1931 plačana v gotovini V Ljubljani, dne 5. februarja 1931: krat,. Štev. 27. Letnik LXXI. (Šol, leto 1930131) Stanovsko politišUo glasilo UJU — poverjeništvo Ljubljana Mesečna priloga »Vrosveta« Tovariš Uredništvo in oprava: Ljubljana, Frančiškanska trtica 6 1 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovora, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 SPOMENICA z ozirom na kritiko pri prvem zasedanju banskega sveta o učiteljstvu. Na prvi seji banskega sveta Dravske banovine so bili med debato o prosveti iznešeni tako težki, krivični, pavšalni in deloma tendenciozni očitki na breme učiteljstva in učiteljskega stanu, da se je seja širjega sosveta Udruženja jugoslovenskega učiteljstva, zasto; pana po predsednikih in zastopnikih sreskih učiteljskih društev iz celotne Dravske banovine, soglasno odločila opozoriti kraljevsko bansko in tudi centralno upravo na neutemeljenost glavnih trditev in obdolžitev nekaterih članov banskega sveta in na posledice. ki lahko nastanejo iz tega. Trdote zakona o narodnih šolah, ki nalagajo občinam nova bre> mena, so se na zasedanju banskega sveta iznašale tako, da morejo ustvariti vtis, da je učiteljstvo krivo teh trdot in da nosi ono odgovornost za prepad, ki nastaja zaradi tega med učiteljstvom in ljudstvom. Učiteljstvo, ki je na svojih zborovanjih, v spomenicah, predlogih in predstavkah zastavljalo ves svoj vpliv in tudi javno pokazalo na dalekosežne posledice novih dajatev občin, ki pa ne obstojajo samo v učiteljskih stanarinah in kurivu, odklanja tak tendenciozen in krit vičen očitek. Na sejah banskega sveta se niso iskali pravi vzroki nerazpoloženja ljudstva in učiteljstva, temveč so nekateri člani banskega sveta izbrali to nerazpoloženje za demonstracijo proti uči-teljstvu. Tudi konštatacija, da je gmotni položaj učiteljstva nasproti polo* žaju drugega unidništva zavidanja vreden, je krivična in tendem ciozna. Sam g. minister prosvete je ugotovil, da z zakonom o narodnih šolah gmotni položaj učiteljstva ni bil reguliran. Učiteljstvo je med redkimi skupinami državnega uradništva II. kategorije, ki še, vkljub obljubam, nima doklad, katere že leto dni prejemajo ostale skupine. S prenosom stanarine na občine je bila vsemu učiteljstvu ukinjena državna stanarina. V mnogih primerih ne prejema ne ene ne druge stanarine, ali se mu pa ista izplačuje neredno. Šolski upravitelji pa imajo na deželi po izidu zakona o narodnih šolah celo večje dolžnosti, a manjše prejemke, kakor so jih imeli prej. Učiteljstvo ne more krU tike nekaterih članov banskega sveta v tem primeru kvalificirati drw gače kot za demagoštvo in ne more preko tega, da ne opozori na opasnost take kritike, ki je v nasprotju z resničnim položajem. Odločno odklanja učiteljstvo poizkus poedinih članov banskega sveta umešavati se v posle šolskih oblasti. Izjava, da so pridni učitelji le redke izjeme, iznešena brez utemeljitve in dokazov, je zaslužila grajo že na licu mesta. Kolikšna je pridnost posameznih učiteljev in učiteljic in ali je premalo otrok v posameznih razredih, je zadeva šolskih oblastev, ki imajo dovolj sredstev na razpolago, da urede razmere, kjer niso urejene in ki se glede števila otrok v posameznih razredih ravnajo po vidikih moderne pedagogike, ne pa po starih tras dicijah in konservativizmu. Glede delovnega časa v primeri z drugim uradništvom si pridržuje učiteljstvo pravico dokument ar ično doprinesti javnosti dokaze o svoji zaposlenosti v službi in zaradi službe, kakor tudi o izvenšolskem delu. Pridržuje si tudi odgovor onim, ki trdijo, da se učiteljstvo premalo udejstvuje. Tudi svari pred predlaganim lekom za potrebne remedure, ki so baje premestitve, ker je doslej praksa pokazala, da so ravno pres mestitve zakrivile marsikje kaos in nerazpoloženje ljudstva kakor tudi učiteljstva. Brez stvarne utemeljitve je tudi predlog, da naj se poročene uči: teljice ne nastavljajo več. Učiteljstvo odklanja tudi ta, v predlogu skrit očitek, da so omožene učiteljice šoli v kvar. Zagovarjati pa ne more tistih omoženih učiteljic, ki zasedajo le vsled svojih zvez in vplivov najboljša mesta in smatrajo svojo službo za luksus, se izven šole absolutno ne udejstvujejo, so dobršno dobo svojega službovanja na razpoloženju in bi jim ne bilo treba služiti po moževih prejemkih. Nameščenje učiteljstva se je izvršilo najneredneje tedaj, kadar so se vmešavali v nameščenja lajiški vplivi, ali kadar so se pri name* stitvah upoštevale le privatne razmere, ne pa službene okoliščine, ki pridejo za dotični kraj v poštev. Učiteljstvo je dovolj samo op o z ar; jalo na kvarne posledice v tem oziru in vztraja na svojem stališču, da se premeščanja vrše le na osnovi disciplinskih razsodb, nameščen nja pa po javnem razpisu strogo po določilih uradniškega zakona. Iznesel se je dalje očitek, da se šolski vrtovi zanemarjajo in da se učiteljstvo premalo udejstvuje na gospodarskem polju. Prvemu očitku se ni iskalo vzroka, ki tiči v proračunih krajevnih šolskih od' borov, kateri po večini odklanjajo potrebne izdatke za\ šolski vrt in ga mora učitelj^vrtnar obdelovati na lastne stroške. Na drugi očitek pa odgovarjajo kmetijski in gospodinjski tečaji, ustanovljeni in vo= deni po učiteljstvu, gospodarski tečaji, ki jih vodi učiteljska organu zacija v počitnicah, skoroda na lastne stroške in vse tiste gospodarske ustanove, ki jih je ustanovilo in jih vodi učiteljstvo. Istotako zavrača očitek, da bi se učiteljstvo ne udejstvovalo pri kmetijstvu, čeprav se izločuje iz kmetijskih korporacij. Očitek, da učiteljstvo preko mere dopustnosti zakona izkorišča šolske vrtove v privatne namene, je ostal popolnoma nepodprt s kon« kretnimi primeri in brez ugotovitve gornjega položaja. Zastopniki učiteljstva, zbrani na seji predsednikov sreskih učit teljskih društev, odklanjajo način kritike članov banskega sveta na breme učiteljstva in šole, ir\ so mnenja^ da naj iznašajo člani baru skega sveta le to, kar so temeljito pretehtali in svoje trditve podpro s konkretnimi primeri in dokazi. Da se taki primeri preprečijo v dobrobit stvari, je učiteljstvo mnenja, da spadajo v vse korporacije, tako tudi v banski svet, zastopniki učiteljstva kot zastopniki stanu, ki ima širok in pomemben delokrog v narodu ter je prizadet pri obravnavi skoro vseh obče* važnih vprašanj. Učiteljstvo ugotavlja, da se mu niti v najhujših partizanskih časih ni jemal službeni ugled na ta način, kakor se je to zgodilo na prvem zasedanju banskega sveta Dravske banovine. Ker obramba učiteljstva v banskem svetu, kakor je razvidno iz poročil v listih, ni bila zadostna., čuti in poudarja učiteljstvo potrebo svojih zastopnikov. Tudi smatra, da ni niti v skladu z intencijami manifestu Njegoš vega Veličanstva od 6. januarja 1929. in ne z intencijami deklaracije kraljevske vlade od 4. julija 1930., da se v narodovo življenje glo* boko segajočemu stanu na tak način jemlje službeni ugled; zato mora podvzeti vse v varstvo svoje časti in ugleda, ki ju je dolžno varovati tudi po zakonu. Ako tega ne doseže, se bo moralo učiteljstvo posvetiti izključno le šoli in delu, ki mu ga in v kolikor mu ga nalaga zakon. UDRUŽENJE JUGOSLOV. UČITELJSTVA — P0VERJEN1ŠTV0 LJUBLJANA dne 1. februarja 1931. Člani ožjega sosveta: Skulj Andrej s. r., Hren Anton s. r., Kobal Josip s. r., Grum Rado s. r., Dimnik Ivan s. r., Gobec Regina s. r., Grčar Viktor s. r., Hočevar Ciril s. rj Mervič Anton s. r., Musek Ljudevit s. r., Polak Janko s. r., Ribičič Josip s, r., Šijanec Ljudevit s. r. Za sreska učiteljska društva Dravske banovine: Brežiško: Knapič Janko s. r. Gornjegrajsko: Kotnik Zorko s. r. Kamniško : Arrigler Anton s. r. Kočevsko: Kmet Herman s. r. Konjiško: Krzič Janko s. r. Kozjansko: Čok Albert s. r. Kranjsko: Lapajne Josip s. r. Krško: Vanič Janko s. r. Laško: Pleskovič Rudolf s. r. Sveto-lenarško: Golež Fran s. r. Dolnielendavsko: Peternel Ludovik s. r Litijsko: Vrščaj Zinka s. r. Ljubljansko: Mlekuz Vekoslav s. r. Ljub-jana — okolica, vzhodni del: Kosin Mirko s. r. Ljubljana — okolica, zahodni del: Mikuž Zdravko s. r. Ljutomersko: Mavric Karel s. r. Logaško : Doljak Valentin s. r. Marenberško: Lešnik Mirko s. r. Mariborsko : Lukman Ivan s. r. Maribor desni in levi breg: Šijanec Ljudevit s. r. Mežiško: Gallob Rudolf s. r. Mursko-soboško: Gabrijelčič Fran s. r. Novomeško: Mervič Anton s. r. Ormoško: Kotnik Franc s. r. Ptujsko: Šestan Dušan s. r. Radovljiško: Schiffrer Egidij s. r. Savinj-sko-vransko: Kneisel Ladislav s. r. Slovenjebistriško: Tajnik Miloš s. r. Slovenjgraško: Gobec Regina s. r. Šmarsko-rogaško: Verk Miloš s. r. Žužemberško: Brumat Marija s. r. Izjava solidarnosti. Vodstvu UJU v Ljubljani. Z ozirom na izpade, ki so jih povzročili ob priliki prvega zase* danja banskega sveta nekateri njegovi člani, izjavljamo sledeče: Z globokim ogorčenjem odklanjamo vse pavšalno izrečene na> pade na učiteljstvo Dravske banovine. Obžalujemo, da so v banskem svetu člani, ki tako malo poznajo in cenijo delo učiteljstva, ali pa ga napadajo iz gotovih vzrokov, ki imajo izvor v nekdanji mentaliteti strankarske zagrizenosti. Ni prepada med nami in narodom, lahko pa ga ustvarijo taki skozi okno časopisja naperjeni napadi. Do danes še ni nihče postavil gorostasne trditve, da so delavci med učiteljstvom le redke izjeme. Ugotavljamo, da je vse kulturno in gospodarsko delo med na; rodom v največji meri v rokah učiteljev. Posebno poudarjamo, da Sokol kraljevine Jugoslavije na deželi živi in pade z učiteljstvom, in da so pri tem organizatornem delu v veliki množini zaposlene poleg svojih možkih tovarišev tudi učiteljice. Nikoli ni učiteljstvo prosilo za počitnice, niti ni v njega kompetenci premeščanje med šolskim letom. Prav tako ni po njega zahtevi dajatev stanovanja in kuriva v sedanji obliki. Končno poudarjamo, da so še drugi stanovi, ki jih mora plačevati narod, čeprav le preko države, a jih nikdo ne napada v javni korpo--raciji. Zahvaljujemo se onim redkim funkcijonarjem, ki so imeli možatosti dovolj, da so zastavili besedo v rešitev učiteljske časti. Žal, da izgovorjene in napisane besede ne izbriše ne naš protest, ne pre* pozni izgovor in negacija! Izjavljamo končno, da se čutimo solidarne z vsemi uktepi in sklepi, ki jih bo glavno poverjeništvo UJU v Dravski banovini podi vzelo v obrambo učiteljstva. Maribor, dne 31. januarja 1931. Društvo učiteljstva meščanskih šol v Dravski banovini T. č. predsednik: Drag. H ume k, s. r. Najvažnejša oprema vsake šole so šolske klopi. V novejši dobi se zida pri nas, v Dravski banovini, mnogo novih modernih šol, ki naj po svoji tehniški izvedbi ustrezajo vsem pe» dagoškim, zdravstvenim in higijenskim pred» pisom. Ponosni smo ¡lahko na te nove šolske zgradbe, ki niso le v ponos dotični šolski ob» čini, temveč dvigajo predvsem splošen ugled našega šolstva na zunaj in istočasno doku» mentirajo kulturo našega naroda. In ravno za» radi tega je popolnoma na mestu, da prinaša »Učit. Tovariš« slike takih modernih šolskih zgradb s primernimi opisi, da zainteresira ta* ko tudi druge šolske občine za napredek in modernizacijo šolskih zgradb, posebno tam, kjer je to že davno neobhodno potrebno in kjer stara šolska poslopja ne odgovarjajo več duhu današnje dobe, ki jo preživljamo. Za vsako novo stavbo pa je treba pri« mernega načrta, ki odgovarja krajevnim po« trebam dotične šolske občine in njeni finan» čni zmožnosti. Na podlagi tega in na podlagi danega kapitala se prične z zidavo, seveda točno po odobrenem načrtu. Torej vse po načrtu! Na eno pa navadno člani krajevnih šolskih odborov pozabijo to je na načrte in izbiro šolskih klopi, ki so najvažnejši šolski inven» tar. Na šolske klopi polagajo odločujoči fak» torji po veliki večini vse premalo pažnje. Je pa jako važno, kakšna je klop, kako je se» stavljena, kako je visoka, kakšna je distança med sedalom in ploščo, kakšna je plošča itd. Na vse to se moramo ozirati, ako hočemo, da bo ustrezala klop vsem zdravstvenim in mo» dernim higijenskim predpisom in da bo otrok sedel v njej svojj starosti in velikosti primer» no, udobno, in se ne bo treba bati. da bi dol» gotrajno sedenje v klopi škodovalo njegove» mu zdravju. Koliko otrok, posebno slabo» krvnih in Onih slabe telesne konstitucije, si je za vedno pokvarilo svoje dragoceno zdravje in so postali kreteni, pa samo zaradi tega, ker so sedeli v klopeh, ki niso bile zanje ipri» merne. Noge bržkone niso segale do tal, na» slonjalo klopi ni bilo v pravi višini s hrbte» nico otrokovo. Klop je imela mogoče v prvih razredih plus distanco, tako, da" je moral otrok pri pisanju sloneti s prsi na plošči itd. Vse to »o pogreški, ki jih najdemo skoro v sleherni šoli in tki premalo pazimo nanje. Da se pa takim nedostatkom izognemo, si moramo preskrbeti tudi za šolske klopi primerne načrte in detajle s potrebnimi di» menzijami in izberemo klopi, ki so najprak» tičnejše in onih velikosti, ki ustrezajo starosti in velikosti otrok. Pri tem naj omenim, da mora imeti vsak razred praviloma po tri ve» lik ost i klopi, in če le mogoče dvosedežne. m Kako pa pri nas navadno prakticiramo, kadar zidamo novo šolo? Tu jmislim seveda nabavo klopi. Kar je še dobro ohranjenih klopi, se prenesejo iz stare šole v novo, pa ne oziraje se na to, če odgovarjajo zdravstve» nun predpisom ali ne. Ostale klopi pa narede običajno domači obrtniki»mizarji, seveda po starih vzorcih in češ, da domači obrtnik pri tem tudi nekaj zasluži. Tako imamo lepo, mo» derno šolo, klopi pa take, kakršne so bile prej ki niso in ki tudi sedaj ;ne odgovarjajo modernim zdravstvenim predpisom. 'In tako smo v novi šoli, glede klopi tam kjer smo bili prej v stari. To ni prav! Te nedostatke, ki so pred» vsem v kvar zdravju naše nam izročene mla» dine — moramo enkrat temeljito odpraviti. To pa storimo najlažje na ta način, da vzame celo zadevo v roke prosvetni oddelek Drav» ske banovine, mogoče referent, ki ima v rokah šolske zgradbe; ta naj preskrbi potrebne na» črte, detajle in razne velikosti ter modele klopi, )ki so za naše šole najprimernejše in najpraktičnejše. Taki modeli in načrti z določenimi veli» kostmi klopi so baje prosvetnemu oddelku na razpolago, treba jih bo le komisijsko in stro» kovno pregledati, oceniti in nato odobriti ter priporočati vsem krajevnim šolskim odborom. Na ta način pridemo enkrat do enotnih in uporabnih šolskih klopi, ki bodo odgovar» jale vsem zdravstvenim in higijenskim pred» pisom. Kdo pa te klopi potem izdela, je stvar krajevnega šolskega odbora. Klopi pa bodo vendar enkrat take, kakršne morajo biti. R. G. Splošne vesti. — Uporaba šoloobveznih otrok »za var» stvo dece in za pastirčke« — na račun pouka. »Kmetovalec« od 15. decembra 1930., !št. 22 poroča iz seje Glavnega odbora Kmetijske družbe v Ljubljani z dne 26. decembra 1930.: »Po sklepu zadnje odborpve seje je zaprosila bansko upravo, naj šolski pouk razdeli tako, da ne bodo vsi otroci iz iste hiše naenkrat v šoli, ampak da ostanejo nekateri doma, v svrho varstva dece in da.izvršu» jejo posel pastirjev«. — Do danes ni» smo vedeli, da spada v delokrog .»Kmetijske družbe« po novih pravilih tudi vmešavanje v prosvetne uprav^ zadeve in da je šolstvo do» bilo novo instanco. Po šolskem zakonu imajo krajevni šolski odbori in roditeljski sestanki pravico se obračati v šolskih zadevah do obla» sti, kar si prisvaja »Kmetijska družba«. — Kako se meče učiteljstvo iz Kmetijske družbe in kako se mu otežkoča delo pri njej: Zapisnik seje glavnega odbora Kmetijske družbe v ¡Ljubljani z dne 30. januarja 1930. pod: Uradnimi vestmi — donesen v »Kmeto» valcu« št 4 z dne 28. februarja, (nadaljevanje sejnega zapisnika) ima sledeče: »Nekatere podružnice so se pritoževale, da nimajo pra» vega voditelja ki bi vodil podružnične knji» ge in njih celotno poslovanje, kot pa samo učitelja, ki pa ne more postati redni član. Želijo, da bi se našla ¿možnost sodelovanja takih učiteljev, ki so zavzeti za kmetijstvo. Po daljši obravnavi je glavni odbor zavzel naslednje stališče: Osebe, ki po družbinih pravilih ne morejo postati redni člani družbe, ne morejo niti voliti niti biti voljeni v podruž» nični odbor. Vsakdo pa lahko postane izredni član družbe. Ce želi podružnica, da bi tak iz» redni član pomagal v podružničnem odboru, oziroma če smatra, da je Ito za obstoj podruž» niče neobhodno potrebno, sme zaprositi glavni odbor za dovoljenje, da ga pritegne k sodelovanju v odboru. Tako dovoljenje izda glavni odbor za vsak primer posebej, če uvi» di, da je to za obstoj podružnice neobhod» no potrebno. Obenem je odbor izdal toza» devno dovoljenje podružnici v Laporju za tamošnjega učitelja in podružnici v Doleh pri Litiji za tamošnjega šolskega upravitelja.« — Tako mora učitelj šele čakati na prošnjo po» družnice in dovoljenje glavnega odbora, da sme za kmetijstvo pri družbi sploh delati. Za» kon o narodnih šolah pa mu nalaga dolžnost, da mora delati. In oblasti ne ukrenejo niče» sar, da Se taki pojavi, naperjeni proti učitelj» skemu stanu odpravijo. — Kot redne Člane pa se je učitelje pri i»Kmetijski družbi« iz» ključilo na sledeči način: Nova pravila, izda» na po 6. januarju 1929., se glase sledeče:'§ 5. Člani so redni in izredni. Za redne člane, ka» terim izključno pristoji pravica glasovanja na zborovanjih ter aktivna in pasivna volilna pravica v društvene zastope. se sprejemajo le osebe, ki se dejansko bavijo s kmetijstvom bodisi kot lastniki, bodisi kot užitniki ali za» kupniki posestev od katerih je predpisana zemljarina, ter rede najmanj eno lastno gos vedo in pa osebe ki so dovršile z uspehom strokovno»kmetijsko ali gozdarsko srednjo ali visoko šolo ali živinozdravniško visoko šolo, dokler izvršujejo izključno svoj strokov» ni poklic. Vse druge člane je smatrati za iz» redne člane. § 8. Izredni člani imajo iste dolž» nosti in iste pravice kakor redni člani, iz» vzemši pravico glasovanja ter aktivno in pa» sivno volilno pravico v društvene zastope ra» zen strokovnih odsekov po § 23. — izvleček iz družbenih pravil je objavljen (podrobnej» še) v številki 22. »Kmetovalca« z dne 30. no» vembra 1929. \ — Nove sokolske publikacije. Jugoslo» venska sokolska matica je izdala 3izvezke so» kolske knjižnice, in sicer: L zvezek fE. Gangl: »O sokolski ideji«, 2. zvezek ing. Lado Bevc: »Sokolstvo in prosvetno delo« in 3. (zvezek dr. Miroslav Tyrš: »Naš ¡zadatak, smer i cilj«. — V posebni knjigi je pa ' izšel celoten ustroj Sokola kraljevine Jugoslavije pod naslovom »Organizacija saveza Sokola kra» ljevine Jugoslavije«. Ta knjiga je žejo ob» sežna in obsega sledeče: Manifest Saveza; zakon o SKJ; uredbo o likvidaciji Jug..So» kola. Hrvatskega Sokola, Orla in Srpskega Sokola; statut o organizaciji SKJ; uredbo o olajšavah službe v kadru za člane SKJ. V upravnem delu vsebuje poslovnike in pravili!» nike za glavno skupščino, za seje izvršnega odbora, prosvetnega odbora revizijskega od» bora, gospodarskega odbora, nadzorstva, prav* nega in organizacijskega odseka, častnega razsodišča itd. Dalje so vsi pravilniki in po» slovniki, ki jih potrebujejo župe in društva. V tehničnem delu so predpisi za savez, župe in društva. Pod poglavjem odsekov tehniških organizacij so določbe in pravilniki za nara» ščaj in deco, smučarskega odseka, zimsko» športnega odseka itd. Nadalje so poglavja o sokolskih znakih, o, ruskem oddelku SKJ, pravilnik o voznih olajšavah za člane SKJ itd Ob sklepu so v barvotisku slike vseh so» kolskih krojev za člane, članice, naraščaj in deco. Cena prvim knjižicam je ia 3 Din, zadnji pa vezani 20 Din. Strani 225. — Zakon o narodnih šolah mora imeti vsaka učiteljica in vsak učitelj, ker mora poznati nove predpise, po katerih se mora ravnati. Rabite ga dnevno in ga morate imeti vedno pri roki. Učiteljska tiskarna je znižala svoji izdaji ceno na Din 15. Ta izdaja vsebuje tudi zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije ter vse potrebne določbe iz zakona o učiteljiščih in srednjih šolah. Ako še nimate zakona, naročite gu takoj po dopisnici pri Učiteljski knligami v Ljubljani, dokler je še kaj zaloge. — Društvo »Atena« pošilja šolam opo» mine za nenaročene knjige »Belo»modre knjiž» niče« v taki obliki, da nikakor ne moremo ž njo soglašati. V dopisu pravijo, da je odbor sklenil,»da bode po preteku 14 dnevnega pla» čilnega roka predložil seznam šol, ki so naši dolžniki, banski upravi.« — Društvo bi si prav lahko prihranilo to neokusno grožnjo. Uči» teljstvo je že ponovno izjavilo na svojih skupščinah, da ne prevzema odgovornosti za plačilo nenaročenih pošiljk. Zakaj v današ» njih razmerah mora samo, kakor tudi krajev» ni odbori s skrajno opreznostjo razpolagati z gmotnimi sredstvi ter naročati le to, kar je neobhodno potrebno. Razna založništva pa mislijo menda, da so šole in učiteljstvo samo za to tu, da bodo razpečavali njihova dela. In če to ne gre v 'taki množini in tako, kakor so si sama zamislila, je seveda zopet krivda na — učiteljstvu in ga je potreba naznaniti — banski upravi, seveda. V zadnjerti času se vsiljujejo na podoben način La Fontainove basni v takem prevodu, da je Bog se usmili ter ga ne razume često niti odrastli — pa naj bi ga otrok! Knjiga v svoji opremi je res skrajno nizke cene, a za tak jezik še vedno predraga, ker je — neuporabna. Zato je pa v interesu založništev samih, da že prenehajo s tem načinom razpečavanja teir s tem pri» hranijo sebi stroške, učiteljstvu pa nevoljo. — Dramatska sekcija kluba učiteljskega narašiiaja v Ljubljani uprizori v ponedeljek 16. t. m. ob 20. uri v dramskem gledališču Cankarjevo dramo: »Kralj na Betajnovi«. Največje plačilo za trud nam bo zanimanje inteligence za naše delo. Zato upamo, da se uprizoritve te drame učiteljstvo udeleži v le» pem številu. — Vstopnice bodo pravočasno v predprodaji. — V nedeljo 15. t. m. ob 16. uri pa bo v telovadnici učiteljišča akademija, kjer nastopijo gojenci učiteljišča in vadniški učenci s pevskimi in godbenimi točkami ¡ter deklamacijami. — Na obe prireditve vabi odbor. — Združitev vseh poštarskih organizacij. V dneh 9. do 11. januarja ti. 1. so se vršila v Zagrebu posvetovanja p. t. t uslužbencev iz vse države in se je razpravljalo o združitvi vseh dosedanjih mnogoštevilnih organizacij v skupno edinstveno udruženje. Vsi zastopniki so bili složni v tem, da je :nujno potrebno, da se ustanovi enotna organizacija, ki bo edina zmožna uspešno delovati za prospeh vseh p. t. t. nameščencev. Sprejet je bil v tem smi» slu soglasen sklep, da se združitev čimprej izvede. — »Naš člas«.- — Profesorski dom v (Beogradu. Glavna uprava jugoslovanskega profesorskega dru» štva je nedavno sklenila, ida se bo sezidal s prispevki društvenih članov v Beogradu pro» fesorski dom, čim se nabere zadostna vsota denarja. Pri tem ise je sklenilo, da se določijo prispevki tako»le: suplenti naj plačujejo po 3 Din mesečno, profesorji 8 in 7. skupine in predmetni učitelji po 6 Din, profesorji 6., 5. in 4. skupine po 10 Din, gimnazijski direktor» ji inšpektorji in načelniki 3. in 3. a skupine pa po 16 Din na mesec. Plačevanje prispevkov naj se začne s 1. januarjem 1931. Doslej je nabranih za zgradbo doma pol milijona di* narjev. — »Naš Glas«. — t Pristovšek Viktorija. V Ljubljani je 30. januarja t. 1. po kratki bolezni umrla pri» ljubljena tovarišica Pristovšek Vik t o» r i j a , soproga šolskega upravitelja na Vrtači tov. Frana Pristovšeka in učiteljica v pokoju. Pokojnica in njen soprog, ki sta prej službovala v Žalcu, sta bila znana daleč po Savinjski dolini in uživala splošen ugled. Oba sta se tudi mnogo udejstvovala v javnem živ» ljenju v Savinjski dolini. Pogreb pokojnice je bi'l v nedeljo 1. februarja. Pogreba se je ude» ležilo zastopstvo UJU in mnogo tovarišev in tovarišic ter številni znanci in prijatelji po» kojnice. Tovarišu Pristovšku naše iskreno so» žal je! — Novomeško učiteljsko društvo bo zborovalo v^soboto 14. februarja t- 1. Na dnev» nem redu je predavanje tov. predsednika in tov. Angele Vodetove »Učiteljica v šoli in izven nje. — Opozorilo vsem tovarišicam: Popoldne ob 2. uri sestanek učiteljic v svrho razgovora o organiziranju tovarišic v društvu učiteljic. I — Velecenjeni g. urednik! Slučajno sem čital v »Učiteljskem Tovarišu« štev. 25. od 22. 'januarja t. il. o razmerah in novi šoli na Senovem. Ker je ta članek zbudil precejšnjo senzacijo, dovolite mi, da Vas opozorim na nekatere netočnosti! 1. (Glavno je, da 'šola stane danes 4,500.000 Din (eno ničlo odzadaj HRUNIlMi iN POlOlllNi KONZOROJ V Ljubljani, Aleksandrova cttcta S/l. Daje nameščencem posojila, tudi raniiiska, po 8% — Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5—7% brez odbitka rentmga davka, torej povprečno V«®/e ugodneje ko drugod. Zlasti se priporoča malo varčevanje z najmanjšimi vložki od Din 10'— dalje. kreditna t. »druga državnih uslužbencev s sedežem Zahtevajte oojasnila. Telefon št. 3413 Ček rač. 10 684 INtar.ov. 1.1871. LISTEK. Bog že ve kateri kčzi rOg odbije. Ugotovitev, da se mi ne more zaupati skrb za naše ceste, ki so tako važno prometno sredstvo, me je hudo razburila. Želeč jasnosti v tej «zadevi, se odpravim k modremu pismouku, da mi pojasni vse po vrsti in po lastnih izkušnjah ter doživetjih. »Ti, ki si mode*.« mu dem, »povej mi, ali sem državljan, ali nisem?« »Seveda si, kdo pa dvomi?« me vpraša on. »Nihče ne dvomi! A fne gre za to. (Za to gre: Ali imam kot državljan vse pravice ali jih nimam?« »Jih imaš!« , »No, če jih imam: aH je to prav in dobro, da mi ne dovole skrbeti za c^ste kot vsakemu drugemu državljanu, če plačujem celo kuluk zanje?« »No,« si pogladi brado modirijan»pismo» uk. »Če plačuješ kuluk, tedaj si že.dovolj skrbel za ceste. Kaj hočeš še? Idi in hodi po njih in jih kvari kolikor ti drago, ko si že za» nje plačal!« »Ne razumeš me, pismouk!« se razburim jaz. »Saj jim ne očitam kuluka. Bog jim ga žegnaj! Četudi ga plačujemo točno 10 odstot» kov — to se pravi več kot drugi, ki jim do» hodki niso tako znani. Ali to mi ne gre v glavo. Zakaj ne bi smel jaz biti v cestnih od» borih? Tega ne razumem., zakaj bi ne smel biti tudi kulturni polir, če sem že pionir?« »A tako!« se zamisli modri mož. »Že ra» zumem! Seveda, na videz je to krivica. Ali če jo natančneje premotriš in presodiš, ni kri» vica, ampak je tako popolnoma v redu in po pravici!« »Kaj, tudi ti?« se začudim jaz. »Tudi ti, pravični, se z njimi strinjaš?« »Moram se. moram! Pravica je le ena in le za eno piat. Če so oni v pravici, moraš biti ti v zmoti! Tako je to!« odgovori on. »Dokaži!« zavpijem in udarim po mizi, zakaj hudo me je to bolelo. »Bom!« de on in pove: »Glej, v mnogih krajih se!to»le zgodi: meri se cesta — kdo naj pride pomagat z otroci? Ti! Sestavlja se proš» nja ria oblastvo za novo pot, ali za prepoved prehoda, ali za podporo — kdo naj jo sestavi in v lepopisu prepiše? Ti! Izračunati morajo koliko bodo obcestnih karnenov potrebovali za toliko in toliko kilometrov ceste. Kdo naj se vsede in izračuna v potu svojega obraza na centimetre natančno? Ti! Zbere se blato na cesti pred šolo — kdo naj postrga to dobro gnojilo in spravi na šolski Vrt? Ti in tvoji otroci. Izmislijo si morda cestarji veselico. Kdo naj jo otvori z lepim navdušenim govo» rom, naštevajoč zasluge, o katerih se jim niti ne sanja? Ti! Vedno in povsod ti!« »No vidiš!« dem jaz. »Vidiš, rtioje za» sluge so tolikšne ---\—.« »Da ti ni treba še v odbore!« me prestriže modrijan. »Ti si s svojim delom 'že prišel na svoj račun. Čemu ti je treba še iv odbore? V odbore naj gredo tisti, ki se drugače ne mo» rejo uveljaviti. Delo naj se porazdeli po pra» vici. Cesta je vseh in ne samo tvoja. Zanjo se moramo 'brigati vsi! In to pravično in po» šteno. Nihče več nihče imanj. Če se boš ti, ki se brigaš za ceste izven odbora, brigal za» nje še v odboru — kaj naj potem ostane za druge? Potolaži se in hvali ga, ki ve. kako se mora delo porazdeliti!« »Ali vendar!« ^še ugovarjam. »No, kaj še?« vpraša modrijan. »To mislim: § 22. zakona o narodnih šo» lah nalaga šolskim občinam skrb, da bodo vse poti, ki vodijo v šolo v dobrem stanju. Kako naj za to skrbim, če......« »No, no!« me prekine pismouk. »To je vendar jasno, kako. Otroke naženi na pot, da jo popravijo, če treba. To je vendar naj» lepši — 'rakotvorni pouk.« Odšel sem potolažen domov, obul goj» zarce in stopil spet na cesto, da se sprehodim po pnavici po svojih 124 Din kuluka. J. Ribičič. Učitelj Čičigoj. (Resnična sodobna zgodba ) Oglušujoč vrišč se je razlit iz šole. 1 Za njim so se lovili otroci, majhni in debeli prvošolarčki. Daleč, daleč tam na levi strani, so od fare spm spolzeli po mrzlem, sivem ozračju štirje trudni, zamolkli udarci. Ni se še otročad povsem porazgubila — njen larik je še, četudi v presledkih in pojemajoče, udar» jal na rumeno, zidovje vaške šole — ko se je sklonila čez šolski prag podolgovata .glava z velikim, topim nosom in temno obrobljenimi očmi, klavrno se pozibaje na dolgem suhem vratu. >, Globoko je zasopel učitelj Čičigoj in za» mižal, ker ga je zahajajoče zimsko solnce zaščemelo v očeh. Tako nenadoma ga je mraz objel s svojimi nabrušenimi kremplji, da je ves vztrepetal. Tesno se je zavil v dolgo, črno suknjo, si zavihal ovratnik čez štrleča ušesa in se pogrezni'1 z dolgimi, opletajočimi noga» mi v sneg. Do komolcev je zaril roki v'žepe; šelest papirja ga je zazebel pod prsti, mraz neporavnanega računa za suknjo ga je pogla» dil — do komolcev. Smešno se je lomil v pasu, ko je nameril dolge, rtiajave korake v vas. Ogaben duh po hlevu je zavel od njega; na» iezel se ga je tod šolskih klopi, kjer so ga iz» gubili šolarji... Bog vedi, kakšne misli so zdajle preletele njegove možgarie? Čez pepelnatosivo lice mu je hušnil zaničljiv smehljaj in mu spačil obraz v starikavo, nagubano masko. Eh, da; jutri bo Sveti večer. Mogoče pa je nanj pomislil? Čisto spodobilo bi se takole, da bi šel za bo» žične praznike domov. Prav prijaznobi bilo, ko bi šel na Štefanovo zvečer takole malo v kavarno, da bi visoki toni violin prevpili in takole malo potlačili, zatrli mukanje vaških govedi. Zares, čisto spodobilo bi se, ampak denar!. Take misli so se mu mogoče, podile po razgreti glavi. Mogoče? Bog vedi? »Veste Hrkotka, boste1 pač počakali, da Vam Ibom plačal hrano in stanovanje. Tudi jaz moram čakati do aprila na nov budžet!« je pred dvema mesecema rdel pred kmetiško gospodinjo. je pozabil tisk. škrat); ker je pa se veliko ne» plačanih dolgov, amortizacijskih stroškov in obresti, tožb itd., itd. — znaša vse skupaj okrog 6 milijonov. — 2. Zidava dimnikov in ventilacij je tako speljana, da je več učilnic pogostokrat zaprtih in se pouk ne more vršiti, ker dim in strupeni plini prihajajo med des» kami izpod podov, posebno, če se zakuri ko» palnica. 3. Stanovanja za samce pod streho Stanovska organizacija UJl) Iz društev: Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA« RIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je zboro« valo 16. januarja 1931., na Sil. deški šoli. Navzočih je bilo 58 članov. INa novo je pristopilo 7, izstopilo pa 5. Razmotrivalo se je o vzrokih izstopanja, mnenja so bila različna: slabo gmotno stanje, osebnosti, netovarištvo in tudi neuspehi or« ganizacije. Tovariš predsednik je podal obširno pO» rocilo" butanju v of^anizačiji tir med drugim poročal da 'je vodil deputacijo k banu, kate« remu je predočil mizerni gmotni položaj uči» teljstva ter ga informiral o šikanah, katerim je izpostavljeno osobito učiteljstvo na deželi zaradi kuriva in stanarine. Dalje je še čital razne dopise. Tov. Kutin je poročal o mariborskih mla» koroškega plebiscita. Na njegov predlog so bile sprejete zade,vne resolucije (objavljene v »Učit. Tovarišu« posebej!) Nato preide na dnevni red, želi dobrodo« šlico novo vstopivšim ¿'lanom ki so: Koser Milan, Vollmajer Karel, Špendl Avgust, Ko« nečnik Ciril, Vefiščak Hvan. Odobri se zapis» nik zadnjega zborovanja. Temu je sledilo letno in situacijsko poročilo predsednika, ki je na podlagi svojega točnega 150 številk ob« segajočega opravilnika poročal splošno o de« lovanju društva, citiral pri izvajanjih o borbi za naše gmotne pravice besede dr. A. Med« veda: Ne upaj od sveta plačila... Glavno pažnjo in naglas je v svojem poročilu posve« čal tovarištvu, kojega prvotna in (vzgliedna Staniča bodi že posamezna šola s svojim uči» teljstvom. Geslo ,v fvsem našem organizač« nem in prosvetnem delu bodi: tovarištvo nad vse! Tajniško iporočilo (Ivan Šeško) izkazuje 4 odborove seje, 5 zborovanj s povprečnim obiskom. 596%, kar kaže v splošnem slab obisk in premalo zainteresiranosti članstva do organizacije, ne doseza one meje, kot bi to moralo biti zlasti .v času, ko vse stoji v strnjeni borbi za izboljšanje svojega gmotne« ga položaja. Predavanj je bilo dvoje: Prvo g. sreskega šolskega nadzornika Ivana Tomaži« ča o vtisih z dunajskih osnovnih šoli,-drugo g. državnega pravdnika dr. Jančiča o mladin» skem sodstvu po novem kazenskem zakonu. Resolucij, predlogov in sklepov je bilo spre« jetih več na vsakem zborovanju. Blagajnik (Ivan Dšura) je izkazal 2176'46 Din prebitka. Prfgledovalea računov sta pred« lagala absolutorij:, ki je bili sprejet. Samoizobrazba: Delovali so trije krožki, ki so imeli 8 sestankov. i Volitve. Z vzklikom je bil izvoljen sko« ro ves stari odbor: predsednik Vauda Mirko, namestnica Delak iPavla, tajnik Šeško ivan, blagajnik Dšura Ivan, odborniki: Ivanuš Val.. Petrovič Simon Kožuh Vilma, namestnika: Šajna Ivan in Mežan Irma. I Proračun: ostane kakor lani — 170 Din — oziroma 100 Din za upokojence in poro« čene učiteljice, plačljivo v desetih mesečnih obrokih po 17 Din, oziroma 10 (Din. — Čla« nari.no pobirajo šolski upravitelji. Zaradi laž» jega pbslbvanja pristopimo k pošt. ček. ra« čunu. ') Zborovanja treskih učiteljskih društev Dravske banovine. = SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO bo imelo svoje redno zbo« rovanje v četrtek dne 12. februarja 1.1. v Slo« venski Bistrici ob 10. uiri dopoldne na deški osnovni šoli. Tovariši(ice), časi za nas so zelo resni, zato naj nobeden ne izostane od tega zborovanja, ker se bodo na istem raz« pravljale zelo važne naše stanovske zadeve. — Miloš Tajnik. !t. č. predsednik. = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO zboruje dne 14. februarja t. 1 ob Yi9. uri v Domžalah. Dnevni red: 1. Stvarni pouk po načelih delovne šole — nadaljevanje — :re» ferira šolski nadzornik ig. Lukežie. 2. Poročilo o seji širjega sosveta. 3 Stanovske zadeve. 4. Slučajnosti. — Udeležba obvezna. — An» ton Arrigler, t. č. predsednik. = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO UJU — LJUBLJANA«OKOLICA — vzhodni del bo zborovalo v soboto dne 14. februarja 1931. tob 9. uri v osnovni šoli v Mostah s sle« dečim dnevnim redom: 1. Otvoritev po tov. predsedniku. 2 Predavanje g. dr. J. Rusa: »Človek in priroda v ljubljanski okolici«. 3. (»Letovanje na Rabu« — predava tov. pred« sednik Kosin. 4. Raznoterosti. — Pridite pol« noštevilno in točno, da niso predavatelj in zborovalci moteni. — Odbor. - ŠMARSKO « ROGAŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO bo zborovalo dne 14. !t, m. ob 10. 'uri 'V Rogaški Slatini. Dnevni ired: 1. Za« piStiik. 2. Dopisi. 3. »Narodopisno gradivo šmarsko«rogaško«kozjanskega okraja i— sode» lovanje učiteljstva pri nabiranju«, poroča g. prosv. inšpektor dr. Fran Kotnik. 4. i»Seja šir» jega sosveta in o statistiki inašega izvenšol« skega dela«, poroča tov. predsednik. 5. Slu« čajnosti. Z ozirom na točko 3. dnevnega reda tovariši(ce) kozjanskega okraja vabljeni in dobrodošli. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NO« VOMEŠKI IN TREBANJSKI SODNI OKRAJ bo zborovalo v sbboto 14. februarja 1931. na osnovni šoli v .Novem mestu ob uri. Na vzporedu je med drugim predavanje tov. Vodetove: »Učiteljica v šoli in izven nje« = UČITELJSKO IDRUŠTVO ZA ¡LJUB« LJANSKO OKOLICO — zahodni del bo zbo» rovalo v soboto dne 14. februarja ob Yi9. uri v telovadnici na Grabnu v Ljubljani s sfede« čim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Nadomestne volitve. 3. Predavanje: Jože Krošelj: Kmetsko nadaljevalne šole. 4. Raz« noterosti. = LITIJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v beli dvorani ho« tela '»Union« v Ljubljani dne 9. februarja 1931. ob 149. luri dopoldne z naslednjim dnev» nim redom: 1. Otvoritev s situacijskim poro» čilom. 2. Poročilo o seji širjega sosveta z dne 1. februarja 1931., v katerem bo razmotrivan odmev izpadov na učiteljstvo; poroča tov. Z. Vrščajeva. 3. Poročilo tov. nadzornika Ivana Bezeljaka. 4. Slučajnosti. Pričetek točno ob napovedani uri. Storite vsi svojo stanovsjto dolžnost! = PTUTJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je preložilo februarsko zborovanje na 9. marca. Dnevni red bo pravočasno objav» ljen. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA bo imelo svoj občni. zbor dne 14. februarja ob 10. uri, in sicer v državni osnovni šoli v Murski Soboti. MaimodernejSe najpopolnejše najsolidnejše S štirielektronskim unl-verzalnim aparatom cRadionec za popolen priključek na izmen, tok dobite vse oddajne postaje sveta: Evropo — Azijo, Afriko — Ameriko in Avstralijo —---- Zahtevajte takoj ponudbe za ta nedosegljivi aparat! Cel svet igra in poje za Vas! Kratki valovi M-8« m. Normalni valovi iNOim. Dolgi valovi MO-MM m RAMO LJWLMWL raKLOŠJČEf^l C polnih korit, je prekrižala roke čez trebuh in obstala sredi izbe pred osmeroglavo družino, ki je škrobotala z žlicami ob hrapavo steno ilovnate sklede: »Naš gospod so revež, da Bog pomagaj... Anti jim bo treba do vuzma spregledati, ko pa nIMajb briUžifa ...« »Norica,« je vzrojil stari Hrk in se koj nato zarežal v prazno skledo »Ej, Hrk že ve, saj je bil: ivčasih že župan!« »Blifcfžet!!!« je skozi vse tri mesece, sle« herni dan kljuvalo po čičigojevi lobanji. Tudi to je mislil učitelj Čičigoj. Vzdramil Se je šele, ko se je približal prvim bajtam. Mukanje lačnih govedi mu je sunilo v uho; cviljenje požrešnih prascev se je gubilo med ropotom |corit v «vinjakih. »Bodo šli gbspod za svetke v Ljubljano?« ga je pozdravila stara Grgurka, osebenjka na koncu vasi in pomolila razmršeno, sivo glavo skozi majhno, vegasto odprtino, ki naj bi bila okno ... Učitelj Čičigoj jc ni. slišal, ali pa je bil preveč pozoren na splašeno telico. ki je pri« motoglavila nasproti njemu, se nenadoma ©krenila in zdirjala nazaj v vas. »Gospod učitelj so štemani postali,« še je hudovala Grgurka in se pogreznila v kolibo. ' Drugo jutro se je učitelj Čičigoj zaležal. Opoldne je bil nejevoljen na ves svoj bedni položaj ii} se ni dotaknil obeda. Popoldne se je v misuh jezil na očeta, ker mu ni poslal tistih par dinarjev za pot. Ampak, kaj bo neki oče poslal, tisti ubogi strojnik, ki ga že dve leti grizejo želodčni krči; tisti ubogi stari čičigoj, ki je polovico svoje mesečne plače znosil »želodčnim specialistom« in debelim gospodom lekarnarjem. No, pa \če bi vedel, da njegov sin nima tistih par dinarjev za pbt, bi mu poslal. O, prav verjetno je, da bi mu poslal. Pa kako neki, ko pa mu sin ni prav nič omenil zaradi denarja. In nocoj je Sveti večer. 0, čisto verjetno, da bo mati kje v kakšnem kotu jokala, ko ga ne bo domov... Polagoma, čisto neopazno se je po prstih pritihotapil mrak v mrzlo sobo, kjer je slonel ob mrzli kmetiški peči učitelj Čičigoj. Zakuril bi si v peč, da bi bilo toplo nocoj, ko je Sveti večer. Drv ni! Občina nima denarja za učiteljsko stanarino in za drva. Ja, kam pa pridemo? Nova cesta, nova šola pri fari, zdaj pa še to? O, potem bi pa občino prav gotovo vzel hudič ... Tudi to je mislil učitelj čičigoj. Mogoče? Vzdihnil je in se kar počez vrgel na škripa» jooo postelj. Onstran luže se je pri. bogatem Starihi v razsvetljeni izbi tiho. zategnjeno oglasila bo« žična pesem: Sveti Jožef z brado giblje, z nogo ziblje lepo dete Jezusaaa ... Na vrata je boječe potrkalo. Plašno je vstopila gospodarjeva Frančka v teihno sobo in z drhtečim glasom postavila na rrifeb skle« dico ajdovih štrukljev: »Gospod, (ko bi 'jedli, ko Vas ni bilo k večerji!« in.je neslišno odšla. Učitelj čičigoj si je nažgal cigareto in se okrenil v zid. Daleč, daleč, tam na levi stirani so od fare sem brneli zvonovi v Sveto noč ... Beograd, v januarju 1931. Pisms iz Beograda, Minili so pravoslavni prazniki. Vsi tova« riši, ki obiskujejo tečaj za defektno deco v Beogradu, so se že vrnili iz Slovenije, kjer so bili na božičnih počitnicah. Nekaj se jih je razmestilo po stanovanjih, v katerih so bivali že pred Božičem del se jih je pa naselil v Dačkem domu UJU. Takle »Dački dom« našega udruženja je gotovo stanu v ponos in veselje. Brez dvoma pa tudi interes celokupnega naroda. Dom, ki leži nedaleč od Slavije * v lepem in nsijždra« vejšem deliu Beograda, je namenjen v prvi vrsti za prenočišče osnovnošolskim izletnikom ter članom UJU, ki za krajšo dobo obisku« jejo Beograd. V domu je večje število velikih sob, kamor nameščajo deco. Poleg teh ŠOb je tudi nekaj manjših za učiteljstvo. Dom ima večjo dvorano, kjer se vršijo zborovanja uči» teljskih društev. Da se more dom izkoristiti kot prenočišče tudi ob tiniliki skupščin ter ob raznih prireditvah, so vse postelje za odrastle, tako da v takih prilikah dom lahko prenoči — do 60 oseb. Ni pa dom samo prenočišče učiteljstva, ampak je tudi nekako skupno shajališče iin faktor zbližanja vseh učiteljev iz cele države. V polni meri vrši to nalogo Dački dom v Beo» gradu. Ob prihodu v dom nas vratar vpiše v tujsko knjigo ter nam oddeli sobe. V sobi, ki mi je dodeljena, se nahajata že dva tovariša iz južne Srbije. Takoj se raz« plete med nami irazgovor. Od dakle ... itd. prične razgovor Tovariš Cvetko Šutakovič iz južnega dela Srbije pripoveduje govori o Slovencih — kako so se mu priljubili, kako jih spoštuje, »Da,« pravi, »Slovenec mi je re« šil življenje. Tovariš Erbežnik iz Ljubljane — dobro se še spomnijami Bilo je one dni.. , Bolgari so bili grozni, ubijali so naše pope in učitelje. Ldžal sem v bolnici v IP.rizrenu. Bol1» gari sb me ujeli, kot učitelju mi je grozila smrt. V Dakovici so se nahajali Avstrijci. Pobegnil sem k njim, da se spasim. Tu sem slučajno naletel na tovariša Erbežnika, ki je bil' takrat oficir v avstrijski armadi. Z njim sem se lahko sporazumel, kar je zelo lepo go« voril snbsko. Vzel rtte je v svoje varstvo ter uspešno tolmačil moj položaj drugim. Av» strijske oblasti me niso vrnile Bolgarom — bil sem rešen. »Tovariš, pozdravi ga,« mi je še zabičeval Cvetko, preden smo se ražšli. Obljubil1 sem mu ter tem potom izročam tovarišu Erbež« niku, učitelju na gluhonemriici v Ljubljani, najlepše pozdrave od Cvetka Šutakbviča. Ravno ob zaključku pisma me je iznena» dik) lepo darilo. Tova riši ca Anica Lčbar je poslala tečajnikom, vsakemu izvod svojega dela »Oskrba manjnadarjencev«. Srčna ji Poročila: o pokrajinski skupščini so po« dali tov. Ziček Ivan Mežan llrma, Še^ko Ivan in Vauda. Sprejet je bili sklep: Govornikom na skupščinah naj se daje garancija mirne, nemotene besede! Slučajnosti: Uvedemo vprašalne skri« njice. — Razvil se je razgovor o situaciji glede' stanarine in kuriva na posameznih šolah Vauda M., t. č. pred. šeško Iv., t. č. tajnik. * To poročilo je prejelo uredništvo 23, januarja 1931. — Uredn. Lepo ¡¡speli /a ni v* Čer pevsktga a UJO. Prvi učiteljski zabavni večer, ki se je vr< šil v nedeljo 1. februarja v Trgowkem lomu je izpadel zelo dobro. Udeležba na večeru je bila naravnost sijajna kajti okoli 21 ure so bili že vse prostori povsem polni. Med nd> ličnimi posetniki ki so biil na zabavi, naj ^a« vedemo predvsem bana Dravske banovine g dr. Mar u š i č a . polkovnika g. N o v a k o « viča, ljubljanskega župana g. 'dr. Puca. načelnika prosvetnega oddelka g. dr. L o n « carja, šefa osnovnega šolstva banskega in« spektorja g. dr. Kotnika, banskega šoli« skega nadzornika g. L u ž a r j a Tudi podsta« rosta SKJ g. Gangl in načelnik Sokola gosp. B a j ž e 1 j sta bila prisotna. Prihiteli so tudi na ta naš večer nekateri sraski šolski nadzor« niki med njimi g. R a p e , iS t r u k c 1 j in Girad. Ker se je isti dan vršila tudi seja širjega sosveta je bilo na zabavi več članov ožjega sosveta in tudi nekateri predsedniki okrajnih učiteljskih društev. — Učiteljski pevski zbor je izvaja1 naslednje točke: A. La« jovic: Bolest kovač Pastirčki. Kroparji, Med« ved z medvedom: E. Adamič: Po vodi plava; Žgane: Dil dil; Hubad: Potrkan ples; Boris Papandopulo: Kovo; Molnarja: Kočar in E. Adamič: Potrkan ples. Ta program je bil od« dan tudi po radiju. Po koncertnih točkah se je razvila prav animirana zabava in je izgledalo, da so prišli na svoj račun plesalci in neplesalci. Nove knlifse. —k »Vrhovna državna uprava i zakoni kraljevine Jugoslavije«. Priručna biblioteka almanaha kraljevine Jugoslavije izašLa iz štampe. Sveska treča. U tome delu donesen je prikaz celokupne organizacije Vrhovne državne uprave naše Kraljevine na osnovu istorijskog manifesta Nj. Vel. Kralja od 6. ja« nuara 1929. isa pregledom sastava Kraljevske vlade i važnijih reforma u državnom ustroj« stvu izvršenih u toku g. 1929.Jcao i prvi celo« kupni pregled svih zakona izašfih od Ujedi« njenja. Sadržaj: 1. Manifest, ukaz i reč .Nje* govog Veličanstva Kralja od 6. januara 1929. god1. 2. Pregled osnovnih zakona o ustrojstvu vrhovne državne uprave. 3. Kraljevska vlada (sastav, slike i biografije svih čianova vlade). 4. Pregled 'rada Kraljevske vlade u g. 1929. (fc resorima poj edinih ministarstava). 5. Le« topiš državnog života kraljevine Jugoslavije za' god. 1929. uporedo sa važnijim dogadaji« ma svetske iistorije. 6. Opšti pregled svih za« kuna kraljevine Jugoslavije izašlih u toku prvih 10 godina od Ujedinjenja (ureden hro« ,!o.oškim redom po iresorima sadašnjih 12 mi« . :s a stava). 7. Pregled svih zakona i važnijih usedba ; pravilnika izdanih u g. 1929. li u prvoj v¡ c; .•.-*,: i v g 1930. — grupiran po resorima po« .. .diaih ministarstava i po btrukama. 'Cena po p irnerku Din 50. Nairudžbe izvršuje: Glavno : i dn šfvo Almanaha kraljevine Jugoslavije, Zag.reb VI. —k »Ženski List«. »Ženski List« ula.ri u s;dmu gedinu iziaženja. U modnom dije'.u list donosi vivo ukusne večerne haljine, ogr« ia:c i kostime u bojama i .tisiku zatim vjen« čane haljine, kostime za poklade itd. Vrlo su praktične upulte o prepravljanju starih halji; 'ia list dalje donosi dječju garderobu, te ■ učne radove U dijeiu »Zabava i' pouka« na« 'azi se (roman, novela i humoreska. Kučanski '.lio lista obiluje praktičnim i uskušanim sav« jetima koji če svakoj domačici i dobro doči. »Ženski List« izlazi jedanputa mjesečno i svakom je broju priklopljen krojni arak sa modernim hal ikrama, a pretplata mu je Din 45 na tri mjeseca. Naručuje se: Zagreb, Samo« ¡sitaruska ul. 2/1. MIROSLAVA LE1IGEB ■■■■■■H LJUBLJANA, JURČIČEV TRG ŠTEV. 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. —k Dr. Stanko Leben: Francoščina brez učitelja. Pravkar je izšla 175 strani obsega« joča knjižica pod naslovom »Francoščina brez učitelja«, ki predstavlja prvi del zgošče« nega, najpreprostejšemu človeku dostopnega učbenika francoskega jezika in ki obsega osnovne pojme in francoske slovnice. Knjiga je namenjena najprej samoukom in — kakor rečeno — je pisana na tako preprost in jasen način, da se je more z uspehom poslužiti tudi človek, ki nima višje izobrazbe. Prvi del Leb« nove »Francoščine brez učitelja« obsega ka« kor že omenjeno, osnovne pojme iz franco« ske slovnice. Podrobneje se bavi z izreko in pisavo francoskih glasov, s pravopisnimi znaki in z vezanjem, s členom in samostalni« kom, s pridevnikom, s števnikom, z glago« lom (zlasti izčrpno je poglavje o nepravilnih glagolih), z zaimkom, prislovom, s predlogi in vezniki. Brez poštnine velja namreč prvi del Lebnove »Francoščine ibrez učitelja« le 28 Din, s poštnino 32 Din. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in vsaka druga knjigarna v Sloveniji. sklepu tista. ZOPETNA DEBATA O iUČITELJSTVU. (Iz zaključne seje banskega sveta.) Pri slučajnostih se je oglasil k besedi g. Golouh Rudolf, ki je prosil bansko upravo, da reši vprašanje vojne odškodnine tukajšnjim oškodovancem po zakonu, kakor ga je vlada izdala. iDalje je zavračal napade proti učiteljstvu ter pripom« nil, da se gotovo najdejo posamezni primeri, v katerih učitelji ne vrše v polni meri svoje dolžnosti. Toda zaradi par takih izjemnih slučajev se ne sme napadati ves učiteljski stan. Našemu učiteljstvu se mora priznati, da je bilo na višku in da v splošnem popol« noma izvršuje svojo dolžnost. Učitelj je v kulturnem in prosvetnem oziru pionir našega naroda. Zato naše učiteljstvo tudi zasluži vse spoštovanje. Dela našega učiteljstva ne smemo presojati tako kot delo uradnika, ali pa cello kot delo kmetovo. Tako naziranje bi bilo reakcionarno. Naši učitelji so v zadnjih 40 letih vršili tako odlično nalogo med svojim narodom, da zaslužijo vse priznanje. Banski svet mora učiteljstvu priznati velike zasluge, ki si jih je pridobilo s svojim delom za pro« sveto našega naroda. Član banskega sveta g O r e h e k je med drugim .na isti seji dejal' sledeče: Gospoda moja! V razpravi pri tretjem poglavju »Prosvetni oddelek«, je večina čla« nov banskega sveta poudarjala, da naše uči« teljstvo ne vrši svojih dolžnosti. Res je. da večina današnjega mlajšega učiteljstva misli, da je edina njegova dolžnost poučevati dolo« čene uri v šoli. Ta nazor ni pravilen. Učitdlj« stvo ni samo v to poklicano, da poučuje deco v šoli čitanja in računanja, učiteljstvo je po« klicano tudi za to, da vzgaja mladino v na« rodnem in državnem jugoslovanskem duhu. Učiteljstvo mora irneti tudi vez z ljudstvom, biti mu mora njegov voditelj, vzor in učenik. Da pa temu ni tako se ne sme takoj naprtiti vsa krivda mlademu učiteljstvu. Gospoda moja! Ako hočemo imeti do« bro učiteljstvo, narodno zavedno, kmetsko« gospodarsko izobraženo, je treba predvsem naraščaj v tem pravcu vzgajati in poučevati Treba je ta naraščaj že na učiteljišču pripis? viti za pot v javno življenje in gi vsestransko v tem pravcu izobraziti. Ne zadostuje, da V'.'/.->" jdtesiP .,4;; ¡ že 50 let najbolj priljubljena krema za ievtie učitelj uči v šoT,i deco samo citati in računati. To velja seveda tudi za učiteljišče. Ne zado« stuje, da se pripravnike na pripravnici pouču« je le o tem, kako ima deci v šoli prednašati učenje, temveč1 ga je treba poučiti v praktič« nem izvrševanju njegovih dolžnosti. Staro učiteljstvo je bilo in je še po, večini voditelj svojega naroda na gospodarskem polju in tako naj bo tudi mlado učiteljstvo. Da se pa to doseže, ga je treba na primeren način iz« obraziti. Tu leži giavna napaka in tu je treba v prvi vrsti remedure. Mlada generacija mora biti vzgojena v novem duhu že na učiteljišču, kajti le tedaj bo mogoče tudi učiteljstvu naj« mlajše vzgajati v tem novem duhu. NOV BANSKI ŠOLSKI NADZORNIK ZA DRAVSKO BANOVINO.» Za banskega šolskega nadzornika v Drav« ski banovini je imenovan Andrej Rape, sedanji sreski šolski nadzornik v Ljubljani. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in soeialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjii znesek Din 5°—. topite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana — Stari trg 9. Naročajte skarska dela dom šolo urad in društvo v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! VELETRGOVINA £ F. König f m J E /# Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. Maj Vi še vedno ne znate fotografirati? Saj to je otroško lahko! Zahtevajte cenik: Progcrlja Gregoriž (Dovoljuje se obročno odplačevanje ) K i : 'V S W.7 ' i rï('} Liubljana. Prešernova nI. i G o stilna Ražem Ljubljana nažabjaku SI.3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek°in nedeljo sveže morske ribe Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini „PRI SOLNCU" a c E L JE Prodaja tudi na obroke I Z a obilen ol»i«k se priporoča ALOJZ DROFENIK Podpirajte in Iii D E i I K I L. MIKUŠ LJUBLJANA Mestni trg štev. 15 Na malo Na -veliko Avgust Agnola ■ ! Glavni trg 9 Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksnzai predmeti. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. Ugodnost I Damske galoše . . Moške galoše . . * Oainski snežni čevlji Moški snežni čevlji . 70 Din 75 Din 100 Din 110 Din I! Iinollrn«» Malim illti i Ustanovljeno 1.1839. T e 1 e I • a $<. 2282 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ B KARO industrija Čevljev ♦ Samo dobre kvalitete! za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov za smučanje. MARIBOR Koroilca cesta 19. ♦ Cenjeno učiteljstvo uživa še vedno že znane plačilne ugodnosti. Zahtevajte ceniki S ■ : S mrnrm ia odfareni ere*& Iraa Dtaaalk ▼ Ljubljani. % Za oglasni del odgovarja Rado Gmm ▼ LjubljanL s Izdajatelj: UJU — poverjeni»tvo Ljubljana, odfovarja AadreJ ▼ LjubljaaL m Tiska .Učiteljska tiskarna* t Ljubljani; sanjo odgovarja France Štrukelj t Ljubljani.