kakor siaraeška skup zrastena brata, ki bi se pa čem preje tem raje drug od drugega ločila, ker vesta kako nevarna je za obadva njijuh zarastenost.
Inostrani časopisi, zlasti poštanski in dunajski, prinesli so brzojavno novico, da se je ma-gjarska vlada z našo narodno stranko v pogajanja spustila, ter da je narodna stranka od svojih terjatev bog si ga vedi kaj vse popustila. Težko je o tem predmetu že denes kaj reči. Kdor pa misli , da se bo naša narodua stranka ^ar tako sem ter tje porivati dala, in od svojih terjatev kar na vatle popuščala ta jo krivično sodi; iu dasi-ravno bi morebiti voditelji narodne stranke kaj popustili — česar pa ne moremo verjeti — narod od svojih tirjatev ne bode nikoli nič popustil! Ma-gjaronski shod in njegov gori omenjen program ni nič drugega , nego po magjarskej vladi posku-šan pritisek na popustljivost narodne stranke. Samo eno se da iz vsega tega nedvojbeno kot fakt um ustanoviti : namreč to, d a j e L o n v a y hrvatsko vprašanje v roke vzel. Mi na ravuost izrečemo, da nimamo nobenega upanja v vspeh začetih dogovaranj, kajti mi poznamo predobro naše Pap't;cnheimerc Magjare! Čuje se, ka bo nasledek
Listek.
__
r ljubezen in seaJkon.
Razmero, ktere zaznamuje naslov tega spisa se morajo šteti med najimenitnejše v človeškem življenji in ni človeka, kteri ni živel v njih. Z rajsko radostjo polni ljubezen mladeuičevo iu devičino srce in mislita si sloneč eden drugemu v na.očji, da ni mogoče, da bi se ta sreča nehala. Vse vidita v rajskem svitu , povsod jima cveto rožice, vse je lepo, vse prijazno , vse milo in dobro. Pa to srečno stanje ima biti samo priprava, samo predigra večnemu združenji v zakonu, zavezi, ktera ima namen zedinjati moža iu ženo za vkupuo delovanje, za plod in odgoj o bitij iste vrste. Tu pa se pogostoma nehajo mladostne sanje, stavijo se naenkrat zapreke na pot, tu samo premnogokrat britka resničnost uniči domiŠljcvano srečo. Kakor torej pesništvo posebno rado nežue in poviševalne čute, ki iz spolnega nagona izvirajo, za svoje predmete jemlje, tako si zakou osvojujejo resni iu praktični možje, posebno pravoslovei in učitelji narodnega  gospodarstva.   Romani,  novele, pesmi
jemljo predmete svoje iz mnogovrstnega vpliva, kterega ima ljubezen na razmere v življenji, zapuste pa ljubeče, kakor hitro se oženijo; zakon spravlja na dan ženitvene pogodbe, izročilna pisma roditeljev, ki otrokom oženitvi svoje posestvo prepuščajo , obligacije, teorije učenih mož itd. itd. Kakor ideal in resničnost si stojita ljubezen in zakon nasproti. Marsiktera ljubezen, ki je vlivala ljubečima uaskaljeno sreeuost v srce, spremenila se je v zakonu v nesrečo, v britke izkušnje v življenji, druga je bila v kali že zadušena in zopet druga ni trpela tako dolgo , da bi se bila mogla kot zakou na svet prikazati. In poglejmo zakone, ali so res samo igra, ktere prolog je ljubezen V — Ali so sploh zakoni, ki se vslcd niladeuskc ljubezni sklepajo, po navadi srečni? — Iu ali po navadi zakoni res iz ljubezni izhajajo? — Vsa ta vprašanja bodo zaljubljence žalostilni odgovor dobila, da ne! Statistična data pravijo, da se tedaj
sklepa mnogo zakonov, kadar je--žito dober
kup! Da, ljubeča mladost, Čitaj to neljubo resnico v llucklc-ovem delu o zgodovini civilizacije v Angliji! Pa ne ostraši se, ljubeče srce! Vživaj čisto srečo v bližini ljubljene stvari; potreba je pijauo-
Sti, da se človek strezuje; potreba je, da se Človek moti, da ima neresnico za resnico, ako zadnjo hoče spoznati iu les extremes se touehcnt: največji idealist postane rad najtreznejši realist.
Ni še dosti ljubečim nemilega rečeno v gori povedani resuici, ki pravi, da je število zakonov od žitnih cen odvisno, brez ozira na vso ljubezen, vse goreče obljube in prisege večne zvestobe; povedati moram še dalje, kake velike zapreke stavijo učeni možje, imenitni misleci zakonu. Johu Stuart Mili, sloveč angleški logik, naroden gospodar in politik, hoče, naj bi moral vsak ženin dokazati pred ženitvo, da mu je mogoče rediti ženo in ro-doviuo svojo iu znano je, da je tudi bivši minister dr. Sehalflc privrženec tega uka. Lahko se ugovarja, da bi teorija Millova v prakso prestavljena prostitucijo pospešavala in sploh morali mnogo škodovala, pa iz narodno-gospodarskega stališča ima neko opravičenost. Zakou je podlaga rodovine iu posredno države, ktere namen je v prvi vrsti za materijalen blagor državljanov skrbeti, ker ta rodi tudi duševni blagostan, in gotovo bi bilo želeti, da bi vsak bil otrok takih roditeljev, ki lahko svoje prežive.   John Stuart Mili ue
IS. decembru 1871 v svoje postavne zbirališča skličejo. — Izmed federalističnih deželnih zborov si ni**o upali razpustiti, ker nobenega vspeha za svojo prusoljiibje ne pričakujejo: v Tirolu in na Češkem. Dalmaciji so pardouirap — ker so baje Dalmatinci obljubili v rajhsrat iti, ker jih ni bilo v Pragi pri federalističnem shodu! Kavno tako je g Poljaki.
Kot program novega (,,uemŠkegau ne avstrijskega) ministerstva prinaša „\V. Ztg." deset vrst, v kterih hvali ..značajne" može, ki so ministri postali, ter pravi, da bodo državnim osnovnim postavam veljavo pridobili in vsem narodom „pravični." Kako so pravični, to se vidi iz njih prvega dela. da razpuŠčajo naš kranjski zbor samo zato. ker tam neniškutar Slovencu na tilniku ne sedi.
Veliki Škandali so se godili v belgijski zbornici poslancev. Poprejšui liberalni minister Bara je vlado, ktera obstoji iz katoliško-kon^orva-tivne stranke, vprašal kako je to, daje imenovala nekega Dedeckerjazagovernerja v Limburgu, dasiravno je vedela, da je poslednji udeležil se Langraudo-vih sleparskih kupčij. Ob enem je Dara ministerstvo in konservativno stranko obdolževal, da se je udeležila Landraudovih goljufij. Ta interpelacija je zbudila velik hruui. Množica se po ulicah zbira in upije, insultira ude konservativne stranke, zahteva naj ministerstvo odstopi itd. Mir se z vojaštvom ohranuje. Cela stvar še ni jasna, ker ministerstvo in konservativna stranka nista še dosti govorila.   Počakati je na njih zagovor.
Svobodo na Angleškem nam osvetljuje brzojavna vest, ktera poroča, da so v Bristolu napravili delavci velik mceting (tabor), na kterem so sklenili snovati republikanska društva in delati za uvedeuje republike v Angleškem. Iu policija, ki pri nas lojalne taborje prepoveduje, na Angleškem ni storila uičesa.
Razne stvari.
* (Kranjska   kmetijska  družba) je imela 22. t. m. svojo  letno skupščino.   Citala so se sporočila o letošuji letini, ktera so podružnice poslale; ta so po večjem neugodna iu nekterim okrajem,   posebno   postojnskemu,   žuga lakota. Slaba letina je bila tudi v okrajih: Bistrica, Senožeče,  Planina, Novo mesto,  Metlika in Rače. Družba sklene po nasvetu tajnika dr. Bleivveisa napeti vse moči, da se deželi pomaga, naj se na pravijo  komisije za silo, naj se nehajo ekseku tivne prodaje zemljišč  zarad dolžnih davkov in naj se   dolgov  kolikor  največ   mogoče odpusti Deželni predsednik VVurzbach (ob enem predsed nik družbe) obljubi svojo pomoč, pa naj dežela sama najpoprej   skrbi,  potem bode tudi država pomagala.   Po  pravilih  izstopijo iz  odbora  gg.:
P. Kozler, Orel. La>snig, Dimitz: dr. Ahačič je umrl: izvolijo 80zopet gg. : P. Kozler. Orel. Las>-nig, na novo gospoda Razlag in Schrcier.
* (Kranjski dež. šolski svet; je v seji 2. nov. 1.1. s priznanjem šoli prijaznega delovanja rudarskega društva v Zagorji dovolil imenovanemu društvu, da sme napraviti tretji šolski razred, namestiti še enega učitelja, in nedeljsko šolo odpreti. Dalje jo dovolil dvema učiteljskima kandidatinjama. da smejo pred dopolnitvo postavnih 15 let učiti, za druge je pa predložil prošnjo ininisterstvu, naj jim manjkajoča leta spregleda; tudi je minister-stvi s svojim priporočilom izročil predlog za dovolitev vsaj 10 polovičnih državnih štipendij za učiteljske kandidatinjc. Na vprašanje o. k. dež. vlade o določbi časa , v kterem imajo učitelji vojaških vaj se udeleževati odgovarja dež. š. svet, da je mesec september za to najbolj:, ker so v njem vsi učitelji šolskega podučevanja prosti. Vsled vprašanja vodstva realne in više gimnazije v Novem mestu, se sklene, podati miuisterstvu uka prošnjo, naj se tudi v Novem mestu iu v Kranji italijanščina kot moderen kulturen jezik izvoliti sme. Dalje se odloči o oproščeuji šolnine.
* ( 0 s m a predstava dramatičnega društva) v deželnem gledišči ljubljanskem je deues 28. novembra. Predstavljale se bodo tri igre: ..Rudeči lasje" veseloigra v 1 dejanji poslovenila Luiza Pesjakova, „Poglavjc 1. II. i u III." veseloigra v 1 dejanji poleg češkega poslovenil J. Mohorčič iu končno „Vino, žene petje" komična opereta v 2 dejanji, ktera ima prav prijetno muziko. Ker je to prva opereta letošnje saisoue, nadejati se je da bode gledališče dobro napolueno, ter da bode občinstvo z obilnejšim obiskom pospeševalo predstavljanje operet, ktere prizadevajo veliko večje stroške nego na vadne igre
* (..Vipavski Sokol") napravi besedo na slavo Dr. Franc-a Preširu-a, prvega slovenskega pesnika, due 3. decembra 1871, v čitalnični dvorani.   Program:  1) „Vitezovo slovo", možki zbor. 2) Slavnostni govor. 3) „Nezakonska mati", samo spev z brenčečim zborom. "D „Slovo od mladosti", deklamacija. 5) „Solzice", Čveterospev. 6) Souato od A. Diabelli-a čveteroročno ua glasoviru. 7) „So pek narodnih pesmi," nabral in povezal J. Koejau-čič, poje možki zbor.   8) Tombola za uboge šo larje. 9) „Kdo ve čemu je to dobro."   Saloigra v enem dejanji, poslovenil Radoslav Silverster. Vsto puina 20 kr. — Sedež 20 kr.   K tej veselici vse narodno občinstvo uljudno vabi.
Sokolov odbor.
* (V Konjicah v celjskem o k r a j i) so ustanovili okrajno hranilnico.
* (Drava) bode po ukazu ministerstva no tranjih zadev od Ptuja doli regulirana.
* (C. k.  adjunkt   okrajne soduijc v
ostaja pri tej želji, hoče še več. Ne samo sklepi zakonov se imajo odvisni storiti od nekega ma-terijaluega blagostaua, še zakonskim se ima zmernost priporočiti. Te teorije je sprejel tudi Schaffle, in ko je postal miuister, so porabili dunajski šaljivi listi te njegove ideje, da bi ga smešili. Videl sem v enem teh listov namalauih celo stran majhnih otrok, ki so vsi ScharTleju norce kazali in vpili: ,,Pa vendar bodemo prišli na svet!" —
Prva misel Johna Stuarta Milla, ktero sem navedel, se še zdi izvedljiva, kar se pri drugi ne more trditi, ker k zakonski postelji beriča postaviti ni mogoče. Pa tudi prvo misel v postavi formulirati, zdi se mi nepotrebno, tudi iz narodnogospodarskega stališča. To bi bilo določilo, kakor smo jili imeli poprej o ceni mesa, teži kruha itd. To so reči, ki se same regulirajo in kakor mesar ali pek, ki se drzne, razmeram neprimerno drago svoje blago prodajati, ne ostane brez kazni, ker se brž konkurenti prikažejo, tako je kaznen tudi mož, ki se oženi in nima dosti dohodkov, da bi mogel ženo in otroke živiti, kmalu postane ostraš-ljiv izgled za druge zakonske kandidate v enakih razmerah. Da bi se prebivalci preveč pomnožili,
je prazen strah, ker je šo premnogo dežel, ki lehko neprimerno večje število ljudi rede ko sedaj Kdor pa je videl zakone, srečne iu nesrečne in pri zakonih  druge vrste  iskal uzrokov. našel je, da gre samo premuogokrat razlog za zakonsko nesrečo iskati v premali treznosti   ženina in ne veste, v premogočnih čutih ljubezni  in uagneuja kteri jima ne puste premišljevati bodočnosti, ki more ali mora slediti za ženitvo. Zakon je držav ljanska pogodba iu na ženinu je z isto treznostjo s ktero kupuje zemljišča,  začenja podvzetja itd postopati pri ženitvi.  pri kteri mora pomisliti, da ue gre samo za srečo njegovega i u njenega življenja, temveč za srečo rodovlne. Če pa tu ženinu hladno  preudarjeuje priporočam, še s tem ni rečeno,  naj  bode hladen in mrzel tudi nasproti nevesti.   Ženski svet je čut. iu veseli bodimo, da je. iu ne branimo se tudi mi nežnih čutov; samo pri možu mora močnejši ko čut hiti razum in čut ima pri možu samo tedaj pravico  veljati, kadar se z razumom ujema.   Ženske pa naj nas dalje navdajajo s sladkimi  čutili,  samo ne z nerazum niini iu nespametnimi. L. V
3 r no ml j i) gosp. Janez Hudovonrg- jo dobil službo adjunkta pri okrožni Sodniji v Uudolfovom. Ce se ne motimo, je mož velik neniškitai
* i Na Dolenjskem,) posebno pri Mokronogu, je bil zadnje dni večkratni potres.
* i N a d u n a j s k i u n i v o r z i) je med študenti različuili narodnosti do sedaj bila navada, da so vse, kar so hoteli svojim rojakom na znanje dati, storili z listom pisanim v svojem materinem jeziku, kterega so nabili na črno tablo. V zadnji seji aka-deiničncga senata jo Hlozotična fakulteta hotela, naj se vse take reči pišejo nemško, medicinska, naj se smejo pisati v dotičnom jeziku , pa naj se prida nemška prestava, juridična fakulteta pa je po prof. dr. Maasscnu predložila, naj se taka oznanila smejo pisati v vsakem jeziku, samo dekanu so mora dati avtentična prestava,  ako se njegov
vidi" želi. Zadnji predlog jo obveljal in tako je dunajski univerzi priznan poligloten značaj.
* fP oš ta1) je v celi Avstriji minolo leto razposlala 166,410.216 pisem; izmed njih je bilo 1^4,603.952 frankovanih, 7,933.262 nefrankovanih, 12,161.178 rekomandovanih in 22.412.142 poštnih plačil prostih. Dalje se je s pošto razposlalo 66j950.822 kosov uovin, 11,689,012 poslanic pod križevo vezjo in 8,982.982 zapisnikov blaga.
* (Spanjski kralj Amadeo L), kakor znano sin italijanskega kralja Viktorja Emanuela, je že kot princ zvečer rad brez vsake druščine stikal po tatinskih ulicah. To dela neki tudi sedaj še včasi kot kralj v Madridu; pa ko nedavno enkrat gre na tak sprehod, čisto sam , brez znamenja svojega stanu , ga zgrabita dva potepuha, mu vzameta denar, kar ga je pri sebi imel in lepi kožuh, v hterega je bil zavit. Kralj beži potem naglo v svoj grad in bode sedaj menda že skrbel za večjo varnost v madridskih ulicah in v celi Španiji.
* (Sneg v Rusiji) je padel že 8. novembra tako velik, da se jo za dolgo časa mogoče voziti samo s senmi. Mrzlotc je po nekterih krajih že 20 gradov C.
* (Število časopisov v Avstriji.) Prinašamo število iztisov različnih časopisov, kteri so v Avstriji se štoinpljali 1. 1860 in onih, ki so bili štempljani 1. 1870.
Dežele Leto 1800 Loto 1870
Spodnja Avstrija 30,851.240 iztis. 54,180.035 iztis. Gornja       „ *        533.177   „      1,486.340 „ Salcburška   .   .       65.457   „        118.441 „ Štajerska .   .   .   2,156.301   „      4,464.085 „ Koroška  .   .   . 2.000   „ 100.264 „
Kranjska . . . 01.500 „ 427.880 „ Primorje . . . 1,203.571 „ 1,361.074 „ Tirol, in Voralb. 876.000 „ 1,701.234 „ Dalmacija    .   . —      „ 140.600 „
Češka .... 3.016.324 „ 12,110.585 „ Moravska. . . 1,110,098 „ 2,431.223 „ Šlezija     .   .   .       04.057   „ 165.407 „
Galicija . . . 1,082.131 „ 2,560.760 „ Bukovina .   .   . 3.530   „ — „
Vkup 42,075.485 Iztis. 81,3*3.857 iztis.
Po številu čitanih časopisov se sme soditi, kako je politično življenje in vidimo, da je na Češkem se največ pomnožilo število Čitanih časopisnih iztisov. Lop napredek se vidi tudi po deželah, kjer Slovenci stanujejo in v Dalmaciji. Sploh pa se kaže, da se v Cislajtauiji mnogo političnega čita.
Popravek. V zadnjem listu sto se dve številki v sestavku o „prebivalcih ogerske krone" krivo stavili. Slovanov je namreč pod ogersko krono 4.668.000 iu Romanov 2,600.500.
Listnica uredništva. — Prosimo prijatelje našega lista na Kranjskem, da nam od vseh krajev o volilni agitaciji in o korakih nasprotnikov hitro poročajo.
Listnica opravuištva: Gospod J. C. župnik v Ž. — Reklo se nam je, da bi še kouzi-Btorijalnega dovoljenja za rabo slov. ,,r. in k. m." i u zato natisneuih še nemamo slovenskih. Torej počakajte še malo. Natisnemo vam pa že ako formular pošljete, kako hočete imeti.
Dunajska borsa 21	novembra.		
Enotni dri. dolg v bankovc	ih .   58 gld.	—	kr.
Enotni dri. do!g v srebru	.  .  68 „	—	It
		80	
	.   . 115 „	75	1»
C. k. cekini.....		54	
	9 „	18	
Prof. Dr. Lappitrre-a
Vbrizgovalno zdravilo
ozdravi* v S dnrh vsak tok iz scavnika. k.ikor tudi bril tol* pri ženskah, če je tudi zastaro]. Cena za steklenico s podukom o rabljenji 1 tolar 80 srob. gr. Za poslan denar 16 strogo skrivno dobi po
A. Will-n.
Li nd cn-Strassc 1H. Berlin. *) Na stotino ozdravljenih. (59—6)
Kovane uradno proiskav.mo rttffr M t i rfoftl to Nositeljna moć:   1     2 8 Cena. gld.
ttrriimult**'
»olike:
»     10     15 cent.
Nositeljna moč Cena. gld.:
18 'Ji
20 25 70 SO
95 BO
40
45 50
BO,
cent.
10
13
'20   r>0 fnt.
15 lh.
so fnt.
90 1<X> 110. #*Vi/«»»«-#V»«** %'ttfff :
Nositeljna moč: 1-4 Cena. gld.: 5    »J 7.50
Nositeljna moč: 40   50    *>0 70 Cena. gld.":"~     '20   99    35 27.50 30.
I fffc *« hiri—a l žfdozniui obrocjem in utogi (gevihti: Nositeljna moč:   15   20   25   30   40   50 cent. Cona, gld.: 150 170 'JOO 230 300 350.
fšfttttnr mff* t Nositeljna moč:    50    60    70    80   100 cent. Cena. gld. T 350  400   450  500 500.
Nositeljna moč:   120   150   '200  300 cent. Cena. gld.: 600   650   750 900.
I.. I!iiv*iiii> 4fc 4'oni |».. fabrikanti vag in utegov.
mi
JPatJe vse norte druge rage iti ute&k.
Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej : (ii_36)
Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10
(74—2)
Išče se
dober krčmaa*«
v gostilnico „Hotel zur Stadt Wien", na IMlIJflll. Gostilnica ima dosti sob za popotne, z vsem celo novim, ličnim pobišjem. lederico itd. iu se prevzame s 1. januarjem 1-S72, ali na račun ali v najem pod dobrimi pogoji na več let. V gostilnici se nahaja tudi narodna čitalnica. — Prašati se ima pri g. Mihacl-u Plauiušek-u aii pri g. dru. Ploju oa Ptujem.
Eaimuzid Baza,
Sta<lt<]iiai \r. 3 v U v miru
priporoča svojo najboljše sortirano zalogo
domačega in tujezemskega modnega sukna
in
blaga iz ovčje volne,
kakor tudi najveći sprebir storjenih
oblek za gospode, dečke in otroke,
kakor je iz spodaj stoječega kazala cen razvidno:
Črn in barvan palmerstnn. kastor & Elastik, vatel po gld. 2.80, 8.60, 5.90, 0.00, 8.
Siv, moder, rujav, trap boj & biber po
„ gld. 3.50, 4, .>.r><>. 7, s, 9.
Crno sukno, brasil 1 t i fot po gld. 2, 2.50,
v B, 8.50, 4, 4.50, 5, 5,50.
Črn in barvan peruvien po gld. 2.50, 3,
3.50. 4, 4.50. 5, 5.60. Črn in siv toskin po gld. 2.60, 3, 3.50, 4,
4.50, 5.
Najnovejše v modnem blagu za cele o-
bleko od goldinarjev 2.50, do goldinarjev 7.
Najnovejše blago za hlače in oprsnike
od gld. 1,80 do gld. 6, Sest četrti široka, fina rai'vna v vseh
barvali od gld. 2.50 do gld. 3. Štir četrti široka, fina, volnena rašovna
od gld. 1.60 do gld. 2.50. Stir četrti široka raševna od 50 kr. do
gld. 1.
Blago za talarje na 3 niti, krop. rips in lastin od 60 kr. do gld. 8.50.
Če se pošlje mera, je za oprsnike in suknje dosti obseg okoli prs in za hlače dolgost
koraka.
Xa Zeljo *e jMSljfjo !zyledi :
Tolarji po predpilU najboljše izdelani
od......gld. 15 dO gld. 85
Suknje za duhovno od „ 16 „ „30
Zimske suknje od .   . „ 19 „ „ 50
(iorne suknje od        . » 1') , „ 24
Plalčl in raglani od . „ 10 „ „ 45 Meksikanski plašči s
kapuco od . . . . fl 15 „ „ 22 Popotna guba iz ra-
ševiieml    .   ,   .    , ,  10 „ » 20
Mestni kožuki od  .   . , 40 „ 1« m >
Fraki od..... „ 15 * „ 26
Suknje za salon in hod „ 12 „ „ 25
Žaketi od .... Sako od .... Črne obleko .   . .
- hlače . . . Črni in beli oprsniki Kazi. hlače od   . .
„  oprtniki <>d Oprsniki z rokavi . Oamaifl ....
Ponoćne suknje od Obleke r.a dečke . ,     _  otroku .
12
24
,3.50 - 6
D
»1.60
:io
24 45 12 5
1H 6
12 5
30
16 8
Lovske suknje iz prave kmečke in naj ooljse štaierske rasovne, tirolskega sukna in
dubla od gld. 6 do bid. 22.
Zunanja naročila se hitro za povzetje storijo, za reelno in najcenejšo postivžbo se garantira, nevšečno reči se radovoljno zamenjajo. (6S—3)
Vse. kar p. t. prejemnikom ni všef, se vzorne zamenja, dokaz najstrože mobilnosti.
nazaj  ali  se za drago blago
I
IJsp po iitaki coni
za gospe in gospode.
Ta iz novega metala • .novo ali lalml-zlalo' imenovanega] narejen lišp dela pravi lišp nepotreben, ker ta novi izdelek za pravim ne stoji ne v barvi ne v fasonu in je zraven to dobro, da cela reč četrti del ne stane tega, kar se pri pravem lišpu samo za fason plačati mora; mogoče jo tedaj si toliko večkrat najnovejše in najmodernejše pripraviti. Se strokovnjaka ta izdelek lahko prekani, tako dobro je vbc ponarejeno.
Usa?* Naj novejše reči za lišp.   .HMLV i1up*rrof,"nbz*Prtdi'r»Ji*nikc »w« 2",,0<
n .* j in • •< I t-r ti i • i    fason,    it   novega    zlata nunjinc.
Ktcrfl zlato barvo «mrwm ohdric in bo eMo jira-viin prekunUlvo podobne, s ponarejenimi kameni aH e emailom, kakor frtsoii tirja.
broie. rine, 1 k. kr. 4o, 60, so, gld. 1.
najfinejSe, 1 k. (rl<>- l-r,0. l.so, », s>..M». uhani, tini, l par kr. .'.o, 80, gld. i. najfiiicjii, »clil. l.SO, i'. 2.S0
1 igla ca gospi.de ffld. 1.80, ».80, S. 4. prstani e brlljanti Iz zlata glA.  l.SO,  1.50.1 », a.
križci in srca za okoli vratu jfld. 2, S, i.
n.SO, 4,
Večno dišeči lišp,
iz pravo Indiike rastline, ktira naravn<. vonjavo cele »rarnitiiro   i.roi    Irl iihanl ki 80 irl.l v*'«l"o "h,!rii ln ki ^ v unJnoveJSI obliki. Klejriint-l šo. K60   prrfi o 1 .d^an   k" i. 2,' ^.fa" nej-ejra ko ta 11-p nij in zavoljo vonjave j« z,U , iifiuiu 11.u1.1u111 ^ ^.^ . ••prnj,,bljen; če po»pa parnituro tepa linpa nosi it
v kak khIou pride, jra v mallli minutah parfumiru. 1 hi o*.i 80 kr. ilo K'1.1. 1, 1.20, 1.50. 1 par uhanov kr. 80. do pld. I, 1.50. 1 bra«elcta kr. 60, r.O. 80 do gld. 1. 1.50. 1 i.vratna verižli-a kr. tiO, 80 do nUl. 1, 1*60, 2, 2.50.
1 diieča urna veriiica za gospodo jrld. 1.-10.
Eleganten, moderen in sijajen
braselote, fine, l k kr. 50, So, pld. 1.
„ pretim, izpeljane gld. 1.50, 2, S.I Sa,iiepii ovratniki 1 k. kr. !"0 kr. gld. 1.20, do gld. 1.50.
medaljoni, tini. kr. 20, 40, f.O.
a        prefini, kr. 80. gld. i, 1.50. glavniki, z natikom iz novega zlata, kr. so, gld. i, l.r.o, I, y.
prstani, zmotlflvo podobni c raznimi pona-
nieniuii kameni 1 k. kr. :i0, 40, 50, GO, 8i>,.je novi rokoko-liip, k:crega so VKredujem veku Kl",l. i. jV knežje oBelie iiohIIo ; tak IUp  pu.   molercn IB
najlejiie ume verižice za gospode  krntkeprenaret Je »ares umeten in leti. kr. 50. 80, gld. 1,50, 2. 1 garnitura, l.roie In uhani gld. 8.50, S.
najlepic verižice za okolo vrata, fin bene-'l        *        najflnejia sorta gld. 4.5o, 5, 6. ennskl Tason gld. 1.40, 1.80, ». 1 medaljon gld. 1.50, 2, 2.50.
igle za gospode kr. M, 40, 00, 80. Il        -       I'rav fin gld. B. 4. 5, r..
predsralene gumbe. kr. 10, 15, 20, RO. I D»T igel za na glavo gld.     4. 5. fi.
inanietne gumbe 1 par kr. 20, :to, 40, 60, 80. 1 križec za okoli vratu gld. 1.80, 2..r.o, 8.
gumbe za ovnitnike DO 6 In 10 kr. Il zapestnik, sijajen gld. 5, 8.60. "..r.o;
cele   garuiture.   predsrajčno   In  inanictne 1 ovratnik       „      gld. 3.80, 4.50, 5.50. gumbe, nnjlopia izpeljava kr. 50, 80, *ld.| ČTtVerOVOgelni Hšp.
Moderni črni lišp,
Prefino izpeljan briljanten lišp.
vrutu gld. 0,
18 lotni Krebrnl medaljoni v ognji pozlačeni in emailirani gld. 1.60, 8.
fino   Izpeljan,   narlepil   fason  In  zelo   trpoS i: steklu, jeta, lave,    bivolovega rogu in BRVOIlka .r,  ,, i v, ..   -r   ••»•■^ 1 broia kr. 20, 30, 50, 80, gld. 1.
rmll   strokovnjak so pri  tem  lahko  zmoti    Ta , ,,raseleta kr. 30, 5o tiO, 80, gld. 1.
»»P je v pravo srebro vkovau. z /latim, pu.llaga- ,        „hanov kr. 25, 35. 50. so. gld. 1.
jut in iglami,  ponaiejen.  bnl.ianli  so i/,   preluio k»«»      vetiiioa okoli vratu kr. 50, so, gld. 1. lm... nega gorskega kristala,   kteri  živega ognja 3gf» , WriltUn venilea za uro kr. 15, 30, 60. nikoli m- izgubi.   I udi so drugi kameni iicztiat-.,^^ , ffum|,a zu pre<|grttj5nlk kr. 1. U Ivo ponarejeni. j p,tr gumi) za maniete kr. Ii, 20. 30, 10.
i gla\nik kr. 20, 40, 60, 80.
1 l.n.ia gld. 1. 5. C 1 par uhanov gld. 4, 5, C.
(43-3)
PredfltOjeSe blngo se dobi po tej ceni v taki vrednosti le v podpisani zalogi.  Zapisnike cen j đaJMnO zastonj od vseh v zalogi ležeelli reci. Punestvo enega csemplaru je ra vtakogu zanimivo.
Der Pracht-Bazar -V- l^i*ie<li«jiiiii, Wien, Praterstrasse 26.
Povabilo ^ nakup
novo izdanih
Innsbrnških
tako zvanih
Tirolskili srecek,
ii s h r u
ktere, kakor v poznejšem razloženo, so boljše, ko gotovi denar, in ktere bodo prvič in prihodnjič' žc 3. januarja 1872 vzdignene.
Podpisana liieiijavniea si s tem dovoljuje svojim eenienibi I'. T. privatnim prejemnikom in i oKclskiin prijateHem naznanili, d.t je jirev/ela od deželnega mesta i., i ji m posojilu v znesku od 1 milijona gol,|. avstr. vel j. in prosi, naj se blagovoljno stori, da di.ti.'na prijazna naročila ali vpraianja lamo podpisani liienjavniei dojdejo.
Kratek raakRi nckterlh koristi, ktere to posojilo dajo t
i.   To posojilo tnala vkup larno t milijon goldinarjev in se z 84185.610 gld. a. v. v 40 letih vrne In 'J.   .le razdeljeno v delne dolžne liste, kterili vsak mora biti Vsaj p*> BO gld. si. v. i/.žrel.an.
::,   11..,|fi ti 4 k ril t   na   leto v z d I g n o n i ■ glavnimi dol.ilki od BOOOO, 18000, 10000. 10000 gld. n. v. itd., dalje
i.   Dajojo on), no cledo na to, da je deželno glavno mesto Innabruok prevaelo plaSauko dolinost, kur gotovo vao ganmeijo dajo, testom, da j<" delele glavno
mest., z vnem IVOjllfl premakljiv lin in nepremakljivim l.reiin./. n i. :n v lodnllko eenjeni vrednosti n:id 800000 gld. In z ^■Kellli davki iu dohodki, ki mu gredo, porok, vsako sigurnost, kije niogoi'a iu s,- moro želeti lili misliti in tako se lanko s^iki drugI si-ivki na stran itavljo,
Da ti tvojim P. T. prejemnikom dokazala, kako podpisana meiijavnlea sama u vrednosti in gotovosti ti ga papirja ko: založnoga kapitala misli, je- sklenila, en dol
teh srerek v ta namen roacrviratl, da lareče In io aareie, vae pri njej od denea do
• . Januarja 1*99 v |ioiwHiiif'#.iilla koMllt p«» a,t«l. :iO a. v. Unptjeoe take 8peeke
' bo jili bo le kaj tako dOlg/O), eho loto t. j. dO inel. I. januarja ISTU po polni Kupni ceni, t. i. tudi p.i 60 gld. v plačilo jemati, tako da potem takem vsak kupec takih srček ne da nič ua risiko. ker v teku enega Leta Ono BToCko vaall trenutek lahko ta celo kupno ceno V 'plačilo da in tako zaHtonj pri Ikratnem vzdiganji za glavne dobitka Od 60000, ItOOOi loooo, loooii itd. igru.
Tuke srečke brez te dolžnosti, jih nuza, kupiti, prodaje podpisana nienjavnica vselej natanko po dnev nem kur/i in sedaj po 86 gld. a. v. k.-. Te
irefike se tudi dobijo v skoraj t/gch menjavnleafa na Uunajl ln po provineHan po dnevnem ktmu. l»:i M si pa vsakdo tak.- sroSko kopiti mogel. Je podnlsana monjavnlca drugo število teh sreOck odi.rala, ktere ta 80 meseSnlb rat po t gld. a. v. prodaji- In pri Itterih s.- po pIaQitvl prvo rate oo amo t gld. iu postavnih Itempeljiklh pristoji,     pri prihodnjih vadlgatvah ta ajlavne in sptoh aa vsd dobitke igra. Tudi tukaj se podpisana nienjavnlea zaveže,
vse tuko na rate prodane tako /.vam- Tirolske iroŠke s dni po pripada tadnjo rate /.a  ves  nji   plačan znesek nazaj kupovati.  Podpisana   menjav niča si
ilovoljnje .leinti svoje i*, t. prejemnike notorne na te nenavadne, izredne koristi, ki so /. nakupom teh ireGek tdrulene, In vabiti k hitrem nakupljenlti
■ bo ni. go'e s.- udelolevatl te I prlboljikov. ker utegne itrvil«. srecek, ktere hočeiuo na/.aj kupiti, kmiilo prodano biti i iu misli, da sme i/reči. da morehpt ne lin nikogar ikterl se takih sreč« k sploh nd< ležllje), kl ne iio videl povoda, kupiti si eno nli tudi več teh sreSek, ker f. njimi nI nikukorien risilm združen k< - i.- pri t \/. ligatvali zasloni igra in s.- t.- troŠkC eno leto za celo kupno ceno v plačilo jiiuljejo. 1'rijazniiii zunajnim naročilom naj se tpraJ p'djuhi di.iiOii /m - I. -  .   krajcarji za 1 vzdigatveiie liste I. is72. kteri bi se ;uitom lVanko imitljali. če bi se Kelelo, franko jioslati podpisani iiienj.ivniei.
314'iijavnica e. k. jiriv. <liTiinJ!-ilco 1 i**ro^V!*lv<» l>5iiilv<"( pojircj -Foli- CT- Hotlien na I~>viiisxji, Graben, Nr. 13,
Izthitelj in odgovorni urednik Martin Jclovšek.
Lastnik Rapoč iu drugi.
Tiskar: i'\ S k a z a in drugi.