Stev. 197.
Posamezna številka stane 2 Din.
v HODIM v soboto dne L septembra 1923.
Leto LL
S Naročnina - ■• •1 -> za drŽavo SHS:
do preklica:
») po polti mesečno Din b, dostavljen j na dom mesečno....... 12
za inozemstTo:
meseino . , , ,,
Dla 23
S Sobotna izdaja: ~
t Jugoslaviji.....Oin 20
t inozemstvu ..... „ 40
SLOVENEC
■i Oni tnsaratomiaa
Enostolpns petltna vrsts mafl oglom p« Otn 1*50 In Otn. I'—* veUkl oglasi nad «5 mm tlita« po Oin. 2 50, poslana Itd. po Din. 4 —.
Pri vpijam naročila popnst
Izhaja vsak dan Irvzemšl ponedeljka ln dneve po pcu< nlkn ob 5. url zjutraj.
__Urednilivo Je v Kopitarjev, olloi i*«v. 6/OL
Bosoplsl se ne vračajo; nelranktrana ptsmr se ne sprejemajo. Uredn. telet. Stv. 50. apravn. Itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava J« v Kopitarjevi al. 5. — Račun poitne tiran, ljubljanske it. 650 sa naročnino tat IL 349 so oglase, sugreb30.011, sarajev. 7563, prstke In dunaj. 24.797.
Ion. belg. konzul Milan Dular, ravnatelj
velesejma:
Triletnica.
Kar ustvarjamo v Sloveniji, je ustvarjeno za celo državo, da jo izklešemo v granitno 6tavbo ti de gospodarske sila na bregovih Jadranskega morja in ob cestah, ki leljejo v Orient Tudi III. ljubljanski velesejem ni namenjen samo Sloveniji, ampak vsem silam širom naše domovine, ki so na delu, da iz povojnih razvalin dvignejo gospodarsko življenje, ki naj bo v srečo lastnega naroda in katero naj priznava in spoštuje širni zunanji svet.
Ko slavimo triletnico našega dela, ozrimo se na ono, kar leži za nam5 Ni bilo to brezplodno delo a npak bilov je bodrilo celokupnim jugoslovanskim gospodarskim silam, da se medsebojno izpopolnjujejo in dvigajo.
Prvi ljubljanski velesejem je veljal ta-korekoč izključno domači razstavi, domači industriji in obrti. Njegova naloga je bila, ibrati vse na slovenskem gospodarskem področju izdelovane gospodarske dobrine v zaokroženo sliko naše gospodarske podjetnosti in industrijsko-obrtniškega dela. To je bil nekak pregled tega, kar je premogla Slovenija lastnih gospodarskih izdelkov, nekaka razstava vseh naših tvornic, obrtnikov in trgovinstva, od mikavnih igračk do velikih strojev. Tuje tvrdke so se pritegnile samo v poslednji uri. Glavni namen pa je bila kolikor mogoče zaokrožena slika celot-cupnega gospodarskega dela slovenske pokrajine. Toda vsako gospodarstvo Je nave-ano na tuja, na tista, ki so naprednejša in >a tudi obsežnejša kakor domača. Nobeno jospodarstvo ni tako razvito, da bi moglo lamo sebi zadostiti. To velja za gospodarske enote velikih narodov, za manjše narode pa se v veliko večji meri. Zato se je vodstvo, to je pripravljalo III. ljubljanski velesejm, odločilo, pritegniti čim večje število jugoslovanskih industrijskih in obrtniških kro-;ov k ljubljanski sejm ski razstavi, skušalo ia je tudi zainteresirati inostranstvo, ki je v industriji in obrti veliko naprednejše. Ve-esejm naj ne bo le domača razstava, temveč prostor, kjer naj se izmenjavajo gospodarske dobrine inostranstva z domačimi. I drugimi besedami, stremilo se je za tem, se III. ljubljanski velesejm raširi v mednarodno vzorčno tržišče. Zakaj naj naši trgovci potujejo v tuje kraje in na tuje sejme. Inozemstvo naj se sr.mo potrudi k nam in naj na naših sejmih razstavlja proizvode, ki nam jih namerava prodajati. V tej gospodarski politiki velesejma naj bi bil ugoden temelj bodočih velesejmskih prireditev. Treba se je strogo držati načela: tujci naj prihajajo k nam, in naj razstavljajo na na-iih sejmih. Mi jim nudimo vse r:og.ee ugodnosti prevoza in zacarinjenja, oni pa naj se ta pri nas obenem senar.ijo z našimi pridelki, poljedelskimi, živilskimi in industrijami, tako se velesejmska trgovina lah-ku razvije v medsebojno ne pa v enostransko, kakoršna nujno ostane, ako naši tr-)vci posečajo tuje sejme, ter niso tujci v anju presoditi našega gospodarskega na-iredka od blizu, iz lastnega ogleda. Taka velesejmska politika je tudi v tesni zvezi s •rocvitom našega celokupnega izvoza. Vse tar imamo pripravljenega za izvoz, se lah-» razstavi na naših sejmih, tujci so prisotni i svojimi industrijskimi izdelki, trgovina v Jelikem štilu lahko započne na licu mesta. i tega vzroka je bila propaganda v ino-transtvu povečana. Velesejmski urad je iz-'remenil nacionalno velesejmsko priredi-ev v mednarodno, pridobil je veliko tujih Ivrdk in animiral različna tuja industrijska Podjetja, posebno ona težke industrije za J'oj velesejm. Odziv je bil doma in na tu-&m obilen, razstavni prostor se je moral fazširiti za dobri dve petini. Tudi z uspe-°m moremo biti zadovoljni, posebno se, e pomislimo, da je ravno takrat zavladala fplošna mednarodna konsternacija trgovine 5 gospodarske medsebojnosti, gospodarska tt finančna nesigurnost. Tudi vreme nam ai 'ilo naklonjeno in je naravno vplivalo na Jotok trgovskega in drugega občinstva. Kljub vsemu temu pa so se dosegli lepi 'spehi. Videlo se je, da so tudi do nas
P"—™
ture, in da se bo s časom med rami razmahnila podjetnost, ki je ravnokar slavila svoje. skromne začetke, do višin velikih narodov.
V tenj upanju šli smo na delo za tretji ljubljanski velesejem, ki se bo otvoril danes pod pnn*«ktoratom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Ta visoka čast naj nam bo pobuda k nezlomljivi vztrajnosti.
Če pomislimo, s kakim veseljem se je odzvalo naše prebivalstvo dosedanjim ve-lesejmom, kako je v njih videlo toodemo šolo gospodarskega znanja, kako blagodej-
no so te prireditve uplivale na naše obrtniške, industrijske in trgovske kroge, tedaj bomo razumeli, da je letošnji IIL ljubljanski velesejem samo nadaljevanje tistega gospodarskega mišljenja in delovanja, ki je že ob prvem velesejmu izbruhnilo na dan. In upam, da je letos še bolj poglobljeno, še bolj razsežno, še višje, popolnejše.
Cela prireditev pa naj bo izraz solidarnosti celokupnih jugoslovanskih gospodarskih sil, ki naj se medsebojno izpopolnjujejo, dvigajo in bodrijo.
Izjava ministra dr. Jankoviča o podržavljenju
Južne železnice.
Belgrad, 31. avgusta. (Izv.) Danes o polnoči prevzame država južno železnico v svojo upravo. O tem je dal danes popoldne ob 5. uri železniški minister dr. Velizar Jankovič časnikarjem sledeče podatke:
Pred nekaj, dnevi je vlada službeno sporočila javnosti, da je naša vlada v Rimu ratificirala sporazum, sklenjen 29. marca t. 1., o administrativni in tehnični reorganizaciji južne železnice. Danes sem srečen, ker morem obvestiti javnost, da prevzame nocoj država vse proge južne železnice na našem ozemlju in jih tako postavi pod edinstveno upravo železniškega ministrstva. Ta važna odločitev ministrskega sveta je bila v načelu sklenjena dne 3. avgusta pod predsedstvom Nikole Pašiča, spopolniena pa b sklepom ministrskega sveta od 20. t. m« Ta odločitev je bila sklenjena iz sledečih vzrokov:
1.	Stavka na južni železni-c i. Ta stavka bi se lahko razširila tudi na mnoge proge državne železnice. Po dobljenih informacijah od policijskih in vojaških organov so imeli pri štrajku vmes vrste elementi, ki so proti sedanjemu stanju. Namen stavke je bil poleg protesta, da preiskusi organizatorična moč ne samo železničarjev, nego tudi drugih strok. Ugotovljeno je, da se zadnji čas pri gotovem osobju južne železnice opaža razpoloženje za štrajk. (Nič čudnega! Op. uredn.)
2.	G o s p o d a r s k i razlogi, ki narekuj ejo prevzem južne želele znice. Letošnja letina je izredno bogata. Izvoz pridelkov iz naše države bo izredno velik. Treba bo velikanskega števila vagonov in osobja. Najbolj , bodo pri tem prizadete proge južne železnice. Vsak štrajk ali pasivna resistenca bi povzročila ogromno škodo. Za to pa vlada ne bi mogla prevzeti odgovornosti.
3.	Edinstvenost notranje-
ga prometa. Južna železnica je po zemljepisni legi prišla v omrežje državnih železnic in prekinja našo kontinuiteto. Otežkočena je direktna odprava in manipulativna služba, ki zahteva mnogo osobja. Zato je bilo v interesu edinstvenega prometa in racionalne uprave, da se južna železnica prevzame v aržav-ne roke.
i Pravo do eksploatacije južne železnice po rimskem sporazumu. Rimski sporazum daje
Eravo, da na dogovorjeni dan po ratifi-aciji sporazuma prevzamemo eksplo-atacijo južne železnice na ozemlju naše države. Dogovorjeno je bilo, da naša država prevzame južno železnico naj--kasn^ja d6 l. bktobra 1923. VlAda je pa sn^rala za potrebno, da. prevzame juž* ncfl zeleznicft, dokler je njeno osobje se militarizirano. Vlada je v smislu rimske-
fa sporazuma deponirala ratifikacijo —» ar je storila tudi italijanska vlada — in izjavila, da prevzame določene finančne obveznosti. Pripominjam, da je italijanska vlada že takoj po svetovni voj'ski prevzela južno železnico na svojem ozemlju.
5. O d k u p n a cena. Po rimskem sporazumu je ; določena cena, po kateri imajo zainteresirane države odkupno pravo do eksploatacije južne železnice, dokler ne poteče koncesija (1968).. Ta odkupna cena znaša za našo državo: za prevzem eksploatacije železniških prog in celokupnega inventarja od L januarja t 1. do preteka koncesije letno 5,800.000 zlatih francoskih frankov.
Akt prevzemanja je poverjen g. D e r o k u v navzočnosti velikega župana dr. L u k a n a. G. Deroku, ki ima naslov generalnega ravnatelja južne železnice, bodo pomagali pri upravi bivši pokrajinski namestnik Ivan Hribar in
ga železniški strokovnjaki iz Zagreba in elgrada.
Stavka v delavnicah Južne železnice.
Maribor, 31. avgusta. (Izv. Dva. dni trajajoča pasivna resistenca delavstva v delavnicah južne železnice se je danes razvila v popolno stavko. Vzrok stavke je obupno stanje delavstva ter. vpeljano čez.-urno delo, ker so nekateri delavci zaslužili mesečno okoli 12.000 K, drugi, ki niso delali čez uro in ki so očetje mnogobrojne družine, pa samo 4000 do 5000 kron. Danes sta odpotovala dva delegata delavstva k ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani, da predložita zahteve delavstva, ki so sledeče: 1. Takojšnje izplačilo nabavnega prispevka po 1000 Din, 2. Odprava čezurnega dela. 3. Odprava militarizacije. Delavstvo je mirno. Doslej ni prišlo še do nobenega incidenta. Delavnice, ki vse do zadnjega objekta počivajo, je zasedlo vojaštvo.
REPARACIJSKO VPRAŠANJE V DRUŠTVU NARODOV.
Pariz, 31. avgusta. (Izv.) Londonski dopisnik »Newyoyrk Herald« poroča, dal)o na eni prihodnjih sej Društva narodov neka nevtralna država spravila na razgovor rcparacijsko vprašanje. Angleški zastopnik pri Društvu narodov bi v tem slučaju obrazložil stališče angleško vlade, nadaljnih korakov pa ne bo naftravil nobenih.
Umor italijanske razmejitvene komisije.
Rim, 31. avg. (Izv.) »Agenzia Štefani« javlja o umoru italijanske razmejitvene komisije te-le podrobnosti iz poročila generalnega tajnika medzavezniške vojaške razmejitvene komisije za razmejitev med Grčijo in Albanijo:
>Atentat se je izvršil 27. avgusta ob 9. dopoldne na cesti, ki pelje iz Janine na Santi Quaranta, in sicer v bližini grškega obmejnega mesteca Kokadia. Cesta pelje tam skozi velik gozd. Nekaj minut po odhodu albanskega delegata, ki se je peljal prvi naprej, so položili neznani ljudje preko ceste deblo, vsled česar se je moral ustaviti avtomobil, v katerem se je vozila italijanska delegacija. V trenutku, ko je avtomobil obstal, so padli prvi streli. V bližini se nahajajoča grška straža je slišala 30 do 40 strelov. Polkovni zdravnik Co-sti je bil ubit v avtomobilu, ostalim štirim dostojanstvenikom pa se je posrečilo stopiti iz avtomobila in iti še nekaj korakov peš. General Tellini jo tekel celo 20 metrov daleč in njegovo truplo so našli v cestnem jarku. Grški polkovnik Bokaris, ki je sledil italijanskemu avtomobilu v veliki razdalji, je prišel na lice mesta, ko je bilo že vse izvršeno. Napadalci ,so pobegnili. Zaradi neugodno zveze z Janino so odšli
sodnijski uradniki, zdravniki in izvedenci šele zvečer na kraj napada. Mrtvecev niso oropali, kar dokazuje, da je bil atentat političnega značaja. Preiskava je ostala doslej brezuspešna. O zločinu sta obveščena francoski in angleški komisar, ki se mudita na severni meji Grčije. Trupla generala Tel-linija, polkovnega zdravnika Costija, poročnika Bonacinija, šoferja Farnetija in tol-. mača Graverija so prepeljali v Janino.«
Trst, 31. avg. (Izv.) Vest o umoru laške razmejitvene komisije na grško-alban-ski meji je dala povod večji demonstraciji. Po ulicah je korakala množica ljudi, pred katerimi so nosili grško zastavo. Zastavo so sežgali na >Trgu svobode«. Množica je nato udrla v neko kavarno, ki jo navadno posečajo Grki, ter je popolnoma razbila vso kavarniško opravo. Potem so šli demonstrante pred grško cerkev in pred grško šolo, kjer so strgali raz stene nekaj napisnih tabel in jih pometali v morje. Grški konzulat so zavarovali močni oddelki ka-rabinijerjev.
Rim, 31. avgusta. (Izv.) Včerajšnji ministrski svet je odobril vse ukrepe, sklenjene od Mussolinija glede uravnave italijansko-grškega spora in ga pooblastil, da ukrene še za nadalje, kar smatra za potrebno.
ODGOVOR GRŠKE VLADE NA _ ITALIJANSKE ZAHTEVE.
Atene, 31. avgusta. (Izv.) Grški odgovor na verbalno noto italijanske vlade je danes izročil načelnik političnega oddelka v grškem ministrstvu vnanjih zadev italijanskemu poslaniku. Grška vlada se v svojem odgovoru zavaruje proti predpostavki italijanske verbalne note, aa je za zločin nad italijansko komisijo odgovorna grška vlada, vsled česar tudi ne more ugoditi italijanskim, pod točko 4, 5 in 6 verbalne note izraženim zahtevam, ker izpolnitev te zahteve nasprotuje pojmu državne suverenitete. Z ozirom na dejstvo pa, da se je napad izvršil na grškem ozemlju, in sicer proti predstavnikom prijateljske velesile, ki jim je bila poverjena izvršitev medna-, rodne naloge, je grška vlada pripravljena storiti 6ledeče:
1.	Grška vlada izrazi italijanski vladi uradno na 6večan način svoje obžalovanje. V ta namen sprejme italijanski poslanik v Atenah obisk vojaškega poveljnika v Atenah.
2.	Grška vlada priredi žrtvam napada v katoliški cerkvi v Atenah svečano žalno službo božjo, ki se je udeleži celokupna grška vlada.
3.	Istega dne se izkaže čast italijanski zastavi. Oddelek garnizije v Atenah" pride pred italijansko poslaništvo in pozdravi italijansko zastavo z vojaškimi častmi. 4. Pri prevozu trupel žrtev na italijansko ladjo v Prevesi izkaže grško vojaštvo žrtvam vojaške časti.
Poleg tega izjavlja grška vlada, da je pripravljena plačati svojcem žrtev primerno in pravično odškodnino. Ravtao tako je grška vlada zadovoljna, da sodeluje pri zasledovanju krivcev italijanski polkovnik Corone.
Rim, 31. avgusta. (Izvirno.) Ministrski predsednik Mussolini je danes ministrskemu svetu sporočil besedilo grškega odgovora. Ker je odgovor nesprejemljiv, je Mussolini izjavil, da je ukrenil vse potrebno, da se grška vlada prisili k sprejetju italijanskih zahtev. Nato sta vojni in mornariški minister sporočila, kaj da se je tozadevno ukrenilo,
ANGLIJA SVARI ITALIJO.
London, 31. avgusta. (Izv.) V uradnih krogih so mnenja, da je italijanska verbalna nota Grčiji preostra in prenagljena.
London, 31. avgusta. (Izv.) Angleški listi se obširno bavijo z italijansko-grškim konfliktom in svetujejo Italiji, naj ne gre predaleč. Mnenje angleške vlade je, da naj se zadeva izroči v razsodbo Zvezi narodov.
ŠPANSKA VLADA ODSTOPILA, t
Madrid, 31. avgusta. (Izv.) Španiji kabinet je sklenil« da Rasla ostavko.

Mladinska organizacija.
(Slavnostni govor dr. J. Easaja nc V. kat. shodu 27. avgusta.)
Mladina je bodočnost naroda, mladina Jo upanje naroda. K' »-nične besede, ki jih pogosto slišimo, ki jih pogosto tudi sami govorimo. Toda ali skrbitno tako za mladino, kakor ona zasluži kot upanje naroda, kot bodočnosti naroda. V. kat shod. je pokazal, da se zavedamo važnosti mladinske organizacije. Včerajšnje vrste orlovske mladine so pokazale, da znamo ceniti in go-iiti mladinsko organizacijo.
Mladina je beli list papirja, ki čaka, da ga popišejo. Vprašanje pa je, kdo ga popiše; kajti vsak ima svojo pisavo, vsak svoj »log, vsak svoje misli, vsak svoje prepričanje in vsak bo tako pisal na beli list, ki-kor zna in kakor misli. Brezverec bo pisal o svobodni misli, o človeku — bogu, zasmehoval bo resnico in krepost kot prazne traze in bo pisal o mračnjaštvu in nazad-njaštvu današnjega veka. A kdor je še veren, bo pisal o krščanstvu ki je edino v stanu obratu mladini idealizem, bo pisal o krščanskih čednostih: o ljubezni do Boga, o ljubezni do bližnjega, o neomadeže-vanem življenju, ki je lepota in moč mladine.
Usodno pri tem pa je to-le: Kar je pisano, je pisano. Kar pišeš v mlada srca, se ne da več izbrisati. Zato se vprašanje, ki »mo gu zgoraj postavili, pravzaprav ne glasi: >Kdo bo pisal?«, ampak >Kdo bo prej pisal?« Odgovor je enostaven: »Tisti, ki prej začne delati z mladinsko organizacijo«. Zato bi našo mladinsko organizar eijo lahko imenovali velikopotezno organizirano pisarno, ki ima namen, da piše na bele liste, da piše v mlada nepokvarjen? srca to, kar je v skladu z božjim in nravnim sakonom, da piše to, kar bo prineslo tem \judem srečo na tem in onem svetu.
Ko gledamo danes nazaj na začetke mladinske organizacije, lahko trdimo, da se imamo za pravočasno ustanovitev zahvaliti eni lastnosti našega mojstra dr. Kreka, ki jo je sam ponovno izrazil z besedami: »Začeti je treba, to je vsa skrivnost«. In Začel Je krepko z razmahom.	• ,
Vprašate me, kaj hoče mladinska organizacija. Naj vam na to vprašanje podam odgovor mojstra samega, kakor je namen mladinskih organizacij očrtal kmalu' v za- ' Betku, pri prvem večjem nastopu v Kamniku.« Namen mladeniške in dekliške organizacije je v prvi vrati ta, da mladi človek v sebi ohrani to, kar je že po naravi dobro* ga v njem. Življenje je huda/ trda stvar. & mladih letih je človek ža vse vzore vnet, v starih pa leze bolj in bolj v nezaupljivost ln oderuštvo ter postane dolgočasen« sebične! Mnogo tega naredi kruto življenje. Mladinska organizacija pa ravno strem: po tem^ da mladostne dobrote, mladostni ogenj neguje, neti in ohrani.«	-
Ko odraste šoli, zahteva mladina po dvoji naravi druščine in išče družbe. Mladenič se iztrga iz okrilja staršev in doma. Narava sama ga sili v življenje, v odprto morje, kakor sili narava mlade ptičke, da zapustijo gnezdo. Takorekoč instihktivno stremi mladenič iz varnega ekrilja staršev b doma v življenje, da se pripravi na njegove borbe, da so privadi na samostojnost, Vo bo stal sam brez opore staršev.
V družbi tovarišev se razvi ja ne lfe ljubezen do bližnjega, ampak zlasti gotove notranje sile, ki po daljši, trajni vežbi prehajajo v navado. Mladenič se nauči razumeti se s tovariši, se nauči z njimi skupaj delati kot enak z enakim, se nauči podvreči se prostovoljno disciplini, odreči se osebnim koristim, podrediti svoje koristi pod skupno korist Lahko prisiliš sužnje, da gradijo piramide, ampak svobodnih ljudi ne boš prisilil. Tu nQ pomaga sila, tu ne pomaga bič, tu so potrebne tiste notranje sile, ki smo jih ravnokar na\ajali, da jih goji mladinska organizacija.
Rekli smo že, da je naš mojster dr. Krek položil temelje mladinski organizaciji. Še pred njim pa je dr. Mahnič oral ledino in dokazal potrebo, da za mladino ne zadostuje samo verska organizacija, ampak da mlad človek potrebuje tudi dobrih tovarišev, dobre druščine.
Ta fantovska druščina je sveten faktor ln dela z danimi naravnimi sredstvi s silami. Kdor bi pomen tega faktorja, ki je v bistvu svetni faktor, zanikal, ta bi bil sam kriv, če mladino izgubi.
Gotovo je, da moramo za mladino imeti tudi verske organizacije, ker vsa svetna sredstva ne morejo zadostovati, da ohranijo mladino dobro. Gotovo pa je tudi, da je organizirana fantovska druščina ravno tako neobhodna, ker verska organizacija nima namena dajati tega, kar daje svetna.
Tudi Marijina družba se lahko v gotovi meri poslužuje onih naravnih sredstev kakršna uporablja svetna organizacija in si lahko jemlje naloge, ki spadajo v svetno mladinsko organizacijo. Vendar je brez-dvomno, da taka verska organizacija nikdar ne bi mogla konkurirali z nasprotnifi-ko svetno organizacijo.
Živimo pa v časih, ko je dobra fantovska druščina po vaseh izpostavljena največ-
jim nevarnostim v vsakem oziru, živimo v času, ko je greh sam organiziran in hoče z organizirano silo v strastnem sovraštvu uničiti vse, kar je dobrega. Živimo v času, ko moremo fantu ohraniti dobro druščino le, čo doseže ta druSčina daleč preko mej občine, če se dobra druščina organizira v široko, močno mladeniško organizacijo preko oele dežela.
Tako je govoril o orlovski organizaciji dr. Krek. !.
žalibog premalo j« Se mana mladinska organižacijfi, Veliko preveč je še takih, ki mislijo, din je orlovsko samo telovadna organizacija, da nimamo drugega namena, kakor zbirati, fante za to, da se :;abavjo s te- j lovadbo. Zato naj mi bo dovoljeno, da v kor zbirati fante za to, da se zabavajo s telovadne organizacije, ki že dolgo ni več zveza telovadnih odsekov, ampak je sistematično zgrajena mladinska organizacija z namenom razvijati in pospeševati vse sile, duševne kakor telesne, vzgajati ki izobraževati, ne pa samo telovadi U. .
Versko-Bfarna vzgoja.
Mladina ravno v najodločilnejših letih najde naravno nadaljevanje versko-nravne vzgoje v mladinski organizaciji. In ako smo dosedaj naštevali tri glavne vzgojne faktorje: dom, cerkev in šolo, moramo dandanes v isti sapi In z istim povdarkom navajati še Četrtega: mladinsko organizacijo.
Versko vzgojne cilje vrši naša mladinska organizacija predvsem. v smeri, da se mladina ne ho sramovala priznavati in pokazati- javno in povsod katoliška načela in pozitivno, da bo v svojem življenju v delavnik- kakor v praznik pri delu kakor v cerkvi vpoštevala in se ravnala po naukih katoliške vere. Naše geslo mora t iti: Praktična vzgoja k1 praktičnemu krščanstvu.
Trojno je, na kar se mora versko-nrav-na vzgoja organizacije posebno ozirati. To je ljubezen do Boga, ljubezen do ljudstva in neomadeževano življenje. Zlata knjiga je temelj te trojne vzgoje, je naš orlovski katekizem, dostojna podlaga za vzgojo krščanskih vitezov. Ni to več prosto memori-ranje krščanskih resnic, ampak je pouk in navajanje, kako naj bo fant praktičen kristjan.
Socialna vzgoja.
Splošno se danes priznava, da je človeška dritžba bolna in zdravilo za to sploš-ho bolezen z£ socialna zla naj prinese toliko zaMjena, toliko pogrešana rešitev socialnega vprašanja. Mladinska organizacija ne sme danes ostati napram socialnim vprašanjem indiferentna. — Naša mladinsk^or-ganizacija dobro ve, da je edina pra/avre5-šitev socialnega vprašanja 'dosledna smotre« na vzgoja, k zpolnjevanju stanovskih dolžnosti. Ako d&ries tožimo o nezdravih socialnih razmerah, ako vlada splošna nezadovoljnost, ali ni glavni vzrok v tem, ker ljudje nišo socialno vzgojeni? Manjka jim temeljne1 zavesti, da ima Vsak posameznik dolžnosti do družbe, do skupnosti in prva teh dolžnosti je, da mora vsak svojo stanovsko dolžnost izpolnjevati vestno, natančno in z ljubeznijo. '
Gotovo je, da socialnega vprašanja ne bo rešil niti materialistični kapitalizem, niti materialistični socializem, ampak da je pogoj za rešitev socialnega vprašanja »nov rod«, drugače vzgojen rod, nego je današnji, ki je prožet Z liberalizmom, ki je prepojen s sebičnostjo, Nov rpd pa je treba vzgojiti in vzgajati ga morajo mladinske organizacije.
Orlovski odseki pa so danes druščina mladih ljudi, so drugi dom, v katerem se naravni čut prijateljstva goji in razvija, da fantje postanejo kakor bratje, ene duše, ene misli. Orlovski odseki so postali socialna ognjišča, o katerih je že dr. Krek rekel, da naj se v njih uči mladina sposobnosti za prijateljstvo. Potem mladina ne bo postajala žrtev raznih brezvestnih voditeljev, ki z razrednim, stališčem in razrednim sovraštvom ustvarjajo med stanovi in poklici umetne propade in na tem temelju eksplo-atirajo ljudstvo, kakor ga eksploatira kapitalist na temelju papirnate gospodarske svobode in ravnopravja.
Dobro se zavedamo, da more biti socialna vzgoja le krščanska vzgoja po Kristusovem nauku; »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Naša vzgojna naloga obstoji v tem, da damo temu nauku meso in kri, da ga s trajnim in smotrenim vežba-njem spravimo v življenje.
Narodna tn državna vzgoja.
Ker je ža narodno in državno vzgojo določen poseben govornik, zato o tej smeri našega dela samo eno: Kat mladinska organizacija ni protidržavna, ampak eminent-no državotvorna, ker vzgaja može, ki izpolnjujejo dolžnosti, ki držijo zvestobo in prisego.
Za treznost.
Vemo, da je slovesko ljudstvo dobro, da ima zlasti v verskem in moralnem oziru še nedotaknjeno zdravo jedro. Toda obstoji nevarnost, da se dogrize črv do zdravega jedra, črv iz naše stare bolezni, iz alkoholizma, V tem pogledu moramo deiati pri mladini; le tu moremo doseči uspehe. Saj veste, kakšno obsodbo je narod izrekel glede pijancev, kedaj se iznreobrneio-
Za varčnost , 1
Za versko-nravni in kulturni napredek je potrebna gotova stopnja blagostanja. Beda ljudstva ima za posleidico propadanje v versko-nravnem in kulturnem oziru. »Pau-pertas meretri*«, pravi sv. pismo .Vzgoja in izobrazba naše mladine morata torej polagati važnost tudi na gospodarsko plat Temelj dobrega gospodarstva, ki ga moramo položiti že v mladih letih, je pa zmisel za varčnost
Ne samo z ustanavljanjem -»čebelic«, Se več je storila za varčnost naša organizacija zadnji dve leti s tem, da je energično nastopila proti prireditveni mani ji. Veliko število ljudskih veselic, na katerih se zbira mladina od blizu in daleč, na katerih se pije in ponočuje, zapravlja denar in poštenje pozno v noč, so slaba znamenja za kulturni ni-vd, tem slabše, ker to brezmemo veselja-čenje organizirajo in prirejajo takozvana kulturna in humanitarna društva. Društva, ki radi bornih par kronic dobička za društvene svrhe delajo velikansko moralno in gmotno škodo udeležencev, so madež, so sramota našemu narodu. Za tisoč kron, ki jih dobijo v društveno blagajno, za tako-zvane plemenite namene, naj ljudstvo zapi-je in potroši stotisoče, pri čemer pa gmotne škode niti primerjati ne moremo Z moralno škodo.
2e par let dela orlovska organizacija na ureditvi prireditev in pri tem skuša, kako težkg; je hoditi nova pota in kako težko so je boriti proti vkoreninjenim razvadam, posebno če so se te vgnezdile pod krinko narodnosti, kulturnosti in humanitarnosti in ako pri tej ureditvi ne pomagajo tisti, ki so za to poklicani.
Telovadba.
Mladinska organizacija mora znati ceniti pomen telesne vzgoje, pomen sistematične telovadbe. Ni to buržoazna zabava, kot nekateri mislijo. Ne! Telovadba je potrebna v enaki meri za kmetsko in delavsko mladino. Ne le s čisto fiziologičnega stališča, da mlade sile hočejo in morajo, da se razvijajo, da je sistematično vežbanje potrebno za zdravje, ampak zlasti z nravno-vzgojnega stališča je telovadba za mladinsko organizacijo velik blagoslov.
Ne-le, da je telovadba nekak ventil za prekipevajoče sile, ki se sicc lahko uveljavijo v škodo, celo v pogubo mladini, ne-le, da telovadba odvrača od lenobe in izprijene zabave, ki sta vir vseh drugih gre-hot, ampak s tega stališča zlasti moramo gledati na telovadbo, da je zelo praktično sredstvo za vzgojo voljp in za vzgojo disci-• pline.- ■• ;•'■	.
Močna volja čudeib dela: In ali nam ne manjka ravno mož z močno voljo; za naše ' organizacije, • k-itlime, gospodarske in dobrodelne, za naš boj z močno organizacijo nasprotnikov? Ali ne kažt pri nas tako razširjeni alkoholizem, naše vkoreninjeno pijanstvo, da našemu ljudstvu manjka vzgojene končne volje?
v Disciplina? Pravijo, da je organizacija moč. Moč je le v pravi organizaciji. Ni pa prave organizacije brez discipline. Naš vek veliko govori o organizaciji, to pa zato, ker čuti, da našemu veku manjka notranje podlage za organizacijo, ker manjka samovzgo-je. Toje posledica liberalizma in absolutizma, ki sta stoletja zastrupljala družbo s sebičnostjo, ki sta oznanjala samo načelo .močnega individuma, pri tem pa razbila družbo, ki je više od individuma, in ki moči posameznika potencira. Liberalizem in absolutizem sta pretrgala tradicije, ki so vzrasle pod blagodejnim vplivom cerkve v srednjem veku, ko se je družba zlivala v versko enoto po Kristusovem nauku, »ut omnes sint unum«.
Z dobrimi sadovi sistematične vzgoje pa mora orlovska organizacija v teku časa pokazati, da je možno za našo mladino lepše, človeka bolj vredo življenje, v katerem se mlade moči ne uničijo v lažisvobodi, temveč se v samovzgoji krepijo in razvijajo, v katerem se idealizem ne ubija, ampak dozoreva v plemenit moški značaj.
Tak vzgled bo v teku časa pri sedanji smeri organizacije deloval, da se bo res pri večini krščanske mladine pojavljala potreba, sodelovati z orlovsko organizacijo, krepiti, izobraževati, vzgajati se v orlovskih vrstah.
Orlovstvo — temelj za javno delo.
Široke in važne naloge ima orlovstvo: vzgajati in izobraževati nov rod, to je visok cilj. Ta cilj je postavil že dr. Krek prvo leto obstoja organizaeje, ko je v Kamniku zbranim Orlom govoril: »Za vse javno delo mora biti temelj položen v organizaciji telovadnih odsekov.« V orlovskih odsekih naj se vež-bajo vsi javni delavci na gospodarskem, kulturnem in samoupravnem polju. Iz orlovskih odsekov naj zraste naš prihodnji rod, ki bo vodil naše zadružništvo. Potom orlovske organizacije naj se ustvari zavest, da je vsakdo dolžan delovat za skupnost, za splošnosti po svojih močeh in sposobnostih in da so najagilnejši in najsposobnejši dolžni največ sodelovati.
Z začrtanim programom postane orlovstvo lahko visoka šola naše mladine, šola na krščanskem, socialnem in narodnem te-mcliu. Nai torej V. katoliški shod ustanovi
za bodočo dobo šolsko obveznost za mladij sko organizacijo, kakor jo ustanavlja zakoi za ljudsko šolo. Naj priporoči VBem krščao skim staršem, da pošiljajo svoje sinove ii svoje hčere v orlovske odseke in krožke Naj opozori krščanske starše na to. da « jim mora njihova mladina smiliti, da so j dolžni priskočiti na pomoč v težkem boji s strastmi mlade krvi in v težkem boju z ne varnimi vabami brezverske družbe.
Dela je veliko, a delavcev malo. Pridi te vi vsi, kovači, ki Imate močno voljo & težko delo vzgoje, ki imate dovolj žaru ide alizma, dovolj ljubezni do naše mladine pridite, da bomo kovali nov rod, da borni slovenskemu narodu za bodoče težke dne ve, za težke boje skovali ščit jeklenih zn» čajev, dobrih sinov in hčera cerkve in n» roda. Da se bo izvršilo, kar nam je zape prvi orlovski pisatelj -Jr. Preg :b\ da »velj da smo kladivo . rokal; Po>ga«. Potem se b< Orel rc_ mogočno in nevzdržno dvignil ka kor pravi naša orlovska himna:
>K svincu, k svetlobi Orel hiti«.
Mussolini. o ruhrskem vprašanji
Rim, 31. avgusta. (Izv.) V ministp skem svetu je govoril Mussolini tudi o ruhrskem vprašanju in izvajal tozadev no: Vsaka zavezniška država zavzema \ tem vprašanju svoje stališče, a vsaka « varuje svoje stališče precizirati določno ker se boji, da ne bi razpadla antanta. \ splošnem pa se je položaj nekoliko zboli šal. Belgijska vlada se zelo približuj« stališču italijanske vlade. Možnost, da « to vprašanje mirnim potom reši, je da nes nekoliko večja kakor pred nedavnim časom, toda svarim pred iluzijami. Re naracijski problem bo odločeval o uso di Evrope za dolgo vrsto let. Pri rešitvi tega vprašanja gre za velikanske inte rese in zato ne moremo upati na bra rešitev. Italija je podpirala vsako pomit jevalno akcijo in podpirala vsak poskui sporazuma, v kolikor je v skladu z inte resi Italije.
FRANCOSKI POSLANIK V VATIKANU ODSTOPIL.
Paria, 31. avgusta. (Izv.) Francoski poslanik J onnart v Vatikanu je odstopil
III. Ljubljanski velesejem.
Ravnateljstvo Ljubljanskega-veiesejm sporoča vs&m fazstavi jalce*n sledel«: Ko že večkrat naznanjeno, se VTŠpsloVear otvoritev letošnjega Ljubljanskega ve^fese ma v soboto, 1. septembra točno ob pol 10 uri dopoldne. V soboto, dne 1. septembri mora vsaki raztavljalec biti že najkasneje ob pol 9. uri dopoldne na svojem izložbe nem prostoru z ozirom na osebno navzoJ nost najvišjih gostov pri otvoritvi. Opozar jatno, da ta dan dohod na sejmišče za rai stavljalce ni dostopen pri glavnem vhodu marveč je določen vhod iz križišča v L« termanovem drevoredu, kjer se mora vsai razstavljalec in eventualni uslužbenec legi timirati tam uradujočim policijskim orga nom z sejmsko legitimacijo in lastno legitimacijo (pasušem) Kontrola bo na ukaz policijskega ravnatelj stva v Ljubljani zelo stroga in se bo prepu-ščalo ta dan predpoldne samo neobhodno potrebne uslužbence na sejmišče. Ta d oh« na sejmišče je razstavljaleem in uslužbencem odprt že od 7. ure zjutraj. Točno ob pol 9.uri zjutraj se dohod zapre in se ne pusti nobenega več na sejmišče.
Prvi obiskovalci III. ljubi j. velesejmu Tekom včerajšnjega dne so se pripeljali v Ljubljano na velesejm: Minister za trgovino in industrijo dr. Kojič, šef kabinet« ministrstva za trgov, in ind. L K o m d i t, čehcslovaški poslanik I. Šeba, honorarni belgijski konsul iz Zagreba I. R a j č e vrč, predsednik zveze industrijcev v Zagrebu Aleksander, podpredsednik C a r n e • 1 u 11 i in tajnik iste zveze Bauer, predsednik trgovske zbornice v Zagrebu B ay-Ion, podpredsednik zagrebškega Zbora S a r č e v i Č , ravnatel j sejmskega urada zagrebškega Zbora ing. S t i a s n y tajnih zveze trgovcev v Zagrebu J u k n a , zastopnik zvezdi industrijcev v Zagrebu 2 i.v a ■ no vi 6, zastopnik občine Šibenik Siro-v i c. Poleg omenjenih je prišlo tekom včerajšnjega dne še okoli 100 drugih obiskovalcev, ki so se prijavili na stanovanjskem uradu velesejma.
Vstopnice za III. ljubljanski velesejm se prodajajo ob vhodih i ^ sejmišče po Din 15. Taka vstopnica upravičijo na enkratni obisk prireditve. Legitimacije po Din 50 se dobe isto tam in ima njihov la ** o ik pravico do poljubnega vstopa na sejmišCo ves č«8 trajanja velesejma. Legitimacija pa je no-prenosna, zato velja le za oselo, na katero je izstavljena in katero lastnoročni podpis nosi. Sejmski organi so vsak čas upravičeni da se na podlagi ponovnega podpisa prepričajo o identiteti lastnika legitimacije. V slučaju, da se jo je poslužila neopravičena oseba, se jI legitimacija vzame in uniči. Vršila se bo najstrožja kontrola in se bode zlorabe policijsko zasledovale.




Nastopi I Drlovstva m V. katol. shodu v Ljubljani.
Katoliškega shoda so se naravno udeležili tudi Orli, in sicer obe ljubljanski podzvezi JOZ: orlovska in orliška. Bilo je pa povsem umestno, da kot organizacija, ki vrši poleg splošno-vzgojnega in izobraževalnega tudi resno in smotreno telesno vzgojno delo, nastopi ob tej priliki tudi z vajami. Vsled tega so prišle na spored katoliškega shoda tri orlovske točke: delne tekme, svečana akademija in javna telovadba.
1. Tekme.
Sobotno jutro so imeli Orli tekmovati na Stadionu, in sicer vrste višjega oddelka, posamezniki v peteroboju in za prvenstvo ljubljanske podzveze. Ker vsled dežja ni bilo možno tekmovati na prostem, so se tekem po prijaznem dovoljenju gospoda komandanta artilerijskega polka vršile v jabalnici vojašnice kralja Aleksandra.
V	tekmi za prvenstvo, katere se je udelžilo 7 članov, je ostal zmagovalec pariški tekmovalec ToneTomšič, član vrhniškega odseka. Dosegel je 82.25 % vseh dosegljivih točk. Drugo mesto je dosegel Ivan Varšek (Vič) s 77.50% točk, tretje pa Rudolf Ahačič (Tržič) s 73.62% točk. Tudi vsi ostali borci so se držali na lepi višini kljub težkim vajam.
V	drugi tekmi, katero je kot novost vpeljala Jugoslovanska Orlovska Zveza, v peteroboju (tekma v skoku v višino, v daljavo, v metanju krogle, skoku s palico v višino in teku na 100 m) je zmagal An-ton D o 1 e n c (Dijaški Orel — Ljubljana). Dosegel je 56 točk. Drugi in tretji pa sta Jože Vrhovec (54 točk) in Franc Grintal (39 točk), oba iz Ljubljane — Št. Peter.
Vtekmi vrstvvišjem oddelku je dosegla prvo mesto vrsta vrhniškega odseka s 84.81% točk, drugo mesto vrsta odseka Ljubljana Št. Peter z 72.31% točk, tretje mesto pa vrsta dijaškega odseka Majibor s 67.73% točk. Kot darila za zmagovalce so se izdale diplome, pohvalna pisma in prvim krasne umetnine. Ta tekma je zopet pokazala nov napredek orlovstva na telovadnem polju.
2. Svečana akademija.
Vršila se je v soboto zvečer (25. avg.) v dramskem gledališču, ki je bilo nabito polno. Točke je spremljala godba dravske I divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Če-rina. Kot prvo točko so izvajali trije člani odseka Ljubljana ŠL Peter prav dobro vajo z zastavami (rdeča, modra, bela), katere so kombinirali od časa do časa v vse narodne in državno barvo. Naslednje pariške tekmovalne vaje na originalno godbo so tekmovalci dovršeno podali in so želi burno pohvalo. Po deklamaciji >Bog živi« je orliški krožek Kamnik izvajal prav lepo posebne skupinske vaje. Na drogu so pote mnaši Parižani pokazali najtežje in najsmelejše vaje s polno sigurnostjo in eleganco tako, da je zamogel sleherni opazovalec videti, da se taka vrsta tudi v najhujši tekmi ne da odriniti s prvih mest. Nato so Jeseničani izvajali pod vodstvom načelnika triglavskega okrožja br. Klinar-ja lastne izredno težke in efektne skupinske vaje z občudovanja vredno sigurnostjo; le par gibov bi bilo spremeniti. Kot 7. točko je izvajalo 6 članic krožka Ljubljana Št. Peter posebno ritmično rajanje, ki simbolizira življenje žene. Podprto s primernimi svetlobnimi efekti je bilo to elegantno in skladno rajanje, katero so telovadkinje res z občutkom in popolno harmonijo gibov in kretenj izvajale, ostalo najfinejša točka programa. Krepko in z zanosom prednašana deklamacija >Krik starega Orla« je napravilo močen vtis. Nato so sledile lepo stopnjevane simultane vaje na treh bradljah, ki so razen par netočnosti dobro uspele, tako da so bile ponovno sredi sestav aklamirane. Tudi dograjeno sestavljene vaje z batom so telovadci pravilno in fino izvajali. Kot zaključno točko so podali Jeseničani globoko zamišljeno in zadovoljivo podano alegorijo.
Prav vse točke programa so gledalce zadovoljile, mnoge naravnost navdušile, tako da so vsak čas glasen plosk in vzkliki odmevali po gledališču v zasluženo pohvalo vrlim Orlom in Orlicam, ki so s to akademijo nudili umetniškega užitka in tako dosegli cilj prave akademije.
3. Javna telovadba.
Telovadni nastop se je vršil v nedeljo 26, avgusta popoldne, in sicer na prostoru, kjer se gradi stalni Stadion. Tamkaj se je zadnje mesece izvršilo ogromno delo planiranja arene in vsaj delne ureditve bre-žin. Za silo je bilo tedaj Orlom omogočeno izvesti nastop. Treba bi bilo v soboto cel rostor za nastop potrebno opremcniti — ar je pa popolnoma preprečil celodneven dež, vsled katerega se tudi na soboto določena skušnja ni mogla v redu vršiti. V omehčana tia se je telovadcem do gležnjev udiralo. Vsled tega se je že opuščala misel na javni nastop na Stadionu, posebno še, ker so bili telovadci celo dopoldne v nedeljo vezani na manifestacijo v mestu,
V. Katoliški shod v Ljubljani: Slika s Kongresnega trga (zgoraj) in na Stadionu (spodaj).
tako da se tudi nedeljsko dopoldne ni moglo porabiti za skušnjo. Toda lepo nedeljsko vreme in ogromne množice ljudstva, ki so došle na shod, so Orlom nastop naravnost diktirale.
Takoj po kosilu so se telovadci zbrali na športnem prostoru «Primorja« in se uvrstili v kolone. Bregove Stadiona so medtem zasedle nepregledne množice ljudstva, ki so se deloma v celi širini Dunajske in Vodovodne ceste še vedno valile iz mesta, Množic se je zdelo, da ni ne konca ne kraja. Edino reditelji na konjih so bili kos težki nalogi, na prava mesta dirigirati množice, katere mirno cenimo na najmanj 45 tisoč oseb in ki so v obliki elipse zasedli glava pri glavi ogromne brežine Stadiona, Nepopisno lepa je bila ta pestra slika naroda, ki je došel iz vseh krajev Slovenije in hrepenel po vajah Orlov kot stari Grki in Rimljani po igrah svojih borcev.
Še pred pol peto uro popoldne oznani krepka koračnica močne dravske divizijske godbe pod vodstvom g. kapetana dr. Čerina, da se Orli bližajo Stadionu. Zares se naenkrat pojavijo na vhodu orlovski prapori in za njimi čelo mogočne 16 mož široke kolone, ki si je v strnjenih vrstah delala pot na pozcrišče. Liki slap široke reke se je spuščala po strmem bregu v areno Stadiona. Ta pogled je očaral gledalce, tako da so udariii v gromovit plosk in navdušeno vzklikanje se kar ni hotelo poleči, kot se je tudi zdelo, da orlovska četa nima konca, kajti prvi del je bil že v sredini arene, dočim so sc vedno nove
in nove vrste, strnjeno v en sam gost blok pojavljale na robu brega in vrele iz goste množice ljudstva, ki je stalo še na Dunajski cesti. Ta slika prihoda Orlov v Stadion ostane vsakomur, kdor jo je videl, nepozabljiva in je bila soglasno najlepši moment celega nastopa.
Iz te impozantne kolone, ki je štela 1940 Orlov v vzornem redu, se je razvil rajalni pohod, ki je ob vsaki menjavi slike izvabil iz gledalcev glasen aplavz. Bil je prav do razstopa k prostim vajam zares triumfalen manever slovenskih Orlov, kakršnega ni nihče pričakoval.
Ko so se pa Orli razstopili k prostim vajam in se razgrnili preko širne arene na odročenje, se je pa žal takoj pokazalo, da je prostor premajhen za toliko število telovadcev, odnosno da še ni pripravljen za nastop, kajti manjkale so markacije in na dveh krajih so zadele vrste v še neizko-pane griče zemlje, vsled česar se niso mogle natančno zravnati Kljub tej težkoči so šli Orli neustrašeno na proste vaje. Takoj pri prvi so pokazali, da so kos težki nalogi — vaja je bila dobro izvedena — telovadcem je ploskal cel Stadion. Prav srečno in sigurno so izvedli nato še 3 vaje za leto 1923. Slehernega gledalca je premagala energija in navdušenje, s katerim so naši telovadci izvajali vaje — bila je to naravnost borba sto in stoterih vrst z nepravilnostjo prostora, v katerem so nastopale. Po vsaki vaji so se Orli izkazali zmagovalce, samozavestno so šli vedno k novi vaji in so želi po vsaki viharno ploskanje. Marsikatero oko se jc solzilo ob
pogledu na to žilavo mlado vojsko, ki s tako železno disciplino, samozavestno in z neupogljivim duhom kljub vsem težko-čam kaže narodu sadove svojega resnega, idealnega dela po svojih vežbališčih in od-gojevahščih.
Po izvedenih vajah so telovadci zopet seskočili v kolone in izvajali rajalni odhod, ki je bil za oko lep, a pri katerem je strokovnjak zapazil, da trpi vsled prostega gibanja kolon v terenu brez znamenj. Kljub temu so naši telovadci izvršili popolnoma svojo dolžnost in so se končno z vidnim navdušenjem in pevajoč v triumfalnem toku povzpeli iz arene preko nasipa na Dunajsko cesto. Kot vhod je tudi ta odhod mogočne kolone očaral gledalce, ki tudi niso štedili s pohvalo našim telovadcem, tako da je po celi areni odmevalo ploskanje in navdušeni klici.
Za člani so nastopile Orlice, 778 po številu. Prihod in rajalni pohod je bil lep, dobro urejen, korak eleganten. Naenkrat se je pa ena kolona nepravilno cepila, kar je povzročilo pri sledečem razstopu k prostim vajam mal nered v vrstah. Proste vaje so Orlice razen 3. vaje, pri kateri so prišle v navzkriž z godbo — dobro izvajale. Tudi pri rajalnem odhodu so Orlice pokazale posebno v korakanju lep napre-dek — uspeh splošnih tekem. Tudi kroj je bil v popolnem redu, tako da b^ celoten nastop napravil najboljši vtis, ko bi se ne držala omenjena smola.
Kot tretja točka je sledila orodna te-lovadba 15 vrst na drogovih, bradljah, krogih in konju. Istočasno so Jeseničani iz-

vajali skupinske vaje — iste kot v gledališču, s čemer »o potegnili skoro vso pozornost in pohvalo nase, tako da orodna telovadba kljub svoji višini ni prišla do prave veljave. Šele ko so Jeseničani nehali, so imeli gledalci nemoteno priliko, prepričati »e o izurjenosti Orlov v orodni telovadbi, posebno pariška vrsta je zopet vsak moment vzbujala glasen aplavz.
Na dve uri odmerjen čac za javno telovadbo je potekel, nakar je vodja nastopa podzvezin načelnik br. Ivo Kermavner dal z načelniškega mesta znamenje za zaključek. Orodne vrste so v brzem teku zapustile areno.
Kljub povedanim nekaterim tehničnim neprilikam, katere so bile nujne posledice nedograjenosti Stadiona in sobotnega deževja, ki je onemogočilo vsako pravo skušnjo, so podali Orli zbranemu ljudstvu dokaz svoje moči in napredovanja. Pripomnimo le, da ni nihče pričakoval tolikega števila telovadcev samo slovenskih Orlov je nastopilo 1940, dočim ni lani na vse-sokolskem zletu nastopilo Sokolov i z cele Jugoslavije niti 1800, kajti vseh telovadcev je bilo takrat 2800 in je bilo med temi priznano nad 1000 Čehov. Vse poskušane klevete liberalnega »Jutra«, ki pa »strokovnemu« poročevalcu niso šle prav od srca, češ, da je bilo malo telovadcev, padejo na mah v vodo. — Pa ne le število, tudi discipliniranost, izvežbanost, katero so Orli pokazali s svojim velenastopom v takorekoč surovem terenu — kar je vsekakor uni-cum — in pa samozavestni duh, ki ga je vsakdo opazil v orlovskih vrstah, so najboljši poroki, da bodo preproste orlovske armade še tolkle «Jutrove« varovance! Z zaupanjem gleda Orlovstvo v bodočnost in slehernemu Orlu in Orlici zapolje v žilah mlada kri, ko se spomni: Leta 1926. slovanski Orlovski tabor na urejeni areni našega Stadiona!
Podržavljenje Južne železnice.
Železniški minister je Izdal sledeči razglas:
RAZGLAS
vsemu osobja ljubljanskega obratnega ravnateljstva južne železnice.
Objavljam vsemu osobju ljubljanskega ravnateljstva južne železnice, da so na osnovi sklepov ministrskega sveta od 3. in 22. avgusta L L, str. pov. štev. 3, prevzete od polnoči med 31. avgustom in 1. septembrom t. L pod državna upravo: vse proge južne železnice, kakor tudi one privatne in iokalne železnice, katere je dosedaj pogodbeno eksploatiralo društvo južne železnice po svojem ljubljanskem obratnem ravnateljstvu na teritoriju Kraljevine SHS.
Prevzemanje teh železnic v državno upravo se vrši po pravu in duhu sporazuma, zaključenega 29. marca t. L v Rimu med zainteresiranimi državami in predstavniki družbe južne železnice. Naša država je omenjeni sporazum že ratificirala in prevzame sedaj, nekoliko poprej, ekspioa-tacijo južne železnice. Omenjam, da je Italija svoj del južne železnice prevzela v državne roke že muogo prej — pred rimskim sporazumom, že takoj po izidu svetovne vojne leta 1918. S tem prevzemanjem južne železnice na našem teritoriju v državne roke se bo omogočila iu pospešila odprava vojne obveze (militarizacije) osobja, ki je stavkalo. V tem bo vlada izdala naredbo pristojnim oblastim že v nekuj dneh.
Na osnovi omenjenih sklepov ministrskega sveta se bo obdržalo tudi nadalje ua svojih dosedanjih mestih vse osobje (kateremu se prištevajo tudi profesijonalni in ostali železniški delavci), ki se na dan prevzemanja teh železnic nahaja v službi (bodisi v obratnem ravnateljstvu v Ljubljani, bodisi na progi po postajah, sekcijah, kurilnicah, delavnicah in ostalih ustanovah prevzetih železnic, bodisi na dopustu ali v bolniškem stanju), ako bo lojalno in vestno vršilo svoje dolžnosti.
Osobje bo obdržalo vse pravice in prejemke, katere je uživalo pod upravo družbe južne železnice, toda ker o<l danes postane državno osobje, zadobi s ter tudi vse nove pravice in vse nove prejemke in ma-terijaine koristi, katere nudi novi zakon o državnem prometnem osobju. Novi zakon o državnem prometnem osobju je minulega meseca že prešel sekcijo zakonodajnega odbora ia čaka samo na definitivni votum v narodni skupščini po kratkem postaj ku. Z njim bodo vsi novi — povečani prejemki zagarantirani železniškemu osobju že od 1. oktobra t. 1. kakor tudi vsem drugim državnim uslužbencem.
Od trenutka prevzemanja preneha vsaka nadaljna funkcija dosedanjega ljubljanskega obratnega ravnateljstva južne železnice. Vse njegove funkcije kakor tudi vsi ostali posli, ki se tičejo železniške eksplo-atacije ali so ž njo v zvezi, preidejo s ce-
lnlriinnim nsnhffim. vn7n!m narlmm nalHo.
""—I-----'----d---J -------J----— -1—, ..UjUV
no gotovino, materijalom in inventarjem pod »Državno upravo južne železnice«, ki bo imela svoj sedež v LJubljani v istem po- i
slopju, v katerem je bilo dosedaj obratno ravnateljstvo. Na čelo Državne Uprave je postavljen dosedanji pomočnik generalnega direktorja ministrstva za promet Evžen Deroko, i značajem generalnega državnega direktorja južne železnice. Pod njegovo upravo spada od danes vse zaposleno osobje dosedanjega ljubljanskega ravnateljstva in sprejema naredbe edino le od njega oziroma od nove državne uprave potom svojih predstojnikov in se mora po njih rav-j nati. Vsa službena mesta, po katerih se je dosedaj vršila eksploatacija in ostala služba teh železnic, ostane tudi dalje; a služba, kakor tudi vsi podvzeti posli po postajah, v delavnicah in na progi morajo se nadaljevati po veljavnih pravilnikih, predpisih, pogojih in navodilih, katera so pod družbeno upravo izdana, dokler se ne zamenjajo z drugimi. Vse se torej mora vršiti tako, kakor da ne bi bilo nikako izpremembe.
V pričakovanju, da bo vse osobje na prevzetih železnicah pod državno upravo z udanostjo in samozatajevanjem, z vso svojo energijo, voljo in strokovnim znanjem delovalo na to, da se na teh železnicah zajamči popoln, pravilen in varen lokalni in mednarodni promet, da se vzdržuje vzoren red, da se čuva tako privatna, kakor tudi državna zaupana jim imovina, da se bo skrbelo za ugodno in \rarno potovanje potnikov, za racionelno uporabo voznega parka in za vsak koristen posel, in da bo železniško osobje tako, s svojo primerno službo opravičilo zaupanje, kf se mu izkazuje, izjavljam: da bom zelo srečen, da vse uslužbence nagradim in unapredim po njihovem delu in zaslugi.
Bilo bi mi medtem zelo neprijetno, če bi se pri katerem organu v svojem pričakovanju prevaril te? bil prisiljen, da take nelojalne, nevestne in neposlušne uslužbence kaznujem ali za večje prestopke izročim disciplinarnim in rednim sodiščem ali celo tudi odstranim iz železniške službe. Kajti, naj bo vsem in vsakemu znano:
Politične vesti.
-f- Prazna ugibanja. Povodom katoliškega shoda v Ljubljani je srbsko in hrvatsko časopisje veliko razpravljalo o taktiki SLS. Naravnost zabavno je bilo, kar je' to časopisje ugibalo. Nekateri so videli SLS ze v vladi, drugi so poudarjali, da se je zveza v revizionističnem bloku zrahljala ali pa da je revizionistični blok predtpolomom, ker se je podal Radič v inozemstvo in da se je SLS poslužila katoliškega shoda, da svojo taktiko izpremeni. Med temi naivneži sta bila najglasnejša zagrebški »Obzor«, da o neresnem »Pravašu« molčimo, in ljubljanski »Avtonomist«, ki bi sicer položaj iz bližine mogel pravilno presoditi, pa ga — kakor se zdi — namenoma noče kot agita-cijsko glasilo za HRSS. Nam se zdi, da bo treba premišljeni, dasi prikriti demagogiji slednjega lista proti SLS napraviti konec in to iz razlogov dobrih odnošajev v revizionističnem bloku. Edino »Hrvat« je pisal premišljeno in rezervirano, zavedajoč se, da stranko principov ne gre presojati po strankah, ki žive od oportunizma in o katerih ne veš danes, kaj bodo jutri ukrenile. Mi smo tega prerekanja in ugibanja v hrvatskem in srbskem časopisju prav veseli, ker je to zanj nova, pa potrebna šola, da se bo odvadilo soditi SLS po veternjaških strankah. Politični dogodek, ki se je — v srbskem in hrvatskem časopisju samo — izvršil povodom V. katoliškega shoda, je nov dokaz, kako neresno, naravnost naivno je časopisje v naši državi, po drugi strani je pa tudi znak nervoze, ki iz naravnih aktov, ki jih narekuje civilizacija in takt, izvaja dalekosežne politične konsekvence. Kako naivno je sodil »Obzor«, dokazuje njegovo mnenje, da se je s katoliškim shodom izvršila preorientacija SLS. Ali modrijani pri »Obzoru« mislijo, da se aranžira tako velika akcija, kakor je katoliški shod v par mesecih? Že pred letom dni je bilo sklenjeno, da se katoliški shod vrši in so se začele priprave. Sicer pa katoliški shod ni politična akcija, kar ve pri nas vsak otrok, in se je to pokazalo tudi v tem, da pri katoliškem shodu niso stali v ospredju aktivni politiki, ki so se katoliškega shoda udeležili le kot katoličani. — Sicer pa objavimo jutri avtentično poročilo o političnih dogodkih v SLS, ki so se izvršila po mnenju hrvatskega in srbskega časopisja te dni v Sloveniji ali bolje rečeno v slovenskem narodu, ki ga predstavlja danes SLS v političnem oziru, česar se »Avtonomist« ne — bolje rečeno — noče zavedatL
+ Dr. Rybaf pri dr. Benešu. Ob času Beneševega obiska v Rimu je posetil dr. Be-neša tudi predsednik jugoslovanske komisije za rešitev reškega vprašanja dr. Rybaf. Ta obisk se v političnih krogih zelo komentira.
+ Dr. Benei v Vatikanu. Čehoslovaški minister vnanjih zadev je obiskal tudi pa-peškega državnega tajnika v Vatikanu, s katerim je razpravljal o ureditvi nekaterih vprašani tičočih se položaja katoliške Cerkve na Češkem.
Karotejte .Slovenca* I
da naša država, r svojem velikem interesu in zavoljo svojega ugledu v tu- in inozemstvu, mora brezpogojno imeti popoln, pravilen in varen železniški promet! Zato izjavljam, da me ne bo moglo nič ovirati, da proti vsakemu, ki skuša ta držami interes oškoditi, v danem slučaju uporabim vsa zakonita sredstva, da se normalni promet no samo stalno vzdrži, temveč čimbolj izboljša na splošno korist celega našega naroda.
Velik je pomen današnjega dne, neizmerne so koristi za bodočnost železniških uslužbencev in njihovih obitelji na prevzetih progah. Vse osobje na teh progah, in posebno Slovenci, ki predstavljajo največji del tega kadra, izkušenega, strokovnega in uporabnega osobja, naj se čuti srečno in zadovoljno, da je v svoji domovini, v svoji svobodni kraljevini doživelo, da vidi, da te privatne, doslej tuje železnico postanejo nacionalne, postanejo državne. S tera. da slutijo na njih, bodo oni najbolje služili sebi, svojemu kraju, svoji domovini, celi državi. Prepričn? da boste Vi vsi železničarji pravilno pojmili in razumeli veliki pomen prev»;etja prfjg iz tuje upravo v našo državno in da boste vsi iz svoje in udane voljje stremeli za tem, da Vam zaupane posle, dolžnosti in službo vršite lojalno, vcsfr^ in točno po predpisih! In ni je plemenitejše naloge nego je ta, da se ped državno upravo, v svoji domovini z zvestim izvrševanjem svojih državljanskih in službenih dolžnosti pripomore napredovanju našega gospodarstva, trgovine, obrti in industrije, pa tudi splošnega narodnega blagostanji! Od tega predloga mora tudi železniško osobie- samo za sebe in svojce pričakovati boljših dni in svojega zagotoviloma mr>feii?n!no<ra 'obstanka.
Str. pov. štev. 3.
31. avgusta 1923. v Beogradu.
Minister za promet: Dr. V. Jankovič, s. r.
k zunanje politike.
*	Italijansko-grški konflikt. Vsled u-mora vse italijanske delegacije, katera ima določiti mejo med Albanijo in Grčijo, je nastal med Italijo in Grčijo oster spor. Stvar je samoposebi umevna, če pomislimo, da je umor celokupne delegacije skrajno brutalen čin, la ima komaj sebi enakega v zgodovini. Zato hi čudno, če Italija zahteva korenitega zadoščenja in ima pripravljeno svoje brodovje in suhopotne čete, ki naj v slučaju potrebe zahtevano zadoščenje izsilijo, ker Italija predpostavlja kot gotovo dejstvo, da je ža umor moralno odgovorna grška vlada. Ta pa tega seveda noče priznati in v nekaterih zahtevah Italije vidi kršenje grške suverenitete. To je tudi res. Vrhtega bi vsako poseganje Italije v grško suvereniteto in eventualne preostre repre-salije — govori se celo o zasedbi Krfa — imelo neugodne posledice za politični položaj na Balkanu sploh. Zato je umevno, da se za to stvar zanimata tudi Anglija in Francija, tembolj ker je Italija bila delegirana kot določevalka meje med Albanijo in Grčijo od veleposlaniške konference. Vled tega ni verjetno, da bi velesile pustile Italiji popolnoma svobodnih rok pri izvršitvi njenih ultimativnih zahtev napram Grčiji in da bodo posredovale v prid hitri poravnavi spora.
*	Reparacijska pogajanja so zopet zastala. Belgijski odgovor na angleško noto je tak, da ne nuja nobene oporne točke za rešitev, ki bi bila po godu Angliji. Francoska vlada se vede popolnoma pasivno, novi nemški kancler pa baje tudi ne namerava končati pasivnega odpora v Poruhrju, tako se govori celo o zasedanju nadaljne-ga ozemlja, takozvanega Ederlanda in Sau-erlanda.
*	Zanimivi sklepi slovaške Ljudske stranke. »Slovak« poroča: Kongres slovaške Ljudske stranke je dne 20. avgusta sprejel sledeče resolucije: Zahtevamo avtonomijo za Slovaško na podlagi pittsbur-ske pogodbe, vrnitev katoliških šol in rav-nopravnost slovaških katoliških šol, kulturnih ustanov in duhovnikov in učiteljev z državnimi učitelji in kulturnimi delavci. Agrarna reforma naj se izvede objektivno in pravično, ne da bi državna oblast iskala kakšen dobiček pri teh operacijah. Za invalide, vdove in sirote naj skrbi država tako kakor za legijonarje in njihove vdove in sirote. Službena mesta na Slovaškem naj se podajajo v prvi vrsti Slovakom po principu: Slovaška Slovakom. Proti odrivanju Slovakov protestiramo. Protestiramo tudi proti omejitvam državljanske svobode, proti omejitvi svobode govora na shodih in proti zaplembam časopisja, kar nam je dalo povod, da smo odposlali dr. Tuko k veleposlanški konferenci in k Društvu narodov. Mi smo z njegovim delovanjem solidarni in prevzemamo vsako odgovornost za posledice, toliko bolj, ker dokazuje škofu Vojtaseku storjena krivica, da nas hočejo ropati najprimitivnejših pravic.«
*	Notranji položaj v Bolgariji ni nič kaj razveseljiv. Sicer so se razne meščanske liberalne stranke združile v blok.
toda z veliko težavo, in njihovi medi*
bojni stiki so le za silo poravnani. Vladj nadaljuje z najhujšim terorjem in j, pravzaprav le slabo maskirana vojašk, diktatura.
#	Pogajanja med Rusijo ln Japonska ki se že jako dolgo vlečejo, stoje v ^ danjem trenotku sledeče: Japonska za. hteva od Rusije odškodnine za japonski žrtve, ki so padle ob krvoprelitju v Ni-kolajevsku leta 1920. Japonska evakuir; severni Sahalin, Rusija pa ga Japonsk: ali proda za 150 miljonov jen ali pa g; da za 50 let v najem. Ruska vlada nasprotno zahteva 3 milijarde jen in prec laga skupni eksploataeijski konsorci Glede ruskega dolga Japonski (350 nu ljonov jen) je Japonska pripravljena znižati kapital in obresti. Rusija od Ja. ponske ne zahteva formalnega prizna nja, vendar pa morajo uživati ruski za stopnik v Tokiju vse predpravice, k pristojajo diplomatom.
*	Albanci uprizarjajo plebiscite po de želi, v katerih zahtevajo odstop sedanji vlade in sestavo koalicijske vlade iz vse strank, ki naj izvede nove volitve. Splo zadnji čas v Albaniji nekaj vre, tako da ni Balkanu nikoli ni pravih političnih počitnic
Rudarska stavka.
Že šest tednov traja ta velika stavb slovenskih rudarjev. V teku zadnjih 40 le je to druga rudarska stavka rudarjev, ki traja tako dolgo. Družba je sklenila, di stavko za vsako ceno zlomi. Poskusila ji vsa sredstva, da doseže ta svoj namen: te ror, deložacije, odpusti, raba Hrvatov itd Pa vse to delavstva ni omajalo. Družba ji računala, da bo s temi sredstvi dosegla svo namen v par tednih, sedaj je pa že sami začela bridko okušati posledice stavke. Na vzlic večjemu številu Hrvatov, je produkciji premoga strašno padla, ker trboveljski ba ger ne more več delati. Rove zaliva voda ponekod v jamah divjajo požari — vse t gre sedaj na breme družbi. In v tem mo mentu je morala družbi priti na pomoč vla da, da ta pomaga zlomiti štrajk.
Najprvo je vlada razglasila, da se v \ boj ne bo vtikala, dokler vlada med delav stvom red in mir. Toda sedaj je vlada pre povedala vse shode v revirjih, da se stav kujoči ne morejo shajati. Vlada je šla tu n delo po želji družbe, ki je tožila, da je p vsakem shodu bilo manj stavkokazov.
Te dni se je zgodil v Trbovljah atenta na električno centralo. Kos dinamita, ki j bil baje ukraden v Zagorju, je v noči c sreae na četrtek eksplodiral v tpbovelisi centrali. To je bil za družbo hi vlado za željen povod, da vlada še energičneje po seže vmes — družbi v pomoč. Ne da bi a dognalo, kdo je ukradel dinamit, kdo ji povzročil eksplozijo, kdo je vse to aranži ral, ne da bi bilo vse to dognano, je vladi to vzela za pretvezo, da takoj javno in od krito stopi na stran držbe. Mi take dogod ke, kakoršen se je dogodil v Trbovljah, naj strožje obsojamo, pa najsibode inspiratoi atentata kdorkoli! Zato zahtevamo strog preiskavo. Krivci, ki naj se dobe, naj se kaz nujejo strogo. Toda delavstvo naj vlada p« sti v miru.
Radi prepovedanih shodov sta včeraj petek podala ustmen protest g. vel. župani dr. Lukanu poslanca Jože Gostinčai in Fr. K r e m ž a r.
Trboveljki bager je družba dala seda prestaviti na ugodnejši kraj, da zopet črpi premog, ki pa ni poraben, ker ni očiščen.
Industrija v krizi. Vsled pomanjkanji premoga bo v teku 1 tedna morala ustavit obrat steklarna v Zagorju in predilnica Litiji.
Delo v rovih se skoro nikjer ne vrši tudi v Kočevju ne. Kjer se dela s pomočjo Hrvatov in stavkokazov, se dela na dnevni! kopih.
Hrvatje pripovedujejo, da so došli nt delo na podlagi brzojavk, ki so velele, da je štrajk končan in da je delavstvo doseglo vse, kar je zahtevalo. To vladi na znanje.
— Šmartno pod šmarno goro. Na moj po
zlv v »Slovencu« z dne 18. avgusta se je ogla sil v »Jutru« št. 199 nadučitelj tukajšnje ljudske šole g. J. Macarol. Objavil je celo vrsto dogodkov in nedogodkov, ki naj služijo v dokaz njegove trditve v »Jutru« z dne 12. avg in v odgovor na v mojem pozivu stavljen' vprašanja. Ta so se mu zdela tako »rafinira-na«, da ni mogel pravilno odgovoriti. G. Ma carol, morda pa boste vendar ugotovili pr»v smisel mojega poziva, če ga boste sami pr«' brali in ne samo »slučajno« zanj zvedelil Ča bi bil zadnjič vedel, s kom imam opraviti, b sigurno pristavil pripombo, da bom dvakrat vprašal in šele potem pričakoval dosledne)!« odgovora na moja enostavna in vsled osebnega napada potrebna vprašanja. Dosedaj P3 niste navedli niti imen članov katol. «loVl izobr. društva, ki so baje vpili »Auf biks Srbi« še manj pa pojasnili, r kaki zvezi sem ja« 1 podobnimi izzivanji Torej namena, da bi dltev v »Jutru« s dne 12. avgusta dokazali' niste dosegli! Do Vašega pravega odgovora tf. M«cato1, na vztrajam pri svoii trditvi, ka-
tere ie ne umaknem, dokler ne dokažete, da stojim jaz v zvezi z omenjenimi napadi, Vale ijvalisanje, da ste »okrcali« že »mnogo odličnih klerikalcev, me prav nič ne razburja. — ITem samo, da ste učitelj štiri razredne ljudske tole v Šmartnem pod Šmarno goro, dokazov o kaki posebni zmožnosti »okrcavanja« klerikalcev pa jaz nimam I Če pa ste v resnici dosegli podobne uspehe in to poštenim potom poskusite tako tudi v danem slučaju! V slučaju pa, da ste radi mojega poziva užalje-
01,	nastopite pravno pot, kjer se boste kot »zagovornik resnice in poštenosti" še najbolj lahko odrezalil — Tudi mene zelo veseli, da Be poznamo! — Stanko Rotar, fin. rač, oficijal.
—	Kamniška podružnica S. D. Z. priredi <r nedeljo 2. septembra ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu v Dobu igro ^Užitkarji«. — Prijatelji dijakov, pridite!
—	Pričetek Šolskega leta na nršnlinskih Šolah v Ljubljani, Vnanja osnovna 5ola vpisuje
2.	septembra popoldne in 3. septembra dopoldne in popoldne, šolska sv. maša. je 4. septembra, redni pouk se prične 5. septembra. Na vnanji in notranji meščanski šoli, na vad-nici in v otroškem vrtcu je vpisovanje 10. in 11. septembra, šolska maša je 12. septembra in 13. septembra se prične redni pouk. Gojenke internata morajo bdti 11. septembra zvečer v zavodu.
—	Davčna administracija naznanja, da se (e odmera davka Da poslovni promet za novo otvorjene obrate za dobo od 1. julija 1920 do 31. decembra 1922 izvršila. Davčni zavezanci se opozarjajo, da se jim posebni plačilni nalogi ne bodo dostavljali, pač pa odmerne izkaze lahko vpogledajo pri davčni administraciji, Breg št. 6/II, soba št 6, pri mestnem magistratu in pri davčnem uradu za mesto Ljubljano od 1, do vštetega 15. septembri 1923. — Prizivni rok konča 30. septembra 1923,
—	Pogreša se od 26. t. m. g. Anton Pipan, f>ostajevodja na kolodvoru Št. Vid-Vižmarje. Ker se domneva, da se mu je omračil um, se prosi vsakogar, ki bi o dotičnem kaj vedel, ia. podatke na naslov: Pavla Pipan, kolodvor 5t. Vid-Vižmarje.
i. Vas Zlogonske se izloči Iz okoliša pošte Brežice in se priklopi pošli Dobova. S 15. septembrom t. 1. se izloči vas Zlogonske (občina Kapele) iz okoliša pošte Brežice in priklopi pošti Dobova, ki bo izročala pošiljka za ta kraj pomožni pošti Kapele.
—	Slovensko trgovsko druStvo Merkur v Ljubljani si usoja tem potom opozoriti vse p. n. trgovce, industrijalce, denarne zavode ln ostale podjetnike in imejitelje pisarn (odvetnike, notarje Itd.), kakor tudi vse privatne nameščence, da društvena posredovalnica še vedno posluje. Kdor išče trgovsko osobje ali službo, naj se obrne na društveno posredovalnico, ki posluje v društvenih prostorih v\Ljubljani, Gradišče 17, L nadstr. Posredovalnica posluje za delodajalce, društvene člane in vajence brezplačno, za ostale pa proti odškodnini. — Obenem se vabi p. n. poslodavce in nameščence za čim obilnejši pristop k društvu. Društvo izdaja svoje glasilo, v kratkem priredi več izletov v svrho ogleda industrijskih podjetij, v zimski sezoni poučne tečaje in predavanja, plesni tečaj in januarja meseca običajen Merkurjev ples. DruStvo se tudi sicer vsestransko udejstvuje, ima svojo knjižnico, izdaja strokovne knjige, skrbi za vajence itd. Pojasnila v društveni pisarni vsak delavnik od 9. do 12. in od 3. do 6.	5443
—	Obsojen vlomilec. Renat Anič, rojen 7. julija 1901 v Splitu in tja pristojen, ključavničar iz Sp. Domžal, je letos spomladi vlomd v hišo Ferdinanda in Jožeta Birka na Viru. Zlezel je na streho in odtrgal na koncu hiše pribita podstrešna vrata ter skozi ta prišel v podstrešje. V pritličnem stanovanju si je potem nabral galanterijskega blaga in perila v vrednosti 22.410 K. Obsojen je bil na tri mesece ječe.
—	Kako so kuha dobra kava. Staro je Izkustvo, da okus kave ne zavisi samo od vrste, nego v veliki meri tudi od priprave iste. Bas dobre vrste kave zahtevajo osobito brižljtv postopek, ker se inače ne more razviti njih fini okus in dober duh. — Tvrdka Meinl, ki se že nad dve generaciji bavi gotovo izključno b trgovino kave, razpolaga z lastnim strokovnjakom, kateri stalno obiskuje one dežele, v katerih Meinlove tvrdke poslujejo (Jugoslavija, Avstrija, Čehoslovaška, Italija, Madžarska, Poljska). Svrha tem potovanjem je, da se po eni strani navajajo naše spoštovane gospodinje v dobrem pripravljanju kave, z druge strani, da se izkoristijo i njihove skušnje v teci pogledu. Zato si dovoljujemo opozoriti fiaše čitatelje, da bo dotični gospod dne 1. septembra deloval v tukajšnji podružnici tvrdke Meinl, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3, ter si dovoljuje vljudno pozvati poedlne trgovce ijihove goste kakor vsacega, ki se za stvar »nima, na brezplačno pokušanje strokovno 'ripravljene kave.	' 5432
—	Kar je res, je resi Testenine. vPeka-etec kakoršne izdelujejo v zadnjem času, so *ko okusne in tečne, da jih splošno hvalijo. Gospodinje, zahtevajte jih pri trgovcih 1
GosnoSarsfvo.
ŽITNI TRG. Mednarodni žitni trg je imel v preteklem tednu trdno razpoloženje. Povod temu je dalo povpraševanje uvažajočih dežel, katere menijo, da ni več mogoče računati z nadaljnjim padanjem cen in zaradi tega zalagajo svojo jesensko potrebo. Tudi prejemajo razmeroma nizke ponudbe Argen-tinije, ki Je bila zavoljo občutnega padca pesa v poslednjem času jako poceni, pa se sedaj prilagoduje svetovnim žitnim cenam.
Kakšen uspeh bo imela letošnja žetev, se ne more povedati nič pozitivnega. Glavno zanimanje se danes vrti okoli Kanade, kjer se je žetev ravno začela in se doslej njen izid še ne more ugotoviti. Iz ostalih dežel ni čuti nič novega.
Pa tudi trg moke je bil jako čvrst, zakaj povpraševanje je bilo čilo. Ameriški mlini so zopet dvignili cene izvoznega blaga, ker imajo izborno kupčijo z Daljnim Vzhodom. Izvoz iz Severne Amerike je znašal 295.000 vreč proti 235.000 vrečam pred tednom ter 160.000 lani. Pretežna večina tega je šla zopet mimo Evrope.
I koruzi so se cene deloma ustanovile, ker tudi tu pojema vpliv oslabljene vrednosti pesa. A kupčija se še ne more pošteno razviti.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 337.50 do 375, ječmen 270. koruza 275, beli fižol 445, pšenična moka št 0 550, št 2 500, št 6 387.50 do 400, otrobi 142 Din. Tendenca nespremenjena.
g Kaznovane banke Finančno ministrstvo je izterjalo dosedaj 10 milijonov dinarjev od kaznovanih bank vsled prestopkov v trgovini z devizami in valutami
g Uradni tečaji tujim valutam sa mesec september so sledeči: napoleondor 335 Din, turška zlata Ura 378 Din. funt. šterling 410 Din, dolar 90 Din, 100 franc. frankov 510 Din. 100 švic. frankov 1630 Din, 100 drahem 160 Din, 100 lir 390 Din, 100 nemških mark 0.002 Din, 100 čsL kron 270 Din, 100 n. a. kron 0.55 Din, 100 lej 42 Din, 100 levov 80 Din. 100 peset 1210 Din, 100 holandskih goldinarjev 3600 Din, 100 avstr. kron 0.12 Din, 100 poljskih mark- 0.04 Din.
g Koliko pšenice bomo lahko izvozili? — Vlada ceni, da bomo lahko izvozili letos 35.000 vagonov pšenice.
g Povečanje sezonskega izvoznega kredita, •»Narodna banka« bo revidirala dovolitev sezonskih kreditov, ki so bili dovoljeni dosedaj v Iznosu 150,000.000 Din. Vlada je mišljenja, da je treba dovoliti izvoznikom še nadalnji kratkoročni kredit v znesku 200 milijonov dinarjev.
g Poljsko posojilo v Ameriki. Poljska vlada je sklenila pogodbo glede najetja posojila v Ameriki v svrho osnovanja nove emisijske banke.
g Znižanje romunske izvozne carine za koruzo. Rumunska vlada je znižala izvozno carino za koruzo od 80.000 lejev pri vagonu na 20.000 lej. — S tem postane rumunska koruza zopet na svetovnem trgu zmožna konkurence.
BORZA.
Zagreb, 31. avgusta. Berlin 0.0009—0.0011. Italija 4.00—4.03, London 426—428, Newyork 92.50 —93.50, Pariz 5.20—521Praga 2.75—2.77, Dunaj 0.13—0.1320, Curih 16.80—16.90. — Dolar 91.50— 92.50.
Curih, 31. avgusta. Pešta 0.03K, Berlin 0.00045, Italija 23.37, London 25.20, Newyork 554, Pariz 31.15, Praga 16.30, Dunaj 000.78, Sofija 5.25, Belgrad 5.95, Varšava 0.0023.
lj II. vrtnarska razstava se je otvorila 31. avgusta ob 10. dopoldne v jahalnici na Bleiweisovi cesti, Otvoril jo je veliki župan dr. Lukan. Navzoče so bile vse ofici-elne osebnosti, podžupan dr. Stanovnik, knezoškof dr. Jeglič in zastopniki tujih držav. Razstava je prekrasna in jo podrobno ocenimo prihodnjič,
lj Odborova seja »Strokovne zveze javnih nameščencev« se vrši danes 1. t. m. zvečer ob 8. uri v kleti I, del. kons. društva, Kongresni trg 2. Ker je stvar jako važna, prosimo polnoštevilne udeležbe.
lj Vse Člane in prijatelje prosveta frančiškanske župnije ponovno vabimo na zadnji letošnji izlet v nedeljo, 2. septembra. Odhajamo ob 4.44 zjutraj do Otoč — nato na Brezje. Po sv. maši pa peS čez Lesce v Tržič. Vrnemo se z večernim vlakom.
lj Kino Vodmat Da so mogoči filmi z moralno tendenco, se lahko vsakdo prepriča
v Mladinskem domu. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Med dejanji svira domača godba.
lj češki obec. V sobotu 1. t m. pofddimo spolkovy večer s programom. Gostje dobrodošli.
lj Izlet v Vevče priredi za svoja članstvo in prijatelje »Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani« dne 8. septembra t. L v svrho ogleda Vevške papirnice. Skupen odhod z vlakom ob 8. zjutraj iz južnega kolodvora. Zbirališča pred odhodom vlaka pred južnim kolodvorom. Kdor s« želi izleta, udeležiti, naj se prijavi najkasneje do ponedeljka dne 3. septembra 1923 do opoldne r društveni pisarni, Gradišče t7. L nadstr. ftel-fon 552). — Odbor.	5444
lj Javen poizkus z ognjegasnimi aparati.
•Express« d. d. v Zagrebu proizvaja v nedeljo dne 2. sept, ob 11. uri dopoldne na letnem
telovadišču »Sokola Ljubljana«, nasproti ljubljanskemu velesejmu gašenje požara s svojimi raznovrstnimi ognjega&nimi aparati (na treh različnih prednvetih. V interesu vsakega posameznika je, da si ogleda te velezanimive vaje.
lj Prodaja igralnih kart. Carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 10. septembra ob 10. uri predpoldne na javni dražbi 236 jedi-nic igralnih kart. (Pikett No 62.32 listov.; Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
lj Gostilno »pri Zekserju* je prevzel g. Al. Zalaznik. Več v današnjem oglasu.
lj Koncert, v restavraciji »Zvezdaw s prvrv-vrstnim salonsikm orkestrom pod vodstvom g. kapelnika Jean Ryneš-a, podjetja Kino-Ljub-ljanski dvor, se vrši vsaki večer za časa velesejma od 1. do 10. septembra. Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Policijska kronika. Ključavničarju Valentinu Vabru je bilo iz veže magistrata ukradeno kolo, vredno 4000 K. — Gostilničarki in hišni poscstnici Ani Turk v Streliški ulid so vlomilci iz podstrešja odnesli sivo odeio, dva rožasti pernici, temnorivkasto kratko moško suknjo in dve vreči konjske žime. Oškodovana je za 9000 kron. — Tehniku Ivu Te-kavčiču je bil ukraden v kavarni Emona siv suknen klobuk, vreden 1600 kron. — Neznani ziikovci so vlomili v Regalijevem gaju v nabiralnik kapelice, iz katerega so odnesli denar.
lj Higi je nična česalnlca za dame O Fettieh Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje t L'Oreal Honae. E!, masaža lica. Manlcura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpaden« in odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerija.	5312
Pevski vestaikT
ZAHVALA.
Vsem pevskim zborom in posameznim pevcem, ki so s svojim sodelovanjem omogočili in podpirali veličastni nastop J4 stoglavega zbora pri sv. maši o priliki V. Kat- shoda prav iskrena hvala! Posebna zahvala še gospodom pevovodjem, ki so svoje zbore tako izvrstno in vestno pripravili, da. je zadoščalo za skupno vajo borih 35 minut.
Vsem skupaj za dobro voljo, trud in požrtvovalnost: Bog plačaj!
t, č. pevovdja Pevske zveze.
Prof. M- Bajuk,
Prosveta.
pr Prihodnja številka ^Socialne Misli«, ki izide koncem septembra, se bo po večini tudi pečala s problemi katoliškega mišljenja in življenja kakor predidoča slavnostna številka k V. katoliškemu shodu, na kar našo javnost tem potom opozarjamo. Prinesla bo tudi več člankov, ki se bodo pečali s problemi in rezultati ter duhovnimi perspektivami, ki jih je odprl pred nami tako lepo uspeli katoliški shod. Pripominjamo, da se slavnostna številka »Socialne Misli« (cena 10 Din) seveda tudi sedaj še vedno lahko naroči v Upravi »Socialne Misli«, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2.
Zarota gledišče.
i	DRAMA.
Sobota. 1. septembra: HAMLET. Torek, 4, septembra: KAR HOČETE.
OPERA.
Nedelja, 2. septembra: NIZAVA. Pondeljek, 3. septembra: PRODANA NEVESTA. Gostovanje gospe lrme Polakove iz Zagreba v vlogi Marinke. Sreda, 5. septembra: SEVILJSKI BRIVEC, gostuje v vlogi Rosine gospa Vesel-Polla iz Zagreba.
Začetek vsak večer ob 8. uri. Danes v soboto zvečer ob 8, uprizori se v dramskem gledališču Šekspirjevo žaloigro: »Hamlete z g. Zvonimirom Rogozom v naslovni vlogi. Vprizoritev >Hamleta< v naši drami je prvovrstna predstava, ki ima na našo publiko posebno privlačno moč.
V nedeljo zvečer se pa uprizori DAlber-tova opera »Nižava«. Glavne vloge pojejo in sicer: Marto gdč. Thaler jeva, starega občana Tornasa g. Betetto, posestnika Sebastijana g. Cvejič in pastirja Pedro g. SovilskL Kapelnik je g. Matačič. Začetek vsakokrat ob 8. zvečer.
Vstopnice se dobivajo od 10.—12. dopoldne in od 3.-5. popoldne pri dnevni blagajni v opernem gledališču in pol ure pred začetkom predstave pri večerni blagajni. Uprava vabi ljubljansko občinstvo in vse p. n. posetnike velesejma na obilen obisk predstav.
Gledališki abonma za sezono 1928-24 v Narodnem gledališka v Ljubljani Uprava Na rodnega gledališča uljudno sporoča, da se podaljša prijavna doba za bivše abonente in si-^er se sprejemajo prijave starih abonentov š« v soboto od 10,—12. in od 3.-5. popoldne, v nedeljo 2. septembra od 9.—12. dopoldne ter dne 8. in 4. septembra od 9.—12. in od 8.-5. popoldne vsakokrat v veži dramskega gledališča. Od srede 5. septembra dalje pa se sprejemajo prijave novih abonentov. Pri prijavi jo plačati prvi obrok abonmaja. — Cene abon-
majev: lože v parterju Št 1—3 Din 3780, št
4—6 Din 2850, lože v 1. redu št 1—6 Din 8000, št 6—t Din 3400, lože v IL redu (balkonske) št. 2-8 Din 1600, št. 4—5 Din H800(!
—	Sedeži v parterju: I. vrsta Din 750, U.—ivj vrsta Din 700, V._IX. vrsta Din 650, X.-XU vrsta Din 550. — Balkonski sedeži: L vrstal Din 600, II. vrsta Din 500, III. vrsta Din 400.
—	Galerijski sedeži: L vrsta Din 270, IL vrsta! Din 220, III. vrsta Din 170. — Abonma j« plačljiv takoj, ali pa v največ štirih zaporednih mesečnih obrokih. I. obrok se plača pri prijavi. — Državni nameščenci imajo poseben po-' pust pri celoletnem abonmaju. Cene znižanega abonmaja zvedo pi! svojem uradnem pred-stojništvu. Uradniški abonma se plačuje v 6 zaporednih mesečnih obrokih.
Cerkveni vestnih
c Duhovne vaje sa uradnice ln trgov, a*luž* benke bodo v kongregacijski kapeli pri oo. je.zvitih od 3. do 7. septembra.. Začetek dne 3. sept. rvečer ob pol 7. uri. Zjutraj so govori in n maša ob 6 uri. Pridite v obilnem Številu,
Orlovski vestnlk.
Natečaj, JOZ razpisuje natečaj sa nov« vajs za leto 1924., in sicer je treba sestaviti a) »kovinske proste vaje v trojicah ta Orliče. b) vaje a palicami za višji naraščaj, e) proste vaje ta člane. Vse vaje po 4 je vposlati do 20. septembra 1923 na JOZ. Kdor se hoče natečaja udeležiti, naj se takoj obrne na JOZ za smernice, po katerih bo vaje sestaviti, ker sicer ne bodo prišla resno v pretres,
Turistika in šport.
Gradjanski : Ilirija, — Prvenstvo Jugoslavija, Pivenstvena tekma med Gradjanskim ŠK iz Zagreba In našo Ilirijo se vrši jutri, dne 2. septembra ob pol 16. na prostoru Ilirije. Nastop Gradjanskega ŠK, ki pomeni v Ljubljani vedno športni dogodek prve vrste, povzroča tokrat z ozirom na važnost in značaj tekme posebno veliko pozornost in interes. Gradjanski šK velja po svojih u vrstnih, večji-del zmagovitih rezultatih proti mednarodnim protivnikom kakor n. pr. v Španiji, proti mo-nakovekemu Wackeru, proti praški Šparti itd, za najmočnejšega reprezentanta jugoslovanskega športa, kateremu se priznava mednarodno prvorazrednost. Igralci Gradjanskega ŠK nastopajo naravno redno v reprezentančnih teamih Jugoslavije in Zagreba. Im«na Vr« djuka, Šifer, Rupec, Perška, Vragovič uživajo v Zagrebu in po celi športni Jugoslaviji izredno popularnost, — Zadnje srečanje med Ilirijo in Gradjanskim ŠK je izpadlo z nepričakovano zmago Ilirije v razmerju 2 :0. Za nedeljsko tekmo prisojajo zagrebški listi Gra-djanskemu ŠK seveda boljše šanse, vendar pa pristavljajo, da presenečenja nikakor niso is-ključena. — Predtekmo igrata ob pol 14. nri' L. Akad. SK in rezerva Ilirije. — Predprodajar vstopnic pri tvrdki J. Goreč, Dunajska cesta.
Tenis sekcija S. K. »Ilirije«, kot Man Jugoslovanskega tenis saveza razpisuje v dvnli 8. in 9. septembra t. L II. p o k raj in s k f tenis-turnir za prvenstvo Slovenije. Tekmovalni red. 1. Gospodje posamezno. (Prvenstvo Slovenije.) 2. Dame posamezno (Prvenstvo Slovenije.) 3. Gospodje v dvoje. (Prvenstvo Slovenije.) 4. Dame in gospoduje v dvoje (Prvenstvo Slovenijo,) 5 Juniorji posamezno. (Prvenstvo Slovenije.) Vse igre brez izjednačenja. — Vodstvo turnirja Predsednik turnirja: pukov. Milan Bleiweis. Vrhovni sodnik: Janko Pogačar Zapisnikar: Mi-ron Blervveis. Vodja turnirja: prof. Mirko Seu-nig. — Pogoji tekmovanja. 1. Pravico tekmovanja imajo člani vseh klubov Slovenije, ki so verificirani od Jugoslovanskega tenis Šaveza v Zagrebu. 2. Prijave je uposlati najkasneje do
7.	septembra opoldne na naslov prof. Mirko Seunisr, Ljubljana, državna realka. Žrebanje se vrši 7. septembra ob 19. uri na tenis prostorih S. K, ^Ilirije«. 3. Igra se po pravilih jugoslovanskega tenis-tumirja. 4 Najmanje potrebno število prijav: 6 za eno točko. 5. Prvi ln drugi dobe častne nagrade. 6. Igra se od
8.	ure do nastalega mraka. Igralci, ld ob določenem času niso na igrišču, se črtajo. 7. Igra se a »Continental <-žogamt na trdih prostorih 8. Razpored in potek iger bo objavljen vsaki dan na igrišču in v izložbi tvrdke Goreč.
Prvenstvene nogometne tekme 2, septembra. Jutri dopoldne se vršita prvenstveni tekmi Primorje : Slavija (igrišče Primorja -»b 10.45) in Slovan : Svoboda (igrišče Ilirije ob 0.30). Tekmi otvar-jata jesensko prvenstveno tekmovanje Ljublj. nogometnega podsaveza
Žensk! lahkoatlelsk? meeting s? vr,5t danes ob 16.30 na igrišču Ilirije. Do včeraj popoldn-- ii prijavilo start matno število tekmovalk Ilirije in Jadrrna. Finale na 60 m, 100 m in 200 m sc vr3U jutri med prv. tekmo Gradjanski : Ilirija
Popravek. V našem poročilu o tekmi Concordia : Hirija kt smo ga pri-.b^ili VV avg„ *r j« vrinila pomota. O igri levega krila Hirlje Pevalk* bi moralo stati «o Peva.eku se more reči d-i j« Sli popolnoma na mestu* ir ne »o P. ite oc more reS« «d.
Poizvedoval"
Nsila se je dne 25. avgusta v IJršuUnski ■•er« kvt usnjata torbica, in denarnica 7 manjšo v:.oto denarja. Dobi se na porti Urihilinsk^tf« iMmo.Uo* v Ljubljani.
Zgubil se je črn pes (amar (dakll. Pošten najditelj naj ga odda, odnosno javi oroti natfradi na Ritmiki časti 6. oritličie. d«sno
Obrtno nadaljevalna šola za vajence in vajenke v Ljubljani.
Med vojno in po vojni 3 leti, od leta 1914-15 do 1919-20 celih 6 let smo bili za vajence in vajenke brez vsakega Šolskega popka v Ljubljani. Šele 1. 1920-21 in 1922 se je ■opet vršila šola in letošnje šolsko leto 1922-S58 pa je bila zopet zaprta vsled nekritja Btroškov za vzdržovanje pouka. Država je do leta 1920-21 prispevala dve tretjini stroškov za obrtno-nadaljevalne šole, nadalje pa Se bil ustavljen vsaki kredit v državnem proračunu za to šolo. Poleg teh se je tudi trgovski gremijalnl šoli za vajence ustavilo .vsako podporo od države. Ali prizadeti či-nitelji kot trgovski gremij ter sami trgovci so prispevali za vzdrževanje stroškov po-fnka na ta način, da so letno prispevali po SO Din za vsakega vajenca. Precejšnjo svo-Uso pa je dala trgovska obrtna zbornica za to Soio. Trgovska gremijalna šola je že leta 3919-20 začela s poukom in je tudi letos imela redno šolo za svoje vajence že četrto leto po vojni, obrtniški vajenci pa samo 2 leti.
Trgovska gremijalna šola se je že cela tri leta brez državne podpore vzdrževala. Obrtno nadaljevalna šola pa se je enostavno zaprla, ker ni dobila državne podpore. Leta 1920-21 je obiskovalo na petih šolab 1048 vajencev in vajenk (vpisalo pa črez 1200 vajencev).
Vse te šole so imele 31 oddelkov ln sicer tri pripravljalne, 2« oddelkov I. razreda in 2 oddelka Et. razreda. L Moška strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti {obiskovalo 242 vajencev na 8 oddelkih L letnika). 2. Ženska strokovna nadaljevalna Šola za umetne ln oblačilne obrti (obiskovalo 158, vpisalo 171 vajenk, na 4 oddelkih L
letnika). 8. Strokovna nadaljevalnioa za stavbinske obrti (obiskovalo 881 vajencev na 9 oddelkih z dvema pripravljalnima tečajema, petimi oddelki L razreda in dvema IL razreda). 4. Splošna obrtna nadaljevalna šola (živilska) (obiskovalo 68 vajencev na 2 oddelkih, pripravljalni tečaj in L razred). 5. Strokovna nadaljevalnica za mehanične ln tehnične obrti (obiskovalo 224 vajencev — vpisalo se je 259 vajencev na 8 oddelkih L letnika).
Leta 1921-22 je bilo na vseh petih šolah 1273 vajencev, od teh 181 vajenk, vpisalo se je 1470 vajencev ln vajenk. To leto je bilo 41 oddelkov in sicer 9 pripravljalnih tečajev, 14 oddelkov I. razreda, 17 oddelkov II. razreda in 1 oddelek III. razreda.
L Moška strokovna nadaljevalna šola za umetne ln oblačilne obrti: obiskovalo 268 vajencev (vpisalo 345 vajencev) na 10 oddelkih od teh eden pripravljalni Štirje prvega razreda in pet oddelkov drugega razreda.
2.	Ženska strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti :obiskovalo 177 vajenk (vpisalo 214 vajenk) na 6 oddelkih in sicer en pripravljalni tečaj, dva oddelka I. razreda in trije oddelki II. razreda.
3.	Strokovna nadaljevalnica za stavbinske obrti: obiskovalo 482 vajencev na 12 oddelkih in sicer štirje pripravljalni tečaji, trije oddelki I. razreda, štirje oddelki II, razreda in 1 oddelek III. razreda.
4.	Splošno obrtno nadaljevalna šola (živilska): obiskovalo 72 vajencev in 4 vajenke (vpisalo 85 vajencev in 4 vajenke) na treh oddelkih, pripravljalni tečaj I. in II. razred.
5.	Strokovna nadaljevanica za mehanič-no-tehnlčne obrti: obiskovalo 320 (vpisalo 852 vajencev) na 10 oddelkih in sicer na dveh pripravljalnih tečajih z 71 vajenci, na 4 od-
delkih I. razreda (148 vajencev) in na 4 oddelkih II. razreda (188 vajencev).
Poučevalo se je na vseh šolah 7 mesecev od 1. oktobra do zadnje nedelje v aprilu, le na trgovski gremijalnl šoli se poučuje po 9 mesecev na leto. Vajenci so pripadali po strokah na vseh 5 šolah v letu 1921-22 sledeče:
1.	Kovinske obrti: 182 stavbenih ključavničarjev, 41 kleparjev, 18 kovačev, 2 instalaterja, 12 zlatarjev, 8 pasarje, 125 strojnih ključavničarjev, 27 elektrotehnikov, 10 livarjev, 33 železoptrugarjev, 8 urarjev, 88 mehanikarjev, 8 puškarji, 1 izdelovalec kovin, 7 kirurglonlh mehanikov, 1 bandažist, 4 zobotehniki, 1 ortopedlst, 1 izdelovalec protez. Skupaj 507 vajencev.
2.	Lesne obrti: 127 mizarjev, 45 tesarjev, 4 kolarji, 1 strugar, 3 stolarjl, 5 sodar-jev, 2 pletarja (košar), 11 modelnih mizarjev. Skupaj 198.
3.	Živilske obrti: 14 pekov, 4 slaščičarji, 1 slaščičarka, 22 mesarjev, 8 gostilničarjev, 4 vrtnarji, 1 vrtnarlca, 20 brivcev, 2 lasu-ljarici. Skupaj 72 vajencev Ln 4 vajenke.
4.	Oblačilne (tekstilne) obrti: 55 kroja-čev, 144 krojačlč, 8 krznarjev, 1 krznarka, 2 dtžnikarja, 3 tapetniki, 20 modistinj, 11 šivilj za perilo, 1 izdel. steznikov. Skupaj 73 vajencev in 177 vajenk.
5.	Oblačilne (usnjarske) obrti: 87 čevljarjev, 2 jermenarja, 13 sedlarjev. Skupaj 102.
6.	Stavbinske obrti: 55 zidarjev, 8 peharji, 1 kamnosek, 2 dimnikarja, 2 krovca. Skupaj 63 vajencev.
7.	Grafiške obrti: 18 stavcev, 18 tiskarjev, 5 litografov, 2 fotokeiniografa, 1 stereo-tiper, 10 knjigovezov, 7 fotografov. Skupaj 54.
šivilja išče mesta
fjer bi bila gospodinji v pomoč in bi s« izučila kuhanja. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Številko 5309.
Primarij DR. JE šE
se je preselil
fn ORDINIRA zopet REDNO v KOLI-ZEJSKI ULICI 14 (vila -Kmet«, z* Narodnim domom).	5351
»■■■■—■■■■■■■■■■■■■■■■■Mi
želim vstopiti
* manuiakturno ali mešano trgovino. Imam 3 mešč. šole in trgovski tečaj. Naslov pri upravi lista pod itev. 5406.
Sprejme se CERKVENIK
tn obenem ORGANIST v BUKOVŠICI
L SELCA — Prednost imajo oženjeni, naj se v prošnji na omenjeni ŽUPNI URAD pripomni.	5441
Gospodično
fci bi samostojno vodila KNJIGARNO in trgovino v večjem kraju na deželi, sprejmem takoj. — Pojasnila daje upravništvo •Slovenca« pod številko 5412.
IŠČEM pridno, pošteno in zanesljivo
P0STRE2KINJ0
za dopoldanske ure. — Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod itevilko 5442.	5442
Kontoristinja
vešča pisarniških del, IŠČE MESTA kot BLAGAJNIČARKA ali v knjigovodstvu. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro .NASTOP TAKOJ 5339«.
Sprejmem VAJENCA
za PEKOVSKO OBRT. Hrana ln stanovanje v hiši. — Naslov v upravi lista pod šifro .PRIDEN 5340«.
ŠIVILJO
Hišnica
*dova z enim otrokom, dobra šivilja in vešča vsakovrstnega gospodinjstva, išče mesta. Ponudbe pod »Hišnica« na upravo
izvežbano v izdelovanju tvorniškega perila, posebno v prirezovanju, SPREJMEM takoj. Ponudbe na A. KOSTA, Homec, p. Radomlje.	i	5325
STENOGRAFA (injo) - ~ STROJEPISCA
vsaj deloma izvežbanega tudi v solici-tatorskih poslih, TAKOJ SPREJMO v malo odvetniško pisarno. Ponudbe pod .SOLICITATOR. na upravo lista.
8
■BnBMMnBnsHnanaaniaiBHHM'
Iščemo zastopnika
dobro vpeljanega, delovnega, za prodajo nemških TEKSTILNIH STROJEV. Prij. ponudbe z referencami pod «TEXTIL« na anonč. ekspedicijo Eduard Braun, Wlen, I. Strobelgasse 2.	5370
8 , ■
J
Nova
spalna oprava
moderno izdelana iz trdega lesa, ugodno NAPRODAJ. — Ogleda se pri mizarju J. VELKAVRH, Krakovska ul. štev. 7, Ljubljana.	5402
Salonsko SUKNJO
za srednjo postavo, fino črno blago, takoj CENO PRODAM. — Karol Kotniko. va ulica, baraka, pri Zadnikn. 5411
Meblovano sobo LtzS
1. oktober v mestu ali periferiji. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »INOZEMEC 5404«.
TRAME
PLETILKO
TAKOJ SPREJMEM na dom. Stanovanje prosto, plača in hrana po dogovoru, Reflektiram na samostojno in pa dobro izurjeno moč. — MEGUŠAR, Martinova cesta 8, I. nadstropje. 5403
SPREJMEM k lesni industriji (mizarsko podjetje, parna žaga) eventuelno k lesni trgovini
kot 0BRAT0V0DJ0
ter DRUŽABNIKA prvovrstno strokov-njaško moč treznega značaja ter dobrega nastopa. Potreben kapital Din 50.000 odn. Din 100.000. — Ponudbe pod šifro: »DOBRO MESTO 5109« na upravništvo.
2AGA in MLIN
z štirimi kamni ter s strojem za izdelovanje kaše, z vodno silo, skozi celo leto v polnem obratu, v zelo prometnem kraju, 15 minut od želez, postaje, je s pripadajočim stanovanjem event. z zemljiščem in gospodarskimi poslopji radi bolezni takoj po ugodni ceni naprodaj. Zelo pripravno za lesno trgovino. Podrobna pojasnila daje IV. OGORELC, posestnik v Rigoncih it. 9, p. Dobova pri Brežicah.	5423
Meblovano SOBO
za TAKOJ IŠČE miren in soliden bančni uradnik. — Ponudbe pod »MIREN« na upravo lista,	5414
lepo tesane, letošnji izdelek, KUPIM VEČJE IN MANJŠE PARTIJE. — Ponudbe • ceno la konslgnacijo je poslati na upravo lista pod šifro «l RAiuU.
Dvonadstropno hišo
Hiša
V KRANJU PRODAM.
je v sredini mesta, ima vrt ter se
8. Pleskarske obrti: 19 pleskarjev, 1 la-kirar, 8 črkoslikarjL Skupaj 28.
Navedeni podatki dokazujejo jasno, d* je vzgoja tega ogromnega števila obrtniškega naraščaja zelo velike važnosti za razvoj in napredek obrtništva ln industrije v Jugoslaviji. Za rešitev tega perečaga vprašanja bi moralo biti pri merodajnih faktorjih ln podjetnikih, mojstrih ter runih obrtnih zadrugah, nekoliko več razumevanja in smisla, če pomislimo, da obstoje obrtno-nadaljevalne šole preko 40 let v Ljubljani za obrtniške vajence. Najžalost-nejše poglavje pa je, da je bilo na tisoče vajencev oproščenih brez obiska šol in bodo še, ako se letos ne začne takoj s šolskim poukom. Samo pri krojaški zadrugi je vstopilo od novega leta 1922 pa do danes 821 vajencev in vajenk in sicer 188 krojačič, 95 krojačev. 6 krznarjev, 8 krznarke, 11 modistinj ln 21 šivilj za belo perilo. Isto imamo pri strojnih tovarnah. Danes se uči 180 vajencev, v tovarniško šolo pa hodi le 14 vajencev. Pomočnikov, zaposlenih v strojnih tovarnah, pa imamo samo 9L
Samo en klic: Odprite takoj na stežaj obrtnonadaljevalno šolo za vajence v Ljubljani!
EMElIlEjliEIIIEIIlEillEIIIEIII
Slavnostna številka
»SOCIALNE MISLI«
bo lep ln trajen spomin na V. SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD. — Vabimo vsakega udeleženca, da jo ob priliki katoliškega shod« kupi. — Cena znala 10 dinarjev.
IHEIIIEHIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE
B3BBnaaneaBstasnaoHmB(HHi
Naznanilo.
Dne 28. avgusta 1923 so imeli v ob« činski pisarni občine ŠMIHEL-STOPIČE v Kandiji gg. župani novomeškega okra. ja skupni sestanek, in sklenili staviti prošnjo na ministrstvo za zgradbe, da se takozvani »KULUK« ali tlaka za naš okraj odpravi, ker pri nas je brez po-mena, ker imajo za to skrbeti cestni načelniki okr. cestnega odbora, da se ta stvar pravilno popravlja in preskrbi za denar za kritje stroškov. — Stavila se |e tudi prošnja za nove volitve v cestni odbor, kateri naj bi bolj skrbel za popravo cest in se zanimal za to, za Kar je postavljen. — Poslala se je tudi proi-nja na okr. glavarstvo, da toliko čas* odloži takozvane zahteve za sestavo seznamov, dokler ni proinja iz minktratva rešena.
Županstvo občin« Smihel-Stopfče, dne 29. avgusta 1923.
Župani ALOJZIJ WVK.
lahko priredi tudi lokal. — Ponudbe na: ALBIN JAZBEC, KRANJ.	5365
Stanovanje
4—5 sob in kuhinjo IŠČEM. Najemnina postranska stvar. Plačam za par let naprej. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »DOBRA NAJEMNINA«.
Lep osebni AUTO
znamke Nesselsdorfer, 14/45 HP, skoraj nov, zelo lepa karoserija s 6 sedeži, NAPRODAJ po ugodni ceni. Na ogled: Ljubljana, MARTINOVA CESTA 30.
Moško KOLO
naprodaj na MIVKI 7, Opekarska cesta.
Inserati
v »SLOVENCU« imajo
popolen uspeli!
TVORNICA POHIŠTVA
ANDREJ KREGAR
S t-Vid nad Ljubljano (Slovenija)
Izdeluje vse stavbena in pohištvena mizarska dela Zaloga modernega pohištva, pisalne mize amerik. sistema Zaloga v St-Vidu nasproti kolodvora. Cene zmerne.	Razpošilja se cenik.
PREKLIC.
Preklicujem vse, kar sem' govorila pa Zagorju in po Limbarski gori neresničnega o Petro in Karolini Učakar in se mu lepo zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja. — Zagorje, dne 3. avgusta 1923. IVANA ROGELJ.
M Krisper


lzflc!o¥antc Ccvltcv. VellKa zaloga
pjeje^	ln galanterij-
shega Mtaftt - Ehsporl hranlshin
izdelkov: Krtat zobotrebcev Ud. 1
—/i
Banka za trgovino, obrt
DelniSko društvo
m industrijo
DelnISko društvo
leiačKev trg 4 Z1GREB (lastna plača)
Delniška glavnica z rezervami Din 28,000.000— (K 112,000.000-—). Telefon 2—85, 7—96, 11-94 in 15-54. Brzojavke Trade i Trgobanka. Podružnice Koprivnica, Ruma.
Afilirani zavodi v vseh večjih trgovskih središčih Jugoslavije. — Direktne zveze s prvorazrednimi bankami v celi Evropi ter Ameriki Prejema vloge na knjižice in na tekoči račun po najkulantnejem obrestovanju.
Eskomptira menice in devize.
Financira in ustanavlja obrtniška, trgovska in industrijska podjetja. Kupuje in prodaja valute, devize in vrednostne papirje. Podeljuje predujme na vrednostne papirje. Borzna naročila izvrSuje kulantno in točno. Izdaja čeke in kreditna pisma ter izvrSuje izplačila na temelju akreditiva na vsa tu- in inozemska mesta.
IMPORT
o Telefon itev. 137.
3. -
Blagovni oddelek:
kolonljalno blago, krmila,
žito in žitni izdelki.
Lesni oddelek:
nakup in prodaja lesa,
lastne žage.
Ljubljana
Strojni oddelek:
poljedelski ln drugi stroji.
Umetna gnojila. Cement.
IIUIIIIIIIIIIIIIlItllMIllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlillllllllllllllllllHHt
Lastna željama.
'iiiiHiSHiiiii:iiiiiiiit!iiiiiiiri!iiiiiiiiiiiiiH>iiiiii!ii!iiiiiiiiiiii!iiii*iiiwiMimn>
EKSPORT
Brzojavke i Gospodarska.
Mesni oddelek:
tovarna mesnih izdelkov, hladilnica, izdelovalnica umetnega ledii, izvoz živine in prašičev.
Vinski oddelek:
domača in tuja vina v
sodih in buteljkah.
Priporočam
zalogo
različnih voz
lastnega izdelka
MATIJA TERLEP s«. Jerneja cesta 38 Sp. Slška.
Krasno posestvo Stavbena parcela
na deželi poleg župne. cerkve, obstoječe iz hiše z dobroidočo trgovino, gostilna in trafiko, gospodar, poslopji, s kovačijo in mostno tehtnico, vse v dobrem ataniu, kakor tudi več oralov zemljišča, je z vsem živim in mrtvim inventarjem takoj prostovoljno in POD UGODNIMI POGOJI NAPRODAJ. — Naslov pri uprav ništvu .Slovenca« pod številko 5333.
z industrijskim tirom v najlepši legi, je ceno NAPRODAJ. TAVČAR in SVETINA, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.
^SBBESaEHSSBEEEBaSMaBBBSSSH^fflBHHKiaiPBBKBKH^
a I^osaor grc>spo€ife Irgovci! g
v VaSem interesu boda. če pred nakupom šuorJath t5epfe in hišnih ■ S <9.|,,in čevljev obiSčete — paviljon	464 - m_jMnpi, m
g zokoi !7	3AZBEC, KRANJ. TaPst- 5
laBaBBSaSBBOaBBBBaBBBBBBBBBSESSIBfllHBBBaBIfflBaf
skoraj' n^va, ca. 220 X 330, NAPRODAJ, i Fft. KS. CASPER, Vegova ul. 6.
0 D S B H n H D
Brzojavke i Globus Vrhnika.
Teaefon lnt»rnrban Vrhnika 10.
Konzeniia tmm°m f5L0BllS
na Vrhniki pri Llukljani
priporoča vse mesne konzerve, paštete in drujje me?ne Izdelke. Naznanja, da Je pričela letos z izde>oyanšem sadnih in sotivnih konzerv. Sprejema naročila za izdsfio-vanje pločevinastih doz.
ran Ravnikar
cestni fesarsiti misfsfer Ljubljana, Linhartova ulica štev. 25.
Teleion štev. 415.
Poštno - čekovni račun 11.428.
izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, in sicer vodno in nadtalno ter umetno tesarstvo.
IC Parna Saga ln strojne delavnice.
Prevzemam po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhi-tektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste raspetine od 12—15 m.
Na velesejma lastni paviljon.
stavbeno stroko in lesno rastri on
<3$

Q D BI B D B D
mmmammfi.
Ustanovljena 1900
Ustanovljena 1900.
Dunajska cesta
Ljubljana
v lastni palači.
Dunajska cesta
Delniška glavnica in rezervni zakladi ca. Oin 45,000.000
Sprejema vloge na tekoči račun in na vložne knjižice ter jih obrestuje najugodneje. Podeljuje vsakovrstne kredite, eskontuje menice in devize ter da je predujme. Izvršuje nakup in prodajo vrednostnih papirjev, valut in deviz. Otvarja akreditive in izdaja
kreditna pisma na tu- in inozemstvo. Oddaja Safes — De-posits in shranjuje vrednote ter izvršuje sploh vse v bančno
stroko spadajoče posle.
Čekovni racim: št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Telefon St. 261, <«13, 502, SOS ln 504.
Podružnice:
JHKSMiS BMMfffiM
Sarajevo
Split
Trst
Brežice
Celje
Črnomelj
Gorica
Kranj
Maribor
Metkovič Novi Sad Ptuj
ia_
m
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva staroznano gostilno
MPri zeksarjuw
na Dunajski c. O. v Ljubljani popolnoma prenovila in izdatno poveCaia. Novi prostori so jako udobni, svetli in zračni. Lep vrt, zračna veranda. Postrezala bodeva, kakor dosedaj — tudi v bodoče z okusno kuhinjo, pristno pijačo in vedno svežim pivom. Za cenjeni obisk se priporočata
Aleš in Rezi ZALAZNIK.
■■■■■■■M9BnBIB9BIBBBBI9!XBIi!l!KBBnHIIHBHMnBIHBS9)BHBII!Hw
■ »Pri LDZARJU« s
a
s
staroznana gostilna poleg cerkvc Sv. ^ ■ Jakoba, priporoča dobro domačo KU-~ HINJO, prvovratna VINA ter na novo urejena PRENOČIŠČA. — Se priporočata
FR in IV. DOLŠAK.
S
		
■K		mmmm
Dobro Idočo GOSTILNO
vzamem v najem ali na račun. — Naslov v upravi Usta pod Številko 5338.
Trboveljski premog
n DRVA Ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA 4LIRIJA«, Ljubljana, žralja Petra trg 8. Telefon it 230.
Prodam POSESTVO ~
v prijaznem gorenjskem kraju blizu mesta. Več pove ALOJZIJ GRILC, sedlar, Novomesto, Dolenjska.	5332
Adrija^
mednarodna transportna ftomisijsha dražba z o. L
Ljubljana, Dunajska c. 31 Maribor	Rakek	Jesenice
Naslov za brzojavke: »Adrijasped« Tekoči računi: Zadružna gospodarska banka. TeL inter. 721,
Mednarodni transporti. Prevoz vsakovrstne robe. Vskladiščenje robe. Komisija. Carinsko posredništvo. Transportno osiguranje. Zbirni promet na vse strani. Prekomorski transporti. Zastopstva in zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- in inozemstva.
Ako še niste, pošljite naročnino!
•	• • <a»»9•m• A«<m•m• m • • •
' tvornica ozkotirnih s železnic
a»
Telefon 7—11 Zagreb Gajeva 59
Izdelujemo:
Izogibalnice, obiačalnice vagone, kolesja, ležišča za vse širine in v vsaki izvršitvi.
Dobavlfamo:
kompletne ozkotirne železnice: za žage, lesne trgovce, opekarne, rudnike in vse druge industrije.
Cognac-Medicina! Creme-£igueure
(O
'Velesejem
Paviljon „£" štev. 483-484
*Griple sec
d. 3 o. 3.
Sjublfana, 9iotlw
e<®»a®:©«®«
I I
I #
a
!>9iVtOiAe
gpo
ItfSt
T'L?
d. d. p rele Cžlfl Pullafe
Tovarna usnja in ujnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika
Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. Tel. 528.


i
I
i- * H
na
Najnovejši izum v glasbenih inštrumentih »SALONSKI AKORDEON «. Vam nadomešča drag glasovir ali harmonij. »KRANJSKE HARMONIKE«, štiri različne vrste. Garantirane. — Upravništva časopisov in podjetja, ki razpošiljajo periodične cirkularje, opozai-jamo, da si ogledajo ameriški ročni stroj za leplenje naslovov. Ena oseba jih prilepi 3000 .na uro. Zelo enostavno delo. Velik prihranek na stroških dela, — »GILETTE« ameriške brivne priprave po polovični ceni. — Za lesne trgovce in lastnike gozdov: Preizkušene ameriške lahke motorne žage za podiranje dreves in raz-žaganje na hlode. — Imamo tudi druge prvovrstne konkurence zmožne ameriške produkte, za katere se oddajo odgovornim interesentom
U
m
a. Iirasin^frilsi mmss.
A. VEGETABILNO (čreslostrojeno usnje):
1.	KRAVLNE, rjave, črne in chagrin, ter za mehove in strehe;
2.	KIPSI;
3.	TELETINE;
4.	OVČINE in KOZINE:
a)	mazane, rjave in črne;
b)	barvane, za mobilje, tapeciranjc in konfekcijo;
5.	VACHETTES:
a)	za izdelavo DOKOLENIC, barvane ali naravne,
b)	za izdelavo NOGOMETNIH ŽOG,
c)	za izdelavo razne USNJATE KONFEKCIJE;
6.	SVINJINE (specialiteta):
a)	za fino JAHALNO OPREMO, bar. vane ali naravne,
b)	za KOVČEGE,
c)	za MOBILJE in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, portefcuilles in knjigoveštvo);
7.	PODPLATI:
a)	trovloženi hrastostrojeni podplati,
b)	vache;
8.	CROUPONI za izdelavo TRANSMI-SIJSKIH JERMENOV:
a)	specialno strojeni (angleški sistem),
b)	hrastostrojeni.
B. CHROM-USNJE:
1.	box-calf, črno in barvano;
2,	chevreaux;
3.	chevrette;
4.	chrom-usnje za izdel. nogometnih žog;
5.	chrom-usnje za izdelavo JERMENOV.
C. GALUN-USNJE
za izdelovanje vezilnih in šivalnih JER-MENČKOV.
D. LAK-USNJE:
1.	Box - calf;
2.	chevreaux.
A. ČEVLJARSKI IZDELKI:
1.	ČEVLJI za štrapac;
2.	„ za rudnike;
3.	„ za šport in nogomet;
4.	„ po vojaškem vzorcu;
5.	SANDALE.
B. KONFEKCIJA TRANSMISIJ-SKIH GONILNIH JERMENOV:
1.	Specialni stroj;
2.	hrastov stroj;
3.	chrom - stroj;
4.	jermenci za šivanje in vezanje trans-misijskih jermenov.
C. KONFEKCIJA za
DOKOLENICE (gamaše), NOGOMETNE ŽOGE, TORBICE, PORTEFEUILLES itd.
iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, NAHRBTNIKI, športni PASOVI itd., TRŽNE TORBICE
S)
m
im
m
oa
BA
JBfi
JS& m
(VB*1
Prva jugoslovanska tovarna za žaluzije, rolete, leseni In jelene zastore
i. 5Mc-ev naslednik
& Cie
Zagreb, ilico ¥0
Izdeluje \JS3 urste rolet, M iehlene, lesene, platnene in pletene rolete, omrežja, lionstriilicije za solncne plahte in njih posamezne dele.
Proračuni in ceniki zastonj. Zastopnike iščemo. Najstarejšo in Rojinodsrnsjs opremljene tovarna, ustanovljena 1SB9.
fishana tkanina markizeta, fluneh, saten, frenehe.
Glavno zastopstvo za SHS
RUNZL18 MENZI
fvc.-.1 raamnguffigaagB
iiica 36.
ZflBHEB
Ilica 36.
emm
INZ. H. MIHOR
TEHN. PISARNA - ZASTOP. TVORNIC LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 7
Projsktuja, dobavi, oosnjujs In prelzkuls
TVORNICE TTC7TEN1NA
m~M	■ v/M v *
CtllMA-OjHli
CCTINA-ODUI r
vsohe w ■	mle
Strojne naprave, orodje, žel. konstrukcije, transportne In Industrijske naprave.
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Paternosf & Remic - Ljubljana
Slomškova ul. 11	Telef. St. 589
Nudi tudi ogodno PRODAJO ali NAKUP
tar sprejema prijava ll tu- In Inozemstva za vsak« vrsto na prodaj atojetlh, dobro ohranjenih
raMfenili sls*o|cv
■	Lesna Industrija	■ I	WJ avor" v Logatcu	|
*	izdeluje pohiitvo in stavbena m(-	J
g	zarska dela poceni in točno po	■
■	naročilu. Dobava oprav ca 14 dni	■ I	po dnevu naročbe. Neka] oprav	* |	Is trdega ia mehkega lesa	g
■	j_i—a stalno v salogi.	m	|
Ha velesejmu si gotovo oglejte v paviljonu našo kojo št. 530
Zahtevajts odločno povsod le naše testenine, ki so našega pristnega domačega proizvoda. So najboljše in najcenejše.
ffflJVEtA jw031avct5rr tuornica t;esteninr kr • • etCRTRI<N) POSOfl - •
riromfflPJ« prcvno
20.000 TJE5TENINC 5URKE UR3TI1 OBLIKA r0 NflJNO-UlJCtf NRPULJ5K0M UZ0RU.
L. Mlkuš
Linbljana, Mestni trn 15
prlptroia tvo|i za>ego
(letnikov In solnčnlkov In sprehajalnih palic. Fioravila toCno Is solidnoi
Zaloga pri veletrgovinah:
A. Sarabon, Slovenska trgovska d. d Černak & Co., »Jadran" d. z o. z.
ILUSTRIRANE CJCNTKE NR - - ZRHTJEV fRRNKO. - -
0TPRCMR brzr I TOClTO,
Gradbeno podlttfe
Pisarniško pohištvo ter vsa pisarniške potrebščine
Pisalne stroje,
razmnoževalne aparate,
Munske stroje
Ljubljana Zagreb
Gradišče 10 Duga ul. 32
Prodam motorno KOLO
NSN, 4 HP, z dvema prestavama in pro-itim tekom. — Poizve se pri upravi lista pod številko 5299.	5299
V katerem kraju potrebujejo dobrega,
samostojnega KLJUČAVNIČARJA
ki bi pristopil event. kot kompanjon? — Ponudbe na upravo pod .Ključavničar«.
Ljubljana, Resljeva cesta 2.
I a. amerfesRa — ponsHvansKa Tsa&ourstna strojna olja toiotna mast bencin in ierpsntin kemični in tehnični predmeti
Ia. angl. Soya jedilno olje, znamke »MOIflCO« vsakovrstne ribje masti, itd. Zastopa največji amorik.koncern mineralov ln kemikalij.
URAR
Ljubljana, Novi Udmai 18
priporoča svojo delavnico, v kateri izvršuje vsakovrstna POPRAVILA točno in ceno. — Strokovni urar za popravila
stolpnih (turnskih) ur. Najnovejša IZNAJDBA!
Brez kvarjenja blaga KEMIČNO SNA-ŽENJE in vsakovrstno BAPVANJE OBLEK.
ANTON BOC, Ljubljana, Selenburgova ulica 6, I. nadstr.	Glince - Vič 46.
za Hudske, meščanske, srednjeln trgovske šole.
Trgovske knjige, mape, bloke itd.
izdelat« ln razpošilja
Papirna Industrija in knflgoveznfca
Anton Janežtč, LJubljana
Florjansha nllca it. 14.
OGENJ pogasite ter se ga obvarujete takoj s svetovno znanim originalnim	originalnim
WMMIMAXW
ročnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporabe vode takoj pogasi. Pojasnila daje samo
priporoča svoje prvovrstne mesne izdelke vsem cenjenim odjemalcem, vsaki dandvakrat svežo hrenovke, tlačenke, Jetrne paStafe, drage klobase ln najizbranejše Specijalitete. Nadalje razpolaga z vsemi vrstami prekajenega mesa. — Peča se z š.vo in zaklano živino, ter razprodaja na nvojih stojnicah na Vodnikovem trgu goveje meso po konkurenčnih cenah.
®	*	ZA NEVESTE in obšlvanje (entlanje)
6	V	izdeluje točno in solidno nevo otvorjena
®	®	izdelovalnica perila P. JANČ1GAJ, Re-
©	9	sljeva cesta št. 29, I. nadstr., levo.
!	|	Barboric - Završan
§	f	MODISTARIJA in preoblikovalnica —
9	®	Ljubljana, Mestni trg 7. — Velika zaloga
Q	Q	klobukov, nakita in modist. potrebščin.
£	g	Preoblikujejo se klobuki za DAME in
• A® 94I90®®®	gospode po najnovejših vzorcih. 5355
priporoča se za -vsa v njegovo stroko spadajoča dela knkor tudi svojo veliko
zalogo konjskih oprem ln drugih t*	Jermenarsklh Izdelkov. :
Centralna vnovčevainica
družba z o. z., UIDUANA.
Brzojavke: Zadruga Kropa
Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slov.)
Telefon interurban: Poduart 2
Žeblji za železnice, Žeblji za latij«, črni ali pocinkani, Žeblji za zgradbe, Žeblji za čevlje, Spojke za odre in prage, Spojke za ladje in splave, Železne brane, Zobje za brane, Kljuke za podobe, zid itd., Vijaki z maticami,
Zakovice za tenderje, kotle in mostove, Vijačni čepi, Verige.
J
Slovenska gradbena in tadustrllsha d. d.
Tel don lnterurbon Mar. »o.
Lfabllana
DrzojoH: SloHrod.
Tehnično pisarna Lfnblfono 1
rrankopanska cesla ste?. 191.
UVTSOte: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj
SpedtalllefO: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode.
Zastopa: patent dr. inž. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz amiranega betona z lito-železnimi vložkami za visoke tlačne napetosti kakor pri skladiščih „silo' mostovih in podobno
IZdelUte: vse vrste tehničnih projektov in statističnih proračunov.
Popolnoma varno naloiite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI
r. z. z o. z. — sedaj poleg nunske cerkve,
poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „ UNION".
Hranilne vloge se g* 01 brez odbitka rentnega in obrestujejo po W |Q invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po S ^/2 ®|o
Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 '/»"I® Večji zneski se ob esfnieio po dogovora.
Proda se:
Puch-motor 2Va H P, in pomožni motorji Tk£vc>r
H P. po nizki ceni. — AVTO FLOR-JANČIČ, LJUBLJANA.	4454
Inserirafte u „Slauencn"l
gane, stenice, Ščurki
o v»a folauen mor* poginiti, ako porabljate moja nn|bol|e preir.kašenu m splošno hvaliona ired^tva, kot proti poliitkim in biinim mišim Din7'40. 1» podgane Din7-40, u aSnrk. Din 10. bk »tentce Din 7-fiO unioovalec moljev Din« — moti mrčesom Din 7-50, mnzilo proti aiom nri IJndeb Din 4 — in ilvinl Din*-—; zaaii v obleki m o»-rila Din 7'&0; proti mrčesa na aa&Juln zeleajadi proti mravljam Din 7-50. Potil ia pr miv.etio Zavo.i m ekspon .AHTES" kem. laboratorij
B. Jttn^r, Petrinjslra oi. 3. Zagreb 39.
Nikar ne zamudite posetiti
INGERJEV
oddelek št. 155 na
Ljubljanskem velesejmu.
i
Arhitekt ln mestni stavbenik
VHJEPl TMO
Lfnbltana. Gosposvetsha cesta 10.
Telefon inferarb. 103. ustanovljena 1.1850
se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
JOSIP KREGAM
oblastveno preizkušeni mestni tesarski mojster Cesta na Kodeljevo 2 Ljubljana
isvrSuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. Prevzamem po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov hi«, vil, ter razno gospodarske ln industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostreSja. balkone, vrtne utice, verande, ter razna d uga vrtna arhitektorična dela. Stopnice, dekorativne stropove, ter dekorativne stenske opaže.
TEODOR K O R N
Ljubljana, Polfanska cesta 8.
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža, kakor kante za firnež, olje, benzin, doze za barve, kandite in konzerve.
Ljubljana, Miklošičeva cesta Stev. 10
(v lastni palači vis k vis hotela „Union").	Telefon it. 57 in 470.
Račun postno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.046. v Zagrebu Stev. 39080
PodruZnios: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPUT, SIBENIK. Ekspozitura': BLED Interesna aknpnoat a: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sada
Kapital In rezerve skupno nad Din 15,000.000--.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardfra vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšim! pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr, loterije.

'i

tORlNe
Telefon St. 588.
LJUBLJANA
CENTRALA
RIMSKA CESTA 2
HILŠERJEVA UL.
PODRUŽNICE
Sjubljana,Gruberjevo nabr. $
m priporoča *a stavbena dela ter muti po teb. , nizkih cenah
opeko
vsep vrst (strešno, zarezano ln navadno opeki (bobrevfc) ilebnike, opeko za tlak) in cementne cevi. Lastna opekarna na Ct načah. Zaloga tudi r Ljubljani. _
DUNAJSKA C. 20	MESTNI TRG 25
Maribor Zagreb Beograd
Tovarniški zaloga polnogurcijastih obročev,
pnevmatike 3n vsake-vrste tehniških gumi-. jevih. cevi, a.utQ-delov in vsakovrstnega ''V- • • . ;; 1 tftitb - materij al a.
Na razpolago Stlftkalmcn Ka montiranje polnogumija"Uh obročev.
Velika za*og& elektro-materijala.
Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna In tolna postrežba. Cene brez konkurence.
UsliSso zalogo
priporoča Franc Hiti, Lji
So. Martina cesta St. 2

Arhitekt m mestni stavbenik
Viljem TREO
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10. Telef. inter. St, 103. Ustanov. leta 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrši ler izvršuje načrte in proračune.
III AUTO III
BENCIN	PNEUMATIKA
OL|E	VSA POPRAVILA
MAST	IN V02N1E
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani, le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
VRTNARSKA RAZSTAVA
Ne zamudite ugodno priliko in posetite v času od 1.—10. septembra 1923 IJnbljjanskl veles^meisj, na katerem bodo razstavljeni v paviljonu „H" št. 346 najnovejši mlinski strofi, naravni in umetni mlinski kamni ter vse ostale mlinske potrebščine.
Veliki vojvodinski paromlin z izbornim produktom iSče v stroki veščega verziranega
iitiiiiitiiiitiiiiiiiiiKiifiitiiiiiiiiiMiKi*^'
f * Mlin odda proti primernem« vftratvu ttidlitonsigiiaclj. skladišča. Ponudbe z navedba referenc pod šifro »Vertretez V—54« na Interreklam d. d. Zagreb, Palmotičeva ulica 18
Zahtevajte! Povsod Zahtevajte!
Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih obtek za gospode in dečke, nadalje površnike, zimnike, raglane, dežne plašče, usnjene suknjiče auto čepice itd. po konkurenčnih cenah. — SpecijaSna zaloga angleškega in češkegs sukna. Perilo, modni in športni predmeti.
Razstava lastnih izdelkov ria IMIjanskem vels-
Železo, Portlandcement, štedilnike, peči, vodovodne cevi, sesalke za vodo in vino, stiskalnice, mline za grozdje, brzoparilnike, tehtnice, različno orodje za obrtnike in poljedelce, potrebščine za stavbe In pohištvo, kuhinjsko posodo in vso železnino nudi po znižanih cenah.
'HliHililiOT'.!)!

PllPfl
v lastni novi palači na Miklošičevi c. polegr Sraotela Unioi?
WT Hranilne vloge se obrestujejo po
brez odbitka renlnega !n Invalidskega davka ter sc obresti zaračunavajo s i.. It. Irt 2!. vsakecja meseca. — Vloge v tekočem računu obrestujemo po 5>/2, vlbgr-e, vezane na dobo pot leta, po © "j. — Večje vezane zneske obrestujemo
>,r P° dogovoru z ravnateljstvom precej višje.

■ -WM
poslovodja I GNJAT
• , •	_	"; • ' jV.V'1 i...
SajmISče 55, podaljšana
Vseh vrst movinsklli narodi za Dakreno kotlarsfvo. kleparstvo. vodovodne ln Hlosefne naprave Izvršuje toCno in solidno
v Ljubljani, Kolodvorska ulica Stev. 18.
Beneški jarmenlk
NAPRODAJ z vozom, val« ia » trans-misijo po ugodni ceni. — Več pove IV. ČEŠENJ, na Brodu, poŠta Št. Vid nad Ljubljano.	5334
mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica it. 25
kupuje po najviSjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdno parcelo.
Vsakdo,
damsko aiimoSko
LJUBLJANA, stavbeno podjetje
Linhartova ul. 9, Sv. Petra cesta 23
Prospekti na razpolago.
Izvršuje vsa v to stroko spada' joča dela najceneje in najsolid-neje. — Izgotavlja načrte, od naj-pripostejše do najbogatejše izvršbe.
tudi po meri, naj ne zamudi prilike oglasiti be v ZiflOtSki Dllcl ŠtDV- S. Brata Brunskole
Ljubljana.
MEHANIČNA I ) ^^PIETILNICA TRAKOVI
SLOVENIJA •
jAVIt OISTER KAMNIK
najceneje m z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev
Zvonarma ia livarna
Št. Vid nad Ljubljano.
Ljubljana
Stalna zaloga poljedelskih strojev
zastosfvo vseh vrst pjugov
Tvrdke	jpfa. -
Eberbardt za Slovenijo. ~m§mm
DrvhstUdt
ijjoslovanska tiskarna x Liubliani
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liubliani
izdaia konzorcij »Slovenca«,