478                                               Slovenski glasnik.
Spisi Krištofa Šmida IV. in V. zvezek, v 8, prvi ima 51, drugi 80 str. Tiskal in založil J Krajec v Novem Mestu 1883. Cena posamičnim zvezkom mehko vezanim po 30, trdo vezanim po 40, lično v platno vezanim po 70 kr. IV. zvezek obseza povesti Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Vse tri je poslovenil p. Hugolin Sattner; V. zvezek pa priobčuje povesti Slavček in Nema dek lica v prevodu p. Florentina Hrovata. Priporočamo to zbirko vsem šolskim knjižnicam in vsem slovenskim rodbinam Šmidove povesti so naši mladini še vedno izvrstno berilo! ¦
Postava od dne 29. aprila 1873. L, potem od 9. marcija 1879. 1. in od 2. maja 1883 L, (t. j. šolski zakon) se dobiva pri R. Milici v Ljubljani v posamičnih iztisih po 5, vsi trije zakoni skupaj trdo vezani pa po 15 kr.
Slovenske muzikalije. Prišla je na svetlo skladba: Šolska mladina o šeststoletnici presvetle cesarske rodovine Habsburške na Kranjskem. Besede A. Praprotnika; uglasbil L, Belar. Natisnil in založil R. Milic v Ljubljani 1883, iztis po 4 kr., 100 iztisov po 3 gld. 50 kr. — Dalje: Kranjska z Avstrijo. Slovenska himna v slavo šeststoletni zvezi Vojvodine Kranjske s presvetlo hišo Habsburško. Besede M. Markiča uglasbil A nt. Forster, založil R. Milic, iztis z „Avstrijsko himno" vred po 5 kr.. 100 iztisov po 4 gld.
GL Janez Wolf, znani naš slikar slovenski je ravno kar na vnanjem zidu stolne cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani zvršil al fresco sliko Marijinega oznanjenja na mestu, kjer je 1. 1703. jednako podobo naslikal slavni Julij Quaglio, čigar freske se še vidijo v stolni cerkvi. G. \Volf je svojo sliko tako umetniški dovršeno po Quaglijevi ponaredil, da smo culi nekega umetnostnega znalca trditi: „Tukaj nihče ne bode pogrešal — Quaglija."
Preširnov spomenik na Bleda. Po naporu g. dr. Alfonza M o še t a je literarno-zabavni klub v Ljubljani P reši mu postavil mal spomenik na Bledu. Spomenik, 2m 25cm visoka piramida od repentaborskega marmorja, bode stal na farovškem svetu v rogovili, kjer se cesta držeča okoli jezera, loči od ceste, ki drži v Grad.   Spomenik ima ta napis:
Preširnu
literarno-zabavni klub v Ljubljani. 1883. Na desni strani:
Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim milše zvezde kakor zdaj sijale.
Na levi strani:
Dežela kranjska nima lepš'ga kraja
Ko je z okoVco ta, podoba raja. Zadaj:
Narveč sveta otrokom sliši Slave!
Spomenik je prav lično naredil g. kamenar V. Čamernik in okrog njega bode g. Ermacora napravil lepe nasade. Odkril se bode slovesno, a z ozirom na veliko patrijotično slavnost meseca julija brez posebnega  šuma dne 9. t. m.
Do zdaj neznana knjiga Trabarjeva se je našla letošnjo pomlad v vse-učiliški knjižnici v Gradci. Naslov jej je CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA. ENA PRIDIGA OD STAROsti te praue inu kriue Vere, Kerstzhouane, Mashouane, zhestzhena   tih Suetnikou,   od Cerkounih  inu  domazhih Boshvh  slushbi,   Is S.
Slovenski glasnik.
479
Pifma, ftarih Cronik inu Vuzhenikov vkupe sbrana. Ta mahina Agenda, Otrozhie Molitue, skufi Primosha Truberia. 1. Pet. 3. Sitis parati ad refpondendum cui libet petenti rationem eius fpei, quae in vobis est. ©cttedjtfmuS mit bež §erm 93rentij »nb Wl. (L. 3Sifd)er§ aufjtegung, etn ^Srebig tiom SSrfprung tmb filter befj tehten »nb falfdjen (Slaitbenš »nb ©ottešbtenffš. ®te ^anfjtaffet, »nb bte fletite 2Igcnba. V TIB1NGI, M. D. LXXV.
Te knjige Trubarjeve do zdaj ni omenjala še nobena biblijografija in da sploh nihče ni znal zanjo, uzrok je deloma tudi ta, da v graški vseučiliški bibli-joteki med starimi knjigami ležeč ni bila zapisana v nobenem katalogu. Zdaj ima signaturo 115/97 Gr. Natisnena je lepo, na čednem papirji ter šteje v osmerki 532 stranij. Ne glede na to, da je ta knjiga kakor sploh vsak spis Trubarjev, silno imenitna v jezikovnem oziru, prezanimljiva je tudi za tega delj, ker nam Trubar v nemškem predgovoru pripoveduje o do zdaj po polnem neznanem katoliškem pisatelji slovenskem, pišoč, da so 1. 1574. „in Windi-scher Sprach" izdali jezuitje „einnewen Jesuitischen Catechismum" pod naslovom: „Compendium Catechismi Catholici in Slauonica lingua, per Quaestiones, in gra-tiam Catholice iuuentutis propositum. Per fratrem Leonhardum Pachen-eckerum, professum ac Sacerdotem coenobij Victoriensis almi Cistiriensis or-dinis, Graecij Styrie Metropoli, apud Zachariam Barthschium, Anno 1574. To tedaj bi bila prva tiskana katoliška knjiga slovenska in prvi katoliški pisatelj slovenski! — Pod slovenskim predgovorom se Trubar podpisuje: „Pri-mosh Trubar, Rastzhizher, Crainez". Tudi interesantne biografične črtice nam Truber podaje v tej knjigi; tako n. pr. piše na 267. strani: „Mui Ozha, kadar ie na Rashici S. Jerneia zehmoshter bil, ie bil puftil to Cerkou vfo enimu Crouashkimu Malariu malati. Ta ie tim Suetnikom, fufeb tim Jogrom velike brade inu Moftazhe po Tursku inu Crouashku namalal. Natu fo vtim 1528. leitu, ty Turki prishli, to Cerkou feshgali inu S. Jernea Pilda vkori, kir nei mogel fgoreti, roke odbili, Ožhi isteknili, inu tu Malane ie vfe prozh palu, timu Malariu, ie bil mui Ozha dal, duaiffeti Vogerskih Slatih. Te ifte bi bil bule nalushil, de bi bil ene shtiri Voli kupel, inu tim bofim fofedom dal, de bi shnimi bili Orali, fuie Otroke shiuili." V „Regishtru" na 525. strani pa čitamo: „Truberieu Ozha Mihel Truber Zimmermann malnar, ie S. Jerneia Cerkou na Raftfizhi nepridnu puftil malati." Toliko za danes o tej krasni bi-bliografični najdbi.   Prihodnjič obširneje.
Prilog k slovenski bibliografiji. Passion, to je, popisuvanje terp-lenja Jesusa Kristusa gospoda nashiga koker je taistega Sveti Mateush evangelist popisan. Katiri fe poje na Zvetno Nedello. V Terstu 1805. V Ceffarfki Kralevfisi Prefrajani Stifkarnizi Poglavarfki. 12°, 12 str. Tak naslov ima knjižica, nahajajoča se v biblijoteki osrednjega semenišča goriškega, vezana z drugimi nemškimi in nekaterimi hrvaškimi brošuricami vred. V Šafafikovi „Geschichte der slovenischen Literatur" se ne nahaja, tedaj gotovo tudi pisatelj zgodovine Čop ni vedel za njo, ker drugače navaja vsako še tako majhno knjižico. Pravopis je tukaj prava zmešnjava, posebno sikavce in šumevce prestavljalec meša med seboj. Tako mu je za s : f s, ali fs; za š piše: fh, fsh; za z : s in f; za ž: sh; za naš sedanji c ima on: z, in za č: zli. Besede piše v sredi stavka z veliko ali malo začetno črko, n. pr. krifhan, krishan in Krifhan; tudi druzih