Published and distributed nnder permit \No. 556) authorized by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, N. T. By order flf the President, A. S. Burleson, Postmaster GeneraL
,i i, — a. ^m	mm m ^m _____\	'	• - ■	-- ■	. ■ .. -■»..	, .. ,, m^p i	—■ ■ ■ ------—__
' Največji slovenski dnevnik ® •: v Zedinjenih državah >
Velja za vse leto . .. $3.50
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
(]] The largest Slovenian daily 0 -: in the United States:- "
Issued every day except Sundays and Legal Holidays. {TJ 50,000 Readers qj
Telephone: CORTLANDT 4687.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
Telephone: CORTLANDT 4G87.
NO. 172.
ŠTEV. 172.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 24, 1918. — SREDA, 24. JULUA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
AVSTRIJSKE TEŽAVE
--ooo-
SOCJALISTI ZAHTEVAJO REFORMIRANO AVSTRIJO- — ZAHTEVAJO PARLAMENTARNO KOMISIJO, DA IZDELA NOVO DRŽAVNO USTAVO. — ZAHTEVAJO AVTONOMIJO ZA POSAMEZNE NARODE. — BURJANOVE IZJAVE NISO ZADOVOLJILA ZAGOVORNIKOV MIRU. — SLOVANSKI P^LKI V FRANCIJI.
UPORABA 60L0B0 V-PISMOJv OSE V * AMERIŠKI ARMADI V FRANCIJI.
-ooo-
111«
* pr jat
Curih, 2:1. julija. — Razpravljanja v avstrijskih liberalnih listih in deiiiokratičnih 1 -tih <» izjavi barona Buriasia o zunanji poli-}i' soglašaju v toni. <lii iti» zadovolji sovražnikov centralnih državi;1, in posebna Amerike. da ni dovoij zanimiva in prepedantična.
'"Arbt r. / .riniji" pravi, da j,' izjava v .-plo.šnem luanj jasna in '<>l j rr-.-ik ;>>n;iriin k>.t kat>-rikoJi Purianov govor; liurjan ničesar
•	ii •<»ve «» Palkanu. Srbiji in Albaniji in ni* kaže. da je spravljiv z ll:'11 jo. (lie*!' zveze narodov. pravi list, da je njegov skeptieizem iro-
n, das ravno je to glavni cilj zaveznikov v tej vojni. (.!<•.;«■ v 'hodne Evrope ne pove Burian ničesar, ali ]>a ravno na-tno. kar • zahteva. S tako izjavo ni mogoče dati poguma pr.-jjfin sovražnih državah.
V koliki meri je nezadovoljnost z avstrijsko vlado razširila leže 1 i, je razvidno iz. t»>ga. ker soejalistiena stranka pripravlja na i /a radialno i/.pretiiemho ustave monarhije, zatrjujoč, da se to mora zi:'od.ti. ker j'* položaj pol it i«'nega življenja ir kultur«* nenio-
•	ker pot vbuje obsežen načrt demokracije in t.> je mogoč«* h* te-daj, a'ivn s«- vladni sistem predrugači od vrha do tal.
Sovražniki Avstrije jo hočejo zdrobiti, ker vedno slišijo o trpin narodov pod avtokratično in reakejonarno vlado. {/ l« li r:tzlo<ro\ in da se pospeši mir, ki se ne mor«- doseči, dok-; \vstrija ne premeni svojega delovanja "lede nar«ninega vprašalo nj.'iio delovanje je neposredni povod sedanje vojne — d a ga socjalističua stranka parlamentarno odredbo, ki zahteva i z v o i 11 e v parlamentarne komisije ."j 2 članov.
Ta kom » ja Iti morala izdelati do konea leta načrt za splošno j>ke ustave, po kateri bi bila Avstrija izpremenjena državo na demokratični podlagi popolnoma avtonora-Koinisija bi imela pr.ivieo izdelati zakone, vpeljati ajati statistična poročila.
Oblast! po eeli državi hi morale podpirati in poslušati to komisijo. Ostaia 'o v zasedanju tudi tekom parlamentarnih počitnic. V dobi delovan.ja komisije bi »e izvršile premembe postav in odredb (iHio z. dovoljenjem komisije.
Pariz, J julija. Pr.-i-kava nemških ranjencev, katere sr. vj r za\ <•, n v svoji prot iofenz.ivi na zapadni fronti je pokazala da si* naha ja na francoskem bojišču mnogo avstrijskih čet.
Med neim.kimi ranjenci se nahaja v pariških bolnicah tudi mno-g. sjnvanov iz južnega d**la Avstrije. Vzeli so jih iz avstrijske ar-ni :-fe in so j h v majhnih oddelkih razdelili po nemški armadi, kajti hali -o se, tla hi širili agitacijo, ako hi bdi puŠ-Vni v Avstriji.
Eden ranjence po imenu \utuu Kosovič je delal v premogovn -; k;i v P. ruis\ !vaniji in »<• j«' ravno pred vojno vrnil v Avstrijo, da hi v/« | > s,.hoj -eno in otroke, pa -n ga vtaknili v vojsko, s katero jej hi: v tialiejji in v Italiji.
Nemško časopisje o bojih ob
Marne
-000-
lr
letuj' pri
rej o rim» avs v lederativn ni h narodov pri: ska ve in
dr.nes objavil bo ta komisija sestavljena samo iz. ameriških eivili J | ^ •• ■ l|	•
»t<v. toda natančnejših podatkov o tem za sedaj ni. j	j | JJOll OD JY&2UH11
Namen ameriške misije je. prepričati sibirsko prebivalstvo. da? *	" V.'
K«
je pa mnoiro -lovanskih vojakov dezertlralo, so <ra z drugi-
mi vred vtaknili v nemško armado
Kosov i."* pravi da mu je njegova žena iz Avstrije pisala, da ljnd »tvo trpi pomanjkanje in da .•«■ avstrijski kmetje selijo v Nemčijo, kj"r iščejo ilcia.
Rekel da je bil napad, v katerem je bil vjet. veliko presence nje in I t Nemci pričeli bežati, ko so s prikazali Ainerikan-ei / ^lasnim krikom. Kosovič pravi, da ji)ti častniki ukazali za-lo'pi' dr/ati /a vsako ceno, češ. da Jih bo konec, ako padejo zakopi v .um-riške roke.
Mi !»;•	bolj. — je rekel Kosovič. — Prvo spodobno ko-
sih. ki smo ga imeli \ ve.- meseeih. s»,io dobili od Amerikancev, ko so o;,s pr.peljali z hoji;, a. Prvo kopelj pa smo dobili pri Francozih. /Cd t j smo zadovoljni. —
Poljski u.'eiiiiki pripovedujejo, da Nemci ne dovoljujejo, da hi h■ h mnogo I'idjakix \ kakem polk i, ker so imeli mnogo sitnosti s
je, preprieaTi sibirsko prebivalstvo, da /'. ružene di-žave žele pomagati Sibiriji, da zadohi svojo moč in da -'e pogodi za izmenjavo sibirskih pridelkov za poljedelske stroje ter s « zagotovi j odpora Združenih držav, ki žele nuditi finančno pomoč Sibiriji v času regeneracije.
Tokio. -Tan onska. 2-'!. julija. — V političniji krogih se domneva, da bo .Tajionska danes odposlala v Washington vsoj odgovor an predlog /družen h držav za zavezniško intervencijo v Sibiriji. .Japonska vlada bo sprejele ameriške pogoje v vseh njihovih delili. Kakor pitvio nekateri listi, bo sklieana po.-ebna seja parlamenta, da se posvetuje v zadevi intervencije.
London, Anglija, 2:!. julija. — Japonski diplomatični svet je o-dobril ameriški predlog glede sibirske inveneije Združenih držav in Japonske. Izdana bo izjava, ki bo zagotovila Rusiji, da zavezniki ne marajo zasledovati agresivne politike v Sibiriji Skoro gotovo bf> ck -pedieiji dodeljena tudi pomožna komisija.
Japonska via la je prepovedala časopisju objavljati poročila t gibanju japonskih čet. 18. julija hi se imela vršiti seja vojnega, mornariškega in finančnega ministrstva zaradi financiranja in oskrbe japonskih čet.
V Pekingu prevladuje mnenje, da zavezr:ki ne morejo storiti ni-'- boljšega, kot da pomagajo Čeho Slovakom, da zasedejo Vladivostok, da si /asigurajo bazo. Ako se Ceho-Slovakom na ta način po-m-ga. bodo lahko operirali jiroti boljševikom.
General Horvat.' ki se je pred nekaj dlievi proglasil za vladarja Sibirije je s svojim poročilom iz Harbina pregnal bojazen zavezniških zastoju.ikov v Pekingu, ki so zahtevali, da prekliče svojo pro-klamaeijo, s katero misli prein-ečiti češko-slovaško prodiranje proti zapadti. General je zavezniškim zastopnikom odgovoril, da nikakor ne mara staliti (Vbo-Slovakom lubenih ovir, temveč da celo želi skVniti s Ceiio-Slovaki dogovor.
OFICIJELNA POROČILA
-000-
FRANCOSKO POROČILO
ANGLEŠKO POROČILO.
pe
»KltUl VOJ;
-000-
AMERIKA IN SIBIRIJA
-t>oo-
AMERIKA BO SKUPNO Z JAPONSKO POMAGALA ČEHO SLO-fcVAK0M V SIBIRIJI — PREDSEDNIK WILSON BO OBJAVIL CEL NAČRT. — VLADIVOSTOK BO BAZA. — ZDRUŽENE DRŽAVE IN JAPONSKA BODETA IMELI ENAKO ŠTEVILO VOJAŠTVA. — NASA EKSPEDICIJA JE PRIPRAVLJENA. — EKO NOMSKA POPRAVA RUSIJE BO POPOLNOMA %V ROKAH A-
MERIKE.
Pariz, Francija, 23. julija. — London, Anglija, 23. julija. — Xa obeh straneh reke Oureq so Včeraj smo nekoliko napredovali imeli napadi od strani naših čet s svojimi črtami južno «d Ilebu-tekom dneva zadovoljive posledi-1 x< rne in južno od Merris in Mete-ee. neglede na trdovratni odporjren. V pretekli noči smo izbolj-sovražnika, ki je spravil na lieejli svoje pozicije v Hamel sektor-mesta nove rezerve. Severno Odjja, severno od Albert. Naše čete reke smo zavzeli ter šli preko St. j so izvele tekom pretekle noči u-I'lesier-Huleu ter dospeli do Oni- spešne jtohode proti Oppy, Avion cby-Ia-Ville .— Zasedli smo v a.- Lems. Privedle so nazaj jiar jet-
Montgni.
Južno «>d Oureq so fracosko ameriške čete prekoračile Chateau
i.ikov in strojnih pušk.
Dodatne jetnike se je napravilo v bližini Merris tekom nekega spo
-ooo-
Washington, I>. <*., 23. julija. — V kratkem se pričakuje, rda bo pr. iišedriik Wi s(.(| objavil neert z:i mirno posredovanje Združenih drž;»\ v Sibiriji in o vojaški akciji, ki je določena, da pomaga (Vho-S;o' nkoin rešiti Sibirijo pre.I neinško-avstrij^kimi ujetniki.
Ta načrt je hi! sprejet na posvetovanjih prizadetih vlad in vr-še - e priprave, da se <*peracije nrično.
Iz di iscd.'njih dogoiikov se v di da pridejo v poštev samo nine-ri;k." iti jap utske operaeije skupno s Češkoslovaškimi četami. An-glcske, 'raneoske in italjanske čete ne bodo vdeležene pri tej skupni i k spe | «■ i j i, Zdru/ene države in Japonska bo^Jeta ]>oslali primeroma majhno in enako šfvilo vojaštv; .
T.» č»»te h o. 1 o zasedle glavno pristanišče ob Pacifiku, Vladivo-st<■ k in ga bodo držale kot bazo za vojaške operacije Ceho-Slovr kov, katere bodo zalagali z municijo. orožjem in drugim vojnim ma-terjalom, katerega jim zdaj zelo primanjkuje.
Ameriška ekspedreijska armada je pripravljena in program se bo najhr/e v kratkem pričel izvrševati.
Oboro/ n čete Japonske in Združenih držav so tako majhne, da med Kusi ne bodo povzročile razburjenja zaradi njihovega na mena. VeuMar pa bodo zadostovale, da bodo mogle držati Vladivostok za bazo operacij Oho-Slovakov v njihovem prizadevanju očistiti Sib rijo tolp prejšn jih avstio nemških vojnih . ujetnikov, ki ogrožajo rusko kontrolo nad sibirskim ozemljem in ki skorogotovo nameravajo napraviti jedro za večje nemške armade, ki bi imela tifil&ori polastiti se Sibirije.
Poleg vojaške ekspedie je bode poslale Združene države v Sibirijo t ud i industrijsko m ekonom s kcf komisijo, ki bi sklenila spo-arinm za industrijsko in ekonomske popravilo Rusije. Kakor se je
Thierry cesto ter potisnile svojo! pada med patrulami, v katerem je črto za več kot en kilometer protijbiio ubitih petdeset Nemcev, iztoku. Vas Rocourt se nahaja vi Sovražna artilerija je pazala naših rokah ter tudi večina gozda precej delavnotsi v sektorju Vil-« hatclet.	i i' l's-Hretonneux.
Na desnem bregu reke ^Iarnej Naša lastna in sovražna artile-
5-mo vnovič napredovali severno od Mont Sr. Pere in Charteves kateri kraj se nahaja v naših ro-k:*h. Na isti način smo razširili svoje mostno pročelje pri Jaul-gonne,
Na fronti med ]\rarne »>i Rheims so se vršili živahni boji. Med Ar-dre in Vrign\- so franeosko-angle-ške čete naskočile pozicije sovražnika ter napredovale za več kot <-r« kilometer. j»ri čemur je imel sovražnik velike izgube. Angleži so ti peli 300 mož ter lopov.
Severno od Montdidier se nam je pri krajevni operaciji posrečilo
r>.;a sta bili delavni v Dickebuseh sektorju.
NEMŠKO POROČILO.
Berlin, Nemčija. 23. julija. — Krajevni spopadi so se vršili nn zapadnem bregu reke A vre. Med Šoissoiis in Rheims je armada kronprinca onemogočila moča t/ skupen napad sovražniških sil.
Na številnih točkah fronte sc-jangleške čete napredovale proti
Washington, T). (*'.. 23. julija. — Nemčija ni' le zelo deprimirana ■•-led izjalovijenja Hindenbnrgove strategije, temveč je tudi zelo vzne mirjena vsled izgube inieijative. k»r se je bati. da la> treba par tednov. predno jo bo zopet mogočo izviti iz rok generala Foclia. — V ofieijelnem poročilu iz Bazla se glasi danes:
—	Dočim se priznava, da se je položaj izpremenil, skuša vendar nemško časojiisje prikriti to priznanje s številnimi pojasnitvami da se celo stvar boljše in primernejše predoei nemškemu -občin->lvn. — Berlinski poročevalec
Strassburger Post"' jiLše:
—	Občinstvo je \ splošnem spa .inlo velika upanja z nemško ofenzivo, katero se je vprizorilo na o-
■' b?h straneh Rheimsa. Kot je razvidno iz poročil zadnjih par dni se ra upanja niso izpolnila. Sovražnik je bil informiran o naših načrtih in vsled tega nismo bili v
novega, — se izjavi..a. — < • Foi h je bil v stanu stvoriti važno annado rezerv. Z mogočno j *!*ot j -ofenzivo skuša sedaj izviti ini-jptivo iz rok Hindenburga. X1-111-ško napredovanje na obeh straneh Khoimsa se je ustavilo. N. Focha nima le za cilj pri v;: i "i jio-i.ornost nemških rezer\ t--r jih zaposliti. Izvesti se ho-e tem u 1 l'Ce v hrbet annade generala Huelinia. ki koraka pj' I i .'/.loku. Če bi se to posrečilo, bi se r. . t«t armada umakniti po,; na.ih.-ii neugodnimi razmerr-mi. N;*.];; i Foclia ni le odgovor na n<-.i. : napad na obeli straneh Klu :msa. temveč da ogroža tudi vse JI ji-Jenburgove načrte. '"Muenehmer Neu^ste Naehri -h-
en izjavlja, da je prišel n.-m/.ki
generalni štab v stik s prav p« -
;i;mi težkočami, katere i:., r !.»
\>led indiskreč,ije voja . v. L
.-matra Franeijo še za zelo ii>o"nr>
ter izjavlja, da ima Amerika it.:^
8 nemških divizij je bilo pognanih1 ^^ Presenetiti ga.	j manj r,00,000 vojakov v l Van-;/
čez Marno. — Po.-ušene vasi. - , ^V1 so. priceU. /rancozi m j _ bojevanje s podmorskimi
'Ameipkanci s proti-ofenzivo. Polo- roln; JU. niore iU,,,)1V(,itl _ tilko
je s tem izpremenjen in nem- se glasi naprej, — stalnega ali glavni sta bo moral napraviti
Umikajoči Nemci uničijo vse.
naprej,
I važanja čet in vojnega materiala
ar-
za-
veda velikanskih težkoč. s kateri-__	„	ni se mora boriti naš glavni ar-
akniti se povprečno za 5 ali 6 j'kr|vati dejstva, da"šo n?mš-ki de-Uadni stan. gotovo ne bo prescnc-milj na več kot 20 milj dolgi j ^rterji, vedoč za operacijski na- čeno ironti. I ničeiuh je bilo veliko Ste-iprt, izdali na ta način domovino
S francosko armado, 23. julija, j nove načrte. Občinstvo bi storilo j lia zapadno fronto An-,.-, i reko 3Iarne je bilo pognanih 8{dobro, če bi bilo malo bolj potty , , nemških divizij (okoli 100 tisoč|pežljivo z ozirom na razvoj ope-	Jt' ,,,v"M,r'v!-!! !,a
j-iož) ni še veliko večja sila, oja-|racij na zapadu.	sedaj uspešna. Občinstvo., ki
cena z osmimi nemškimi rezervni-) -Koelnische Volkszeitun-' up:-m; divizijami je bila prisiljena u- j ->. _ Xe sm0 se ge nadJje pri,-
vilo aeroplanov in opazovalnih ba- j Xemogoče je zanikati, da se je i ono v; velikanske zaloge so padle) rieMgfca ofenziva izjalovila zmagovalcem v roke.	^ , » . „	..
T • , ,	,	, r rankfurter/eitung pjse. da
te m druge velikanske izgube ,„ , . .. . „ TT- , , nervoznos* v k:, ,, 7: !_-,• .	Lie celi Strategieni načrt Hindenbur Mrx,,znost ^
.-o bile ])osledica briljantnega pre-i
če bo slednji počasi in pre-
i vidno postopal. Vzelo bo mo"-nč ' i • ' ~ i-e le tedne, da se vzame inieijati-
• vo iz rok generala Focha. Vsal^i
edanjem trenutku
£>a kompromitiran. — V strate^ič- -d lJda, ne le brez k orisi t, teruve
Jubilej Mgr. Buh-a
senetilnega napada generala Man-	, v . . . ., , .	, „
g n in Degoutte na nemško desnoj^111 P°,0ZajU Se -ie	lleka-» 'Jnravnost
i:rilo.
Ozemlje, katero so Nemci zavzeli v ofenzivi 27. maja na črti med Soissons in Marno je bilo večinoma očiščeno sovražnika in na jugu |
ieke ni ostal razun mrtvih in uje-; Rt. Rev. ]Mgr. Jožef Fr. tih nobeklen Nemec.	Buli praznuje v četrtek.
V pondeljek zjutraj, iko se je j 25. julija 60. obletnico razlila pričakovana peta nemška mašništva v Duluthu. »fenziva po planjavah Champagne'Minn., kamor je prišel in na bregove Marne, pustivši pred enim letom iz Elv. Rheims in močno utrjene gore, kij Minn, kot upravitelj ško-stoje mogočno kot skala sredi re- fije po umrlem škofu Jake, ni nikdo mogel povedati, ka- mes McGorliekom. V neko daleč se bo raztegnila.	j del jo pa bo bral slovesno
Chalons, Epernav, Rheims in in S demantno mašo v Ely. direktno tudi Pariz: vse je bilo v j Minn., kjer že opravlja ta^ nevarnosti in v sredo, dasiravno je mošnjo župnijo od 3901 bilo videti, da je naval na Chalons j naprej, vstavljen, je bila še vedno velika Msgr. Buh je bil rojen nevarnost, da pride sovražnik v leta 1833 v Lucnah na Got Epernav.	renjskem. V mašnika .j'i
Nato pa je prišel nenaden in bil posvečen leta 1858 ter nepričakovan sunek generala Man se je leta 1864 izselil v gina in generala Degoutte Ln v pe- Ameriko na prigovarjanja tek ponoči je bilo ozadje nemške misijonarja Franca Pirea armade v nevarnosti, da bo odre- Najprvo se je nastanil v zano in reka borilcev in strojev se St. Paul. Minn., a je od je pričela pomikati v nasprotni tam odpotoval naprej na strani z naraščajočo naglico. Iz- misijonsko delo med Indijance.*sv. Martina. Leta 100] je. dobil gledalo je, kakor da se je vse pre- Deloval je po različnih indijanskih mesto Ely, Minn., svojega prvega
stalnega katoliškega zupni.ra v o-sebi današnjega jubilarja Mgv
obrnilo na slavo.	, reservacijah ter je po njih vstano-
Zadnja dva dni so opazovalci vil več misijonskih postaj. Leta videli, kako so Amerikanci in 1878 se je preselil na zapad terjBuha in od tedaj je tam pio. ... Francozi potiskali nazaj vpadnike postal stalni župnik pri mestu Per-' nosno deloval do današnjega I e. med Aisne in Marno. Melanholič- ham, itinn., odkoder je upravljal) Velezaslužnemu slovenskemu pl-no so izgledale razvaline Long- številne misijonske postaje.	ionirju, neumornemu kulturnemu
}H>nta in Corcy-ja, ki ležita na Leta 1888 je bil poslan v Tower.'delaven naše najiskrenejše čestit-\ znožju gozda in ki sta znana po- kjer je postal prvi župnik cerkve ke! —
ročevaicem, kajti vojske so se po- ________
m kale že pogosto sem in tja.
zaplenili	postojankam. Vrglo se jib
je nazaj. Proti večeru se je .nov« :ala delavnost artilerije.
Ob gotovih časih je bilo mirno na bojni fronti. Južno od Aisne n; zavzeti Maillv-Rainval. Sauviller/''sovražnik obnovil svojih nasko
in Aubvillers. Ujeli smo 1500 mož vkl jučno 30 častnikov.
Pariz, Francija. 23. julija. —
Ob celi naši bojni fronti so se te- ^	w • •
J	Oureq in Marne je vprizori]
kom eele pretekle noči vršili ar
t.'lerijski boji.
kov in to radi velikih izgub, ka tore je imel preje. Artilerijski dvo ooji so postali bolj intenzivni. Na obeh straneh Oureq ter med
ražnik močne delne napade na skoro vseh sektorjih. Odbilo »e jih'koplove.
Zadnjič ko se je pomikala skozi: razdejano hlev, razun podobe ta kraja francoska vojska, sta bi- f,rizfne^a Kristusi, ki stoji nepo-ia še lepa in prijazno: zdaj pa _|^ovan nad vrati kakor vse ostalo. Krasni grad AmeriJjaiiei_so bili vedno izbor-Lompont z dolgo vrsto visokih o- «? razpolozeni. Lahko se je tedaj ken j izgleda kot kaka tovarna, ki v,deI°' zaka-> so se Daši novi zavez'
je pogorela, mala cerkvica v Corey
raki med seboj vedno nazivali fan-
stove, ki so bili za silo postavljeni čez reko.
Nemci so se nahajali na južnem bregu Marne v izpostavljenih postojankah in njihove izgub ■ bile zelo velike v mnogih slučajih do 50 odstotkov. Ko so v zadnjem
t je. kajti vsi tudi tako izgledajo.Itrenutku angleške čete prihitele n Nič ni presenetljivo, da se je so- pomoč jn vdarik
je. Južno od Oureq se jih je usta- vražnik, katerega je napadla tako vilo z našimi protinaskoki.	,silna armada, kakor sta ji zapove-
Sovražne oddelke, ki so prodrli d o vala geuerala Mangin in De-v naše naprej potisnjene postojan- goutte odločila, da se umakne. Z ke ob Marne na obeh straneh JauV južnega brega reke je mogel vze-gonen, se je vrgol s pomočjo pro-,ti s seboj samo gorske topove, ka-t i napadov nazaj do reke.	tere šo nesle mule na svojih hrb-
Krajevni boji so se vršili južno- tih. Zadnje »tiri dni Nemci niso zapadno in iztočno od Rheims. J mogli spraviti v bojno črto dovolj Včeraj smo izstrelili iz zraka 52 municije m živeža, kajti franco-sovražnih aeroplanov ter "štiri zra- ska artilerija je z dobro namer
!.*AnlAVO	■-'- - ______ ' - 1__A__* "____1 _
jenim ognjem obstreljevala mo?
in vaariie na sovraz blizu Marfauxa. jugozapadno »►.! Rheimsa iu ogrožajo njegovo In . krilo, medtem ko sta celo desno krilo ogrožali dve francoski armadi, tedaj so si morali Nemci izbrati ali popolen poraz, ali pa umakniti.
Poskušali so dobiti večji del osmih divizij čez reko s tem. da *>o ponoči postavili mostove in zakrili gibanje z oblaki dima.

OLAS NAKOPA, M. JTL. isis.
"OLAS NARODA
ILOyiVIQ PUBLISHING 0OMPAHY
(Slovenian Daily.)
Owned and published by tt«
(■ •urpormtlon.)
BUNK HAKSER. Preairient._LOUIS BENEDIK. Treasurer
Place of Boalnew of the corporation and addresses of above officers; 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, W. X.__
U eeio leto velja Ust m Ameriko Za celo leto a mesto New York 15.00
In CanaOo......fS.BO Za pol leta aa mesto New York.. S.On
Km pol lete .........2.00 Za četrt leta ea meeto New York 1.50
U četrt kri .................. 1.00 Za Inozemstvo u celo leto...... §00 stavbo
D 0 p i
S 1
Frt
"<iLAM NAKUPA" Izhaja vwk dan lzvzemA nedelj to praznikov.
"ti L A 8 NAHODA"
< "Voice of the People") Imwi every day except Sundays and Holidays
Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement._
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. I>enar naj se blagovod poftiljatl po — Honey Order.
kraja naročnikov prosimo, da se cam tudi prejftnji MvaliMv oaznanl, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA'
n Cortiandt nt
Hew York City.
Telefon : 2876 Cortland t.
Homer City, Pa.
Ker imam /e> nad en teden zapito hiš«) zaradi otročje zavra t n^ co. imam ramo čas, da napišem kratek dopis.
.Vedavno se mi je saujalo. da
sem od nekod prišel v Homer Citv. Ivo gledam okoli, zapazim veliko na kateri se je IHiščai napis: Slovenski Dom. Ker sem bil potreben okrepčila. sein šel v dvo-rnno. kjer je bila ravno veselica Vse ,ie plesalo, zato sem mislil, da «e moram zavrniti tudi jaz. Plesal sem toliko časa da mi je nekdo, ah iz ljubosumnosti ali iz kakega drugega vzroka, dal v.aušnieo. nakar sem tako zavpit, da sem zbudil celo družino.
Naša naselbina je velika in ima .mnogo društev, zato se kaj lahko z?odi, da se bodo vresnieile moje sanje in bom kdaj plesal v Slovenskem Domu. Rojaki, povejte«, kaj mislite vi o tem.
(ilede dela morem reci le toliko, da se še precej dobro zasluži; pla-f-a pa je odvili a od delavca. Ka-
—--kor se sliši, bodo v kratkem i^>pet
Narodni <'avek je oni davek katerega si narod sam naloži. Vsak:odprli dva premogovnika in se bo da po svoji moči in razmerah Denar, ki se na ta način nabere, se zopet potrebovalo nekaj delavcev, uj »rabi v splošen narodni namen.	Pozdi.tV.	John Rink.
Slovenci so že vajeni Takih narodnih davkov. Ker jim ni hotela • dali vlada niti uesetinke onega, do česar so bili opravičeni, so si mo-	Detroit, Mich,
i ali pomagati sami, da so so preskrbeli z najpotrebnejšim, kakor šo- Porote ali hočeni nekoliko iz naše lami. knjižicami, kulturnimi zavodi itd.	.naselbine, ker se že dolgo ni nikdo
Skora j \ e slovenske šole ob meji so bile zgrajene z narodnim oslasil. Vero, da je tukaj mnogo davkom. Denar je prihajal iz naroda ter je bd namenjen narodu. Slovencev, pa ne vem, kje stanu-i/ naroda za narod! — j ' bilo geslo, katerega so se Slovenci v jejo. zato bi jih prosil, da se kaj .tarem kraja trdno držali. Potom tega gesla so si pridobili skoraj oglasijo.
v>e, i.iip imajo, kajti avstrijska vlada ni bila kaj posebno naklonje- J V Detroitu je mnogo tovarn; iiu .svojim slovanskim pastorkom.	jponajveč izdelujejo v njih avto-
'/ bruhnile. jo svetovna vojna. Vsak narod, vsaka država je ho-j mobile. Delo se lahko dobi, moraš tola oprati samo sebe tor dokazati ostalemu svetu, da stoji na pravem ; Pa b*ti ameriški državljan ; ako Mi.lišču ter tla SO njene zahteve opravičene.	i nimaš državljanskega papirja, ti
Boljše zdravljenje za manj denarja-.
\ Profesor Doktor B. F. Mullin \
p	Slovenski zdravnik-špecijalist	J
g 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. \
*	"" "t. Fuilc m ■ •(■ s	isciM.t	E
44«
0 narodnem davku
Jaz wm nastarejši z<lravnlk-3pe-cljalij=t za Slovence t Pitt.sburghu. Zdravim že več kot 38 let bolne moške in Ženske. Oz«lravil sem fe na tisoče in tisoče oseh in morem tndl (ras. V zdravljenju raznib bolezni imam največjo iskušnjo. Katom ««a-mo najl>oljša zdravila. Imam najboljši električni stroj za preiskavanje, potom katerega se vidi celo va5e telo kot na dlani. K meni prihajajo ljudje od blizu in daleč, da jih zdravim. Zdravim razne bolezni uspe4-no !n naglo. Govorim fisto sloveo--xiko. Moje cene so zmerne. Znanstvena preiskava zastonj. Pridite k meni kot k prijatelju.
Unhi src: od 9. ure »jutrmj do 6. zvečer. V nedeljo samo od 10. ure zjutraj do 2. popoldn«.
—
m
Jugoslovanska
lah

Katol, Jednota

soka ter se že klasi. Pšenico ravnokar mlatijo: d;; 15 do 25 bušljev na a ker. Sena smo dobili več kot dovolj: tudi deževalo je še do/daj
Ni..- rojak Anton Aaičnik je zelo bolan. JJil je že dvakrat operiran. i>a bo še enkrat.
Pred kratkim sta se poročila
za potrebo. Draginje ne občutimo| Frank Kočevar iz Device Marije prodamo kakor pa v Polju z arijo Jenko, dama nekje od Dobrega Polja. Novojmuo-
g«»spodi- čenoema ž«'limo mi»og< sreee n.
Posebno e-Mitralno zavezniške drŽave so izdale miljone in miljone	pokažejo vrata.
ovali podkupiti par naj-1	1>re/" ; ?!
dolarjev /a propagando. Nemci so prizadeval večjih newyorskih časopisov, da bi pisali zanjo, pa so se opekli. Nobeden se oi hotel zavzeti zanje.
Krivda Nemčije jo bila preveč r^ei vidna, njeni zločini preveč javni in jasni.
Največji prebrisane** ;n hinavec bi jih ne mogel prikriti in olepšati. tudi če bi bil plačan z zlatom.
Avstrija je v prvi vrsti apelirala na nemško in slovansko časo-
seni danes J^ stikal po tovarnah, da bi me kdo vzel. Pri pni tovarni mi je rekel »boejs, da ima dovolj delavcev; pri drugi me je vprašal, kake narodnosti sem. Rekel sem, da sem Avstrije**. (To se slabo sliši; recite, da ste Slovenec in takoj vas bo pogledal s prijaznejšim očesom.)
v Združt nih državah. Na žalost >o se dobile v Združenih drža- Xato me je vprašal, ako imam dtr-
katore so hvalile -
žavljanski papir. Ko sem odvrsiil. da ne. mi je rekel, da tudi on nima dela zame. "Dam ti na dvorišču avtomobil z enim kolesom in dvema ročajema : to je vse, kar imam za Avstrijca ali pa Nemca \ mi je rekel slednjič- Rekel sem mu samo good-bye in sr'frt sel.
Kdor misli, da brez pijače ne more živeti, naj nikar ne hodi sem za dolom, kajti tukaj je vse suho, samo voda je mokra, toda umazana. l*rav dobro so nas "sfiksali*".
vab p ropa lice, ki niso bilo nemškega pokolenja, v- kar je prišlo s cesarskega Dunaja.
Ameriška vlada je nekaj časa mirno gledala to izdajalsko po-•Vnjanjo, slednjič je pa stopila nehvaležnežem trdo na prste. Nekaj .uh je poslala \ ječo, nekaterim je *xlvzela pravico izdavanja, osta-!;*-.) manj (iiniolženim je predložila načrt, kako morajo iti smejo ]>i-sat
S tem je bil napravljen konec nemški in avstrijski propagandi v Združenih državah. Nekaj lopovov je sicer še, ki pod raznimi pretvezami delujejo za centralne zaveznike, toda tudi tem so ure štete.
Znana s'var je namreč, da .jo boj za krivično stvar precej te-, žav. n in da ponavadi ne prino-e nobenih uspehov.
Zavezniki ne potrebujejo propagande.
\Ys svet ve, zakaj se bore, in od njihove zmage bodo imeli vsi ^ en(M?a kozarca pive nam ne pn-•ju.i,;.- dobiček. Ce drugega dobička ne, vsaj že to, da se bodo enkrat vož6jj0. predno ie bila vpeljano /a v-elej otresli nemške more, ki je hotela potlačiti ves svet.	prohihicija, so nam govorili, da
lo y pa več kot dovolj.	bomo potem, ko bo enkrat dežela
Propagande pa potrebujejo mali narodi, katerih glas ni doapel suJlH imeli polne ntoSnjo denarja, na uho velikih državnikov in mož, ki odločajo o usodi narodov. da ll>omo na prstih llosili demailt.
Naš narod v Avstriji je izpregovoril svoje. Stavil je svoje zah- ne	že.iske pa zidane oble-
tov m temeljito {»ojasiul svoje stališče. Naši poslanci ^o govorili v dunajskem državnem zboru, naše starokrajsko časopisje je prinašalo in š.' prinaša cele kolone o stališču Slovencev napram avstroogr-ski monarhiji.
Toda, kaj se hoče, ta glas se Čuje samo v okrilju meja dvojne monarhije. Dunajska cenzura je stroga. Niti v glavo ji ne pade, da bi poš.ljala v svet poročila, ki bi ji škodovala in ogrožala njen ob-st« j. Svet izve iz Avstrije edinole to. da se avstrijskim narodom dobro godi, da stoje kot nepremakljiv zid krog cesarja, da so vdani vladi ter da se bodo do zadaje kaplje krvi borili za uresničenje njenih ciljev in idej.
Zavezniki bi imeli o nas presneto žalostno sliko, če bi bili navezani samo na poročila, prihajajoča iz ofu-ielnega Dunaja in Ber-Ji.ia. —
ke in ne vem, kaj še vse. Zdaj pa vidim, da ni ne prstanov, ne zidanih oblek, temveč imajo raztrgane čevlje, oguljene obleke in ga prav "fajir' pihnejo.
.Moj prijatelj jo je jMrtegnil pro-j ti Toledi. Ohio, ker ga je gnala vroča želja po mokroti. Mislim, da bom šel tudi j«z kmalu za njim.
Pozdravljam vse Slovence ši-rom Amerike.	L. K.
Neosho, Mo.
, A , .	... .	„ .	.	Ker sem dobil od rojakov pre-
l oda takoj po voj.u se je pojavil nov faktor, ki je stopil v stik - tek,Q mlad več vprašanj glede , zavezniki m jih je natančno mfornnral o zahtevah našega naroda V^^ kraja ;< . vse in ko.
v stari domovini.	,., , , .. . . ,,	.
....	.	.	, .: like katerih pridelkov zraste, in
Pojmi so se naenkrat izb-tnli, m zdaj zavezniški svet v polni kw ye- rojaUov si želi, da bi se mi
. farmerji večkrat, oglasili -z dopisi, sem se namenil nekaj napisati.
meri vpošteva nasvete ji pojasnilu Jugoslovanskega Odbora v Lon-
llOlll.
Kdo je vedel za nas, dokler ni bilo Jugosl. Odbora?
V Parizu, Londonu in Washingtonu so sicer vedeli diplomati, da " i vi na jugu dvojne monarhije narod, slovanskega pokolenja, ki pl«»čuje Avstiiji davke-in pošilja svoje fante v avstrijsko armado. To so vedeli in le malo oziroma ničesar drugega.
.Jugoslovanski Odbor, katerega tvorijo najboljši naši in hrvaški možje, se je pa podal takoj na delo.
Izdal je nebroj knjig, zemljevidov, brošur itd. Z vsem tem pojasnil, kaj :n kdo smo Slovenci oziroma Jugoslovani in kaj zahv to\ arno.
Lansko leto smo bili nekoliko na boljšem pri vseh pridelkih. To leto pa bo nekoliko siri,še; v aprilu nam je mraz uničil večino sadja in pol jagod, vse breskve m tudi jabolk bo bolj malo. Iz tukajšnje okolice Neosho smo naložili 12") železniških voz jagod, kate-re so nam prinesle lepo ceno; box a s 6
veliko, ker vc kupujemo.
Zdaj pa nekaj za naš< nje. !z svoje lasine izkušnje lio-i /ilravja. čem povedati, kako se dola .šviear-j Pozdrav si.i sir. Vzemi zve<"-er in zjutraj ; t at olj icani podojeno mleko, skupaj najmanj | tio še^t gabni, še bolje vtr Uot j>a jiifnj. diugače se ii ne izplača Postavi na ne prevročo pee. da se malo ogreje. ;prida j soli po okusu in eden cheese tablet, dobi ^e ga v vsaki lekarni, ira zdrobi in pri deni v toplo mleko, pomešaj pol minute dobro in pol eni pusti stati do 20 minut na ne prevroči peči, da se utrdi: potem ga razrezi na kose, da se voda odstrani ter jo odlij; vzami luknjasto posodo, po-ki-ij belo platno čez deni strjeni sir notri, s konci platna dobro po-krij in deni nanj iz deske iz ima-no pokrivalo t«i ga po malo pre-ša j: če jia nima-, preiše. pa j<* tudi kamen dober. Tako it l pusti -t-iti t
in
vsem čitateljem našega lista.
John l>t rgiez.
DVE NOVE PESMI JOSIPA STRITARJA.
(Borisa Mirana.)
«»t.javi! K. S. š. v " Miru".
<»j. veverica, kako ti lepo brez vse
Veverica.
živalca vesela, na svetu živiš! rbi, brez truda in dela za zimo v jeseni nabereš si hrane, da je dovolj za potrebo imaš; težave človeške so tebi neznane, sovraštva in strasti ti ne poznaš.— Od debla do debla, od veje do veje poredno skačeš za kratek čas;
Ustanovljena leta 1898 — 'nkorporirana leta 1900.
Olavni urad v ELY, MINN.]
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 2ol, Conomangh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: .10SEPFI P1SI1LER, Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: i.OUIS COSTELLO Salidt Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr- JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn-
ANTHONY MOTZ, 9fUl Ave. "M", So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 512G Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN H UPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAIJTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, C24 — 2nd Ave-, W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room C0f,, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK JSKKABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17 Denver Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika .Ifiluote, vs« pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo-
Društveno glasilo: "GLAS NAROD A".
do 24 tu pod težo. da vsa voua teče. Potem vzemi sir iz skled«', ga , „, uaiiij v mrzli vodi. malo s soljo po-' ' K trosi in ga ovij v mokro piatno, potem pa j»ostavi na mrzel j»ro.-*tor v klet. I rnij ga v mrzli \oili vsak dan in s soljo potrosi. Za en te<len je že pripraven za jesti; čim sta-J rejsi je. tem bolj je okusen.
Dobro bi bilo. da bi se tudi naše gospodinje večkrat oglasile - ku-j hinjsko umetnostjo, kar l»i nam
la iz ' k« jž. u -ek lepo pozimi te greje,
da ti ne more do živega mraz. —
lom je zdaj hrast, zdaj bukev zdaj smreka, ves gozd ti Stvarnik v last je dal; pi-av. da ne meniš se za človeka, ki gleda otožno te. srečna žival'
Srečni kmetic.
'isino prijatelju.
ti.
O. j: o
veliko koristilo in tudi kaki
bi vedel, kmetic o dobro ti godi.
iii vesel
Pozdrav \>em čitateljem. in tateljii-am " i!lasa Naroda"".
John Walter. K G. Neosho. M<
ei .se
ti pozna. — srečen, lep je kmečki stan, le št* premalo spoštovan.!
ja<! —
galoni jagod Mane $4. Koruza lepo kaže in je že do 7 čevljev ve-
Knjige r naš^m vprašanju se bile pi>aue v angleškem, franco-' sk. m. ilaljanckem in drugih jezikih.
Na stotuic takih knjig je izšlo v tisočih izvodov. Poslane so bile v vsa zavezniška prestol na mesta, in če je zavezniški diplomat že je delo in ki se ne bojijo žrtev, ko pr.de v pošte v narod, ki so možjo v*t. j v>ako deseto površno pogledal, je moral biti informiran o na- na ovojem mestu, ko pride do odločitve, ee bo narod v svobodi živel š' m vprašanju in našli zahtevah.	n!i v sužnosti poginil.
Jugoslovanskemu Odboru ce je zahvaliti da so nas začeli zavez- Zavedni Slovenci, — upamo, da ste zdaj zavedni vsi od prvega nil.l vpošteva t i ter spoznavali resničnost naših zahtev.	do zadnjega, kajti ob zadnjih dogodkih v domovini je morala vsem
Ne trduno preveč, če rečemo, da sta bili posledica prizadeva- pasti mrena izpred oči, — spoznajte važnost narodnega davka, kanja Jugoslovanskega Odbora zadnji znameniti izjavi ameriškega te-°cra vam je naložila domovina potom svojih zastopnikov, in da-državnega tajnika Lansinga, v katerima je točno in jasno obljubil, ruite po svoji moči. da Amerika ne bo prej odnehala, dokler ne bodo vsi zatirani slo- Dajte, kolikor morete dati.
v;nski narcAli v Avstriji prosti in'svobodni.	Vsak posameznik bo lahko vide! račune, da se je vsak posame'
Možj^, ki s svojim trudom in žrtvami kaj takega dosežejo, za- zni "ent porabi v splošno narodno korist, da se je vsak cent porabil slu/ijo vse n?i>:e priznanje in zaslužijo v polni meri tudi — našo po- za stvari, od katerih bo imela edinole naša bodoča svobodna domo-moč...	vina koristi.
Jugoslovanski Odbor hoče biti tudi zanaprej tako neodvisen. Upamo. Via bodo znali čitatelji našega lista ceniti to poglavje o kot je bil dosedaj in vsled tega ne sprejema od nobene vlade niti narodnem davku in da bomo imeli v kratkem času priliko prepriča-eetita podpore.	.	ti se o lepih uspehih.
Mzdavanje knjig, zemljevidov, prirejanje predavanj itd. mu je Ko gre z prostost in svobodo domovine, ne sme biti nobena žr-dosedaj omogočil samo denar onih naših ljudij, ki znajo ceniti svo- tev prevelika.
peelarjem voiiko Koristno ni
nekaterim gospodinjam, da ne bo-J od same sreče mo masti in moke kvarili.	.Bogu očetu hvalo pel!
ei-" Na lt.ču bel gradič s-oji. !i»red njim ii vrtec zeleni; i po rebri njive se vrste, 'ki z dobrini kruhom te žive. J Vir izpod griča se rodi.
Pueblo, Colo. \nil ravno l'olJe yen hiti-
, ...	.	Pet kravie pa v<»liea dva
Tudi vi ej na.si naselbrni Sloven-'.,	jf) vo/ tvoj hlw lma
živnno. dasiravno se le red-jKfjaiik-.a tudi ^ i|na^
ko kdaj I do oglasu .Seseda tega ,a y I||estf) , n-in| -e
pm ne smemo vzeti v zlo. kajti ne Xa SVojeia ^	sxoj g0Pip0,L
razpolagajo nič kaj preveč s ča-jveljaven, čislan mož povsod, som kajti de i a mo ponavadi po 12 Vesc|o lMo te ur na dan. jvo pa prkle delavec|kaj. s<. ,|a lif.ih •domov, je treba nekoliko pogle-'(): ilali vrt it<l. da se nekoliko razvedri.
Delamo še dosti dobro. V tukaj- Vse to lahko imel bi šnji jeklami se zasluži od -^4 do Oj. 1;je si. kje. ii zlati čas, 4'10 na tlan. kakoršen je delavec.! ko sem mladenič š«-l odtod. Tudi dve rudotopilniei dobro ob- da bfsnu učen mož in gospod; ratujete, venduir pa se \ njih sla- zdaj venn. izpelian in skesan, bo zasluži. Najdeš pa le malokdaj kako si srečen, kmečki stan! kakega Slovenca v topilnici. Tu delajo večinoma ljudje z velikimi klobuki (Mehikanci *, ki delajo za vsako plačo.
Pretekli mesec se je šlo v bližnjo reko kopat več otrok, med katerimi je bil tudi lOletmi sinček 10-jaka Johna Kadunca. Hotel je poskusiti. kako globoka je voda, pri; (-.asa tem pa je še! malo predaleč. Voda ga je spodnesla ter vzela s seboj in vse dosedanje iskanje je bilo brezuspešno. Oče in mati sta //.e!o ipotrta. ker niti ne vesta, kje počiva truplo njihovega ljubega sina.
NAZNANILO IN VABILO.
Rojakom v IIa*tetrerju. l\i.. nat'Ranja. da prirede v sohoLo dne
27. julija skupno veselico stiii društva, in sicer sv. Alojzija st. 1 I JSK-!.. Večeru lea št. 1:; Sili'/... Luč S\ohoii,- ^t. :il> SNI*!, in ^v. Antona Paduan<ke^a	1
KSK-I. v SIovcnsk<i-Hrv atskein Domu v Hostettei. Pa. Začetek ob 7. uri zvečer. vstopnina za društvene člane po	za članice pa po lOr. za ffstnle rojake po 7Twill za otroke po ."»r. igrala •'•> izvrstna hrvatska tamburaška i;od-ba vesele poskočni.*e. da se bo vsak lahko j>ošteno zasukaj, kakor da bi ga veter nesel. Preskrbljeno bo vse. bodisi za okrepčilo suhega ■ji ia. kakor tu<li za praz-.ri /elodee. 1'eiH potoin vabimo v se r«>j;jke iii rojakinje \/ llorstettev. Pa., in oko-
NAZNANILO IN VABILO.
poln
lice. da >.e te naše ose številno vdeleže in z. naj 11 i pozaba-vijr. ter na<n ponijura.io k boliš«-ioii uspel-.u \ pjikritje stroškov >a novo dvorano Torej, rojaki in loja-kinje. pridite vsi dne 27. julija v našo no\ o tlvoi-aaio. z a kar > am že vnaprej zal; vid jujf-m« uradniki društva D< »M : Anton Mauser, predsednil • Aiojzij Žibert. bla-gajnilc: Fr. Jordan zajtisnikar.
, _>4--jr,—7)
POZOR, ROJAKINJE!
LISTNICA UREDNIŠTVA.
L. V., Gilbert, Minn. — Radi bi v stregli Vaši želji, ako bi imeli le nekoliko več -časa. Ako pa bi hoteli [»iskati, bi se zamudili toliko da list en dan -ne bi izšel, s čemur pa naši naročniki ne bi bili zadovoljni. Zato oprostite in zdra vi..
M. S., Keota, Mo. — Kar zavidamo Vas. da ste videli nebo odprto. Da bi vsaj tudi nas enkrat doletela ta sreča. Na glavo Vam je padel eno tono težak kamen, pa se Vam ni nič zgodilo. Trda- »glava ! Ali se ni kamen ob njej razbil1.' — .">0 smo pripisali k naročnini in je tako listiplačin do 12. oktobra.
Nujno potrebujem dobro gospodinjo srednje starosti. bodi>i samica ali vdova brez Urok. tudi srno oziram, ako je z enim otrokom Plača dobra. da.', sem vdovec s 4 otroci, posedujem udobno iii>o ter imam dobro in stalno delo. Ako kateri ne ugaja službena ponudba ter jo bolj veseli 111 ožit i se. sem tudi jaz i ripravljen za slučaj. Vse tozadevne ponudbe naj se naslovi na: John Golob. '»731 Ave. M. Sou Mi Chicago, ill.
Dne 23. junija se je organizirala okrajna organizacija Slov en-*kegn !I«"puMikanNkega Združenja /a okoli.-o Johnstown Pa. Sklepom ustanovne se je okrajna organizacija SKZ. Johnstown-ske okolice organizirana, sporazumno z društvi raznih j »od porn ill organizacij, zastopniki drusstev vodijo torej okrajno orgauizaeijo. Za-topni!;i raznih društev pobir.i jo prispe1 1 e od članov njihovt^ga društva, kateri s ki upaj z.r«a-a.jo iste pri j ji J t okrajne organizacije katera vc».li skupne posle >/. gl. uradom ^li/. Prihodnja seja okr. • »rganizaeije SlJZ. xa johiistowii-okolico -se \ i ši dne 28. julija četrto nedeljo v mesecu \ dvorani dru-lva -v. Alojzija štev. :;«i -ISK-I. v 1 'onemaiigh. P;:. Za<"etek *cje ob :». nri zjutraj. K»-r ^c ima na tej <eji izvoliti stalen bodoči o(U»or okrajne organizacije »n je v</- važnih zadev za rešiti. vaOim tem potom zastopnike vseh prizadetih društev, da se gotovo i>#e vdeleže. — S solidarnim pozdravom !:. Novak, začasni tajnik.
24-2."»—7 POZOR, ROJAKINJE!
M'ad vdovce s par otroci bi se rad seznanil v svrhe žeuitbe ^ r»ri-letnim dekletom ali vdovo. Jaz imam svojo domačijo. Katero veseli naj so oglasi na: J. J. <;., Box 34."), Steel Ion, Pa.
PRODA SE
dvonadstropna hiša, katera vsebuje dve prodajalni, 10 sob in eno klet. .Mesečna najemnina znaša "T 100. Ili^a je na glavni cesti sredi mesta. Na jlepša prilika za Slovana. kateri je zmožen držati tudi kak urad. Pišite na: Joseph l»o-stan. Slovan, Pa.	(23 25—7
AH ste bolni?
NAZNANILO.
Rojakom v Conemaugh. Pa., in okolici naznanjam, da smo tu vstanovili slovensko -godbo na pihala. Torej vabimo rojake iz < *o-nemaugb in okolice, da pristopijo k slovenski godbi. Prihodnja seja se višj v nedeljo 28. julija ob 4. uri popoldne v dvorani društva sv. Alojzija v Conemaugh, Pa. — John Zupančič, predsednik (24-25—7)
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo In ne ozira]« ■e na to, kateil zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k metli. Vrnil vam bo vade zdravje.
Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj .'as ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogata ln revne. Jaz sem v Pittsburgbu najbolj&l Specljallat za moške ln sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen nrad, tndl stroj za X-žarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo. Imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domačih ln lmortlranlh zdravlL Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vašem Jeziku. En obisk vas bo prepričal. kaj morem za vas storiti.
__Imam Erllchov sloviti 006 za krvne bolezni in
ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče slučaje* oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, ielodčne ln Jetrne bolezni, srbenje, mpzole ln vse kronične bolezni.
Zmerne cene.
Prof. Dr. H. G. BAER,i
•11 SMItHFlELD ST,	PITTSBURGH, PA.
nasproti poŠte. VAŽNO.—Odre« to ln prlneal s seboj.
d
——
OLAS NAHODA, 94. JTTL. lftl«.
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
6. JULIJA 1908
INKORPORIRANA
27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Qlavni sedež: Denver, Colorado.
oii&YNI ODBOB:
Predsednik : JOSEPH PRIJATEL, 6232 Wtib. Street, Denver, Colorado.
Podpredsedolk: ANTON VoDIŠKK. 4i4 Park Street, Pueblo, Colormdo. L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D., Box 17. Stock Yard Stadoa. i>enver, Colorado.
IX tajnik obenem Mpiwiltar: J. CANJAR, 4422 Grant 8U Den»er, Colo. Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485 IjOgna Street. Denver, Colo. 2ani>otk: JOHN PRKImivu*;. 4837 Wishington St., Denver. Cola
NADZORNI ODBOB:
1.	nadzornik: JOHN GERM. 316 Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik : FRANK H EN I GSM AN, 1130 Berwind Ave.. Pueblo, Col«. «. nadzornik: MIUAJJ KAPSCH. 5o8 N. Spruoe, Colo. Spring«.
POROTNI ODBOB:
1.	porotnik: PETER MEDOS, Route 8, Box 166. Pittsburgh,
2.	porotnik: JOHN HOČEVAR. 514 West Chestnut St., Leadrllle. Colo. •. porotnik: JOHN JAKSA, Box L'72, LoalavllI, Colorada
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. H. BERKET, 4487 Washington St., Denver. Colo.
(TRADNO GLASILO:
GLAS NARODA. 82 CortlanOt Street. New York, N Y. Vse denarne nakaznlre In vse uradne sttarl ae pofilljajo na gl. taj-nlka, prttof.be na predsednika gt. nadzornega odbora, preplrne zadeva pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
Slike in prizmi z zapadne fronte
-ooo-
Xew York Times'
Piše E. L. James, posebni poročevalce -ooo-
Z ameriško armado ob Ma.TU. (poveljstvo posvarilo
naj
n ročevalee, optimistični svojo roko
časnikarske ne bodo prevee ne delajo
v
Pomoč Ceho-Slovakom
-ooo-
Preteklo nedeljo se je vršilo v Xe\V Vorku zborovanje, na katerem še je storilo primerne korake i za oživot vorjenje lijre 1,500.000 in naj ne delajo nr. reho-Slovakov v tej deželi. Usta-prehitnh zaključkov norilo se je koraitej 0aiien:iH Arae-ampak naj v prvi vrsti vpošteva-[Hkaneev med kftterimi se nahaja
tudi dr. Charles W. Elliot, prejšni
ofirjeliia poročila.
dne SA. julija. — detn ki. katere sr. vjeli danes Amcrikanei, so skopaj vsi spadali k pruskim napadalnim divizijam. Danes zjutraj si oivorili Xeinci težak zastornij i o.'cnj med ameriško fronto te\ j	•
i:, d njihovimi rezervami. To je Bitka, ki divja med Soissons m pr.in*»nilo. da >e pripravlja sovra- Chalons se izvanredno hitro raz-Xaše rezerve z velikim u> V:ja. Na zavezniški strani se vde-Naše rezerve o^ z velikim us- 1-žujejo bitke Francozi. Ameri-nehom planile naprej v bojno čr-1 taneL Angleži in Italjaui.. O", lu bojna e rt a je bila dovol. ! Amcrikanei igrajo v borbi ve-niočna. ko jo je napadel sovra/. Uko vlogo.
r.Ik; P.iika se še zdaj vrši.	Amerikanci so bili vprizorili o-
Veiiki poljski topovi nepresta jni nenadni napad južno od Sois-nr, grme. Obe stranki pošiljata o-J s., osa. Amerikanci so zadržal) rodnega jačenja na bojišč.	; rajhujše nemške napade. Borilei
Strica Sama so umikajočim se, Nemcem. neprestano za petami. Veliko so pa dosegli tudi naši pogovarjal z vojaki, ki so name- Lviatiki. ki so prizadeli sovražni-ujeni v novo bitko. Vsi so bili na-kiJ jZVanrednc izgube Naši opazo-svojem mestu, iz oči jim je pa se-|v;llni baI(>ni so ^ izkazali 7avez.
vala bojaželjnost. Xa poraz nikdo j ni§kemu poVeljstvu važno službo.
Ravnokar sem se vrnil z okoli-j ee Zezu St. (»ermain, kjer sem se
RAZMOTRIVANJE GLEDE PE TEGA GL. ZBOROVANJA Z. S. Z.
re misli, pa«* so pa vsi prepričam o zmagi.
Zaenkrat se še ne da prerokovati, kako se bo izvršila bitka severno od Chateau Thierry, toda-veliko upanja je, da bodo Ameri-. kanci v zvezi z Francozi in Angleži zmagali.
Na vzhodni strani so Xcmci ob-j n o vil i svoje artilerijsko delova-.n ]c.
Denver, Colo. (jem mnenj,, bi hdo dobro, da o-Ca> liiti in ne bo dolgo, ko sc'srane centralizacija kakor do se-1	* * »
b ,lo d »* lepa t je in delegatinje ter.daj <la plačuje podporo Zveza, nej Današnja neoficjelna poročila glavn. odbor zbrali v Colorado pa društva, uvede naj se še en naznanjajo, da so izgubili Nemci Springs, Colo. Tudi jaz si usojam sartninski oddelek, da bi se lah-Jradnji teden v bojih pri Soissons P« k i;« 11 svoje mnenje glede prihod-, ko zavaroval, kdor hj hotel, za1 in pri Chateau Thierrv približno nje konvencije. V prvi vrsti >e pa	ker jih dosti slišal, da 100 tisoč mož. Koilko šo jih izgu-
nioram dotakniti dopisa Lou,s „ $1000 je malo preveč, za $500 bili zadnje dni, ni mogoče dogna-Lovšina u Pueblo, Colo, ki takojp« premalo.	ti, toda po njih cenitvah so jih
povzdiguje pneblsko naselbino.! Mislim, da bi se nekaterim v- najmanj r,0.000. Največ so trpeli kakor da bi bilo res vse odvisno I streglo s tem. Videl
tem. Videl sem v Glasilu samo od Pucble. Nekaj piše. dajo. Naroda, da predsednik nadz. mu je den verska nagibna dobro j odbora ZSZ. želi. da hi se preme-
st I glavni urad Zveze iz Denverju v Pueblo. Colo. Čudno se mi v;di, da bo premestitev pl. urada v veliko korist. Po mojem mnenju bo v veliko škodo.
Kolikokrat mora naš gl. tajnik mora osebno v State House k State Insurance komišneru glede zavarovanja in velikih druzih stva-PaSri. Vse to stane le lOe. Če bi bil v Puebli, bi moral glavni tajnik računati najmanj 10 do larjev za izgubo 2 dni. pa 7 dolarjev za vozni listek, to ie 17 n'.cesar ne opravili. Najprej je bil dolarjev.
Kolikokrat pride t iri po Puebli ni bil dosti raz-j št;,te House širjen. po drugih naselbinah pa še i vedeli niso. da je kak list v Coio- Denver j; rado. Kakoršen je h.J li-t. takf» tu- isralo ?
napredka ni bilo pričakovati: |)ra<»i I^ri Zvezi. Toda dotieni listi,', se jeij,
znana. Ju/ p;» mislim, da ti ni. kajti, ako )ii ti bila den verska naselbina vsaj malo znana, bi dni-•rnče pisal.
Da.je tudi piše, da ako bi bili sprejeli na tretjem gl. zborovanju, da se sedež zveze preseli iz Denverja v Pueblo, da bi imeli veliko v»v podrejenih društev in članstva. Pisati je lahko, smelo trdim, da naj bi bil sedež kjer ho-j g] ura,j č", s takimi (Ilasili, kakor jih je imela Z. S. Z. od začetka pa dokler iii^mo dobili *"(ila> Naroda", ne opravili. Najprej je 1 >ii lokalni listi," Slov. Narod, ka
uradnik iz v urad ZSZ. gledat ruge stvari. Če bi prišel koliko bi to
v Pueblo.
am m
članice m pose
, i . r» 11 • , . . __ i .....legati, dobro premislite.
skal vi nebi i. in kar je iz Pue.|delujte za napredek in M o, to je po vasem mnenju vse
mnenju
prav. čeravno ni vredno piškave ' s 1 oreha. V tem se vidi, da je dopisniku napredek Zveze dfveta bripa.
S tem apelirani na vas. dragi mi delegatje{ inje da sedaj na tem gl zborovanju enkrat za vselej vsem usta zamašite in sicer točke - naj >e plaši takole: Sedež Zve ze je Denver, Colo. in t;i sedež o •stane, dokler vsi delegatje na kon. veneiji ne volijo, da se premesti.
S.»bratje delegatje. ako bo ka teri potoval skozi Denver, naj nas ne pozabi obiskali na veselici, kalem bo priredilo dr. Sv. Rož. Ven »M, žensko društvo št. 7 Z. S. Z Veseliea se bo vršila dne 17. avgusta na 44 Legan St. v St. da kobs Hali. Gledali bomo. da vam bomo postregli kar bo v naši moči.
Na veselo svidenje dne 17. av-p.ista v Denver Colo. Tam bo obij lo mehke pijače, raznovrstni pri-«1'zek. ter dosti sol učnih rož oziroma naših mladih članic deklet zn ples.
Vam še enkrat kličem: Dobro d osi i delegati Z. S. Z.!
S sestrinskim pozdravom osta
jam
Marv Prijatu,
predsednica Kr. Sv. Rož. Venca, št v. 7 Z. S. Z.
Denver, Colo.
Ker se bliža čas o. konvencije 7.. S. Z., katera se bode vršila meseca avgusta tega leta v Colorado Springs, Colo.. sem namenil, da i/pregovorim nekoliko v korist Zveze in podrejenim društvom.
Kakor vsak izraža svoje mnenje in se zatopi goboko v svoje raish, tako tudi jaz, pač se pa moram, nekoliko izpodtakniti v tak čuden dopis kot pa je pisal br. L. Lovšin
< 'enjeno članstvo samo ve. da to bi h.I hud udarec za našo dično organizacijo, vpošte-vajmo rajši nasvete br. Fr. Martinjaka, ker on je v resnici za delovanje in za proevit nase organizacije. Po mo-
ža proč v it naše organizacije. (i|. urad jf1 bil v Den ver ju od vstanovitve, naj bode tudi /anaprej.
Kar se pa tiče slovenske naselbine v Puebli, rečem, da ni veh ka, ampak ne mislite, da ni tudi tukaj v Den ver ju precej lepih društev Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pa tudi v Denverju iiuadn. M društva, katera pripadajo k Z. S Zvezi. Dr. sv. Martina ima članov; dr. Kr. Rožnega Venca 70 članov in dr. sv. Alojzija 20 čl. Torej skupno J40 članov. V zadnjih t> mesecih to je od 1. januarja do HO. junija je pristopilo k dr. sv. Martina 40 članov.
Tukaj se vidi, da je lahko tudi v Denverju vevji prirastek, ka kr.r je h J dosedaj. Ako bi bil gl. urad v Pueblo, Colo., bi se spodobilo primestiti v Denver, ker je. tukaj gl. mesto Colorade. katero šteje nekako 220 tisoč oseb.
Nadzornik ZSZ. piše, da bo pr.» j mest/.tev pl. urada prinesla od j 1000 do 1500 novega članstva k l'/sZ- Ako je br. Germ za napredek Zveze, lahko vseeno to stori. Znano je, da imajo člani, kateri so oddaljeni 1000 milj ali več, ravno iste pravice, kakor mi. ki smo
v Denverju.
Ozrimo se nazaj, koliko je na-p-edovala naša ZSZ. bodisi v članih ali pa v finančnih ozirih. Ako je gl. odbor za napredek, bo Zveza napredovala, najsihode v Puebli ali pa v Denverju.
Tu se vidi, da ima Zveza 121 in { ol sol ventnost i, 21 in pol več kakor država zahteva.
Zel im. da se enkrat napravi mir. delujmo, kolikor je mogoče za našo Zvezo. Le s tem bomo dosegli svoj ci|j in pomagali sirotam, katere pribežijo v okrilje naše dič-ne organizacije. Ako nas bode več, bomo napredovali in tudi
inžno od reke Marne.
Zadnji teden so vjeli zavezniki :i_> 000 nemških vojakov. Če .so n "i šteje k temu sorazmerno število mrtvih, ranjenih in drugače r-sposobnih za boj. znašajo nemške izgube v zadnjem tednu 15C tisoč mož.
Če se bo boj še nekaj časa taki razvijal kot se razvija sedaj ie jasno, da ni več daleč čas. ko bodo zavezniki v popolni premoči.
Amerikanci so včeraj tako naglo napredovali, da so Nemci le s Vžavo preselil svoj glavni stan t< r ga pomaknili toliko nazaj, da generalom ni več pretila nevar,
1'OSt.
* * *
Chateau Thierrv. točko. kjei sr> bili Nemci najbližje Parizu, sr osvojili pred včeranjem zjutra; I* raneozi in Amerikanci. Na severni strani so si utrdili močno przicijo, v namenu, da bodo uda rili naprej. Preko reke so napatr vili mostove ter privedli sem težko artilerijo. Xavdnfienja. ki je prevladovalo med ameriškimi vojaki. ni in o p oče opisati. Vsi so sr s'rinjali v mnenju, da se Neme* re bo nikdar vf*č vrnil po tej po C. —
•
Tukaj je mal primer, kako se Nemci bojujejo. Nek ameriški poročnik mi je pripovedoval sle deče:
— Vodil sem oddelek mož proti mestu, kjer se je nahajala nem ška strojna puška. Nameravali smo to gnezdo obkol ti ter ga v-:eh strani napasti. V skrivališču .13 bilo 14 nemških vojakov. l'bi-1: smo jih dvanajst, dva sta pa št vedno ostala. Onemu, ki je bil pri strojni puški, sem bil prisiljen pognati kroglo skozi glavo. Zatem sem nameril revolver na čelo kor-porala. ki je ostal edini živ ter ga s tem prisilil, da mi je pokazal keko je treba operirati z nemške strojno puško.
Po dolgem obotavljanju se j« s-ednjic vdal.
Zatem smo obrnili strojno puško na umikajoče se Nemce.
To so bili res hrabri vojaki, s
V	mesto Chateau Thierry sem prišel malo pozeje kot so ga Nemci zapustili. Zanimivo je bito opazovati. kaj je napravila vojna temu mestu, ki bo zavzemalo vedno prostor v ameriški zgodovini. — \ sak se mora vedno spominjati onega ozmelja. kjer so ameriške "ete zavstavile sovražnika v tako zvani "mirovni ofenzivi", ko je prodiral oziroma skušal prodreh d' Pariza.
Zgodaj zjutraj se je bila razširila ob celi fronti vest, da so a-meriške in francoske čete* zavzele krasno mesto ob reki Marni, ka teremu so Nemci že več tednov pospodarili.
Ko sem to izvedel, sem se takoj podal severno od Vifforta.
—	Kako daleč lahko vozim s-svojim avtomobilom f — sem v-prašal vojaškega poKemana.
—	Kolikor sem vam poljubi Pot je zdaj prosta.
Cesta jc bila zelo razorana ter ic vodila med poljem "malo sem dospel na prič, odkodrr sem 2. junija opazoval z nekim drugim poročevalcem. kako so zavstavljal; ameriški artileristi nemško napredovanje. Z hriba je vodila pot v mesto. Z avtomobilom sem sr( zamogel pripeljati samo do pred; mestja, Tam so me pa zavstavile
cestne barikade.
* *
Vojakov sem videl malo. Po sadka je namreč sledila umikajo čim se. novi vojaki pa še nisn lospeli.
Vstavil sem se preti malo, napo! porušeno gostilno in vstopil Na tleh in po mizah je bilo vse polno steklenic. Pripomniti 1110 ram, da so bile vse prazne. Polna je bila samo ena, toda vsebovala je — amonijo.
Poleg gostilne je bila prodajalna oblek in čevljev za otroke. — N le razmetano, vse v neredu. V-<el sem par otroških čevljev ii i:h spravil za spomin. Čudno se m> zdi, da je izmed vseli poslopi." mestna hiša skoraj najmanj po škodovana.
V	neki hiši sem videl gospo De Prey, staro 87 let. Nji je bil dom več kot življenje. Vseh sedem tednov se ni ganila iz svoje hiše ter je skrbela za nemške ranjence..
Ko je nek francoski general to izvedel, je solznih oči pristopil k
nji ter jo poljubil jia lice. *
Veličansten most. ki je vodil preko Marne, je skoraj čisto raz dejasn. Nekateri deli mesta so čisto razdejani, nekatere pa bo še mogoče popraviti, da bodo sposo bni za človeška bivališča.
Najbolj je prizadet del mesta, ki se nahaja južno od Marne, kajti tani so Nemci strahovito stre, ljali na napredujoče Amerlkance in Francoze. Okraji severno od >!arne niso tako prizadeti, kajti
predsednik Harvard vseučilišča.
Na čelu organizacije, ki bo znana kot češko-slavaška pomožna liga in koje namen je nuditi finan-ciielno pomo; Čeh oSi ova kom, ki se bore za zaveznike v Sibiriji. Franciji in Italiji, se nahaja profesor Tomaž Masarvk. vrhovni poveljnik češko-slovaške armade ter predsednik češko-slo vaškega 11a-veta. On je glavar neodvisnega češko-slavaškega naroda, k o.i epa osvobojenje je eden izm^d ciljev zaveznikov.
Storilo se je Vse potrebne kora ke ,da se nudi kakršnokoli pomoč češko-slovaškim četam, ki so tako uspešno uničevale upliv sovražnika v Sibir>j; Ter ob celi transibir-ski železnici.
Milijon dolarjev je neposredni cilj češko-slovaške lige. s katero svoto se hoče nabaviti zdravniške potrebščine ter drupe predmete najnujnejšega značaja.
A' tem smislu se je izdalo na zborovanju naslednjo izjavo :
— Zavezniki dolgujejo Čeho-Slovakom ilolg. katerega bodo le
__
daljni Sibiriji ter v Franciji in Italiji, dasiravno rojeni pod avstrijsko vlado, so se. zrrvujoč vse kar je drago in ljubo človeku o-tresli jarma zatiralca ter udej-stvili demokratične ideale, ki so
jih navduševali skozi generacije 1	\ ,„„r.;L-1-1
a .	,	. jr^nrmii Amerikaneev skušalo ozi-
\ tem trenutku, ko so zavezniki: voTv
ogroženi vsled položaja v Sibiriji."
pa se v Sibiriji, torej v deželi, ki ie znana radi svojih težkoč ter potrebščin.
— Predlagalo se je. naj se ustanovi podružnice te lige po celih Združenih državah. V številnih mestih srednjega zapada ter tudi v New Vorku je najti velike skupine Ceho-Slovakov in v vseh takih krajih se bo > pomočjo inteli-
se ne more precenjevati pomoči teh ljudi v Sibiriji, ki varujejo zaloge. namenjene za zaveznike ter vodijo boj proti skupnemu sovražniku.
oriti močne organizacije. V zgodovinskem oziru se pripisuje veliko važnost sedanji vde-icžb. čeho-slovaškega naroda v
vojni. Pred nekako 300 leti je bil ta narod še neodvisen. Pozneje pa
Birtl.«-i r • * -ii ^ prišel pod habsburški jarem, a < eho-slovasko lipo je stvoril ko- ...1-..;
• , -	., T *	, . takoj \ pricetku t» vojne jf
nutej odličnih Amerikaneev. ki	'^jj
hoče pokazati priznanje Amerike
/jl to, kar so Ti ljudje dosegli in kar še nameravajo doseči. Želja Teh Amerikaneev je sodelovati s Ceho-Slovaki v Ameriki, katerim «»."ii na čelu profesor Masarvk. Staviti hočejo na razpolago vsako materijalno pomoč, ki je potrebna Ter dovesti Ameriko ter Amerika nee do spoznanja, tla bodo ti možje hitreje končali s huusko vlado in hnnsko teorijo glede via dr kot katerikoli drugi faktor.
V pojasnilo splošnega položaja s,> je i/dalo naslednjo izjavi;
— Ceho-slovaško romanje iz Rn sije preko Sibirije je eden izmed najbolj dramatičnih dogodkov cele vojne. Približno 100.000 mož. ki so nominalno avstrijski podaniki, a v resnici najbolj verni pristaši
težko poplačali. Vojskujoči se mo- zaveznikov, je napravilo pot kro« žje, ki Tvorijo sile. zaposlene v zemeljske oble v namenu, da do""-
spe na zapadno fronto, kjer se ho-
«0 jih pregna* 4'ei° boriti skupno z drugimi de <mokrat Čnimi silami proti central-
c: Po hudem b >|: 1: preko reke.
Bolj proti zahodu se nahaja zaveznikom ter za neodvi g »/.d Belleau, kjer so ameriško nn>! sv°j<' domače dežele. n:ornariške čete zavstavile nem:i - To so možje, ki so omogočili
kratko rusko ofenzivo v juniju leta 1!U7 pod Kerenskijem. Ko je
uja stopila iz vojne, je skle> njih vrhovni poveljnik, profe-Masank. pogodbo z boljševi soglasno s katero se je dov<>-. prosti prehod češko-slovaških
topi)
c.-!i ceiio-slovaški narod na stran za vez in kov. Ceho slovaški vojak; so dezertirali iz. avstrijske arma-•le. v katere se jih je utaknilo ie^ s., se takoj pr čeli boriti proti Nemcem 111 njih zaveznikom. Po. magali s0 zaveznikom na vse na* <%:iie. da pripomorejo stvari zaveznikov do zmage.
v esc! mac!"
IŠČEM DOBRO KUHARICO.
da \u) kuhala za deset ljudi in nič zato. ako iu:a prav enega ali dva otroka, samo da bo dobra kuharica. Plača po dogovoru. Katero na i se obrne na : doe Sje-Box 'W5, Kane, I »a. '24-2.V 7
Posebno blago, .tudi tako ki se mnogo krat prikrita
To je razno tako »»laso ki «»e ne more iloliiti (mivwmI in ^a iNttrebuje vitak človek, iMHlisI star ali mlml, >.<irav ali (Milan, reven ali premožen. Zelo zanimiv. iKMlutfjiv in «ihs4>2en sezname k In <-enik iMtsijeiu hrezT>l:icno. Knjiga "Mali doma**i zdravnik** cena centov; v zalogi imam tmli vsa v knjigi opisana zdravila.
MATH. PEZDIR,
City Hall Station
P. O.. Box 772, New York. N. Y.
HARMONIKE
ško prodiranje proti Parizu. *
Kakšna bi bila danes situacija Ru
če bi ne bilo dne 2. junija pri Lu? ni!
cy le Boeage druge divizije ame- sor
riške armade?	k .
Kje V>i bil lahko že danes nem- lilo. .............. ,. .-,„.„-„.,„ „,.,.. ^ .. . . .. ..	...
. ,	-	-,■ v	. ... .	bodisi kakršnekoli Trate Izdelujem ta
sL-i kronpnne, ee bi ne zavstavil; cf-t v pnstanisca. iz katerih bi mo popravljan» po najnižjih cenah, a delo
Amerikanci zadnji pondeljek nem gl! oditi na zapadno fronto. Vsled • trpežno In ranesljlvo. V popravo «a-
škega prodiranja med Chateau' prizadevanj Avstrijcev in prav nesljlvo vsakdo posije, ker sem Se nad
Thierrv in -laulgonne?	Jposebno Madžarov pa se ie to p«,-'18 let tukftJ v tem P«8lu bi sedaj t
Ali ne bo zabiležila zgodovina'godbo zlomilo in na številnih me-,avojem la8tDem don,u- V P°Prftvo m
d;i se je vojna sreča obrnila na stih se je napadlo čeho-slovaške
drugo stran, ko so Amerika ne' polke.
za vstavili prodirajočega Huna pr?! — Dosedaj so bili čeho-slova-
C bateau Thierrv?
mem kranjske kakor vse drnge harmonike. Stare knptm aH sprejmem » aa* meno.
JOHN WENZEL.
ški od<le!ek zmagoslavni. Nahajajo'lfl7 East Itnl 8L. OevelaoC
Okla.
tem pa Še ni rečeno, da so vsi kaj-[Francozi so rešpektirali svoje zerjevi vojaki tako hrabro bore Vsi se ne bore tako hrabro, tod."
moto pruskih vojakov, kot so mi povedali njihovi častniki je:
— Zmagati vi apu!
mesto.
General Foch je bil namreč odredil Lzpraznjenje mesta, hoteč g« I s tem obvarovati pred nadaljnim v vojni ali pa iti k razdejanjem. Mesto je velike zpr
do vinske važnosti ter sega v 13 stoletje.
Po cestah je bilo primerno maje bilo več
T>c raznih kleteh.
Morala ameriških čet je izbor-T>r. V«i Amerikanci se zana«aj<i |ic rarljčev, doc m jih I na armadno vodstvo zavezniške-' pa vrhovnega poveljnika genera la Focha. Oni, kakor tudi Fran eozi ga proslavljajo kot največjega junaka.
I Amerikanci vedo sedaj, da ni-so
.. . . .	na zapadni fronti več za. štafažo-
smo zagotovljen, da bomo pnho- ltnpak da ^ jim 2avezniki b t0.
dna leta ponosni na na so organ:- variši jzroi;i,i yažno de!o katem
»-acijo, katera v^b: vse Slovane
(Nadaljevanje na 6. strani.)
pa bodo poskušali z vsemi svojimi silami dobro rešiti.
Kljub temu pa je zavezisko
Ko bo minila vojna, bo prišle sem najbrže mnogo ameriških turistov. Videli sicer ne bodo onega, kar sem videl jaz, toda zdi se mi, da bo pretekla še dolga vrsta let, predno bo izbrisan z mesta zadnji sled vojne.
Skozi mesto teče reka Marne kjer so se v prejšnji pondeljelt rjutraj sestali Amerikanci z Nem-
Columbia
SLOVENSKI REKORDI.
Snubec pride pod okno svoje izvoljenke.
To je krasna narodna pesem, katero poje iz-boren zbor slovenskih pevcev. Napolnjena je prave melodije naše domače dežele. Na drugi strani je valček, igran na akordin.
E 3742 5 10 in. 75c (
Otok Bleski, dvospev: Danilova in
Polančeva. Na plesu. Valček. Harm. duet.
Danilova in Polančeva pojeta o naši ljubi domači deželi.
Ti obdarjeni pevki imate sladek in popolnoma izvežban glas. Imata vedno velik uspeh, kamorkoli prideti. Njih lepe glasove pa morete slišati samo na Columbia rekordih. Poslušaj enepa:
10 in. 75c E 3741
Na planincah solnce sije. Duett: Danilova in Polančeva.

Vesela poskočnica.
monika duett.
Polka. Har-
Imeti morate se druga dva slovenska rekorda.
E 3596
10 in. 75c
Ko sem k njej peršov. Duett. Danilova iu Polančeva.
Ti si mila ma. Valček na harmonike.
( 1
E 3740 10 in. 75c 1
Sinoči sem na vasi bil. Slov. pevsko društvo "Slavec'7.
Veseli godec. Polka. Columbia Kranjska kapela.
Vsak prodajalec Columbia plošč bo vesel, ako sme za vas brezplačno igrati kateregakoli izmed teh rekordov. Vprašaj ga. Zahtevaj tudi cenik mnogih drugih Columbia rekordov v raznih jezikih.
Kadar kupuješ rekorde, vprašaj vedno za Columbia rekorde in imenuj številko. Pazi na varstveno znamko na vsakem rekordu-
COLUMBIA GRAPHOPHONE C^ ANY
Kupujte varčevalne znamke Združenih držav.

t
GLAS X AR ODA. 24. JUL. 1918.
SLOV. DELAVSKA
U*Mn*vlj«nadn« 16. avgust*
1908.
Inkorporirana 22. april« 1909 ▼ drŽavi Pano
[Sedež: Johnstown, Pa.
**	GLAVNI URADNIKI t
MdMdnlk: IVAN PROSTOR, 1008 Norwood B'd^ Cleveland, Okla. Podpredsednik: JOSIP ZOR KO. R. F. D. 2, Box 118, Weat NewtOB, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK. 634 Main St., Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, C34 Main St., Johnstown, P*, X Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemsngh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. «502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. P«m blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport Okla.
NADZORNI ODBOR:
Pradsedntk nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 00, Willed, Pa. 1. nadsornlk : NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab St., Nomrey Hill, N. B. Pitta-bof(b, Pa.
I. aadaomik: IVAN GBO0ELJ« 881 H. 1257th St, Cleveland, Okla.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Bast Mineral« Kana
L porutnlk: FRANC TEROPClC, R. F. D. S, Box 148, Fort Smith, Arft. t porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St, Springfield, 11L
VRHOVNI ZDRAVNIK: . Df. 708IP V. GRAHEK, 843 H. Ohio St, Pittsburgh, Pa,
Glavni nrai: 834 Main St, Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO: "•LAB BAEODA". 82 Cortlandt Street New Zori City.
Cenjena drnJitva. odroma njih uradniki, so uljadno profleni, pofllljatt Vse dopise naravnost na giavnego tajnika ln nikogar drugega. Denar naj se poftlje edino potom Poštnih, Expresnlb. ail Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj ss
na^hivljajo: Blaž Novak, Title Trust & Quarantee Co. ln tako naslov-Ijenn iKrsiijajo z mesečnim poročilom ca naslov gl. tajnla.
V slučaju, da oi«zljo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo nradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "GLAS NARODA" J. T.
u uir. pred
33	Nadaljevanje)
.T;iz n ^m vedel, kaj bi storil. — K<>r mi pa ni drugega kazalo, -en. vzel klobuk ter otlpravil proti vratom. — Pri tem sem dal Irt on <i -irivno znamenje. katerega je k ^re«-i razume!.
K-t -cm ,»riM'] na c»*sto. vm se žarel i/.prehajati gorindoli. Dul-«o i-ii^a ni-«-|.i i-akal. kajti že ju> preteku petih minut j*1 pritekel lini /■t nit-fioj t«-r m izr-H-il pi-m<», ki je bilo prispelo že pred .štirinajstimi dnevi ur. moj naslov.
—	To je bil ^triiš«>n na-top — -t'in rekel.
1'rosini te. nikar ne misli »labo o Mamie. — Ona je dobra /en-ka. >aiiio razburi >•» pr'diifro. — On« je izborna ženska, vrje-mi mi.
Vrjaraem. da je izvrstna ženska. — Moj Bog, s.ij jili veudai dobro poznan., kako hitro >e ra^jeze. — Le |><»jji letio domov, da ne bo predolgo «"*a-a -ama. — Vijemi mi, da ii ne bom nikdar vee stopil,na pot.
—	O, Louden, zakaj je moralo priti tako daleč?
Ko sva <> ločila. >em nameraval dvoje: ali naj -i vzamem življenje ali naj napijem do nezavesti.
Stopil >.mii v bližnjo restavracijo in naročil vina. — Pri tem sem -e sponir.il p sma. katerega mi je bil dal Jim. Xa zalepki je bil vil.njen per a t "Edinburgh"*.
S tre>o<'o roko sem ga odprl ter začel čitati. — Pisal mi £»a je <!re<;g, prav:ii zastopnik mojega starega o'eta. — Pismo se je gladilo 1 akolc :
Spoštovani gospod : — žalostna dolžnost me veže, naznaniti vam. da vam .i«1 stari ore Aleksander Louden. I "mrl je 17. t. m. Se enim tednom i«* bil pri meni. ko se je pa vračal proti doimi. je bilo precej mrzlo, tako da se je starček prehladil. Dva dni pred smrtjo me je poklical k sebi ter napravil o-poroko. Tukaj je prepis oporoke.
("estitam vam. da ste dobili skoraj sedemnajst tisoč funtov šterlingov. Ker ne vem. v kakšnih prilikah <e sedaj nahajate, mi boste menda oprostili, ker sem vam priložil ček ;*;. (»00 funtov šterlingov
Prosim vas, potrdite mi sprejem tega čeka. Vdani Vam
R. Gregg.
—	Dober starce — sem mrmral sam pri sebi ves žalosten in pre-SCP'čeii. Ho- naj ga blagoslovi!
Novica . smrti mojega starega očeta, najboljšega človeka, ki seiv jih poznal na vsetu, me je navdala 7. žalostjo.
Vesel sem bil pa vsled tega, ker mi zdaj ni bilo treba skrbeti za bodočnost. Svota, k mi jo je zapustil, bi 1111 laliko zadostovala za cele življenje.
Naslednjega dne sem šel v banko in premenjal edk. šeststo funtov šterlingov je bil že lep denar. Odpravil sem se v restavracijo in naroeil boga 1 o kosilo, toda jesti nisem mogel. Samo pil sem in si eer najboljša vina in žganja. Ko sem bil malo sladko g.njen, se 1111 je zečela ogirJati vest.
—	Kaj naj počnem? — sem premišljeval. — Ali naj povem Jimu. koliko sem podedoval? — Ne, to bi bilo prenevarno. Ves de-nai bi mu moral dati na razpolago, kajti pri bankrotu sem bil jaz ra\ 110 toliko prizadet kakor on. — hi če b. vse plačal upnikom, bi lili ostalo komaj za dva meseca življenja.
Zahteval sem listek papirja ter začel računati.
Čim bolj sem pa računal, tembolj se je vtrjevala v meni misel, da ne smem Jimu ničesar omeniti o tem denarju.
Pri tem me je pa silno pekla vest.
—	Jim j4- bolan — sem premišljeval — brez dobre brane in dobrega zraka ne bo mogel ozdraviti. On mi je velikodušno priskočil na pouioč, kr, sem se nahajal v najbolj kritičnem položaju. — Če bi mi ne bil Jim pošiljal v Pari*. denarja, bi moral najbrže lakote u-mreti. I11 poleg vsega tega, jaz sem sam. doeim je Jim poročen ter mora skrbeti razen zase tmli za ženo.
Če hi bil kdo drugi na mojein mestu, bi se morda jezil nad Mamie. dočim jaz nisem občutil napram nji nobene jeze in nobenega ogorčenja. Ne tajim, da me je bila razjezila s svojim nesramnim oči-t an peni, toda ta jeza je trajala samo za trenutek. Ko sem bil prišel prejšnjega dne na eesto. se je izpremenila ta jeza v globoko sočutje.
Mamie sem začel spoštovati. Zdela se mi je vzorna ženska, ki se zna tako postaviti za svojega ubogega moža. Sicer mi ni ugajalo, da fe vmešavr v moževe zadeve,'toda kaj se hoče, pri omakljiveih je že tako.
V vseh ozirih sem se strinjal in le malo je manjkalo, da nisem vstal ter šel in sporočil Jimu veselo novico o dedččini. Toda misel, da bom ob svoj denar, me je zadrževala.
—	Moj Bog, kako čudni smo ljudje! — Za denar sejjojimo, ka-
tereora smo ;!obili takorekoč po na&ljueju, ne da bi ganili z mezhn-eem. — Jaz od svojega starega očeta nisem smel prk-akovati nobene ded še i ne.
Nič. popolnoma nič bi ne mogel ugovarjati, če bi bil vse zapustil svojemu sinu. To bi bilo pred postavo popolnoma pravilno. Da je meni kaj zapustil, je bila le njegova dobra volja. Če bi ničesar ne Jobil, bi .-.e ne smel nikjer pritožiti.
Zatem mi je začelo očitati srce:
—	Vidiš, kakšen si. — Tvoj stari oče, ki ima polno sorodnikov, bolj potrebnih od tebe, se je spomini tebe v svoji zadnji uri. — To je bil možak, ne pa ti, ki ne privoščiš svojemu ubogemu prijatelju nit* koščka kruha. - Vstani, pojdi in ga reši iz zadrege.
Moja sebičnost je pa odgovarjala: — Saj bi šel. če bi vedel, da bi bilo s tem Jimu količkaj pomagano. Toda 011 ne bo smel spraviti ni'i beliča, ampak vse bo moral dati upnikom. — Niti jaz, niti on ne bova ime';. ničesar. — Edinole čisto vest morda. — Toda kaj je čIsta vest?— Ali so morda upniki čiste vesti? — L"e bi- imeli kaj vesti, bi ga ne spravili v tako zadrego.
Ko sem to premišljeval, sem neprestano naročal nove steklenice vina ter pil.
Hotel sem misliti na kaj drugega, hotel sem se vpijaniti. pa ni šlo m ni šlo.
Vest se mi je oglašala glasnejše in glasnejše.
Tedaj sem se spomnil zakotnega advokata Bellairsa. ki je sam in edino on zakrivil, da sva kupila polomljeno ladjo za tako visoko ceno. —
—	Ali bi šel k njemu ter se pogovoril ž njim odkrito kakor moz z možem? — Sedaj, ko je vse končano, bi mi lahko priznal, saj tako ali tako nobena stvar nič ne pomaga.
(Daljo prihodnjič.)
Razmotrivanje glede 5. gl. zborovanja
Z* s. z«
(Nadaljevanje s 5. strani.)
glede na veroizpovedanje, pod "voje okrilje. Vsem zagotavlja. «'a bo skrbela zanje v nezgodah it- bolezni ter da hoče pomagati ostalim umrlih in skrbeti zanje, kakor dobra mati za svoje otroke.
Pozdrav vsem članom in člani e;:m ZSZ.
G. Pavlakovič, tajnik.
lahko naštel, kako so pneblski člani pomagali graditi ZSZ. in da s- je za njen sedanji obstanek zahvaliti največ pueblskim članom. S tem se ne hvalimo, ampak ponosni smo, da smo vsaj kaj mogl; storiti za našo domačo organizacijo in storili smo veliko, toda storili bomo š«1 več, kar nam bo pričala bodočnost. Za plačilo tega dela pa želimo, da bo ->tal glavni Pueblo, Colo. urad Zveze v Pnebli. v središču Ker se bliža čas 5. glavnega slovenskih naselbin na Zapadu in zborovanja ZSZ. in ker sem čital 0,i koder s( |)(> vnela velikanska v našem glasilu že več dopisov in (agitacija (ki že deluje) za nove razmotrivanj, hočem tudi jaz ne- (*'!ane ter /a llova društva. Ko bo koliko izprogovoirti kot delegat |«vianstvo to videlo, bo z veseljem društva št.	oddalo svoj glas za Pueblo ter si
Kakor razvidim iz dopisa brata jbo reklo: Imejte glavni urad, ker V. Okorna iz Denverja se 011 ozi- i?a pravici zaslužite, roma se naši denverski sob rat je f Deset let je že stara ZSZ.: deset močno jezijo na sobrata J. Germa'let že imate glavni urad v Den-iz Pueble, zato ker je priobčil de-J ver ju, deset let ste imeli priiož-legatom prihodnje konvencije ne nost agitirati ter razglašati ZSZ. ■ss«j dobrih 111 zdravih nasvetov, in med temi tudi prekoristni nasvet glede premestitve gl. urada Denverja v Pueblo, kjer bi ime-hi naša Zveza boljši napredek, kakoršnjega ji želi vsak dober č!an ali elanica Zveze.
Sobrat Okoren pravi, da Zveza
Ali ste? — Odgovoriti1 si sami.
Deset let smo čakali ter dajali vam prednost, da utrdite ter razširite ZSZ, toda tega niste storili, zato pa to nalogo vzamemo sa ml na svoje rame. Izpolnili jo bomo in bližnja bodočnost bo nam živa priča, da smo bili ter da o-zato ni napredovala, ker je bil'ostanemo mož beseda, glasilo naše Zveze prej nek lokal-' Brat Okoren hoče neke garan-
ti: litsič jpod imenom S!. Narod v Pueblo, < 'olo. Vprašal bi vsakega posameznega brata ali sestro, kaj more pa glasilo samo narediti če pa nihče ne agitira v glasilu. Tudi jaz sem bil zvesti naročnik lista SI. Narod, dokler je ta izhajal v Pnebli. Pozneje se je preselil v >.e\v ^ ork in je po mrni neznani poti prišel v roko Zottiju. Dokler je bil ln »t v Pnebli poU nadzorstvom sobrata Mensingerja, sem videl teden za tednom po cele kolone posvečene ZSZ. Kdo je vse to napisa!? — Sobrat Mensinger i't drugI člani iz Pueble. Iu kedaj je to bilo? Takrat, ko je Zveza štela borih .">0 ali 60 članov
Torej kdo je pomogel graditi ZSZ? Ali ste jo vi v Denverju ali jo je ta ubogi listič? Le pritrdite pravici ter pripoznajte, da je ta !:stič največ .pripomogel k obstanku naše Zveze. Le škoda, da ga ni bilo mogoče sobratu Mensin-gerju več izdajati, in tako je list prenehal izhajati. Čez nekaj mesecev je pa pričel lepo ime Sloven »!:i Narod zlorabljati nek avstrijski mazaČ pod kontrolo Zotija ter
"ije, da če v resnici vemo, da ne bo slovenska naselbina v Pnebli razpadla. Navaja, da, ako jeklar-na zaštapa. bo vsega konec. Da lahko rečem in sem tudi prepričan. Toda garancije Tie dam, kakor zahteva to brat Okoren, da predli o bo razpadla slovenska naselbina v Pnebli. ne bo denverske niti duha ne sluha.
Dopisnik nam svetuje, da gre 1110 na agitacijo, ter pridobim* tisoč novih članov in potem bomo lahko imeli sedež v Puebli. S" t*?m nam namiguje, da, kadar bo mo imeli 1000 članov, da se odcepimo od ZSZ. in si vstanovim« drugo pod. organizacijo s sedežem v Pnebli. Torej dragi m <"!;.ni. tak napredek ne želijo nekateri naši dični Zvezi... Toda le ne veselite se prehitro, 1000 članov bomo kaj kmalu imeli, toda ne bomo druge organizacije vsta-novili, ker nam ZSZ. preveč sveta, Nasprotno pa bomo napeli vse moči za ZSZ., da bo rasla, da se bo razširjala ter da bo cvetela. Zato se pa potegujemo za glavni t-rad, kateri se bo veliko bolj pri-
je pričel pod uplivom avstrijske stojal v pneblski naselbini kakor
pa v denverski. Torej, dragi delegati o, gl. zborovanja, v vaših rekah bo bodočnost naše Zveze in u? prihodnji konvenciji lahko o-krenete marsikaj, kar bo koristilo slovenskemu narodu vobče. —.
Imejte pred svojimi Oemi vedno besedo napredek. Ako se boste držali te besede, potem bodete «roto-vo tudi delovali za napredek naše Zveze, \akor tudi za premestitev glavnega urada.
To bo v velikanski napredek naši dični organizaciji.
Na delo! Bodite nepristranski ter delujte za povzdigo in napredek naše organizacije ZSZ.
John Kotsman, predsednik idr. Slovan št. 3, ZSZ.
vlade udrihati po vseh zavednih Slovencih, in ' udrihal je toliko ra-a. da si je izkopal »voj lastni grob.
Ko je Slov. Narod prenehal izhajati v Puebli. smo vzeli Narodni Vest n i k za glasilo. Zopet mali listič. Zakaj se ni vzelo takrat ve evga lista naprlmer Olas Naro.
•1 1. kakor ?a imamo danes?
No (ilas Naroda jii bil vam po volji. Češ, preveč čez Avstrijo piše, pa ga nemaramo, amipak ne kaj drugega ste hoteli (ne rečem, da vsi 1.
Nanovo rojeni N. ste hoteli, kateri je pričel izhajati v New "S orktt. češ, ta list je pa sedaj — "lajn"' ves drugačen, kakor pa takrat, ko je izhajal v Pueblo. — Zdaj vse drugače piše!
In zopet je bil pueblski član ZSZ., kateri je preprečil, da ni o. >:a nesnažna avstrijska cunja postala glasilo naše mlade Zveze. In šc več drugih slučajev je, ki bi jih
Žalostno poglavje o našem šolstvu
Tako po mačehovsko ravnajo z nami tuji birokrati, ki nas sovražijo iz dna duše. Toda tudi pri gotove vrste naših ljudeh ni dovolj odporne sile, ki bi bila sedaj lakho nujno potrebna. Žal ostud so pa naše slovenske srednješolske razmere. Žalostne glede u-čeneev in glede učiteljskega o-sobja.
Članek "Ob sklepu semestra'* •'Slovenec" 12. febr. 1318 nam razkriva vzroke, zakaj naša šolska mladina postaja od dne do dne bolj površna, lahkoživa in plitva: deloma so vzrok vojne razmere, deloma pa žaolstno dejstvo, da je deželni šolski svet, — kjer sedi trdna slovenska večina, izgubil vajeti iz rok. ki jih drži sedaj y svoji], trdnih pesteh nemški hofrat- in vodi voziček sl^ venskega šolstva po intencijah nemškega volksrata; slovenski deželni šolski nadzorniki pa deloma vsled lastile slabosti in čudovite upogljivosti, deloma, ker nik jer nimajo prave zasolmbe, brezčutno stojijo ob strani.
Uankar osvetljuje tudi postopanje s slovenščino; k temu ima 1110 pripomniti le še to. da smo v celi višji gimnaziji takorekoč — brez slovenskih učnih knjig, tako na primer tudi brez staro-loven-ske čitanke. Profesor mora posamezne tekste in tudi slovnico d k tirat i in pisati na tablo. Da bi pa dobili novo staroslovensko či tanko, na to vodilni krogi niti ne mislijo. Zelo zelo se nam zdi da nameravajo staroslovenščini izkopati isti tihi grob, kakor so o|> začetku zasuli hrvaščino, ki se je preje poučevala v VI. šoli in hrvatske narodne pesmi. Nove (; :-afenaur jeve Slovenske čitanke za višjo gimnazijo so že nad polih ugo leto v cenzuri, pa bodo š<\ "•eprr.v profesorji neprestano ur-2"!rajo. ker jim je pouk skoraj o-nemogočen.
To <0 žalostne razmere v šoli ki tudi najbolj požrtvovalnemu profesorju skrajno otežkočujejo d«, skoraj onemogočujejo pome.
Omeniti je pa treba še drugo o rožji*. ki z njim tepe vlada srednje šolsko učiteljstvo: ogroža 11111 namreč ekonomski obstanek. Sred nješolski učitelj je eden izmed tl-stih pomilovanja vrednih gosposkih p rolet arcev. ki si jih je vojska bas iz uradništva toliko poiskala. deloma tudi s pomočjo — vlade. Omenjamo samo službeno pragmatiko. Dokler je ni bilo, so se službe precej redno, č.111 so bile izpraznjene, razpisovale, sedaj pa o tem ne duha ne sluha.
Koliko mest je na slovenskih pardon utrakvističnih! — zavodih razpisanih: Vodilni krogi so najbrže ob začetku vojske mislili. da bo cel konflikt v par mesecih pri kraju, in zato nobenega izpraznjenega mesta niso vee razpirali. Medtem bode ]>a že kmalu 4 leta. In dasiravno v veljavnih šolskih predpisih jasno stoji, da se izpraznjena mesta morajo razpirati, se vendar minister bran: in se deloma izgovarja tudi na poročila deželnih svetov.
Tako je dr. Lnkavskv. poslanec reškega Svazu, interpeliral nan-•ii"ga ministra, kedaj bodo izpraznjena mesta na Češkem za-sedena. Minister je odgovoril. d» med vojno v splošnem ne name-
rava zasesti izpraznjenih mest in to iz več vzrokov :
L — Vojaki-nčitelji sami da so 'izrazili željo, naj se izpraznjena j mesta ne razpisujejo, ker se oni ne bi mogli zanje potegovati.
Ta izgovor je ničev. Saj so se z min. dovoljenjem za provizorna -in ravnateljska mesta lahko potegovali potom navadne vojne dopisnice.
2.	— Starejši definitivni profesorji bi bili baje prikrajšani ker ne bi mogli potom premešče-nja priti na boljše službeno mesto.
Tudi ta ministrov odgovor in izgovor ne velja. Saj snplentje nič druzega ne zahtevajo, kot da se izpraznjena mesta zasedejo defi nitivno samo. ker se tiče plače, ti se pravi, suplentu, ki je že toliko in toliko let učil na izpraznjenem mestu, naj se da plača IN. činov-nega razreda, službeno me<to mu bo pa definitiv no odločeno po vojski, in takrat bodo pa starejši gospodje prišli do svojih pravie. Mladi bodo Šli v provinco, starejši pa v centrum.
3.	— Istotako ohlapen in brez podlage je tretji izgovor, da bodo prikrajšani oni učitelji, ki se nahajajo v vojne ujetništvu. Pomislimo samo na razmere na Slo venskem. V vojnem ujetništvu se nahajajo dr. Pivko (Maribor , dr. Cepuder (Kranj), prof. Ma sten. prof. Sturm in prof. Vagaja (Kranj). Razen prof. Vagaja so že vsi definitivni. pa tudi prof. Vagaja mora po službeni pragma-tiki v najkrajšem času postati <!«■-finit i ven. Komu se bo torej godila krivica, predvsem ker bo službeno mesto 'šele po končani vojni definitivno »določeno.
Omenjamo tudi, da so v drugih kategorijah posamezni prakti-kanti, čeprav so bili v vojnem u-jetništvii, avanzirali na definitiv no mesto.
4.	— Minister v svojem odgovoru tudi pravi, da bo vsled even-tuelnih nameščenj in vpoklieov nastala zmešnjava v posameznih profesorskih zborh.
Po dosedanjimi točkah je že dosti jasno dokazano, da bi z zaseden jem provizornih mest nastala edinole ta "•zmešnjava", da b" prišli ubogi suplentje do svojega pošteno zasluženega skromnega zaslužka in da bi jim vsaj nekoliko bil olajšan k rot boj za obstanek.
Dr. Koler
638 Penn Ave.. PittaWfk Pa
wmb m, k* sa Ja UM h Mm. v črta, Ispaiaaje k^
»UiBmi ▼ tawtak, pilttt« 1b MM
rut ten krt. Na fekalt*. kar la to-
da z Janez Kovačič bi rad zvedel zvedel z- svoja dva b;-ata TILO in FRANCA Kt>VAČIČA. Doma sem iz Mirne nai Dolenjskem in zdaj se že dalje časa nahaja/i v italjaaiskem ujetništvu. Prosim ju, da bi se mi oglasila, ako pa sama ne bereta t»a oglas, pa prosim cenjene rojake, da bi ju na to opozorili. Moj naslov je: Job an n Kovačič. Soklato. Pri-gioniero di (»uerra. Pinabnarina (». Oruiipo, Distai-camenti Andora. T'rov. Genova. Italia.
24-26—7)
VABILO
na plesno veselico, katero priredita <fruštvo Pomočnik Sl)|'-Z. in društvo Triulav sNpj. v soboto dne 27. julija v Triglav dvorani •nta Moxham, Pa. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Veselica se vrši v prid Rdečemu Križu iu Slovenskemu Republikanskemu Združenju. Torej, rojaki in rojakinje iz John<to\vna iu okolice, vas vabimo da nas blagovolite iposethi na omenjeni dan. Vstopnina za moške je r>0<\ za ženske 10r. Za vse potiebno bo skrbel ./a to izvol jeni odbor. Sviraia nam bo slovenska Moxham godba. Na veselo svidenje 27. julija zvečer. — Odbor. (2J 24—7)
IŠČEM KOVAČA,
ki zna dolo«» kova'i konje in dru-sro ko vaško drlo. — Frank Rosen-stein Box 441. Kemmerer, Wyo. tj:;-JI 7
NAZNANILO.
Rojakom v t levelandn. O., naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za 4'C!las Naroda" in izdajati pravoveliavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
1'pravništvo.
Kje ie JOHN Ž A LLC ? Doma je iz Pred kakimi 11. leti je bil na Calumetu, Mich, in od takrat ne vem več /a nje^a. Prosim ira. da se rni oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga 111 i naznani — John !». Kobe. Box 1:52. Aurora, Minn. (24-26-7 >
PrSljite nam samo EN DCI-A* In	v»m
bomo popoln ŽtnilTtmlu ktlilot * natančnim opisom, SLIKAMI, imeni in naslovi mnogih dzklet in n<>l:oliko odor, ki iSf**jo dobrega ni poštenja mota. Lahkotami piirt« in tki«-nete srečen zakon. Mi smo r. main I 11 or. ti pošteno in dovoljeno posredovanj'', zato dv le-d:te dolarja, iti j« posredi med vam! in ZAKONSKO SREČO.
Pišite še danei oa:
RELIANCE F. CLUB
Box 376	Los Angeles, CaL
Rojaki, naročajte so na "Glas Naroda", največji slovenski dnev-nik v Združ. državah.
644 Penn
^ avenue
^ Pittsburgh, Pa.
Dr. L0RENZ mm
EDINI SLOVENSKO J* GOVOREČI ZDRAVNIK ŠFECIJAUST MOŠKIH BOLEZNI /
Moja stroka je zdravljenje akutnih ln kroiilčalh bolezni. Ja« sam že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseb boleznih ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spoznati vašo bolezen, oa vas ozdravim in vrnem moč ln zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skuSnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Čim-preje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje ln lise po telesu, bo-Iftzmi v grlu, izpadanje las, bole«?ine v kosteh, stare rane, ilvčn® bolezni, oi^abelost, bolezni v mehurja, ledieah, jetrab ln ielodco,
rmenleo, revmatlzen., katar, zlato žilo, navdnbo Itd.
Uradne ore m: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 9. ara Bjntraj do 0. popoldan. V torkih, četrtkih ln Bobot/ib od 9. Dre zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 'Z. ure popoldne. — Po poŠti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln na?lov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa.
Nekateri d met ed ravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko Se Is starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kameri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-k o mogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera srno
jim
-t -i t I
poslali, so se nam povrnila,
Tvrdka Frank Sakser.
Bartol J.
No. 330733 Bear Dan.
No. 260638 Besens Mary Misa
No. 330062 Bobic Vajo
No. 260583 Božičkovič Djuro
No. 260581 Brann Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330066 Grgoriž
No. 260573 7 Hubert Ginseppe No. 323085 i}
Kastelic John No. 44708
Kovač Frank No. 2G0641
Kučie Matija No. 45015
Mikolich John No. 323252
Modic Ivan No. 329720
Novak Rozi No. 45313
Oswald Jos. ^o. 260621
PinUr
, No. 130843

Samide Frank No. 330721 Sinčie John No- 330762 Spanieek Rozi No. 328894 Starčevie Jobana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej
No. 329741 ' Žaprnr Frank , No. 44272
En