U227 i
amcrican in sptmr 8®m<m m languao€ only
Pt /i/i’ e w jGmmmMo m e
NO. 132
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 13, 1967
SLOVCNIAN
WORMING N€WSI>Aft&
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Prerivanja e zunanji politiki v voddvu SZ
Poročila raznih strokovnja kov za Sovjetsko zvezo govore o prerivanju med zagovorniki bojev ite in zmerne struje v vodstvu Sovj'etije.
CLEVELAND. O. — V zadnjih tednih je bila objavljena vrsto sestavkov in poročil o trenju v Centralnem komitetu Komunistične par tije Sovjetske zveze o mednarodni politiki. Nekatera teh poročil smo že objavili. Včeraj je napisal članek o tem v New York Timesu njegov dolgoletni poročevalec v Moskvi H. E. Salisbury. On trdi, da se bojujeta za premoč v Centralnem komiteju KP ZSSR skupina golobov in skupina kraguljev, torej podobno kot v Združenih državah v pogledu vojne v Južnem Vietnamu.
Golobi v Moskvi naj bi bili generalni sekretar KP L. Brež-njev, predsednik vlade ZSSR A. Kosygin in predsednik ZSSR N. Podgorny. Med kragulji so brez dvoma stari, zagrizeni komunistični ideolog Suslov, nekdanji šef sovjetske policije še-lepin in vrsta generalov ter mlajših strankinih vodnikov.
Na zadnji seji Centralnega ko-miteta 22. in 23. junija so prevladali golobje in skušajo rešiti iz krize na Srednjem vzhodu, kar se rešiti da. Vodnik Komunistične partije v Moskvi N. Ye-goričev, ki je na seji Centralnega komiteta posebno ostro nastopil proti umirjeni liniii, ki jo z a s t o pajo Brežnjev-Kosygin-Podgorny, je bil odstavljen s svojega položaja in zamenjan z vodnikom delavskih sindikatov, zvestim pristašem sedanjega partijskega in državnega vodstva. A. N. Šelepin, nekdanji vodnik policije in podpredsednik vlade, ki naj bi stal za napadom Yegoričeva, je bil zadnje dni imenovan za vodnika delavskih unij in s tem potisnjen iz glavnega vodstva ZSSR. Salisbury ni gotov, ali je ostal šelepin še v Politbiroju Centralnega komiteta ali ne več.
Kragulji v Moskvi trdijo, da skuša Amerika politiko mirnega sožitja izrabljati za boj proti Sovjetih in za utrjevanje lastnega položaja v svetu. Washington dolžijo odgovornosti za vojaški prevrat v Grčiji, pa tudi za izraelski nastop proti Arabcem. Zahtevajo odločnejši nastop proti Združenim državam in njihovi politiki ne le na Srednjem vzhodu in Vietnamu, ampak tudi v Evropi.
Salisbury trdi, da bo prišlo že v dveh do treh tednih do nove seje Centralnega komiteta, ki u-tegne preokreniti zunanjo politiko Sovjetske zveze. Njegov članek je bil pisan in objavljen v teh dneh verjetno bolj z mislijo na Washington kot na Moskvo.
— Nova Foundlandija in Irska sta bili prvi zvezani s podmorskim kablom preko Atlantika.
Delno oblačno, milo. Najvišja .temperatura 78.
Novi grobovi
Joseph Kenik
Včeraj je umrl na svojem domu na 3531 E. 78 St. 77 let stari Joseph Kenik, rojen v Ba-kercu v Jugoslaviji, vdovec po pok. Mary, roj. Urbančič, oče s. Bernadette Joseph, O.P. (Ft. Walton Beach, Fla.), Mary Jane Kenik, Mrs. Lucilla Baxa, Mrs. Bernadette Blatnik in Josepha, 7-krat stari oče. Pokojnik je bil elan in bivši predsednik Društva sv. Imena pri Sv. Lovrencu, ponovno direktor SND na E. 80 St. član Društva sv. Jožefa in Društva Mir št. 10 ADZ. Do upokojitve je bil zaposlen pri American Steel & Wire Co. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue pod vodstvom pogrebnika J. G. Škerla v soboto, v cerkev sv. Lovrenca in nato na Kalvarijo (Cas še ni določen).
Martin Mencin
Včeraj zjutraj je doma umrl Mr. Martin Mencin z 1142 Addison Rd. Star je bil 86 let, rojen v vasi Škocjan, od koder je prišel pred 55 leti. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Senica, sina Johna, hčeri Angelo Krečič in Martino Mog, 7 vnukov in snaho Jeanette. Umrli v družini so sinova Daniel in Joseph in brat Joseph. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Delal je pri Fisher Body Co. do upokojitve pred 17 leti. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Anton Rotar
Včeraj je na pikniku Kluba slov. upokojencev v Euclidu na SNPJ farmi umrl zadet od kapi Anton Rotar z 19709 Mohican Avenue. Pogreb ima v, oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St.
Josephine Jablonski
Na svojem domu, 19201 Cherokee Avenue, je umrla 75 let stara Josephine Jablonski, roj. Valček na Poljskem, vdova po 1. 1950 umrlem možu Stefanu, mati Walter j a, Stanleyja, Steva, Edwarda, Stelle Mattis, Catherine Sirca in Helen Tyjewski, 18-krat stari mati, 12-krat pra-
Vafikan dobi novo dvorano za avdljence
VATIKAN. — Tik ob baziliki sv- Petra postavlja Vatikanska država novo veliko palačo z dvorano, ki bo imela 11.000 sedežev in 2,000 stojišč. Kadar bo pa prazna, bo lahko v niej stalo 24.000 ljudi. Dvorana je namenjena za javne papeške avdijen-ce. ki se vrše praviloma vsaj enkrat na teden. Stroški za stavbo so preračunani na 20 milijonov dolarjev. Da dobijo prostor za novo stavbo, so morali porušiti tri stare stavbe. Upajo, da ho delo na novi stavbi končano že do jeseni.
V vatikanski palači pripravljajo tudi posebno dvorano za rimske škofijske sinode, ki bodo začele poslovati že jeseni, kot zahtevajo skleni zadnjega vatikanskega koncila. Dvorana ima čudno ime:	dvorana razbitih
glav. Služila je namreč dolga
Mezdna pogajanja v avtomobilski industriji
Delavska univ* ie davila tram <rlavnim družbam pvoie predloge,
DETROIT. Mioh. — Uniia avtomobilskih delavcev (UAW) ie začela ta teden mezdna poca-iania s tremi naivečjimi avtomobilskimi Podietji. Prva ie prišla na vrsto General Motors Corn., za nio na sta dobila UAW; nredloge Ford in Cbrvsler. Kot ohičaino vodi za uniio pogaia-nja njen načelnik Reu+her, ki ie že na seii z General Motors povedal glavne zahteve in jih u-+emeljil.
Reutherjevo stališče je v kratkem:	Delovna r+orjlnost v
avtomobilski industriji se ie no-
SOVJETSKI BLOK SKLENIL NOVO PODPORO ARABCEM
Včeraj je bilo v Budimpešti objavljeno poročilo o dvodnevni konferenci Sovjetske zveze in njenih satelitov o položaju na Srednjem vzhodu ter o novi vojaški in gospodarski pomoči arabskim državam.
večala naimani 6G na leto. Doleta za ropotarnico za razne raz-! ip^ei imajo torej pravico, da nite umetnine, ki o njih niso ve-| 7ahtevaio na račun večie de-deli, ali so res umetnine ali ne.
Nova dvorana bo prireiena za 150 članov sinoda. Uradni pro-
BUDAPEST. Mad. — V madžarskem glavnem mestu so se zbrali ta teden na drueo konferenco o Srednjem vzhodu vodniki Sovietske zveze, Poljske, Vzhodne Nem-I rije. Češkoslovaške. Bolparije in Jugoslavije. Prva taka konferenca je bila 9. iunija v Moskvi. One se ie udeležil tudi zas+oonik Romunije, med tem ko ga v Budimpešto ni bilo. Romunija, ki ie uradno satelit Sovietske zveze, s katero ie novezana v varšavski vojaški pogodbi in v oospo-darskem bloku, bodi zadnja leta v mednarodni politiki svoja lastna nota. Titova Jugoslavija, ki uradno ni novezana s Sovjetsko zvezo in njenim blokom in je doslei vsai na videz hodila v mednarodni nolitiki svojo pot. se je v krizi na Srednjem vzhodu postavila trdo na stran Sovjetske zveze. Tako je bil Ti+o osebno navzoč na posvetu v Budimpešti. kot preje v Moskvi.
stori za sinod bodo pa spravljeni v bivšo vatikansko cvetličarno.
Močno obnovljena bo tudi znana Lateranska palača. Stroški za to delo bodo znašali $7 milijonov.
i lovne storilnosti nekako 30 cen-'ov na uro za vsako v m-ihod-niih treh letih. To mezdno po-višanie M dalo vsako leto k plačam novih $12'na teden. Ker bi pogodba velipla 3 Wa, ki delav-
mati. Družina je preje živela na Decker Avenue. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob 11.15, v cerkev sv. Kristine opoldne, nato na Kalvarijo.
Mary E. Dietrich
V Mentor Way Villa Nursing Home je umrla 58 let stara Mary E. Dietrich s 379 E. 324 St., Willowick, O., vdova po 1. 1952 umrlem Viktorju, mati Edwarda in Dorothy Kline, 7-krat stara mati, sestra Charlesa, George-a, Johna in Jamesa Rehmer, Florence Wright, Katherine McLeod in Margaret Yurkovich. Pokojna je bila rojena v Clevelandu. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8.15, v cerkev Marije Magdalene na Vine St, nato pa na pokopališče sv. Petra v N. Kidgevillu, O.
in predstavnika Vatikana o razgovorih o bodočem položaju svetih mest v Jeruzalemu. Iz poročila izgleda. da je sporazum med obema že kar blizu.
Skupno poročilo je edinstveno svoje vrste. Dokazuje s tem izreden pomen, ki ga daje Vatikan neoviranemu dostopu do na uro. kot imam danes- Pri Vm Napovedali so “polno rabo pri- svetih mest v Jeruzalemu in nji-na ostane v vebavi pravica de- mernih sredstev za dosego ciljev lavcev do povišania. ki izvira! proti izraelski agresiji in za ob-iz dražmga živlieniskega stan-[novo miru na Srednjem vzho-darda. Na ta račun so delavci du”. V čem naj bi “primerna
Udeleženci konference, med katerimi sta bila tudi Kosygin in Brežnjev, so sklenili dati arabskim državam v njihovem boju z Izraelom gospodarsko, politično in vojaško podporo. Zahtevali so tudi ponovno takojšnji umik izraelskih čet z
ci dobili 1. 1970 že 90 centov več osvojenega arabskega ozemlja.
Iz Clevelanda in okolice
t	•
Karneval pri Sv. Vidu—
Sinoči se je začel pri Sv. Vidu farni karneval in bazar. Udeležba je bila kar povoljna. Nocoj bosta nastopila Lojze in Janez, nekdo pa bo s kuponom AD od torka nesel domov poletno pohištvo.
Na obisku iz Slovenije—
Avgust in Marija Babuder iz vasi Materija v Slovenskem Primorju sta prišla na obisk k svoje mu sinu Avgustu na 36050 Maple Grove, Willoughby Hills, Ohio, tel. 946-6998. Dobrodošla in obilo prijetnih dni v naši deželi!
Seia—
Društvo Ribnica št. 12 ADZ ima v petek, 14. julija, ob 7.30 zvečer važno sejo v starem poslopju SND na St. Clair Avenue, soba št. 3. Dobrodošli vsi člani in članice, ki imajo prestopne ,liste.
Zadušnica—
j V soboto ob 7.30 zjutraj bo v j cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. (Antona Bartolja ob 1. obletnici j smrti.
dobili zadnia tri leta doolačila vsega skunaj 77 centov na uro.
TJAW delavci sdhmeli do se-dai urno plačo v znesku $3.39; ako dodamo še obrobne koristi, "o na delavski dohodki znašali $4 63 na uro.
Reuthor ie tudi Ponovil svoio staro zahtevo, nai delavci dobi-naio garantirano letno mesečno plačo. Prorokoval ie tudi, da bodo kmalu prišli časi. ko bodo UAW delavci zaslužili $30,000 do 40.000 na leto.
Avtomobilske tovarne bodo verjetno prihodnji teden stavile svoie predloge. Med tem pa v Detroitu govori i o o možnosti mezdnega štrajka. Gospodarski krogi, ki imajo poslovne stike z avtomobilsko industrno. pa ne vidiio še nobenih znakov, ki bi napovedovali štrajk.
naj
sredstva” obstojala, izjava konference ne pove.
Sovjetske zveza je v tednih po končani vojni poslala Egiptu in Siriji baje nekako polovico orožja in vojne opreme, ki sta jo ta zgubila v vojni z Izraelom. Ponudila je orožje in vojno opremo tudi Jordaniji, ki pa doslej te ponudbe menda še ni sprejela. Jordanija je bila v mednarodni politiki vsa leta povezana z Zahodom in tudi sedaj ne kaže želje, da bi se naslonila na Vzhod.
Vatikan in Izrael blizu sporazuma o svetih mestih
JERUZALEM, Iz. — V torek ie bilo tu objavljeno skupno poročilo predstavnikov Izraela
hovemu varstvu.
Predsednik Južne Koreje leze v demokracijo azijske vrsfe?
CLEVELAND, O. — Svobodnih demokracij je toliko, kolikor je držav, ki prisegajo na načelo politične svobode. To ni nič slabega, saj pravi pregovor, da pestrost razveseljuje. Azijske države, ki se štejejo za svobodne demokracije, imajo pa o demokraciji velikokrat pojme, ki se čisto nič ne skladajo z našimi. Zdi se nam, da pojmujejo teorijo o politični svobodi tako široko, da vanjo vključujejo celo politične diktature. Na to pot prehaja počasi, pa sigurno sedanji predsednik Južno-korejske republike general Park, ki je še lani spoštoval naše pojmovanje o svobodi.
Povod za tako temeljito spremembo so dale letošnje volitve v Južni Koreji. Tam so imeli predsedniške in parlamentarne volitve. Bilo je že naprej jasno, da bo pri predsedniških volitvah zmagal general sam, pri parlamentarnih pa njegova stranka. Politična demokracija pač še ni dozorela v Južni Koreji do konca, še zmeraj misli volivec, da je vladna stranka s svojimi kandidati nekaj “boljšega”, kar je treba pri
glasovanju vpoštevati.
Tako se je zgodilo, da je pri predsedniških volitvah general Park kar lepo zmagal, a-koravno so bile volitve svobodne. Do zmage mu je pomagala razbita opozicija, ki radi svojih notranjih sporov ni mogla razviti prave voliv-ne agitacije. Drugače so pa potekale parlamentarne volitve. Tudi pri teh je imela vladna stranka prednost v svoji slogi, opozicija pa svojo slabo stran v razdvojenosti. Zato bi bila tudi pri njih vladna stranka lahko zmagala brez vsakega večjega pritiska. Pa se to menda ni zgodilo. Ves upravni aparat je bil vprežen v agitacijo za vladne kandidate, marsikje je bilo nasilje kar očitno, nič manj očitne pa tudi manipulacije volivnih komisij.
To je seveda opozicijo kar razkačilo. Ravno na zlorabe Parkovega režima vali sedaj odgovornost za svoj poraz. Verjetno ima v bistvu prav, morda pa včasih svoje pritožbe tudi pretirava. Nosilci pritožb so se našli pred vsem v delavskih vrstah in v študentovskih gibanjih. Nanje se je
sedaj zlila vsa jeza sedanjega režima. Policija ima vse polno dela s preganjanjem kritikov med delavskimi voditelji in dijaki. Vendar pa Park sam ni mogel zatajiti zlorab. Priznal jih je in obljubil, da bo dal razveljaviti tiste mandate, ki so bili pridobljeni na protizakonit način. Navadna pamet bi velevala, da bi se tega tudi držal in ustavil preganjanje opozicije.
Pa Park hodi drugo pot. Zmeraj bolj dolži opozicijo, vanjo pa meša še podtalno aktivnost seve mokorejskih komunistov, ki so baje začeli sistematično rovariti v Južni Koreji. Morda je na tem nekaj resnice, toda Park tega do sedaj še ni mogel zadovoljivo dokazati. Parkov režim drsi torej na celi črti v pravo demokracijo azijske vrste, če bo šlo tako naprej, bo zdrsnil na raven takih diktatorjev, kot je bil Sukamo in so sedaj princ Sihanuk v Kambodži, indonezijski generali, in njihovi sovrstniki v Burmi in na Tajskem.
Kaj pravi na to naša administracija? Ko je bil general Park slovesno zaprisežen, je
Johnson poslal v Seoul podpredsednika Humphreyja, ki ni varčeval s hvalo Parkove-mu režimu. Morda je to storil zato, ker je poslala Južna Koreja 45,000 vojakov v Južni Vietnam. To je gotovo plemenita poteza Parkovega režima, toda to mu še ne daje pravice, da drsi v pravo diktaturo pod plaščem — demokracije. Treba bi bilo, da naša dinlomacija to Parku jasno in odločno pove.
Parkova diktatura se namreč ne more drugače končati kot s političnim polomom. Od tega bodo pa imeli največ koristi severno-korejski komunisti, ki gotovo že računajo s to verjetnostio in delajo temu primerne načrte. To pa postavlja pred našo administracijo novo vprašanje: počemu se truditi za politično svobodo v Južnem Vietnamu, pri tem pa gledati, kako Južna Koreja tone v diktaturi. Ako bi A-merika igrala pri tem nojevo politiko, bi preje ali pozneje doživela ne samo razočarani e, ampak tudi nove politične komplikaciie. Morda ravno takrat, kadar bi bile najbolj boleče?
Sen. Frank J- Lanc^he za ustavitev letalskih napadov
WASHINGTON.. D G. — Zw>7-m sanator Trvank j J ausche, demokrat iz (Nua, ie včm-ai v senatu no^val Združene države, nai ustavilo letalske nanad° na Sevenuj Vietnam v “interesu nerodne edinosti”. Niegov neživ ie načelnik zunanienolitič-nega odbora W. Fulbright oznanil kot nomemben in upošteva-nia vreden.
Sep. F. J. Lausche je priznal, da dnsedanie ustavitve letalskih nanadov niso nrivedle nikamor, loda vse so bile po niegnvem “vezane na neke pogoie”. Nova nstavitev nai bo hrezoogoina. Če jo ho Ho či M1'n h upošteval in se deiansko odločil za noga-lanja, utegneio ta privesti do kopca voiskovania. če na ustavitve ne bo upošteval, bo pa to vsai dokazalo ameriški iavposti, '!a Ho ne drži sam svoie besede m s tem nrinomogio do večie e-'tinosti v javnosti Združenih dr-tav.
Izcedi v Newport ^ews
NEW PORT NEWS, Va- — Bčerai zgodaj zjutrai ie prišlo 'M obsežnih izgredov kakih 3000 štraikuiočih pred tukaišniimi ladiedelnieami. naivečiimi v vsei deželi. Prišlo je do nrevra-čania avtomobilov in niihovega 'ažiffania. do streliania med štraikuiočimi in neš tra j kuj očimi ter policijo.
V izgredih ie bilo najmani 20 oseb ranjenih. 15 pa priietih. Policiio je prišlo okrenit 26 pripadnikov državne policije.
Pavel VI.
na počitnice
RIM, It. — Sv. oče ho šel ta teden v Castelcandolfo. južno od Rima, na počitnice. Vrnil se ho v Rim šele v začetku septembra. V Castnlgandolfu ne bo seveda sv. oče brez dela. vsako sredo bo dajal oelo javne avdi-ience na dvorišču papeške palače. V Vatikanu se bodo na tudi vsi uradi podali “na počitnice”. Poslovali bodo le v najnujnejših zadevah.
Zadnje vesti
iSAIGON, J. Viet. — Pretekli teden ie padlo v bojih v Južnem Vietnamu 282 ameriških veiakev. 1170 na ie bilo ranjenih. Rdeči naj bi imeli v istem času v boiih 2111 mrtvih. Na-jostreiši boji so se vršili na področju tik južno od demilitarizirane cone med ameriškim' marini in enotami 324B diviziie sev ernovietnamske armade.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Ko se je včeraj zbrala k nadaljevanju izrednega zasedanja glavna skunščina ZN, ie zastoonik Pakistana predložil skupščini, naj pozove Varnostni svet k “potrebnim korakom”. ki naj zagotove, da bo Izrael izpolnil zahteve resolucije o Jeruzalemu. Sovjetski zastoonik Fedorenko je ostro oriiel Izrael, ker se noče pokoriti sklepu glavne skupščine ZN proti vključitvi starega dela mesta Jeruzalema v izraelski del. Izraelski zastopnik Fban je dejal, da njegova vlada razpravlja z zastopniki verskih skupip, med njimi tudi z Vatikanom, o upravlja-nin svetih krajev, ni pa pokazal nobene namere, da bo Izrael iznclnil zahtevo resolucije ZN o Jeruzalemu.
BUJUMBURA, Burundi. — Notranji minister Konga ie tu dejal, da so bili domačini tako jezni zaradi upora belih najemnikov, da so nekatere od njih pobili in pojedli. To naj bi se zgodili v Lubumbashi (Elizabethville) v Katangi in v Bukavu v vzhodnem delu Konga. Predsednik Konga gen. Mobutu je med tem proglasil konec izrednega stanja in belgijska družba SABENA je dobila dovoljenje za obnovo letalskih zvez s Kinsasho, glavnim mestom Konga. Uporniki v Kinsaganiju se še vedno drže.
HONG KONG. — Včeraj je prišlo znova do hudih izgredov v Hong Kongu. Britanske čete so s silo vdrle v glavni stan po komunistih vodene unije transportnega delavstva in zaplenile tam več orožja in propagandnega materiala.
»MEHIŠKA DOMOVINA JULY 13, 1967
Ameriška Pomoi/im/i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
t-ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&a Združene države:
$16.00 na leto; $1.00 za pol leta; $1.00 za • mesec« ič-a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$15.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for S month* Canada and Foreign Countries:
§18.09 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 132 Thursday, July 13, 1967
Vloga obrobnih koristi
nih koristi, med njimi tudi take, ki se dajo težko ocieniti v J Vsled podražitve mleka bodo denarju, kot na primer dolgi in dodatni dopusti. Tako pre-[ seveda vsi mlečni izdelki dražji, mišljevanje je odvrnilo že marsikaterega uslužbenca od‘sledeč temu se bodo podražila želje, da bi brez resnične potrebe menjal službeno mesto, j za nekaj tudi vsa peciva, za ka-Posebne vrste obrobna korist je nakup delnic podjetja tera se uporablja tudi mleko, po ugodnih pogojih. Te vrste korist še ni splošno vpeljana, pa se zmeraj bolj širi, posebno v podjetjih srednje velikosti in se praviloma nanaša na pisarniško in tehnično osobje.
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
ininninimiuiHiiminiiniinninnnnniiimmimmiinuinmiunuiiimimmniiiummnmiimmiiniimmiiHiniiinnmmnt
PITTSBURGH, Pa. — Po naši j da je z opcijsko pogodbo kupila zapadni Penni teče življenje približno kakor po drugih krajih naše širne unije ZDA. Kakor čitam, da drugod, tudi pri nas tako, so na dnevnem redu vedno kake lokalne stavke. Če ne stavkajo jeklarji, stavkajo kake druge vrste delavci, tako da prepirov za boljše plače na eni strani, za višje cene na dru-
nekaj nad 22 akrov zemlje v bližnjem Braddocku in da bo tam razširila znane stare Edgar Thomsonove prostore, kjer je Thomsonova družba vodila jeklarno nekaj nad 100 let. Zgradili bodo nove moderne delavnice in topilnice za razna jekla in kovine. Tako se obeta več dela za to okolico. Za Braddock to
gi. so vedno v teku- Nekateriiveliko pomeni.
Obrobne koristi so take koristi, ki jih delavci in uslužbenci dobijo poleg redne plače ali mezde. So že dolgo časa znana stvar. Zadnjih par desetletij so pa postale skoraj tako važne kot plače in mezde same. Zvišujejo namreč hitro in močno življenski standard vsakega zaposlenega, ne da bi pri tem moral praviloma za take koristi kaj plačevati.
Oblike obrobnih koristi so naravno brez števila. Naj omenimo samo tiste, ki so trenutno najbolj v navadi.
Na prvo mesto je treba postaviti vse vrste zavarovanja, starostno, bolniško, zdravstveno, invalidno itd. Za nekatere vrste obstoja že javno zavarovanje, kot na primer Social Security. V takih slučajih podjetje zavaruje samo dodatno, da dobi zavarovanec večjo pokojnino, kot je odmerjena v federalnem zakonu
Važna obrobna korist je tudi možnost zgodnjega odhoda v pokoj pri več ali manj polnih rednih dohodkih. V to skupino spada tudi zavarovanje za družinske člane zaposlenega zavarovanca. Velika obrobna korist je tudi obsežno dodatno zavarovanje proti brezposelnosti, ki daleč presega mejo zavarovanjaj, ki ga nudijo občine, države itd.
Važna obrobna korist so tudi počitnice in prazniki.
Sedaj je takih praznikov povprečno osem, kmalu jih bo devet. Nič manj važno je doživljensko zavarovanje, ki je že tudi vključeno v marsikatero mezdno pogodbo.	n +	•
Prav tako važne so obrobne koristi, ki se nanašajo na re 0 PriPov®duiei°> ko se vrača-šolanje družinskih članov ali pa zaposlenega samega. Pri- '°' se le zadnla leta veliko spevki podjetij k stroškom za šolanje bodo igrali zmeraj Gse sPremendo- Pravijo, večjo vlogo, ker ravno ti stroški zelo hitro rastejo. Poza biti pa ne smemo tudi na porodniško zavarovanje in zavarovanje za zobno nego. Tudi ti dve vrsti zavarovanja sta zmeraj pogosteje vključeni v mezdne pogodbe.
Seveda imajo‘podjetja velike stroške s plačevanjem obrobnih koristi. Računajo, da že sedaj znašajo stroški za
pravijo, da mora tako biti, drugače bi med delavci zaspalo zanimanje in upoštevanje unij-skih organizacij, katere skupaj tvorijo v sedanjih časih prava “kraljestva” v “kraljestvih”. Kjer pa zanimanja ni, pa tudi usahne zavest, da je treba take organizacije podpirati.
Stari penzijonisti, ki nimajo nobene priložnosti, da bi mogli proti komu ali za kaj stavkati, in druga javnost se pa vprašujejo sami pri sebi, le do kod bo 'o vse šlo, da bodo cene in plače rastle kakor oves in koruza ob dobrem močnem letu? Take razmere so še marsikje drugod ne samo pri nas.
• NA OBISKE V STARI KRAJ kakor se čuje, bo tudi letos šlo precej naših ljudi. Kdor ima tam svoje sorodnike še, je lepo, da se jih obišče. Zraven vsega pa tudi vsak še rad vidi svoj rojstni kraj. Tam, kakor vsako
da se
silno veliko zida. Ljubljana in druga mesta so porastla, da kdor ni bil tam zadnjih 20 let, se kar čudi. Pa tudi vožnje niso predrage za zdaj, ko vse dobro služi. Včasih je bilo drugače.
NAŠ PITTSBURGH Z OKOLICO tudi vedno raste in se širi naprej in naprej. Zadnjih 25 let so se spremenili razni kraji, da se je za čuditi. Razširjenje cest je zahtevalo, da so marsikje izravnali razna brda, ride, nižave pa zasuli in s tem dvignili. Kjer so zdaj moderna križišča cest z modernimi gasolinskimi postajami ali drugimi trgovskimi poslopji, so pred leti nekoč stale stare lesene hiše. Zdaj je mar-'kje druga slika.
Pred kratkim je javila velika (jeklarska korporacija U.S. Steel, že.
• DRŽAVNI ZAKONODAJI naše države je pred kratkim predložilo 30 državnih senatorjev predlog, da se pri javnih državnih delih, kot grajenju cest, raznih stavb itd., uporablja za naprej izključno le ameriško jeklo, izdelano v ZDA. Do tega predloga je prišlo, ker po poročilih se je odkrilo, da so tekom lanskega leta ameriške konstrukcijske tvrdke uvozile blizu 11 milijonov ton jekla iz inozemstva. Senator A. R. Pechan, ki je vodja demokratskih senatorjev, ki so zdaj v večini v senatu, je izjavil, da okrog 45% tega jekla, ki so ga uvozili iz tujezemstev, je prišlo iz Japonske. Ostalih 55% pa jz raznih evropskih držav. Ta množina in količina jekla je tako visoka, je omenil, da bi pri izdelavi te količine jekla bilo zaposlenih krog 79,000 delavcev. To se vse kakor veliko pozna. Zato je rekel vodja Pechan, če se javnost že sama ne zave, da bi kupovala le domače izdelke, zavedajmo se vsaj, da pri tistih delih, ki jih javnost plačuje v davki in vzdržuje, da se tam uporabljajo le a-meriški domači izdelki.
Kaj bodo k temu rekli v Wa-shingtonu? Tam seveda gledajo na vse skozi druga očala, ki so pobarvana z raznimi mednarodnimi političnimi barvili, češ prijatelje je treba zadovoljevati vse okrog naših vogalov, da se jim ne zamerimo. Na enem koncu je to prav, na drugem pa ne, ker bi lahko doma nudili domačemu delavstvu več kruha in zaslužka. Ali pa je pri tem lahko tudi druga politika. Konstrukcijske tvrdke gledajo, kje je jeklo ceneje, doma ali na tujem.
MLEKO, PECIVO IN ŠE DRUGO bo odslej dražje na trgu. The Milk Control Commission v Harrisburgu je objavila pred nekaj dnevi, da bo mleko ^talo zdaj nekako od % centa do % centa več, kakor doslej. Mleko, ki ga dovažajo na domove, bo stalo od 28 do 29% centa. Pol galona od 54 do 55 y2 centa. Farmarji pa dobivajo za mleko $6.40 do $6.50 za sto funtov te
obrobne koristi toliko kot četrtine plač ali mezd. Lansko Kr,e ^ ;ie !° pr,ed vo-|narni de"
leto so pa stroški za obrobne koristi narastli že za 19%, to- Ja/! e °.’ ve’ da 81 clovek
rej za skoraj toliko, za kolikor so bile povišane plače in pj! ram, za PotovanJe denar. m(Lzcje	Zdaj je denarja kakor solate. V
S tem še dolgo niso izčrpane vse oblike obrobnih ko- rf16™ le,tu pok^cm. d®lavcj z% risti. Unije skušajo zmeraj bolj uveljaviti načelo prenosa L	a	51 na avijo hišo in se
pridobljenih pravic na obrobne koristi. Ako zaposleni me- a 0..§re ° p° svetu pogledat; njajo svojo službo, naj gredo pridobljene pravice, izra- Ue1Sv.;,lm . opa ® in ljubl'Drugl žene v obrobnih koristih, z njim v novo podjetje.	L30!3,31 caS3 ° ^ mi t S'
Predsednik unije avtomobilskih delavcev W. Reuther ia mfia a a rek°c: Vidis pa hoče doseči za svojo unijo mesečne plače namesto ur-|# na^pt 86 Sp aca zivetl! ’ nih. Potemtakem bi izginila razlika med delavci v tovarnah in uslužbenci v pisarnah. Mislijo, da bo na tem področju dosegel vsaj nekaj.
Obrobne koristi so sicer veliko breme za podjetja, imajo pa zanja tudi dobre strani. Te vrste koristi privežejo vse uslužbence na podjetje. Menjanje služb postaja redkej še, tovarne so pa zavarovane, da bi jim konkurenca odjedala dobre delovne moči. Na drugi strani pa ponehuje preseljevanje delovnih moči. Selijo se večinoma le mlade družine, samci in samice, dokler ne najdejo zaposlitve, ki jih trajno priveže na podjetje.
Cenijo, da je zdravniškega zavarovanja deležno že 60 milijonov ameriških uslužbencev, 15 milijonov med nji-l^g druaTsliki mi si je pa že priborilo zavarovanje za zobno nego.	1 '	®
Tako je Amerika postala prva dežela, ki je organizirala zasebno socijalno politiko v obliki obrobnih koristi in s tem prihranila javni upravi na bilijone stroškov. Zato je pri nas tudi tako malo agitacije za vse vrste socijalnega zavarovanja.
S tem pa ni rečeno, da je že doseženo vse. V sedanjem sistemu je še precej lukenj. Naj omenimo samo nekatere:
Obrobne koristi so v navadi le pri velikih podjetjih, teh pa ni na pretek. Še zmeraj je v naši deželi nad 350,000 podjetij, ki ne poznajo sistema obrobnih koristi v obliki mezdnih pogodb. Dajejo svojim uslužbencem posamezne koristi, kakor pač nanese slučaj. Vsa ta podjetja so ore-majhna, da bi mogla plačevati velike obrobne koristi. Treba bo najti neko drugo obliko, da bodo uslužbenci v njih prišli na svoj račun.
Druga luknja je usodnejša: vse obrobne koristi uživajo navadno le uslužbenci mladih in srednjih let. Starejši uslužbenci so morali pustiti delo, predno so mogli zavarovati zase obrobne koristi. Takih je* na milijone, saj pade samo pod Social Security okoli 20 milijonov upokojencev, ki ne ooznajo nobene oblike obrobnih koristi.
Najmanj upanja na dober sistem obrobnih koristi imajo seveda sezonski delavci, še na slabšem so pa poljedelski delavci. Njihova zaposlitev je takega značaja, da je res tež- I Cleveland, O- — Nocoj bosta na farnem karnevalu in bazar-ko izmisliti sistem, ki bi jim varoval obrobne'koristi Tu bo Nu pri Sv‘ Vidu nastoPila Poznana Lojze in Janez,'slovita harmo-S Časom morala poseči vmes javna uprava.	nikarja Johna Pecon in Louis Trebar. Karneval se '
Obrobne koristi so končno začele igrati svojo vlogo
Nocoj na farni karneval in bazar k Sv, ¥ids!
Tako zadene vsakega in vsakemu seže v žep nekako vsaka podražitev tega ali onega. Razmere so vedno take, da se ni bati, da bi takim, ki so odvisni od dnevnega zaslužka, denar delal težave v žepih.
• MEDNARODNA POLITIKA IN OBLIGACIJE DO ISTE tudi vedno skrbijo, da nas razne mednarodne težave vse okrog sveta nikdar ne pustijo v miru. Če je na enem konču par noči mirnih, že poka in gori kje na drugem koncu sveta. Dobri stric Sam pa kot dobra duša, ki vsakemu rad pomaga in se mu je takrat, ko so mu položaj in službo mednarodnega reditelja ponudili anglosaški lordi in drugi, ponudbo sprejel in službo izvršuje, včasih še preveč vestno, med tem ko drugi le od strani vse opazujejo, zraven pa seveda še kritizirajo. Da kritizirajo A-meriko, ki brani in se žrtvuje za obrambo demokracije in svobode pred raznimi komunisti po svetu, to bi človek še nekako razumel. Ampak, da odpirajo usta taki, ki jih je Amerika rešila v zadnji vojni pogina, to je težko razumljivo. Namesto, da bi pomagali, jo kritizirajo. In to taki, ki so zadnjih 300 do 400 let izkoriščali kolonije na vse načine po vseh delih sveta. Kot taki so znani resni, mrzli Angleži, aristokratično p r e v z e ti Francozi, precej Lahi in še drugi. Recimo, da gre za še tako “žmahtne” ocvirke na poljih mednarodne trgovine in vpliva nanje, tega bi pa le ne smeli pozabiti, kdo jih je reševal in rešil v zadnjih dneh velikih svetovnih vojn! Naklonjenosti in usluge se na svetu res najhitreje pozabijo. Prej ali slej (zdaj se zdi, da še ne), bo to spoznal tudi naš dobri radodarni Stric Sam.
Vse čitatelje lepo pozdravljam!	Stari Majk
KULTURNA KRONIKA
Počitnice pri Ameriški Domovini
tudi pri menjavi službe. Zmeraj pogosteje se mora uslužbenec vprašati, ali ima kaj koristi od boljše plače v novem podjetju, ako ima v starem pri nižji plači celo vrsto obrob- P°bištvo!
bo začel ob
pol sedmih.
Naročniki Ameriške Domovine naj prinesejo kupon iz tor-nove AD. Nekdo od njih bo odnesel domov zastonj lepo letno
EUCLID, O. — Ko sem prebral zadnjo Ameriško Domovino pred počitnicami, ki je izšla 30. junija, mi je bilo kar težko, ker sem vedel, da jo zdaj 10 dni ne bo. Ob premisleku pa sem u-gotovil, da je tako najbolj prav, ker je uredništvo nujno potrebno oddiha, za nas je pa koristno, ker je že tako, da vsako reč najbolj cenimo, kakar jo nimamo.
Ko med drugim berem v A-meriški Domovini pod naslovom “Iz naših vrst”, vidim, kako so mnogi naročniki hvaležni za ta časopis, enakih misli sem tudi jaz. Saj je Ameriška Domovina kot neka vez, ki združuje vse čuteče Slovence tukaj in drugod po svetu. V njej beremo poleg tukajšnjih tudi slovenska poročila iz mnogih delov sveta.
Jaz sem zelo hvaležen uredništvu za vso požrtvovalnost pri urejanju Ameriške Domovine, posebno sem pa hvaležen lastnici Mrs. Mary Debevec. Prav lepo se zahvaljujem tudi vsem, ki pišejo v Ameriški Domovini razne zanimivosti, katere so mnogokrat zelo poučne, nekatere so pa tudi za špas, saj mnogi pametni priporočajo, kako je zdravo, če se večkrat pošteno nasmejemo. Včasih se tudi dogodi, da dva napišeta različna mnenja, kar je tudi prav, saj smo v svobodni deželi. Kdo ima bolj prav, pa že potem ugotovi javnost sama/
Jaz želim, da vsak, kdor ve Kaj pametnega in poučnega, napiše v našem listu, saj slabih reči se že tako preveč sliši. Meni se zdi, da je v tem oziru med nami veliko zakladov pokopanih, zato je zelo lepo, kdor le more
Zasluženo priznanje pisatelju Mauserju
Med vsemi slovenskimi literarnimi deli je doslej v inozemstvu, pa tudi doma, kakor imamo poročila, vzbudila največ zanimanja trilogija pisatelja Karla Mauserja “Ljudje pod bičem”. Že prejšnja Mauserjeva dela so ljudje brali zelo radi in so z veliko ljubeznijo segali po njih. S trilogijo “Ljudje pod bičem” je pa Mauser potolkel vse “rekorde”, saj menda ni slovenskega človeka med nami, ki je ne bi prebral. Pa ne enkrat, večkrat! Tisti, ki je ni sam kupil, jo je bral pri prijatelju in je tako trilogija krožila iz rok v roke. To pa je bil tudi najboljši odgovor tistim, ki so še pred leti govorili, da Mauserjeva literarna umetnost ne spada “med vrhunsko slovensko” zamejsko literarno stvaritev.
Tretja knjiga Mauser j e ve trilogije “Ljudje pod bičem” je dobila sedaj še posebno priznanje. Nagrado Vstajenja v Trstu. Člani njenega razsodišča gg. Martin Jevnikar, Franc Jeza, dr. Anton Kacin in Rafko Vodeb, so se 3. junija sestali v Trstu in prisodili nagrado Vstajenja pisatelju Karlu Mauserju za njegovo tretjo knjigo “Ljudje pod bičem”, ki je izšla leta 1966 pri SKA v Buenos Airesu in je po mnenju članov omenjene žirije najboljša slovenska knjiga, ki je izšla lansko leto v zamejstvu.
Svojo odločitev za podelitev
nagrade Vstajenja pisatelju Karlu Mauserju za njegovo tretjo knjigo trilogije “Ljudje pod bičem” pa gg. Jevnikar, Jeza, dr. Kacin in Vodeb utemeljujejo z naslednjo ugotovitvijo:
“Pisatelj je v trilogiji zajel slovensko življenje od začetka druge svetovne vojne do prvih povojnih let, torej dobo, ki je bila najhujša za ves slovenski narod. V delu je prikazal tuje in domače zastopnike različnih nazorov in značajev, a do vseh je odkrito nepristranski in pošten. Zlasti je uspel v tretjem delu, kjer je na prepričljiv u-metniški način zaključil usode svojih ljudi, ki so bili ves čas pod dvojnim bičem; enega so vihtele zunanje razmere, v prvi vrsti vojna in socialna revolucija, drugega lastna vest; eni so pod udarci dozoreli (Silva, Viktor, Nataša), drugi so se zlomili (Razpet, Lidija), tretji so skušali neočiščeni zbežati v tujino (Bregar), četrti pa so zatrli lastno vest in šli po svoji poti dalje (Saša, Cestnik).
Pisatelj je vse osebe psihološko globoko doumel in življenjsko polno podal, da spadajo med najboljše v slovenskem slovstvu, trilogija sama pa je tehtna oživitev polpretekle dobe.”
Ameriška Domovina, kjer je pisatelj Karel Mauser prvič objavil celotno trilogijo “Ljudje ped bičem”, pisatelju k priznanju s podelitvijo nagrade Vstajenja v Trstu prisrčno čestita. Želi mu zdravja in priložnosti, da bi svoj lepi pisateljski talent mogel še dolgo in uspešno rabiti v svoje zadovoljstvo in v veselje svojih prijateljev in vseh rojakov in rojakinj, ki ljubijo slovensko besedo.
napisati tudi nekaj za dobro voljo, namreč, kaj je pripovedoval stric.
*
Ko so dozorele pri nas doma češnje, nas je obiskal stric, ki je bil doma blizu štajerske me-ie. Jaz sem bil še majhen, pa se dobro spominjam, da se je to, kar bom povedi, zgodilo še v prejšnjem stoletju.
V bližini, kjer je on živel, je bila vas, ki je štela samo pet
tako izdelali predivo- Ko so prišle terice skupaj, je bila omenjena žena doma in na veliko začudenje je bila videti popolnoma zdrava. Omeniti moram, da so si ob času ženske, katere ?o trle lan, lastile več svobode v govorjenju, seveda za dobro voljo. In tudi to, če so se ponavadi pri pijači boj nazaj držale, so ga kot terice kar podrle, če je bil prav večji glažek. V takem stanju so jim jezički tako
hiš. Štirje mali, bolj revni kmet-Uladko tekli, da je marsikateri
m, so imeli blizu skupaj hiše, hiša petega kmeta pa je bila za streljaj odmaknjena od ostalih štirih. V tej hiši je bilo več premoženja kakor pa v vseh omenjenih štirih skupaj, česar so se tudi prav dobro zavedali.
Neko jutro pride mimo, namenjena v temu bogatemu kmetu. neka branjevka, ki je.kupo-vala jajca in maslo. Na ovinku za gospodarskim poslopjem zasliši v hiši tako vpitje in ropotanje, da ni upala v hišo, ampak je vsa tresoča se odšla naprej v vas, kjer je pri studencu dobila dve gospodinji, kateri sta v škafe točili vodo. Vsa preplašena pravi: Nekaj vama povem, samo prst na usta! Tam pri bogatinu je taka huda ura, da bo srečen, kdor odnese zdrave ude. Ko so bile še vse tri ženske pri studencu, zaropota zapravljivček in mož omenjene hiše odpelje ženo neznano kam. Ko vse tri to vi-diio, se hitro oglasi branjevka: Zdaj pa vidite, da je resnica, kar sem povedala. Najbrž jo pelje v bolnico, samo molčimo. Ta molčečnost
moški, ki ni bil spreten v odgovorih, rajši šel naokrog po daljši poti, kakor pa mimo. če pa je kateri slučajno prišel mimo, ko ni za to vedel, je pa tudi od teric slišal toliko veselih novic, saj so se kar skušale, katera mu bo več in boljše povedala. Revež je tako zamišljen odšel in prišel do križišča, da ni nič vedel, ali mora na desno ali levo, ampak jo je mahal kar naravnost naprej.
V takem veselem razpoloženju so se terice skrivaj pogovorile, da naj ena, ki je najbolj spretna, povpraša gospodinjo, kje je bila prejšnji teden. Težko je bilo to vprašanje, pa se je ena kar skoraj žila in rekla: Marjanca, kje pa si bila prejšnji * eden, ker so v vsej okolici ve-cieu, da te je mož vso potolčeno peljal v bolnico in neka ženska je slišala v vaši hiši tako vpitje m razbijanje, da jo je bilo kar strah. Marjanca malo pomisli, sc nasmehne in pravi: To je bilo pa tisto jutro, predno sem šla 'az za en teden k mlajši sestri,
je bila pa res vse j kjer so dobili družinski nara-hvale vredna, kmalu so vsi po ščaj. V hiši pa ni bilo tako hudo,
kakor praviš. Saj veš Franca, starejši sin in hčerka sta že do-
vasi in še naprej videli, da ima bogatinova žena ubito lobanjo, zlomljen hrbet in da bo težko še kdaj stopila na noge. Ker jo T*eč dni niso nikjer videli, je rekel stric, da je bila v vasi in o-kolici radi tega taka napetost, kakršne še zelo stari ljudje niso pomnili. Domačih ni nobeden
Odbor
kaj napisati, da bo naša: Jpal vprašati, cenjena Ameriška Domovina 1 Za dva tedna po tem dogodku bolj zanimiva-	so imeli pri tem bogatem kmetu
Ker zdaj že tretjič samo v res- naprošene terice in vse je bilo nem tonu pišem, želim danes pripravljeno, da so trli lan in
volj stara, zato sta se malo vadila v prepiru, da bosta priprav-;jena, če se jima ponudi priložnost, da stopita v zakon.
*
Prav lepo pozdravljam vse tiste, ki so že ali pa še bodo kaj dobrega storili za Ameriško Domovino, kakor tudi tiste, ki se bodo malo posmejali ob branju te stare šaljive zgodbe.
Vincenc Povirk
i Deklica z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
Ni si mogel kaj, da ne bi pod-Pkal božjo previdnost v njenih
Načrtih.
dogovorili so se, da se teta Cecilija in Rolanda ne bosta vrnili več v hotel, ki je hranil 2anje tako zelo nevšečne spo-naine. Gospod voditelj pojde sam uredil bo vse in nato bo kupil vozovnice in oddal prtljago na postaji Orsay. Tako bosta niogli gospodipni oditi v blaženo® miru okoli osmih zvečer. Gospod voditelj ju je z njemu ■tastno ljubeznjivostjo pregovori, da sta sprejeli bankovec za tisoč frankov, tako da bosta mo-v blaženem miru tudi potovati ter nakupiti v Nantesu st-Vari, ki sta nih nameravali ku-Piti v Parizu.
Večerjali bosta še pri njem. Ker zapušča Roger Maude pisarno šele ob sedmih zvečer, je '.° ®alo verjetno, da bi posku-Sal ju obiskati v hotelu pred pol
devetimi...
A ob tisti uri bosta teta in kinja že na vlaku.
■ 'skrbljeno bo, da ne bo iz-'d ničesar o, rfjunem nenad-odhodu. Nič pa se ni bilo bati njegove matere in njegovih sestra. In tako je bilo vse lepo Pripravljeno.
Gospod voditelj je vse potrebno ukrenil, da si je preskrbel Prost popoldan.
V	treh urah je razkazal gospodičnama avenue de 1’Opera, Kotre-Dame des Victories, les Tuileries, trg de la Concorde, Parlament, boulognski gozdič; naposled še Notre-Dame in bobnič® vrt...
■buta Cecilija je bila sicer ubi-*a> toda vendarle vesela:
Kje pa so pariške katakom-je vprašala. “Roger Maude kat je mnogo pripovedoval o
njih.”
""To si pa drugič ogledamo.”
“Drugič!...
Ko so se vračali, je že legala tnma na mesto in na ulicah so Se prižigale lučke.
Peljali so se skozi semenj do “atignolles ... skozi večni sedenj, kjer so se razlegali klici, 2 mnenj e, grmenje, kričanje, tu-jenje... Prodajalci makaronov, šotori za streljanje, plesalci na Vrvi, električna kolesa, anatom-abi muzej, borci v kratkih belih Kčah, krotitelji divjih zveri, ki s° se držali v pozi Tartarne, so neprenehoma vabili občinstvo s P°®očjo žarkih luči in najbolj kričečih glasbenih instrumentov.
Voznik je vozil počasneje skozi gnečo pač zato — česar pa Ubožec seveda ni slutil! — da sta si gospodični mogli bolje °§ledati “semenj”.
Kipoma se Rolanda skrije v °2adje voza:
Tam ... na levi! ... One so!”
V	bliskovitem pogledu je resnično zapazil gospod voditelj tri 2enske: mati je držala v roki Venec čena; Adela in Valentina ^La občudovaje motrili hrusta,
J m dvigal proti nebu 200 kilo-šrarnov. Teta Cecilija ni videla ničesar.
V	nemem sporazumu sta se
8°spod voditelj in Rolanda ume-ta.
Gospod voditelj je mimogrede Pokazal v neštetih lučicah tone-slovite pariške kabarete “le Li<K” ... ‘TEnfer” .. ., Moulin knuge”, “Neant”, ki je šele ob nosetih zvečer odprt... “le Rat kni n’est pas mort” ...
Pripovedoval je, da je pred otom dni izpovedal in podelil Poslednje zakramente hudiču, 1 Se je bil po zlem nakjučju Ohladil v peklu (“Enfer” —
Pekel) . .. kar je pač višek vsega.
Izvrsten človek!” je dejal...
ko je nekega večera manjkal strojnik ki ima vsak večer postaviti in podreti dekoracije v kabaretu ‘TEnfer”, je hudič, dober dečko, pomagal pri delu.
... Postalo mu je pri tem vroče ... spotil se je! Da bi pa mogel nastopiti kot hudič, se je moral obleči v rdečo kožo, ki je nekoliko namočena, da bi se bolje prilegala... Pa je tako iztaknil bronhitis ... Poslali so pome... In vama ponavljam: hudič je umrl naj lepše spravljen z Bogom. Ves Montmartre je poln protislovij, ki jih tujci nikakor ne morejo razumeti.
Rolanda se je od srca smejala. A teta Cecilija ni poslušala več.
Prividi, ropot, kričanje, prah ... šiloma z elektriko prebodena črna noč — vse to jo je jelo že utrujati.
Mudilo se ji je dospeti spet do mirnega doma gospoda voditelja, da bi mogla zbrati svoje misli, svoje srce in svoje živce.
Nič več gledati! ... Nič več poslušati!... Nič več govoriti!
Ob pol sedmih so sedli k mizi, ki bi lahko bila mirno miza “Zavetja”, kajti tako skrbno jo je mati gospoda voditelja pogrnila ter postavila nanjo najboljših jedi.
Teta Cecilija je s slastjo večerjala. Izbrane in posebno okusno pripravljene jedi so ji zelo teknile. In zelo je bila hkrati huda, da je vsega preveč .. .
“Treba vam je dobre večerje, da mi boste pri močeh, gospodična! In mnogo mi je na tem, da odidete iz Pariza z boljšim vtisom. To je zame tako rekoč patriotična zadeva. Ena sama lastavka še ne naredi pomladi, ena sama družina Maude še ni ves obraz okraja. Zagotavljam vaju, da je tukaj mnogo dobrih duš!...
Gotovo mati gospoda voditelja ni preračunala elekta, a komaj je to izgovorila, so se vrtna vrata na stežaj odprla s tako silo, da so vrata zadela ob kamniti zid.
Gospod voditelj je pohitel k oknu... Da bi ne bil Roger Maude!...
O, nikakor ne! Bilo je povsem enostavno nekaj dečkov iz zavoda . .. Opazili so, da sta izstopili z gospodom voditeljem na trgu des Abesses iz taksija teta Cecilija in njena nečakinja.
Tedaj so se odločili popolnoma sami od sebe, da jih gredo pozdravit ... želeti jima dober večer ter jima pokloniti — v svoji izrazito montmartreški pozornosti — šopek cvetlic, za katerega so zbrali novčiče med sabo. O, nič kaj dragega — Montmartre je reven — a srce ima na pravem mestu!
Teta Cecilija je vsakega prepoznala ... Objela jih je vse po vrsti. In ganotje ji je seglo do srca. Nato so ju dečaki vljudno in spodobno povabili:
“Pridite nas pogledat v zavod, jutri bodo vprizorjene igre! ... Boste videli, kako se imamo dobro!”
“Ubogi moji malčki! Midve odpotujeva še nocoj.”
“Še nocoj!?”
“Da.”
“Nikar! ... V nedeljo vprizo-rimo popolnoma novo igro “No-nancourtska fanfara”... To bo posebno lepo! In nalašč za vaju si izmislimo še kaj! ... Ali ne, gospod voditelj?”
“Eden njih je že prepeval:
“Nonancourtska je fanfara bodra ...”
“Drugič, drugič, mali moji prijatelji...”
(Dalje prihodnjič)

Domišljija in stvarnost v arabskem svetu v sporu
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
UatanoTljen* *3. novembra 1814
1	Sedež Met, 10.
Naše eeslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOE:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Cbicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, HI.
NADZOENI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., JoHet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111.
JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, HI
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
<8
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	510,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2!500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje!, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starostu
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
t
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434
V--	. —
From the Office of the Supreme Secretary
To the Membership:
KAIRO, Egipt. — Arabci so po svoje res srečni ljudje. Čim bolj jih kruta stvarnost tepe po hrbtu, tem bolj verjamejo v svet, ki ga jim slika njihova domišljija. Pred spopadom z Izraelom so bili prepričani, da je sedaj prišel čas obračuna z izraelskim vsiljivcem- Ko so bili poraženi, so čez noč prišli na idejo, da je Izrael začel vojno, da je torej napadalec, ki se mora u-makniti na nekdanjo demarkacijsko linijo in poravnati vso škodo arabskim žrtvam. Levičarski diplomatje v ZN so jih pri tem podpirali, akoravno so vedeli, da iz te moke ne bo kruha.
Sedaj se je vojaško-diplomat-ski položaj zopet spremenil. E-gipt je pozabil na teorijo o izraelskem napadalcu, umaknitvi in plačevanju škode in pristal, da naj organi ZN kontrolirajo ob sueškem kanalu konec sovražnosti. Egipt je s tem priznal nehote celo vrsto dejstev, ki jih uradno noče poznati. Priznal je obstoj Izraela, priznal je obstoj nove demarkacijske črte prav ob kanalu, s tem pa je priznal tudi svoj poraz.
Pa je Egipt moral tako postopati. Svobodna plovba po kanalu je zanj življenske važnosti, kajti egiptovske državne blagajne so prazne, iz Moskve pa ni Ireba pričakovati izdatnejše denarne pomoči. Promet na kanalu je torej treba obnoviti, to pa je nemogoče, dokler ne bodo v njem gospodarili stražni čolni Združenih narodov. Zato se je Egiptu mudilo, da je pristal na kontrolo organov ZN.
Da se je pa Izrael v začetku nekaj obotavljal, je bilo to narejeno radi lepšega. Tudi Izrael je namreč zainteresiran na kontroli ZN, da tako zmanjša nevarnost gverilskega vojskovanja ob demarkacijski črti. -------------o———
Warren bil pri Titu
WASHINGTON, D.C. —
HOWARD 649 EAST 185 STREET, EUCLiB
This is to advise you that there will be a Semi-Annual meeting of the Supreme Board on Saturday, July 29, 1967 at the Home Office.
Thanking you in advance, I remain
Fraternally yours,
HOLY FAMILY SOCIETY — U.S.A. JOSEPH J. KONRAD ______	Secretary
Atomska sila se uveljavlja v elektrarnah
ŽENEVA, šv. — Mednarodna agencija za atomsko silo je pripravila za gospodarski in soci-jalni svet ZN, ki je ravno sedaj začel zasedanje v Ženevi, posebno poročilo o rabi atomske sile za elektrarne. Vse države skupaj so v 1. 1966 naročile opremo za atomske elektrarne za skupno kapaciteto 23,000 megavatov. L. 1965 so naročila znašala samo za 8,500 megavatov. Vodilna je pri naročilih naša dežela, ki je naročila opremo za 19,000 megavatov.
Doslej so bili le proizvajalni stroški za atomsko elektriko prav blizu stroškov za proizvodnjo elektrike iz drugih virov, na primer premoga, vode, plina, nafte itd. Lani pa je bilo prvo leto, ko so tudi investicijski stroški za atomske elektrarne padli v povprečju pod investicijske stroške za elektrarne na premog. Treba je torej računati, da bo kmalu prišel čas, ko bo pomen atomskih elektrarn začel hitro rasti kot na primer pred nedavnim pomen letal za splošni promet.
Vrhovni sodnik ZDA Earl Warren je bil v Jugoslaviji na obisku kot gost predsednika jugoslovanskega vrhovnega sodišča Blaža Jovanoviča- Tekom tega obiska je bil Warren sprejet tudi pri predsedniku Titu.
E. Warren je nato obiskal še Češkoslo vaško republiko in Poljsko, pa pretekli torek odšel v Švico na mednarodno konferenco pravnikov za varovanje miru.
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, do-polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl Izberite:
BAKER
K! 1-8187
JOS. ŽELE IN SINOV! |
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
C O L LIN W O O D S KI URAD	i
452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 i
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago s Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	E
"imiSfuiiHiiiimtiwimislilHHiiiiiimiiiiiitiiH'N'MHiiiiiinisiiiiiHiHitiiHiiiiiiiiiitf
ZAVOD	=
Tel.: ENdicott 1-0583 =
-V--?
V BLAG SPOMIN
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
FRANK KOSICH st.
ki je umrl 13. julija 1956 v Clevelandu, Ohio
RAZLIKA
Razlika med moškim in žensko je v tem, da je moški pripravljen plačati 2 dolarja za 1 dolar vreden predmet, ki ga potrebuje, med tem ko ženska plača 1 dolar za 2 dolarja vreden predmet, ki ga ne potre-1 huje.
Let enajst je že minilo, odkar Tebe več med nami ni, ali spomin na Tebe še živi in bo živel do konca naših dni!
Smrt je kruta, uniči up, razdre vezi, ostane le bolest v srcu in, spomin na prošle dni. Spavaj mirno v hladni zemlji!
Žalujoči,ostali: ,
AUGUSTA — soproga FRANK — sin in njegova družina.
Cleveland, O., 13. julija 1967.
••••"	' ‘J
Kanonik A. Zeckner 65-letnik
V Celovcu obhaja danes 65-letnico življenja stolni kanonik Aleš Zechner, eden izmed danes najbolj pomembnih slovenskih koroških duhovnikov. Omenjamo samo njegovo veliko delo v glavnem odboru Družbe sv. Mohorja in njegovo veliko ljubezen in skrb za slovensko dija-štvo A. m. a.!
MALI OGLASI
Išče delo in sponzorja
Slovenec, 41 let star, živi v Kanadi, želi delo v U.S.A., tudi na farmi. Voljan postaviti kavcijo (hond) v denarju. Pišite na Louis Zupančič, 99 Glen Rd., Toronto 5, Ont, Canada.
(134)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za “pizza” prodajalno, samo za ven; polni čas in pripravljena delati koncem tedna, v starosti od 25 do 50; bonus in plača. Eno miljo vzhodno od Richmond Mali, pri Wilson Mills Rd. Oglasite se osebno po 1. uri pop. Zaprto ob ponedeljkih.
GIUDO’S PIZZA PARLOR 797 Bishop Rd. Highland Hts.
(133)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, lahka hišna dela, največ za družabnico bolnici. Rajši tako, ki bi tu živela; svojo sobo in plačo. Kličite med 8:30 do 9:00 zvečer KE 1-5590.
(x)
Moški dobijo delo
Pometač
Iščemo treznega moškega za ob sobotih, $1.50 na uro.
CARL S CAFE 361-8997	1301 Marquette
(x)
MACHINISTS
TKE CLEVELAND pmmm Teol 0o.
S784 E- 78 St. 341-1708
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - KYDR3TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET
LATHES
mmm lathes
MILLING MA0HSNES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1709 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer
(132)
ŠE VEČ (TS
ZABAVNIH IZLETOV
SOBOTA, 29. JULIJA Blue Hole:	Castalia, Ohio.
Očarljiva vožnjš, prijetno d o ž i v e t j e. Naravne lepote $3.25
NEDELJA, 20. AVGUSTA Kingwood Center:
Mansfield, Ohio. Eno naj lepših ameriških vrtnarskih razstavišč. $3.00
NEDELJA, 27. AVGUSTA Ohijski državni velesejem v
Columbusu. Zabave, razstavišča in zanimivi dogodki. $6 vključuje vstopnino na velesejem.
Cedar Point sončni izleti:
Obiščite to izredno poletno plavalno letovišče, ob ponedeljkih, sredah ali sobotah, $3.25.
Pri naročilu vozovnic po pošti, pošljite čeke na CTS FUN TOURS, 1022 Carnegie Avenue, Cleveland, Ohio 44115, ali jih kupite osebno pri CTS Informacijski koči na Public Sq. Vstopnice se lahko kupijo en dan pred izletom.
Za otroške voznine, za čas odhoda in vse druge podrobnosti PIŠITE: CTS, Dept. 19, 1404 East 9th Street, Cleveland, O. 44114.
TRANSU SYSTEM
MALI OGL^S?
Hiša naprodaj
FLORIDA — Krasno prenovljena 5-sobna hiša, 2 spalnici, bakrene cevi, mestna voda, nizki davki, ekstra lot, v Miami. Zmerna cena. Mr. Turk GL 1-2500 ali kličite 531-2953.
(134)
V	najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, na novo dekorirane, na Norwood Rd. Kličite EN 1-6997.
-(132)
V	najem
Oddamo 3 neopremljene sobe s kopalnico, zgoraj, na 1048 E. 71 St. Kličite 361-0989.
(134)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 6-sobno enodružinsko hišo v prvovrstnem stanju, garaža, lepo dvorišče. Kličite 361-6895 - 391-8862- 881-0121.	-v(133)
Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVADNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
V najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, na 5809 Prosser Ave., dvojici. Na novo dekorirane. Kličite HI 2-7821.	(x)
Soba se odda
Opremljena soba se odda poštenemu treznemu fantu, pri mirni družini na 1027 E. 61 St.
(133)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 3 spalnice, polno . podstrešje in klet, plinski furnez, vse bakrene cevi, nov vodni grelec in vse na novo dekorirano. 841 Rudyard Rd. Kličite IV 1-0595.	(136)
Hiša naprodaj
V fari Blessed Sacrament na zahodni strani mesta je naprodaj dobra 2-družinska hiša, blizu Fulton Rd. Cena $15.000. Kličite
661-0601.	—(141)
------------------------------1
Soba se odda
Velika, čista spalnica se odda treznemu moškemu, blizu E. 200 St., privatna kopalnica in vhod, laundry. Kličite po 5. uri 486-7026 ali 531-5342.	(133)
AMERIŠKA DOMOVINA

MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
*s
Drugo jutro po kavi je razdelil sanitetni korporal vročinske termometre. Vsaki vrsti slamnjač je dal enega: “To je termometer. Vsak ga mora dati pod pazduho — unter Aksil gebin — na golo — auf nagt — in šteti do tri so — pis traj hundert — lonksem — počasi. Kdor ima fiber — zafurt meldat.” Pa je romal termometer od moža do moža. Ko je prišel do mene, je kazal že 39.7°. Skrivaj sem ga trknil nazaj na 35° in ga dal naprej. Po dobrih dveh urah je izročil zadnji vojak na drugem koncu sanitejcu termometre. Kar nič jih ni ta pogledal, stresel je drugega za drugim in jih spravil v miznico. Oči vročičnih tovarišev so popustile, ko so vi-
deli, da je nevarnost minila. “Zakaj se pa nihče ne javi bolnega? Čudna vizita je to in še čudnejši bolniki”, sem rekel Mlakarju, ko sva se spet sešla pri peči.
“Ha, ha”, se je zasmejal. “Misliš, da so bedaki. Prav pametni so. Pojdi z menoj!” me je potegnil za rokav iz barake.
Poleg naše barake je stala v skupni žični ograji še ena baraka. Pravkar so spravljali na vojaški voz neke podolgovate zaboje, okoli katerih se je opletal vojni kurat.
“Vidiš, vsi ti so umrli za pe-gavcerp. Vsako jutro jih takole nalagajo, so mi pravili tovariši. Kdor se javi v naši baraki, da ima vročico, ga takoj spravijo
CHICAGO, ILL
MALE HELP
MECHANICAL i '• 1 ENGINEER
OUR POSITIONS ARE FOR YOUNG MEN WHO WANT RESPONSIBILITY, CHALLENGE AND A REWARDING CAREER, WITH THE WORLD’S LEADING INTERNATIONAL MANUFACTURER OF MEDICAL AND SURGICAL SUPPLIES.
Degree in Mechanical Engineering required. Recent graduates are welcome, as well as the experienced M. E.
Position involves machine design and development work.
We are expanding our staff engineering in a non-defense area. We presently have 3 plants in Nebraska and currently employ over 1,100 persons.
These are excellent career opportunities with a stable, progressive company. Working conditions are tops and our fringe benefits program is second to none.
SALARY OPEN
Send resume in confidence, include education background, type and length of experience, and responsibilities of this position.
WRITE, VISIT OR CALL PERSONNEL MANAGER.
Ph. (402) 564-3181
v Bedon, Dickinson & Co.
OF NEBRASKA
„ INDUSTRIAL SITE	COLUMBUS, NEBRASKA
68601
An Equal Opportunity Employer ____________________________________________032)
Set Up & run special & high production equipment. Top flight operators can earn top flight money. If you have been looking for a position that.will give you a chance to prove yourself and be rewarded for superior performance, this may be your kind of job.
• Profit Sharing • Pension • Plan
• Hospitalization ,i	• Group Insurance
• Paid Vacation
• Air Conditioned Plant
semkaj. Rad ne gre nihče v to luknjo. Kdo bi pač silil v mrtvašnico! Če umrješ v drugi baraki, te vsaj po vojaško pokopljejo, te-le pa zagrebo kakor mrhovino. Nekaj častihlepja pa ima kljub vojni še vsak vojak”, mi je pripovedoval tovariš in si zažvižgal “Regiment po cesti gre...”
Vsak dan so prihajali k nam
CHICAGO, ILL
r* *	•
MALE HELP
Excellent Immediate Openings
WELDERS
Good working conditions. Steady Work.
ST. JOHN 4 CO.
5810 So. Seely Chicago, 111.
(131)
Warehouse
Men
We are now accepting applications on 2nd shift
hours 4 p.m. until midnight Apply in Person Ask for Mr. Vivian
G. A. Roberts Go.
2401 — 25th Avenue Franklin Park
(134)
QUALIFIED
ELECTRO-PLATERS
WANTED
For printed circuit manufacturing company. Top pay for good people.
CALL MR. CURRIE
Basic Electronics Manufacturing Corporation
Grayslake, 111. 223-5555 ;	(133)
WAREHOUSEMAN For wire rope div. of steel Co. Shipping-Receiving. Self supervision. $2.50 per hr. starting Sal. Overtime available. Apply: 275 N. 12th St. Wheeling or PH: Lillian 537-8400	(134)
TURRET LATHE & SCREW MACHINE OPERS.
Exp. man to setup & run hand screw mach., & turret lathes. Chance for advancement for right man. Pd. vacation, holidays & group insurance. POKORNEY MEG. CO., 10148 Pacific Ave., Franklin Pk. (132)
NORMAN MOTORS is now interviewing AUTO MECHANICS. Top Sal. plus incentive. GM exp. pref. Clean, modern 10 lift shop. Hosp., retirement & med’l. plan. Apply 1012 Chicago Ave., Evanston or PH: 869-5700.	(133)
SERVICE TECHNICIANS OFFICE EQUIPMENT
All it takes is a phone call to see if you qualify. Call Mr. Howard at 242-1582.
(133)
MACHINISTS
"i f	WORK IN
Southern California
The nations largest tactical weapons development and production facility needs:
•	MACHINISTS
•	TOOL AND DIEHAKERS
•	JIG BORE MACHINISTS
•	MILLING MACHINE
•	BORING MILL
•	HORIZONTAL MACHINE
TOP PAY • EXCELLENT FRINGE BENEFITS LIBERAL HOUSEHOLD AND PERSONAL TRAVEL ALLOWANCES
IMPORTANT WORK ON LONG-TERM PROJECTS U.S. CITIZENSHIP REQUIRED SEND INQUIRY TO:
ED GLASSON, Employment Manager
General Dynamics
1675 West Fifth St., POMONA, California An Equal Opportunity Employer
______________________________ "	(134)
If you are aggressive, mechanically inclined and have basic knowledge of electronics, and are looking for a permanent career that will challenge you while offering you training that will prepare you for unlimited opportunities with an expanding nationally known corporation leader in the dictating equipment industry. call:
588-6868, Mr. Niemiec.
(133)
FEMALE HELP
Modern progressive co. has immed. openings for GENERAL OFFICE GIRL. Exp. desirable for perm, position. Exc. Sal. Pleas, working cond. Call Mr. Collins: 827-0119; 2510 Dempster, Des Plaines, 111.
(132)
SECRETARY
Get set now for an interesting position. Should be a capable Typist and competent in taking Dictation.
Good Starting Salary Many Company Benefits
The Geo. S. May International Co.
Ill S. Washington Park Ridge
Mr. Sandow — 825-8806
novi tropi in odhajali. Mrtvaškega voza, belih zabojev, neizogibnega kurata in termometra smo se po enem tednu tako navadili, da nam je prav dobro teknil komis z raznimi čorbami. Specialiteta karantene je bila črna nezabeljena voda, ki jo je imenoval kuhar gobova juha. Čudna tajnost je bila v njej, le nečesa ni nihče našel v njej — namreč gob. Nekoč sem vprašal kuharja, dovtipnega Dunajčana, kaj je s to zadevo. Pomežiknil je z levim očesom: “Francoska kuhinja.”
Enajsti dan so sklicali po me-naži našo skupino in so nas tirali na hodnik bližnje kasarne na “marodenvizito”. V dveh vrstah srno stali ob zidu hodnika cele tri ure, da smo bili že vsi trdi od mraza.
“Habtacht!” se je zadrl nekdo pri vratih, in že smo stisnili kosti v neko odrevenelost. Pa se je prikazal najprej bel, debel mops, ki je, ves svet prezirajoč, korakal med našima vrstama. Za njim sta se počasi valila debel vojaški zdravnik in star stotnik s krvavimi, zapitimi očmi. Počasi so hlačali vsi trije po hodniku. Mops tih, oficirja v živahnem pogovoru. Prav ko sta šla mimo mene, je menil vojaški zdravnik, božajoč z dopadljivim pogledom tolstega mopsa: “So ein edles Tier!”
“Mein Mopsl? Mehr ist er mir wert, , wie mein ganzes Regiment!” je vzkliknil navdušeno stotnik. Ko je slišal mops svoje ime, se je dostojanstveno okre-nil, postal za trenutek, zamahnil z repom na levo in na desno in korakal poln prezira dalje, za njim pa sta se pogovarjala prijatelja o pasjih plemenitnikih. Ko so izginili vsi trije na drugem koncu hodnika, so nas pognali na dvorišče, kjer smo dobili čez pol ure odpustnice, na katerih je rdel spodaj žig: “Gesund und infektionsfrei” z lastnoročnim zdravnikovim podpisom ...
Ko je ugasnil spomin na ta dogodek in sem spet prisluhnil, je risal učeni profesor Schatten-froh na tablo časovne vijuge, po katerih sp do sedaj nastopale kužne bolezni: “Vse so bile ta desetletja v padanju. Temu se mora človeštvo zahvaliti, da se niso med svetovno vojno nasto-pivše kuge razpasle.” Dobro in prav je govoril.
iz objekta vil.
Prav na koncu zagrebške Iliče stoji na bregu cerkev svetega Duha, za njo se razteza na levi ceste pokoplišče z nekaj spomeniki in cipresami ter mnogo grmovja in trave. Malo više sameiva ob cesti krčma “Kod dobre domačice”. Pod njo se v rebri lenijo zanemarjene predmestne bajte.
Više v rebri je postavila leta
1914. hrvatska kraljeva zemalj-ska vlada celo grmado poslopij za deželno ubožnico. Ko je nastala vojna, je bilo poslopje le na pol dograjeno: ni bilo ne oken, ne vrat, tla so bila iz betona, luči ni bilo in ne vodovoda. Vojna vihra je pa prignala tudi v te razfrlažene prostore z vseh vetrov ljudi, ki so jih pregnale granate iz toplih zapečkov in mehkih pernic. Ž njimi so se vkvartirali njihovi večni sopotniki — milijoni stenic in uši, Zagreb sam pa je prispeval v izobilju podgane in miši. Dolga leta so kleli v tem peklu gosto naphani bedni stanovalci. Redka je bila molitev. Kvanta, vsakdanji priboljšek h kruhovim kartam, je vabila sestradane skelete v nočeh brez spanja v ljubezen, prešuštvo, gonorejo in sifilis. Desetletni otroci so se vlačili po temnih hodnikih in se vdajali vsakomur za skorjo plesnivega komisa.. .
Mir je počasi izpraznil to ža-
lostno hišo. Z ljudmi so odšle uši, stenice pa -so se skrile v zidne razpoke in čakale boljših časov. Pokrajinska hrvatska vlada je dala napraviti na zgradbo okna, vrata in vodovod. Stene so prebelili in nametali na pod tenke in ozke deske. Izmed številnih in širokih špranj je pa dihal mrzel cement svojo vlažno sapo. Železne peči so postavili v sobe in vojaške kavaiece ter so sklenili, da naj bo na Svetem Duhu akademski dom za planinske Hrvate, ki se sami imenujejo Slovence.
Pa smo pograbili svoje kov-čega in pričelo se je preseljevanje. Deževnega jesenskega dne leta 1919. so se valile čudne množice proti Jelačičevem trgu. Medicine! in filozofi so se vsipali s Kapotolske ceste, deloma še v vojaških plaščih, za silo prekro-jenih, na ramah črne vojaške kovčege. Po Frankopanski cesti so se pa gnetle iz telovadnice državne realke suhe sence juri-
stov, večinoma brez prtljage, ker so prihajali ti ie od časa do časa v bridki Zagreb, kakor na oglede, kdaj bo tovariše vzel vrag. V Veliki kavani so sedeli zagrebški gizdalini in srebali vročo “moko”. Vsa leta, ko so se bili pretepali tile današnji izgnanci križem sveta ter se borili za cesarja in kralja, so oni takole sedeli. Le malo razlike je vmes: med vojno so klicali madžarskim vojakom eljen, za to procesijo so imeli komaj prezirljiv nasmeh ... Hrumno smo zasedli novi akademski dom. Kar nas je bilo zadnjih, smo prišli v zadnji trakt razsežnega poslopja —v objekt VII. V sobo štev. 25 so se vkvartirali štirje. Zgodovinar Nace, doma iz Koroške, do-bruški dobrovoljec, pozneje štipendist srbske vlade v Rimu in Parizu, je bila zlata duša. Srce mu je grizla in spanje kratila neuslišana ljubezen samoglave Gorenjke.
(Dalje prihodnjič)
The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 48226
Odvite kapico...

natočite Stroll’s
Doslej še najlažji način za nad ognjem varjeni okus
•	v šesterčkih in osmerčkih
•	nobene jamščine, nobenega vračanja 12-untnih steklenic
•	rabite odpirač, če vam je ljubše
1 r ^
I
Jll,
....
MODERNA SELITEV — Armadni helikopter “Chinook” nalaga prebivalce hribovske vasi na Osrednjem višavju Južnega Vietnama, da jih preseli v varnejše področje v bližini mesta Pleiku. Ameriške vojaške sile so v sodelovanju s krajevnimi oblastmi preselile več tisoč prebivalcev teh vasi, ki so služile za oporo rdečim gverilcem. Izpraznjene vasi so nato požgali.