Insoratl h« sprejemajo ln volj« tristopnu vrnili:
H kr., čo so tiska lkrat,
i> i» »i >• 8 II
iri	*i
Pri večkratnem lisloinjl rjeuu primerno /.manjša.
Rokopisi
bo ne vračajo, iiofnuikovana pisma so no spcajoinajo.
Naročnino prejema opravnistvo (administracija) iu ekspedioiju na Dunajski eesti št. lf> v Medlju-(ovi hiši, II. nadstropji.
Političen list zaslomski narod
Po pošli projeman volja:
Za eelo loto . . 10 gl. — kr Za pol lota . . 5 „ — „ Za eetrt lotu . 2 „ 50
V administraciji volja:
Za celo loto . . H gl. 40 Za pol leta . A „ 20 Za Sotrt leta . . 8 „ 10
V Ljubljani na dom pošilja1 velja lil) kr. več uu leto.
Vredništvo na Dunajski oostl štov. tr> v Modijatovl hiši.
l/haja po trikrat ua tednu in sicer v torok, četrtek in soboto.
Ukaz pravosodnega ministra na preil-sedništvo graške nadsodnije.
oil 18. aprila 1882, 6t. 2513.
Mej zadnjimi dvajsetimi leti je juatično ministerstvo skrbni) na to pazilo, da mu ni) izginilo izpred oči vprašanje, kuko bi ue uredila raba v deželi navadnih jezikov pred tiod-nijumi v okrožji nndsodnijo graške.
Uže pred izdavo ustuvnegu zakona od 21. decembra 1867, št. 142 drž. z ti k, o splošnih pravicah državljanov, in uže pred veljavo člena 10., ki odlečuo priznava ravnopravnoat vneli jezikov pred uradi in v javnem življenji, štelo si je jUBtično ministerstvo v hvojo nalogo, po administrativucj poti tuko uaprave vpeljati, k&toro bi Slovencem, v nekaterih pokrajinah omenjenega nadsodnijskega okrožja tik Nemcev stanujočim, rabo njihovega, vedno bolj ho raz-vijočegu in razSrjajočega jezika olajševale ter osigurjevale.
K temu namenu izdane naredbe izdavale so se na pudingi obKoječ h zakonov v delokrogu justičnegu ministerstvu.
Posebni zakoniti doiučili, v katerih okviru so ima eksekutiva gibat', bili sta v pravdnih zadevah §. 13 obč. Hod, reda, v nepravdnih stvareh pa 4. zakona od 0. avgusta 1854, drž. zak. št. 208; prvi teh paragrafov naklada strauknm in njihovim zastopnikom, da Be imajo posluževati „v deželi navadnega jezika"; drugi omenjenih paragrafov pa zahteva, da ho iiuj (stranko in zastopniki) , jeduegu pri Hiiduiji navudnih jezikov" poslužujejo, in da se imajo priloge, sostavljeno v kukem drugem jeziku, priložiti v poverjenem prevodu.
>*....l...l.........................i..... i iii	i ■ .............................m.u
Okrožnica Strosmaycrjcva
o razmerah zapadno in vzhodne cerkvo.
(I)ulje.)
III.
Po tej strani imenuje Hvoto piHmo vso pravoverne: »regslc Hiicerdotum, gens sanetn, populus aniuisitioniB". Samo po sebi ho razume, da je ta Hveta dolžnost, tim večn, čim više ho vspneš v hierarhiji cerkveni, a ua vrhunci njeuem dospe to pravo in ta dolžnost, do tako popoluosti in izvrstnosti, da bo v njej druži in odseva vhu nezmotljivost cerkve. To zna-čijo besede svetemu Petru: iu ti, kadar se spreobrneš, potrdi svoje brate, in one besede: pasi moje ovce, pasi moja jngnjetn. Ali da govorim h nvetim Ciprijanom: liane ecclesiae unitatem, qui non tenet, tenere bo lidem ere-ditV Qui icclesno renititur et resiHtit, qui cathedrnm Petri, nupra quam fundata est ec-clesia deserit, in ecclesia se chho confiditV Glej uajjasnejl vir čiste vero in pravu cerkve. Brez te vrhovne obltiHti, kteri ho mora vsakdo pokoriti, no bi so mogla mimo ruzpravljuti niti določila za cerkveno disciplino, niti ona določila, ki se nanašajo nn krščanski nnuk (dogme). V prvem obziru dovolj jo Bpomniti
V katerem jeziku pa naj govori voduik, o tem ne obsega zakon nikneega določilu. Glede notranjega jezika Hodmj iu glede jezika sodnijtke korespondence ne moro se dvomiti, du pripada dotična uredbo, čo je »ploh kuku poprava pruktično potrebna, administraciji. Pa tudi tedaj, kadar ho stvar bučo okrog vprašanja, v katerem jeziku naj sodnijo občujejo h Btruukami, mora ho ekseliuciji pripuščati uže zategadelj obš rnu jirav ca, dn izdaje določila, ker bo Htvarjenje glavnih pogojev takih določil, to je nustiivljenje tukih funkcionarjev po boiI-uij-dtih stolih, ki so v deželi navadnega jezika zadostno zmožni, snmo po skrbuej vladi in proti njenej odgovornoHti izvršiti du.
S tega Htulišča morajo ho presojevati ju-st čnega ministra ukazi od 15. murca 18C2, št. 805, od 20. oktobra 18(i(i, št. 1861 in od 5. septembra 1807,61.8636/9390, kateri zadnji ukaz ozira se aumo na Kranjsko.
S temi ukazi je justično miniHterstvo dejanskim v toku Be nahajujočim razmeram korak zu korakom Bledilo ter je mej tim, — ko He je na jo na jednej Htruni trudilo odstraniti zapreko dilinitivne rtšitve, katere zapreke prouzročovalo ho ho b tem, da justično onobje uij b lo povsod zadostno zmežno jezika — nu drugej strani glede na odstrunjeuja zaprek sodnijam izdajalo tiste ukaze, kateri ho neobhodno potrebni, dn bi bo v zakonu jasno naznanjeni namen dosegel. V HOglusji s to okoliščino bo jo v ukiizu od letu 18(12. glede nn to, da še nijso vhi uradniki in odvetniki zadostno jezika zmožni bili, razločevalo mej tem, kar jo bilo tedaj dosegljivo, in kar ho takrat še nij dalo doseči.
bo fiimnega prepira o velikonočnem prazniku med azijsko in rimsko cerkvijo, o kterem pravi liuHebij v svoji zgodovini pegi. 5 : Ko bi tedaj ne bili verovali, pripoznali, du po papežu Viktorju govori cerkev sama, lahko hi He bile vže v drugem stoletji ločile cerkve azijsko od Itima; v drugem ohniru zadosti jo opomniti na razmero med svetim Ciprijanom in hv. Stepanom pupežem o veljavnoutl krsta, kterega su podelili krivoverc'. Ce bi uo bili verovali in priznuli, da se nikdo v cerkvi božji ne sme upreti odloku Stepnnovemu, ki se glasi: nihil innovetur nisi quod traditum est, ut nempe conversiH solummodo, manus imponaatur in poenitentiam, lahko bil bi nam Ciprijan odpal od edinosti cerkvene, ktero je zagovarjal h tolikim ognjem, dn ho mu je zdelo, da tudi krst zunaj to edinosti nič ne velja. — Tudi sedemnajsto stoletje doživelo je tako prepirko med BosBuetom in Fenclonom, ktero je končal Inocencij XI.; to pa zato omenjam, da velo umnega in velezaslužcnega biBkupa Ko ne Ionu postavim, ker b« je v Bvojem čaau pokoril vrhovni svoji oblasti, kakor nedolžno dete. Zgodovinarji grški Sokrat in Sozomon navajata nn tisočo takih slučajev. Meni zadostujo navesti sv. Atanazija in sv. Ivana ZlatoiiBta,
Priznalo bo je, da je znanje jezika uže takrat zadostovalo, da bo se umele ustne slovenske objave in pismene slovensko vloge, da pi to znanje pri VBeh slovenskih midnijuh nij bilo tako popolno, da bi so bili slovenski zapisniki iu slovenski odloki brez napake sestavljati mogli. V dispozitivnih naročilih omenjenega ukaza se jo potem tudi dolžnosti zaveza uredila z oz,rom na ravnokar navedeno razmero. V odstavkih 1, 2, 3 in 5 He je HiiHtav-Ijenje zapiHnikov in odlokov v sloveuskem jeziku HRino tedaj zahtevalo, če bi bilo to primerno, mogoče itd. ter so ta zahteva ob jednem skrčila na slučaj, da so stranke Humo slovenskega jezike zmožne, in tuko sodnikove podporo posebno potrebne.
V odstavku 4 pa so je brezpegojno in Hplošno nali ž lo, da bo imnjo v imenovanih slovenskih pokrajinah pri sodnijah sprejemati slovensko vloge; brozizjemnemu temu predpisu pu ho je v OBtrem nasprotji dostavilo, da se imujo te vlogo samo tedaj slovensko reš ti, čo ju to mogoče, in čo je vloga po slovenskej stranki vložena bi lit.
O pomenu na tem mestu rabljene besedo ,vloga" ho jo pozneje VBled nekega dekreta nekoliko dvomov izbudilo; te dvombe pa je drugi zgoraj navedeni ukaz od letu 1800. odstranil, ter čisto določno izrekel, du bo imajo s to besedo no samo vloge v kazenskih in neprepirmh zadevah, temveč tudi vho vloge v prepirnih zadevah iu v prvej vrsti pravne tožbe ume,t'.
Končno izdal ho jo za Kranjsko ukaz od lota 1807., v katerem se jo naglošalo, da jo sedoj osobje pri Hoduijuh slovenskega v besedi laaMMMMMMMMMMMMMBI.
ktera sta našla v Rimu pribožal.ščo pri preganjanjih, ki ntu jih morala pretrpeti zaradi svete vero in svobodo v apostolskem zvanji. O prvem Hlnčaji piše Sozomen v tretji knjigi Bvoje zgodovine; v drugem huiii Ivau Zlatoust v svojem pisinu do papeža Inocencija I.
Ako pišemo o nezmotljivosti, treba bo oprostiti vseh domišljij in predsodkov ter pomoliti, da nekaj podobnega najdemo povsod v vsakem dobro vrojeuem društvu. Cicero hvali v delu svojem ,,do republica" ne republiko Bvojih dni, o kteri pravi: rem puhlicam nomine tenemus, viti in autom uoBtriB jam pridem perdidimus, pač pa staro republiko, v kteri ho ho spoštovali iu hvalili mržje velikih uu čel in čvistegu neupognenrga značaja ter piše: da so imeli konzuli v nekttrih slučajih popolno, absolutno moč, ktero ho po zakonih izvrševali v občno korist. Kdor misli, da ho z nezmotljivostjo v cerkvi božji vvuja samovoljnost v sveto vero, no razume stvaif, ker h takim umovanjem prišel bi tudi do tegn, da je Jezus zatrl svobodo, ko je rekel Judom: stari ho rekli: ljubi svojega prijatelja, a sovraži svojega neprljatelja; ja/, vam pa pravim: ljubite svojo sovražnike, ker s tem razločujete bo od pagauov.
in pismu zadostno učeno, tako du se uže lehko zahteva, da se izpovedbe prič in prisege v civilnih zadevah, kakor tudi izpovedbe obdol-ženih in prič v kazenskih zadevah, če so za slišani tamo slovenskega jezika zmožni, ne samo v odločilnem, temveč v celem obsegu v slovenskem jeziku v zapisnik zabeležiti imajo.
Do tu dospela je bila skrb za jezikovne potrebe v okrožji nadsodnije graške, ko se je slovesno razglasil ustavni zakon o splošnih pravicah državlj iuov in princip o jednakoprav-nosti vseh v državi navadnih jezikov pri uradih in v javnem življenji.
Po tej emanaciji zakonodujstva Be veljava vprašavnih justičnega ministra ukazov gotovo ni skrčila. Nasprotno postali so ti ukazi v smislu cb jeduem izdanega ustavnega zakona o izvrševanji vladne in izvrševalne oblasti na-redbe in zapovedi z izpeljavanjem justičmh naprav obložene uajv šje državne oblastnije, katerim iiaceubam so se morale tudi justične oblastnije toliko bolj podvreči, ker je sedaj ostreje defiairani po em „jednakopravnosti" vseh jezikov tudi nalogo in odgovornost izvrševalne oblasti pomnožil in ker je sedaj zadnji dvom o tem izginil, da Be bme jednakopravnost jezikov — ee v mejah dosegljivosti — kot zagotovljeno pravo (ala eiu verbiirgtes Recht) zahtevati, in ne več kot rešilno sredstvo v stiski, to je kot individueluo priznanje tistim nacijocialcem, ki druzega jezika zmožni niso.
Vlada do sedaj ni imela uzroka , da bi v deželah, kjer se govori več jezikov, po poti zakona obistinila ravuopravuost jezikov pred sodnijami. Vladi se tudi ni videlo potrebno, z nart^dbami poseči v razvoj sodne prakBe, ter se naredbiniškega pota samo v ta namen posluževala, da bi se odpravile najsilaejše pri tožbe, in da bi se doseglo jednakomerno postopanje.
Ali v okrožji nadsodnije graške, kjer v določen h pokrajinah tik Nemcev v gostih krdelih tudi Slovenci stanujejo, kateri so v no veiši dobi pismeni svoj jezik tako razvili in razš rili, da je tudi v rabo pred sodnijami brez ovir sposoben, zaostale bo
V cerkvi je toliko svobode, kolikor je potrebno; a oholost našega uma se toliko omejuje, da ue pač mo iu kvarimo same božie resnice. Vidna natora je nespremenljiva, kakor beseda bož,a; vcudur ne bode nikdo odrekel svobode današnji naravoslovni znanosti zalo, ker niti pičica v naravi ne more spremeniti, ker njena naloga je, da čim globeje prodira v tajnosti naravne, ter ee poslužuje njenih zakonov na občno korist človeštva.
Ker pa med cerkvijo zapadno in vzhodno ni druge bistvene razlike razen edinosti cerkvene, menim da se ne more nikomur zameriti, ako pr poroča to cerkveno edinost dostojno in vednostno, da namreč ue žali zakona bra-tovske ljubezni in da svoje nazore podpira z dovoljnimi razlogi. S tem namreč ne žali zakoDa bratovske ljubezni, da svoje nazore podpira z dovoliuimi razlogi. S tem se pač le izvršuje poslednja volja Gospodova. Sv. Ci-prijan prav pravi, da je razkol naj veči greh v cerkvi, in da se tudi z mučeuištvom ne da odkupiti. Razdvoj med cerkvama je delo grško. Grki poskušali so dvakrat izmiriti se s katoliško cerkvijo, toda ni se jim posrečilo, ker je manjkalo čiste namere, ker ni bilo iskrenosti in resnosti, in ker je takrat živelo še vzhodno Cesarstvo v vsem uezaupno in nasprotno za-padnemu cesarstvu —	(Konec prih.)
Bodnije v priznanji dejanske te okoliščine, — katera okoliščina bi morala prouzročevati, da bi v smislu §. 13. obč. Hod. reda „v deželi navadai jezik" postal tudi po § 4. postopanja o neprepirnih Btvareh „pred Bodnijo navadni jezik" — in justičnemu ministru odkrila se je potreba, temu pogrešanemu priznanju tudi pred sodnijami po administrativni poti do veljave pripomoči.
Pri tem stojim jaz kot voditelj justičnega miniBterstva na stališči, katero je justičuo mi-uisterstvo med dvajsetimi leti za pravo priznalo, to je na stališči, da je Bamo vladni in izvrševalni oblasti na podlagi v polnem obsegu pristoječih pripomočkov in virov dodeljeno, iaktum določiti koliko se je slovenski j e-zik že razvil in koliko da je sposoben za sodnijsko rabo; da pa nasprotno sodnije niso poklicane, ta faktumodBlučaja do slučaja preiskovati, ter Be eventuvaliteti nasprotujočih si odiočb izpostavljati, temveč, da je sodnija m dolžnost, jednokrat za vselej po kompetentni strani izrečeno dejansko razmero svojim razsodbam v podlago jemati. Sploh po mojem mnenji nij naloga sodnijam, jeziku, ki ga državna uprava kot v ,,d e ž e 1 i navaduega" pri-poznava, po zakonu mu zagotovljeni pristop k soduijam staluo za-braujevati; iu če sodnije slovenske vloge samo zategadelj a limine o d bivaj o, ker je prošnjik tudi nem skegaučen, tako vidim v tem pri-prosto, a kratkonikar zakouito sredstvo, s katerim Be celo v prašanje o jednakopravnosti a limin e odbija!
Vse to premišljevnjoč in skrbno se trudeč, za sedaj samo glavne, vsak napredek k uipešn i rešitvi ovirajoče nepriličnosti odstraniti iu prezgodnemu izdanju vezajočih norm tam se izogniti, kjer se še smo vedno pričakovati, da si bone razsvitljena praksa med odprtimi stezami najboljšo in pripravnejšo poiBkala in izvolila, izdam za ta čas samo naslednje določilo:
Glede rabe slovenščine pri sodnijah veljajo za vojvod no Kranjsko, okrožne sodnije v Cjl)i, potem za slovenske iu za mešane pokrajine v vojvod ni Koruški določila justičnega ministra ukazov od 15. marca 1862, št. 865, od 20. oktobra 1866. iu od 5. septembra 1867., š1:. 8636/8396, ter se imajo vse sodnije v prihodnje po teh določilih ravnati.
Posebno pa moram zahtevati, da se določilo četrtega odstavka v ukazu na prvem mestu imenovanem, to je v ukazu od leta 1862., ki splošno določuje, da se morajo slovenske vloge sprejemati, kakor tudi dopolnujoče določilo poznejšega ukaza od leta 1866., ki takim vlogam vse pri kazenskem m civilnem postopanji se nahajajoče vloge in posebno tudi pravne tožbe prišteva, strogo izpolnuje, in da se to izpolnjevanje dalje ne skrčuje na slučaj, če vložnik ni učen nemškega jezika.
G, kr. nadsodnijski prezidij naj ta ukaz nadsoduiji in vsem sodnijam v omenjenih pokrajinah polnoobsežuo v izpolnjevanje naznani ter tudi državnemu nadsodništvu zdostavkom, da se ima po njem ravnati , ter ga tudi državno pravduiškim organom v imenovanju krajih dostaviti.	(Po „81. Nar.") j Pražak.
V Ljubljani 3. maja.
Avstrijske dežele. Poslanl&ka zbornica je sprejela carino na kavo po 40 gl. s 165 glasovi zoper 138,
V Toplicah na Češkem bo delavci delo v premogovih rudokopih ustavili. V petek so uehali delati v cesarskih rudnikih v Briix, in se na dveh drug h krajih v ti okolici. — Premogovo prevažvanje je ponehalo, več tovarn bo prisiljenih delo u staviti, ako „Strike" ne neha. Vzrok temu je sklep odbora bratovBke blagajne, da naj Be delavcem, ki izstopajo iz rudnika, ue izplača več 75 odstotkov, marveč le 33. Pravijo ps, da bo upora krivi draživci. Vojaki so pripravljeni. Ko so pri rovu „Kreuz-erhohung" delavci šli na delo, so jih ženske s kamni napodile, tudi drugod so to poskusile, a vojaki so jih odpodili.
Sedaj pa pouehuje upor zoper delo; duhovi te pomirjajo. Po vseh rovih zopet delajo, po nekater h pod vojaško brambo. Posamezni vstajniki se zapirajo. V ,,Ausig" upajo, da bodo tudi začeli delati pr.hoduje dni.
Vnaitje države.
Iz l*ctrov£ra«ltt. Venčanje casarjevo bode v diugi polovici meseca avgusta. Razstava bode 1. maja, ali po naši štetvi 13. maja in zaključila se bode 10./23. avgusta. Oisihdob bode še 14 dni do venčanja. Vse je preskrbljeno za nadzorstvo tujih. V Kremi se bodo puščali le tisti, ki bodo imeli posebna pova-b la. Za red so se ponudili plemenitniki iz Petrovgrada in Moskve. Cesar je hvaležno sprejel pouudbo. Siavnosti bodo iste, kakar pri zadnjem venčauji le nekaj manj bode plesov.
Iz Odese se poroča, da je bil tam in v Balti umorjen 1 jud, a mrogo jih je bilo težko lanjenib. Osramotena je bila tudi jedna ženit, a otrok uiBO ubijali. Škode je okoli 1 milijoua rubljev. Gosjo ika išče in zapira zločince. — Žalostno, da pridejo gasit, ko je že vse pogorelo. Mar li ni bilo mogoče, netiva pred spraviti; kamor že v kraj, zakaj je oblast pustila toliko časa judom vse veljati, da si sedaj kriBtjanje sami pomagajo.
\ Monnkovcm V poslanski zbornici so izvolili odsek 20 udov, ki ima pvetresovati privolitev zakona ubogim; poudarjali so namreč, da se mora občinam pravica dati, di smejo kaj vmes govoriti. Posebno gre pomisliti ali se sme privoliti ženitovanska pravica mladim ljudem, takim ki ho ua slabem glaBU , ki bo podpirani pri javnih ali privatnih dobrodelnih zavodih, iu posle injič pohabljenim. — Bi bilo tudi drugej treba na to gledati 1
Iz litima. Sv. Oče resno zavračajo sumničenje papežtva pri obletnici Sicilijanskih večermc, kakor so v Palermi nekateri besedo-vali.
Iz Vrancuskcga. Kardinal Guibert, nadškof v Parizu, je poslal že drug pastirski list duhovščini in vernim svoje škofije; duhovne opominja naj zvesto spolnujejo svoje dolžnosti, družinskim očetom pa priporoča, naj podpirajo svoje duhovne v boji zoper ,,brezvrsko šolsko postavo.' Liste so izdali še nadškof v Rheims in škofa iz Clermont in Orleans: škof v St. Fiour tudi pritrjuje prvemu listu nadškofa Guiberta. 9. maja se bodo suidili v Parizu pislanci katoliških družeb, da se posvetujejo, kaj je na dalje storiti zoper brezversko postavo. Obravnave bodo trajale več dni, in vsak večer bodo javni zbori. Najbolj vneti so sedaj katoiiki iz mesta Lille in drugih krajev francoske Flandriji, ki si prizadevajo, da bi se
zveza: „za Boga in za Francijo" razširila čez vse Francosko, kljubovati hočejo kaznim, preganjanju in drugimi BilovitoBtim. Sicer bo osnovali že marsikod krajne družbe.
Na Francoskem ni Šolskega morali ja (Schulnvang), pač pa je poučno mo-ranje (Uaterrichtszwang.) (Pri nas v Avstriji imamo v prvi vrBti Šolsko moranje in v drugi vrsti kot posledico temu poučno moranje.) — Francozom tedaj nihče ne brani osnovati bi svojih prostih Sol. A to je lože izgovoriti, kakor izpeljati. Zato je treba velikanskega kapitala. — V Belgiji so res osnovali take kato-liSke šole, a razloček med Belgijo in Francosko je velik..
Jude hudo preganjajo na Ruskem, ako je le nekaj res, kar se piše, tako je zares hudo. — Ruski narod je mogel tudi zdihovati pod judovskimi oderuhi kakor nikjer tako, zato si zdaj tako silovito sam pomaga; morda pa pride zraven še ta okoljšina, da je bilo več judov med uihilisti, vlada pa nihilistov ne more več božati, in tedaj razkačeno ljudstvo hoče Bebi in vladi s tem vstreči, ter sebe in Rusijo takih grozovitih pijavk reš ti. Da takega postopanja ne more nobeden pameten odobrovati, se samo po sebi umč, — Pri nas v Avstriji se pa gotovo judje varne čutijo, ker 6i upajo tako nesramno pisariti o krščanski veri in zaničljivo o narodnostih, — Ko bi judje razu meli, baj j m koristi, bi mogli zagovarjati ka-toličanstvo in papeža, kakor je svoje dni storil francoski špekulant Mires, ki je bil nekaj časa lastnik časopisa „Presse". Ta list je zmirom piBal ugadno o papežu, Ko so ga vprašali, zakaj tako dela, rekel je: „Jud sem!" Ko Be še bolj čudijo, je na to odgovoril! Razmere v Evropi bo take, da bode v 80 ali 100 let-h VBe premoženje v naših rokah. Tačas bodo kristjaoje nas zavidali, ter naB hoteli ubiti, da bi nam ugrabili, kar smo si pridobili, ako jim ne bode papež tega branil in jih svaril pred tujim blagom. — Judje, ki zabavljajo zoper katoliško cerkev so tedaj podobni možu, ki je vejo Bekal, na kateri je stal. Ruska cerkev nima moči, niti vpliva na javno življenje, zato vidimo tako žalostne prikazke, kakor eo Dibili.4i, pa zdivjano preganjanje judov. V katoliških državah glas cerkvenih oblasti še zmirom nekaj velja, posebno pa blagodejno uplivajo resnice bv. vere na ubogo revno ljud Btvo, kajti: ,,Vbogim se evangelij ozoanuje."
Marokaitski Milttm je podpisal pogodbo, ki daje Francozom pravico , preganjati vstajn ke. ki napadajo Algier, tuii v sosedne kraje. Sultau je dal 100 000 frankov odškodnine poškodovanim pri prejšnjih napad b.
Francija je obljubila 900.000 frankov pod-pornine Spanjolcem v Sajdi, katere bo oškodovali algierski vstajniki. Španija je pa obljubila odškoiovati Francoze, ki so bili okrajšani v Cubi in pri vstaji Karlistov.
Iz Iftusliingtoii. Predsednik severnih amerikanskih držav je obljubil, da hoče vse storiti in rusko vlado nagovarjati, da varuje jude in je v tej reči naročil potrebno Bvojemu poslancu pri ruski vladi. Vsekako bode varoval amerikanske jude, ki so slučajno na Ruskem.
šalo, da ni bilo čutiti nobene nevarnosti. V nedeljo zjutraj pa ga je b tako silo napadla, da je bledel. Po prejetem ev. poslednem olji je za mrtudom možgan o '/„8. uri zdihnil svojo dušo, v veliko žalost zapušene matere in fare dobske. Preč. g. I»anToman, dekan moravški, imeli so na dan pogreba, 25, aprila, prav gin-Ijiv govor, ki je vsem globoko v srce segal; dobski župnik pa črno mašo. Preč. g. dekan so tudi kondukt vodili in pokopali. K pogrebu sošlo Be je 21 mašnikov, med njimi en pater frančiškan iz Kamnika in brezštevilna množica vernih od vseh strani, da je bila cerkev prav natlačena. Štirje gospodje učitelji zapeli so milo pred kaplanijo in na grobu rajnkemu gospodu.
Rajnki gospod bil je mirnega značaja in dobre glave. V revščini se je šolal in zapuščina njegova je tudi skromna. Naj v miru počiva.
Vsem, ki so rajnkemu zadnjo čast skazali, izrekamo srčno zahvalo!
Iz Dovjega, 27. aprila.*) Pretečeni pondeljefc, sv. Jurja dan, se jo tukaj prav ve-
vrade in srednje šole in za preselitev nadsodnije iz Gradca v Ljubljano. Tudi hodi v našo majhno faro 16 iztisov „Cslovškega Mira", in 14 iztisov ..Goriškega Cvetja", s takim številom se morebiti nobena fara na Gorenjskem v primeri ponašati ne more.
S Primorskega, 19. aprila. (Odgovor g. dopisniku v ,,Š oli", z v. 4, 1. 2., str. 123.) (Konec.)
Zadnji gla3: ..Schulbote," učiteljski liBt na Dunaju je pisal: Znanost ni še do zdaj iznašla Bredstev, da bi se število otrok skrčilo in sicer tako, da bi ne bilo treba rabiti pripomočkov, kateri so maternemu zdravju škodljivi. (Izgovora bar. Dipavlija). Torej nova šola želi, da bi znanost iznašla takšna Bredstva, katera bi bila pripravna, da bi Be spočetek v maternem telesu umoril, samo da bi mati ne trpela. Sklep: ako bi pa sploh nova šola dovolila, da bi se smel spočetek v maternem telesu umoriti; zakaj bi tudi ne dovolila, da bi se smelo neporednega otroka nekoliko oštrkati, — brez telesnega poškodovanja. Dokazati:
lika in žalostna nesreča prigodila. Nek posest- dokazano!
nik iz Mojstrane je v svojem gojzdu na Višjeku za Peričnikom svojega 20!etnega, ravno letos k vojakom potrjenega sina s porajkeljnom ubil. — Imenovani posestnik je šel namreč ta dan v gojzd , da bi kopo počrnil in je ženi ukazal, da naj sin za njim pride, da mu bo poiiiagal Sin pa, ki je od nedelje do pon-deljka ponočeval, je še le popoldne za očetom šel, pa ne da bi mu pomagal, ampak da bi živino iz gojzda nekaj hlodov odpeljal iu prodal. Ker mu je pa oče to branil, se vname prepir med njima; sin popade cempin, da bi
Pedagogiško svarilo: učenca oštrksj s šibo prav redkokrat in še to le takrat, ko vse drugo že nič ne pomaga : šiba bodi zadnja kazen; učenko pa še bolj redkokrat. Zmerom pa pazi na temperament in na zdravstveni položaj vsakega otroka. Tudi ne delaj tega, kakor kakšen policij, temveč kakor dober oče : zato si dolžan najpoprej otroka porednega podučiti: kako žaloBten je Jezus Kristus, ljubitelj otrok, gledajoč z nebes, ko se mora tega ali tega otroka zavoljo hudobije oštrkati itd. in slednjič je dolžan otroka zopet posvariti, rekoč: Jaz te ne
očeta po glavi udaril, oče se k sreči umakne, i sovražim, zato, ker sem te oštrkal, temveč
Izvirni dopisi.
Iz Doba, 1. majnika. O smrti in pokopu g. Fr. Rusa, kaplana v Dobu, mali do datek k v „Slov." od 27. aprila že objavljenim.
Vratna bolezen je g. Fr. Rusa z vso silo nagloma napadla 20. aprila zjutraj, da ni mogel ničesa požirati. 21, in 22. se je tako zbolj
želim, da bi bil dober in da bi se tudi enkrat dobro godilo itd. Tudi bi se lehko povedal prilično kakšen primeren izgled. Stokl-Paed. § 33., 13, g, p. 183. Tako šibo rabiti, mislim, da bi ne bil grdh zoper pedagogiko, človekoljubje le lepa reč; toda tukaj je treba razločiti. Prašam : ali je sovražil prijatelj svojega rešitelja, bo je ž njim tako ,,ostro" ravnal, kedar ga je rešil iz razburkanih valov globoke reke? Ne! temveč hvaležen mu je bil. Poglej! je prinesel času pri-1prijatelj šolstva: tako ti bode tudi otrok hva-Resnično ■ e^en> Moraste, ker spozu"! bode, da si ga skrivati I1' 8 "trahovanjem pripravil na pravo pot. Tu-n varovati, pa tudi sicer z lučjo in ognjem !ba) bi Btal Prav dobro »a svojem mestu izgled, previdno ravnati. Ker se pa pri vsi previdnosti [ nu> bo že resničen ali neresničen, tistega raz-le lahko kakšna nesreča primeri, mora biti Nnika» kateri Je materi n08 Ugriznil, tisti
potem pa b porajkeljnom sina po glavi mahne tako budo , da je čez četrt ure umrl. — Ko oče v di, da sin umira, poklekle k njemu in mu greveego moli, ker ain ni mogel sam veči spregovoriti. Opomniti se mora, da je oče bil silno žganjepitju udan (če tudi ti dan ni pil), in da to se zavoljo tega b sinovi večkrat spopadli in da so ga sinovi, kar nikakor ni bilo prav, večkrat tepli. — Oči; se je sam gosposki naznanil.
Zadnji „Slovenecl merno opombo zavoljo požarov. — je to, da je treba klinčke pred otroci
skrb pametnega gospodarja, da Bvoje premo ženje zavaruje pri kakšni zavarovain ci. Ali ravno to je težava, da večkrat ne ve, kam bi se obrnil. Nesrečna banka Siovenija je naše ljudi ostrušila; banka Slavije pa Be jim je zavoljo svojega Btrogega ravnanja tudi zamerila, da v našem kraju noče nobeden več pri njej se zavarovati. — Skoraj tretji del tukajšnjih posestnikov se je oglasilo , da pristopi Graški zavarovalnici, ki je prvič boljši kup, drugič se v davkariji pri davkih ob enem opravi in tretjič tudi svojih zavarovancev ne Btiska in ne rubi. Kar slovenščino zadeva, Graška zavarovalnica kljub nemškutarenju g. Hudobivnigga na za htevanje sloveuske knjižieti in račuue daje.
Ker je po Gorenjskem že pregovor postal, da je šola na Dovjem najbolj imenitna, ker jo žo 30 let zidajo, naj naznanim, da smo jo letos res zidati začeli in da Be zavoljo tega ne pustimo več zasramovati.
Tudi nismo taki nemškutarji, kakor smo po svetu razupiti, ker smo ravno te dni poslali prošnjo na Dunaj za vpeljavo bIov. jezika v
J hip prej, kakor ga je imel berič zadrguiti.
*) Po nesreči so je zakasnil.
Vredn.
Zakaj ji je nos odgriznil ? Odgovorite I Zraven tega: kakor so miši tihe, kakor miši, samo, ako je mačka v hiši, glejte! tako bodo tudi otroci bolj tihi, ako bi bila Bamo le šiba v kotu: zadosti bi večkrat bilo, samo s prstom pokazati na šibo strahovalko. Kdor zamore razumeti, naj razumel Silim mu ne. — Sicer pa, Vas prav lepo prosim: opustite neopravičeno očitanje do sv. katol. cerkve, kar se tiče te točke.
Od brezovke pojdimo nadalje in sicer b knjigam. No I zdaj nastopi šo le neposredni koofiteor nekaterih šolskih napak: prvo deloma, potem pa čeloma. Torej vendar je res, da bo pekatera soiska berila bolj primerna za ,.spodnjo gimnazijo" kakor z*. ljudBke šole! Kaj pa s štirikratno klasifikacijo ? Tu se je g. dopisnik s Krasa „celočrtno" udal. Čestitam! aamo to sem zapazil, dasi je g. dopisnik hitro sebi pripisal, kar ni sicer nič nenavadnega, — kar sem jaz v „Slov." št. 16 že navedil. Tudi je g. dopisuik spoznal iz številk: 1,2, 3, 4, da ne stojč na svojem mestu še v časniku ne ; toliko manj, se razume, na spričevalu za
otroke. Jerusaleml Jerusaleml convertere ad Dominum, I) tu m tuura ! „Osobito žalostna je zadnja točka", tako toži g. s Krasa. Torej : ako je zadnja točka „OBobito" žalostna, so vse druge, poprej naštete, žalostne. Prav imate, gospodine moj! tako je. Resnico ste povedali proti koncu. Konec dober: vse dobro — zame ! Vendar pa me močno veseli, ko či-tam v ,,Šoli" p. 124 in 125, kako lepo, Bpo-korno, toplo in goreče kličete svojim zašlim kolegom: Convertere: Spreobrni sel Dobro I Kdor svojo pregreho spozna, upanje je, da se tudi spreobrne. Res, kako dobro bi bilo, da bi šlo na dobro ne ie samo pri nas , temveč tudi po Italiji, p o Belgiji, osobito tudi po revolucionarni Franciji. Tam ni več v šoli Boga. Mesto Božje martre visi na steni podoba fra-masonal To je tudi napredok v šoli 1 Še enol Precej v začetku pravite: „neki pikantni dopisnik brca terpsuje.... štirikratno klasih kacijo", proti koncu pa kar naravnost pripo znate, kakor da bi zapisali: Prav ima, ker štirikratna klas fikic ja je „le potrata časa". No, zdaj : ako bi bil jaz psoval kakor ste Vi hoteli razumeti, tudi štirikratno klas Akacijo, potem Bte tudi Vi eno in isto psovali, v čemer se namreč z menoj zlagate. Ali Vam ne teče kri iz nosa, ker ste se tako močno udarili?
Je-li človek ,,nagajivec", ako resnico pove? Vem sicer, da resnica v oči kolje; toda resnica ostane — resnica.
"V Sarajevu, 28. aprila. — Tukajšnja vlada se z ministerstvom vred prizadeva, zadeve v Bosni in Hercegovini vravnati okolno-stim in potrebščinam ljudstva primerno. Tudi ustanek želi, kolikor mogoče, z lepim poravnati. V Sarajevskem listu od 26. aprila čitam vladni proglas, v kojem ee obeta popolno pomilošČenje vsem, ki se do 20. majnika vrnejo v svoje do-movje nazaj in se jim ne more dokazati kako prosto zločinstvo, kakoršno bi se tudi v mirn b časih kaznovati moralo. Strogo postopati pa vlada grozi onim, kteri bi se do omenjenega dneva ne povrnili, ali kteri bo se nakrivili, prostega zločinstva, posebno pa zapeljivcem.
„Poglavica zemlje", njegova vzvišenost Dahlen je ravno kar avanziral. On je vedno bolehav in govori se, da skoro odide in da dobimo dtuzega deželnega poglavarja. Govorilo se je o baronu Jovanoviču. A dvomim o istini one govorice, ker je Jovanovič nedavno še le imenovan namestnikom v Dalmaciji. Zraven bi si ga tudi ne želel, ako je res, kar se o njem piše, kako sedaj nemške vradnike v Dalmacijo zove, kako je prej v Mostaru Turkom dajal prednost, Franjevce preziral in kako je kot bivši konzul v Sarajevu Srbom se nagibal. Ravno srbizem tukaj vedno bolj vzrašča in domači nam pravijo, da nikdar niso bili Srbi katolikom tako protivni, kakor sedaj.
Zadnji čas je visoka vlada objavila, da je presvitli vladar tukajšnjemu srbskemu (t. j. razkolniškemu, ker se med dotičnimi narodnost in verstvo identificira), metropolitu dodal kou-sistorij obstoječ iz 1 arhimandrita in 3 pri-sednikov s plačo po 2000 gld. na leto. Koliko je srbsko svečenstvo neobraženo, ne morem govoriti še iz lastne skušnje. A zanimiva je sodba Turkov o njih. Nedavno Bmo s presvetlim nadbiskupom obiskali olikanega in premožnega Turka po imenu tffendi Sunula. Rekel sam je, da srbski popi, kolikor jih on tukaj v Sarajevu pozna, čiBto nič ne znajo, a da, kadar b Franjevci govori, odmah vidi, da bo se šolali.
Še to naj povem, da po Sarajevu razgraja vročina (abdominalni typhus). Mnogo vojakov, pa tudi precej meščanov je že pomrlo. Zdrav-
niki trdijo, da je temu vzrok gorka in Buha zima. Zarad tega je namreč voda v zemlji preveč padla, in zato je polno drobnih živalic tamo živeč h poginilo in strohnelo, sedaj ono izhlapivanje okužuje zrak. K temu pa še druge neugodne okolnosti v Sarajevu pripomorejo Kanalizacija je Bilno slaba, vodovodi bo jako slabi, da se vanjo steka vsa nesnaga iz brez številnih turških pokopališč in to vso vodo pokaz , in tudi o stanovanjih trdijo zdravniki, da so zdravju škodljiva. Zapovedujejo nam, kako se moramo varovati in osobito vode same nikdar ne piti.
Skoro sem pozabil povedati, da v tukajšnji gimnaziji je učni jez k „zemaijski", tako namreč uradno nazivljejo jezik hrvaški, da bi Be nobenemu ne zamerili.
Telegram »Slovencu."
Z D u n aj a 3. maja. Zbornica je po nasvetu levičarjev sprejela s 162 glasovi proti 145 izjemo nekterih dežel od žitne colnine. Starosta zbornice Negrelli je med glasovanjem omedlel, pa kmalo zopet okreval.
Domače novice.
V Ljubljani, 4. maja. (Duhovske spremembe ljubljanske škojije). G. Jos. Rssnik pride iz Šeut. Iiuperta za duhovnega pomočnika k sv. Jakobu v Ljubljano. — Farni konkurz bo delali te dni gg. M. Molek, J. Verbovnik, M. Videmšek pa Sim. Zupan" (Keglanje) na korist „Narodnemu domu" Be je začelo pri .,Zvezdi'' 30. aprila in se ima končati 22. maja. Dobitki no vredni 150 gld. Vrsta, 9 metežev, velja 20 kr. — Glede na namen pričakujejo obilnega vdeleževanja.
(Javni Sokolovski večer) bode prihodnjo nedeljo dne 7. t. m. v restavraciji ljubljanske čitalnice, pri katerem bode sodeloval slavni pevski zbor čitalnični in c kr. vojaška godba.
(Pri srečkanju 120 lozov mestnega ljublj. posojila), ki se je po načrtu 2. maja 1882 vršilo, so bile vzdignene:
Štev. 53 537 z dobitko 20.000 gld., štev. 30.675 z dobitko 1.600 gld., št. 7.325 z dobitko 500 gld., št. 24 813 z dobitko 500 gld. Nadalje vsaka z dobitko 30 gld: Štev. 1749, 2524, 2987, 3848. 5555, 7244, 7280, 7462, 8284, 8327, 8576 9132,10836, 10868, 11146 11837, 11869, 12466, 12910, 13562, 13610, 14371, 14542, 14811, 15378 15869, 16055, 16649, 17086, 17682, 17751, 18070, 18077, 18191, 19545, 20452, 20533, 21205, 21730, 21976, 22461, 23407, 25077, 25223, 27220, 27527, 27653, 28845, 29492, 29732, 29820, 31247, 31542, 31G15, 31678, 31933, 33469, 34069, 34131, 34379, 35035, 35222, 36037, 36344, 37095, 37255, 37289, 38025, 38161, 38182, 38819, 39189, 39396, 39448, 40100, 40177, 40501, 41072, 41264, 42593, 43730, 44580, 45444, 47651, 48715, 487711 49586, 50735, 50926, 51429, 51890, 54000, 54260, 54626, 55556, 55778, 56165, 56333 56803 57248, 57843, 58475, 60137, 60140, 64414, 64456. 64824, 65183, 66022 66650, 67279, 67744, G8062, 71157, 71195 73818.
Oi dozdaj vlečenih lozov št. 45330 z dobitko 1500 gld, št. 26163 z dobitko 600 gld. in 999, 1487, 2204, 3060, 3088, 3575, 3783 4683, 5540, 7978, 8064. 8715, 9645, 9739, 10308, 11253, 11785, 12429, 13434, 14957, 16573, 17460, 19897, 20033, 20888, 23487, 23604, 23719, 24668, 25608, 28104, 29621,
31068, 31902, 32542, 32833, 32964, 44907, 45216, 48885, 50123, 50621, 51091, 60339, 61140, 61335, 70024, 70378, 70655, 72514, 72752, 72862, 74577, vsaka z dobitko 30 gld. še niso izplačane.
Razne reči.
—	Svitli cesar je dovolil, da se bode za potrebe zemljiške odveze na Kranjskem za I. 1882 in 1883 pobiralo naklada manje od 20 odstotkov na vseh direktnih davkih v zmislu točke 3 pogodbe dne 29. aprila 1876 (drž. zakonik št. 72 dne 28. maja 1876.)
—	Vabilo. Prihodnjo nedeljo 7. majnika obhaja „katol. podp. društvo" v Celji veselico b petjem, govorom in preduašanjem; nektere pesmice se spremljajo z igro na citrah; k sklepu tombola. Veselica se vrši v vrtni dvorani „pri belem volu". Začetek ob pol štirih popoludne. Vse častite ude in prijatelje prav vljudno vabi	Odbor.
—	Iz Celja se nam naznanja, da se je nekdanja nemška glavna šola čedno popravila ter se priredila za celjski muzej, ki se je 1. majnika odprl. — Pretečene dni so se vršile volitve v nov meBtni odbor. Izvoljeni so večinoma stari odborniki. Vdeleževalo se je prav obilno volilcev. Slovenci niso glasovali.
—	Razdeljenje čaBtnih diplom.
20.	aprila je bilo v dvorani trgovske zbornice na Dunaju slovesno razdeljenje častn h diplom in svetinj za avstrijske razstavljevalce v Sydney in Melbourne 1. 1879 in 1880. Blizo 500 avstrijskih trgovcev je poslalo svoje reči v razstavo, dasiravno je tolika daljava malo vabljiva. 22 razstavljevalcev je dobilo največe poslavljenje — zlato svetinjo, ktere je minister kupčije, baron Pino razdeljeval. Med postavljenimi bil je tudi g. Fr. Wilchelm iz Ntun-kirchn-a blizo Dunaja za razstavljena zdravila (Wilchelm's antiarthritische, antirheumatische Blutreinigungsthee). Ta čaj je po skušnji potrjen pomoček zoper trganje po udih in protiu, ter si je celo v daljnih delih sveta svojo veljavo pridobil. Cena za Avstrijo znaša za zavitek 1 gld. Dobiva se pri P. Lasniku v Ljubljani.
—	V Eisbiswaldu na Štajarskem se je 19. aprila t. 1. ustrelil z revolverjem 21 letni gostilničar J. St. ki je bil letos k vojakom potrjen. Ta nepriličnost in še kaj drugega je mladega človeka nagnila, da je stvarniku v pravico segel in si Bam življenje končal. No, kaj j s to kaj nenavadnega, takih nesrečnežev je bilo mnogo o vseh časih ? Ža-libog, da res; a to je silo žalostno, da se svet s temu ( nekako ponaša, in se hoče s tem nekako kljubovati. Komu neki? K pogrebu
21.	t. m. je prišlo od blizo in daleč ljudi toliko, kolikor redko kedaj. Požarua straža iz Arnlels je prišla z godbo k pogrebu, ki je postal velikansk, ako ne demonstrativen. Ranjki je po Bamomoru živel še kake pol ure, in ker je keBanje kazal, zato bo ga pogojno te sv. oljem pomazilili, in župnik je dovolil priprost tih pogreb. — Strahovito je pri tem lo to, da nekteri imajo somoumor za nekako junaštvo, in ga zagovarjajo, ako ga ne proslavljajo. Dr. pl. Oettinger profesor v Dorpatu pripoveduje v svoji knjigi o samoumoru, kako jo visoki vojaški poveljnik odpravil samoumore pri svojem polku, bere Be namreč to-le: V njegovem polku je bil vsak mesec kak samtu-mor, včasih tudi več. Polkovnik, da ee tej nezgodi v okom pride, je Btrogo prepovedal take mrliče slovesno pokopavati ter zsžugal, da bode vsaki, ki se bode sam umoril, v zemljo zagreben, kakor kaka živalska mrcina. In glej — pomagalo je, samoumori so nehali.